SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
■B
B—BI
Po poiti prejeman velja: Za »elo leto predplai&n 16 (Id., la pol leta 8 (Id., za četrt lata 4 (Id., sa jedea
mesec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto IS (Id., za pol le1* 9 (ld., ta četrt leta 3 (Id., ta jeden mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr.
........"-...........- -- —_______ .'.. i i ——»
Naročnino !n oznanila (i n s e r a t e) »»prejema npravnlStvo in ekspedlclja t ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ullee it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semeniiklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan. itvtemii nedelje in praznike, ob pol 6. ari popoldne.
Vredniitva telefdn • itev. 74.
Štev. 11S
V Ljubljani, v soboto 20. maja 1899.
Letnili	II.
Prva obletnica mojega prihoda v Ljubljansko škofijo.
(Ponatis iz »Škof. lista«.)
I.
Zatrepetal sem v dnu svoje duše, ko sem izvedel, da bom imenovan škofom ljubljanskim. Saj sem iz daljave gledajoč opazil, kako je mila domovina moja razburjena in v razne silno nasprotne tabore razdeljena. Čital sem, kako se grdi knez in škof ljubljanski, kako se preganjajo delavni duhovniki, kako narašča demokracija, kako prevladuje bogati tuji živelj, kako vpije na pomoč trgovski stan, kako si nasprotujejo razne domače stranke. Zdelo se mi je, da je v boju mnogo mnogo strasti, da so preostri tudi konservativni, Bogu in narodu vdani organi; zdelo se mi je, da so tudi oni zakrivili strastno, brezobzirno odpornost od druge nasprotne strani; mislil sem, da mi morebiti časopisi ne pokazujejo prave slike mile mi domovine.
Ker so mi prevzvišeni knez in škof Missia pogum dajali in me tolažili, da bom mogel mnogo storiti za Boga, za cerkev in za dom, umiril sem se in vdal se po,-polnoma v roke Previdnosti Božje misleč, kako je ravno prav, da sem bil mnogo let daleč od svoje domovine, ter nisem na nobeno stran zavezan ali zapleten, pa mi bo laglje stati nad razburjenimi strankami in morda mogoče kaj pripomoči, da se^ vihar poleže.
Šel sem za nekoliko tednov v samoto dalmatinskega otoka Lokromskega, da se z molitvijo, premišljevanjem in pro-učavanjem pripravim za vzvišeno, pre-važno in pretežko mesto. Grede v Ljubljano sem obiskal tudi Trsat, da prečisti in premogočni Devici Mariji izročim sebe in vso svojo prihodnjost. Jasna mi je bila naloga: kraljestvo Jezusovo utrjevati, če treba braniti kot škof v Avstriji med rojaki Slovenci, katerim je tudi nekoliko Nemcev primešanih.
II.
Pripeljal sem se v Ljubljano v petek 20. majnika. Pripravil se mi je veličasten sprejem, sijajna je bila intronizacija v nedeljo 22. majnika. V prvem pastirskem listu, v svojih govorih v cerkvi, pri banketu in druzih okolnostih sem želel pokazati, kaj mislim in nameravam. Naj bi vsakdo znal, da ljubim svoj narod, ali da nečem zanemarjati Nemcev, živečih v moji škofiji; naj bi vsakdo znal, da ne želim drugega, kakor da v moji škofiji vlada naš Gospod Jezus Kristus in sicer vlada po svoji sveti katoliški cerkvi, in da bi v luči njegovih naukov vsi premagovali svoje strasti, pobijali svoje sebične namene in njemu pokorni zedinili se in tako
živeli, da pridemo do srečne smrti. Želel sem se tako obnašati, da nobenega ne od-bijem od sebe, nobenega ne odbijem od cerkve, ampak tudi nasprotnike pomirim in jim vsaj razloge za morebiti opravičeno nasprotovanje odvzamem, ako se mi ne bi posrečilo popolnoma jih pridobiti. Za to sem se odločil za marsikatere korake in za razna obiskovanja, ki so se mnogim nerazumljiva zdela: ali odločil sem se zanje prav iz prepričanja, prav po željah svojega srca in pomolivši se v svoji kapelici pred tabernakeljnom.
III.
Tri okolnosti so me kmalu mučno zaskelele.
Najprej sem opazil strastno borbo stanu trgovskega pa stanu kmečkega in delavskega. Za pomoč so me prosili posebno trgovci, ker jim konsumna društva in zadruge silno škodo napravljajo. Obljubil sem raznim prosivcem, aa se bom o okolnostih dal točno podučiti. To sem storil deloma po zanesljivih možeh, deloma osebno. Videl sem, da so posojilnice, zadruge in konsumna društva sploh za ljudstvo navadno ne le koristna, ampak kar naravnost potrebna: saj se po njih dobiva ceneje posojilo, ceneje stvari, potrebne za delo in gospodarstvo, ceneje obleka in hrana; videl sem, da so na mnogih mestih nekateri trgovci poprej ljudstvo kar odirali in neusmiljeno prodajali njegove domačije; videl sem, da se je na mnogih krajih ravno od trgovcev, posebno gostilničarjev širil med ljudstvo duh protiven Bogu in nravnosti. Sem se li mogel zavzeti za nekoliko deloma po pravici, deloma nedolžno trpečih trgovcev proti ogromni večini naroda ? Navadno sem molčal, žalost v srcu zakrival, pustil, da tudi za naprej duhovniki delajo kakor do sedaj, in premišljeval, kako bi se na-sprotstva mogla ublažiti.
Opazil sem onda, da me sumljivim očesom pogledujejo ravno najodličnejši katoličani, da se od svojega škofa obračajo tudi dobri duhovniki, čul sem, kako se govori, da je v Ljubljani liberalen škof. Opazil sem vse to in tudi vedel, od kod nesporazumljenje, ali vendarle sem hotel ostati na potu odkritosrčne prijaznosti do mož, zbranih pod zastavo svobodomiselnosti, od katerih so mi ravno najglavnejši prav posebno ali vsaj precej prijazni bili, pripravljen prijenjavati do najskrajnejših meja, do katerih se sploh prijenjati more. Tudi zavoljo teh odnošajev me je srce peklo. Ohladilo se mi jc samo onda, ko sem na birmanju, pri posvečevanju cerkva, pri shodih Marijinih kongregacij gledal naše ljudstvo, naše mladeniče in dekleta, ter se prepričal, da so Bogu vdani, da planite za lepo krščansko življenje, da so
v resnici plemenitih src, pravi ponos za vse Slovence.
Opazil sem nazadnje tudi, kako tako zvani liberalni časopisi neprestano dona-šajo vesti, s katerimi se grdi sv. cerkev, ali zasramujejo redovniki in redovnice, ali tožijo duhovniki, posebno mlajši; zraven sem pa tudi opažal, kako ravno ti listi posebno v podlistkih pišejo naravnost spodtakljivo, pohujšljivo, pohotno, nesramno, kako priporočajo pesmi in knjige, v katerih se kar naravnost slavi življenje, kakoršno obsoja šesta Božja zapoved. Ko sem stvari bolje preiskoval, sem doznal, da se ravno okoli teh listov zbirajo možje, ki so si na prapor napisali svobodomiselnost, ter jo v govorih svojih poudarjali. Da se še bolj podučim, sem šel in sem preiskal precej tožba zoper naše duhovnike. Duhovniki, nevedoči za moje namere, so se tega prestrašili in videl sem iz raznih odgovorov, da so tudi starejši in pametni gospodje začeli nad menoj obupavati. Jaz pa sem šel svojim potom in prepričal sem se, kako grdo in nesramno se duhovniki obrekujejo; prepričal sem se, da so se obrekovali najbolj oni duhovniki, ki so, nameščeni na bolj kritičnih župnijah, žrtvovali svoj mir, svoj denar in svoje zdravje, da siromašno ljudstvo obranijo onih, ki so mu materijelno in duševno škodovali; prepričal sem se, da se včasih kak duhovnik res kaj zaleti, kaj nerodnega v naglosti stori, kako preostro besedo izgovori, ali da je resnično komaj četrtina tega, kar se zoper nje piše in govori. Tudi te okolnosti so me silno pekle.
IV.
Ne smem pozabiti meseca avgusta in raznih shodov v Ljubljani. Veselo sem pozdravil v Ljubljani učitelje; udeležil sem se njihovih svečanih sestankov, ker spoštujem in cenim učiteljski stan, pa mi je drago, ako napreduje, ako si pridobiva zmiraj več ugleda, ako se mu podajajo sredstva za mirno vsakdanje življenje. Nisem se bal prestopiti praga „Narodnega doma". Pa sem tudi pozneje na bir-movanju obiskaval gg. učitelje, da, še one, o katerih sem vedel, da so do Boga in cerkve bolj hladni, ali hotel sem pokazati svoje spoštovanje do učiteljskega stanu sploh. Veselilo me je, ko sem mogel soditi, da učitelji iskreno moje spoštovanje do njih priznavajo.
Pozdravil sem tudi shod županov in potem shod naših visokošolcev. Toda govori dijakov pri shodu in banketu, kjer se je krščanstvo kar naravnost zameta-valo, kjer se je mala peščica krščanskih dijakov zaničevala, potem govori bolj zrelih mož iz kroga pod zastavo svobodomiselnosti, ki so dijake proslavljali, v njihovih svobodomiselnih načelih utrjevali
in odobravali njihove naklepe, naj bi isto svobodomiselnost nosili na raznih shodih med narod: to me je osupnilo, to mi je ko blisk v temi posvetilo in razsvetilo položaj prenevaren za krščansko naše ljudstvo, pa sem hitel pred tabernakelj iskat sveta in pomoči za prihodnjost.
Prvi plod mojega razmišljanja je bil „Poziv častiti duhovščini" od 30. avgusta 1898 v škofijskem listu 1898, str. 101 in 102, kjer duhovnike opozarjam na nevarnosti in kličem na požrtvovalno delo, da obvarujemo narod, obvarujemo v narodu sv. krščansko vero. Sprožil sem misel o katoliški gimnaziji, poprašal sem o misi-jonih, če bi jih mogli prav obilno obhajati tekom leta 1899 in 1900, razpisal sem nagrade za delo o življenju Gospoda našega Jezusa Kristusa. Opazil sem, kako iz svobodomiselnih krogov švigajo prve strele proti meni, opazil sem pa tudi, da so moji duhovniki za naglašene ideje sicer zavzeti in navdušeni, ali da premnogim manjka potrebnega poguma, da se izpeljejo in uresničijo.
V.
Prepričan, da me čaka hud odpor, ko bom moral vse odločnejše nastopiti za pravice Božje in za kraljestvo Jezusovo, prepričan, da se bo „hosana" kmalu spremenil v „crucitige" in hoteč v miru in pred Bogom vsaj v glavnih potezah osnovati si obrambeni program, sem pohitel v Rim, toda skozi Lurd. Mnogo sem se na potu posvetoval z naj odličnejšimi cerkvenimi osebami, še več pa v vroči molitvi k prečisti Devici Mariji, ki je „sedež modrosti Božje" in po njej k presv. Srcu Jezusovemu. V srcu so se viharji polegli, teme so se razpršile, negotovosti so minule; vrnil sem se domov miren in pripravljen zadeti križ na ramo in iti za Gospodom in Bogom svojim na Kalvarijo.
Prvi plod mojega romanja je bil božični pastirski list na duhovnike in oni na narod> Potem Pa poziv gg. dekanom na dekanski shod po beli nedelji. Ves program meri na to, da se verniki moje škofije obvarujejo nevarnosti, skritih pod navidezno nedolžnim imenom slobodomiSel-nosti da se vernikom mojim ohrani in poživi in utrdi vera v Boga Očeta jn Sina in sv. Duha, da vzgojimo tudi lajikov omikanih, zvesto vdanih večni resnici, ne pa oni grozni in silno škodljivi zmoti, ki se nam ponuja pod navidez bliščečo zastavo
svobodomiselnosti.
Kar sem slutil, to se je zgodilo. Od novega leta pada udarec za udarcem na škofa in njegove zavode; nadaljuje se pa tudi ostudna borba zoper duhovnike, zoper verske nauke, zoper čisto krščansko življenje. In kako se je po škofu udrihalo, ko je pokupil vse zvezke nesramnih pesmi, v katerih se je mesenost poveličevala, v
LISTEK.
Romanje v sveto deželo.
(Dalje.)
V dolini vidimo most čez potok Cedron, po katerem so peljali zvezanega Zveličarja. Cela ta obširna dolina, po kateri se Cedron pretaka, je že prej omenjeni kraj poslednje sodbe, kjer je pokopanih na tisoče in tisoče ljudij. Angleški zgodovinarji in zemljemerci so dali kopati 11—12 metrov globoko v zemljo, predno so prišli do trde zemlje, — tako globoko segajo namreč troh-nela grobišča.
Skozi »gnojna« vrata stopimo v mesto, da si ogledamo zidovje žalovanja; vsa ravan je pokrita s kamenjem in s kupi gramoza. Na drugi strani vidimo 40 metrov dolg tempeljski zid, sestavljen iz umetno obdelanih kvadrov, in Judje trdijo, da je to še del Salomonove stavbe. — Že sv. Ilijeronim omenja neprestanega joka in stokanja Judov radi razdejanja sv. mesta in njihovega kraljestva. Tako se godi še dandanes. Vedno prihajajo tja Židje ter se glasno jokajoč oklepajo starodavnega zidu in molijo otožno sv. salme, ki napovedujejo nesreče Izraelu.
katerih se je nečista ljubezen slavila kot presladek užitek, po katerem treba koprneti!
VI.
Prišle so ljubljanske volitve. Ker sem čul, da se jih bo udeležila tudi konservativna stranka, to je ona, ki si je na prapor svoj zapisala krščanska načela, ki hoče biti pokorna Bogu in Jezusu v njegovi cerkvi, sem bil tako sloboden, da sem pisal dvema župnikoma in ju poprašal, ali bi ne bilo dobro poseči nekoliko v volitve za kandidate konservativne stranke? Malo poprej se je udrihalo po duhovnikih, udrihalo v deželnem zboru, udrihalo v „Narodnem domu", udrihanje pa se odobravalo tudi od mož, ki v privatnih razgovorih niso ravno najhujši pristaši svobodomiselnosti: zato sem mislil, da ne bom zagrešil, če samo poprašam dva gg. župnika, ali bi ne bilo prav, da se skušamo teh mož obraniti in sicer poslužujoč se svojih pravic pri volitvah?
List moj je prišel v roke meni nasprotnih mož: od tedaj še hujša vika na mene, češ, postal sem strankar, stopil sem na čelo ene stranke, drugi pa napovedal boj. Kaj ne, jaz naj samo lepo rožni venec v svoji kapelici molim, mirno naj pa gledam, ko volk v ovčji koži skuša raztrgati v skrb mi izročene ovce? Da, kar molčim naj in dopuščam, da se skuša izpodkopati temelj večnih resnic, da se zapeljuje narod, da se oskrunja čisto življenje, da se v spisih grdi Bog, Devica Marija, sveti zakramenti! In če se za te naše svetinje postavim na noge, postal sem strankar!
VII.
Takšen je položaj danes in tako je do tega položaja prišlo. Pa zakaj to objavljam? Zato, da se resnica prav spozna, in da se bodo mogli orientirati tudi dobri možje, ki z glavo majejo, nesrečni položaj objokujejo in ne vedo prav za prav, kaj je temu krivo? Med drugimi sem dobil sledeči list:
Presvetli knez in škof!
Še nikdar niso bile strasti v naši lepi domovini tako razdivjane, še nikoli ni bilo toliko nasprotstva, toliko kletja na Kranjskem, kakor ravno v zadnjem času. Srce mora boleti vsakega poštenega domoljuba, če se spomni na te pretužne razmere. Na drugi strani pa se mora tudi vsak pošteno misleči vprašati, od kod vse to prihaja?
Res da je narodna napredna stranka mnogo mnogo zakrivila, res, daje ..Slov. Narod" v zadnjih časih po nepotrebnem blatil vzvišeni duhovski stan, a nastane vzlic temu vprašanje: Ali se to ni dalo nekoliko omejiti, ali ni bilo mogoče nasprotstva ublažiti, in ali res ni bilo mogoče najti nek modus vivendi, ki bi bil mero daj en za sinove j edne in iste matere?
Da, bilo je mogoče !
Ko smo si ogledali še druge spomina vredne znamenitosti, se vrnemo preko sijonskega hriba nazaj v mesto.
XVIII.
Romanje v Betlehem. — Refajm. — Vodnjak sv. treh kraljev. — Elijev samostan. — Tantura. — Rahelin grob. — Mesto Betlehem. — Votlina le zusovega rojstva. — Cerkev sv. Katarine in druga svetišča. — Vrnitev v Jeruzalem.
Betlehem! Kdo si ne predstavlja, ko zasliši to ime, jasno zvezdnato nebo in čarobno tišino, ki tako skrivnostno objema človeško srce ! Kdo se ne spominja noči, ko je bil rojen naš Zveličar! Z neba bleste in lesketajo nebrojne zvezde in njih mili blešč sveti po širni, tihi planjavi. Kakor iz daljnega ozračja se začuje nežno angeljsko petje v prečudoviti harmoniji. Petje postaja vedno glasnejše in čistejše, vedno živejše odmeva naokoli, dokler ne zadoni po vsem obzorju veličastni »Gloria in excelsis Deo«. V čudovitem svitu zažari nebesni svod; zvezdna svetloba postaja vedno močnejša, nebeška krasota se razlije po zemlji, in v nadnaravnem blišču pozdravljajo angeljski zbori votlino, kjer leži dete Jezus, položeno v jasli.
Vsakdo izmed nas si je predstavljal že dosti-
Presvetli knez in škof, gotovo niste pozabili, kako odkritosrčno je bilo veselje vseh Slovencev nad Vašim prihodom v rodno deželo. Veselje bralo seje vsakemu na obrazu, ker je bilo upanje opravičeno, da pridejo oni možje obeh strank, katerim je boj življenski pogoj, in ki se le med prepirom zamorejo obdržati na površju, ob veljavo. Nada je bila, da se ljudstvo otrese nezdravega razmerja in da se bode odslej zbiralo le okrog Vas, pre-' svetli knez in škof! Kakor zvezda danica pokazali ste se, prevzvišeni vladika, na slovenskem obzorju!
Žali Bog, da se ti upi, te nade niso uresničile!
Brezvestni sebičneži vedeli so s prihli-njenimi govoricami, s pretiravanjem razmer, Vas, prevzvišeni vladika, ■potegniti na jeduo samo stran in od tod prinaja vse zlO. Možje, katerim je boj namen, kateri iz osebnih zavisti, iz osebnega sovraštva delajo na to, da se prepir vedno huje in huje razširja, možje, katerih veljava raste samo ob prepiru — morali bi se odstraniti, taki možje ne bi smeli imeti odločilne besede!
Zakaj se te vrstice pišejo ? Pisec si pač ne osmeluje, dajati pouk svojemu višjemu pastirju! Ne, kaj tacega smatra sploh za nedopustno! Le opozoriti Vas je hotel na pravi izvir zavratnega boja, zajedno proseč Boga, naj bi Vam, prevzvišeni, dal milost, konec storiti boju!
Kake bodo posledice vsega tega! Če prihlinjeni politiki konservativne stranke trdijo, da se bo vsled boja sčistilo ozračje in se ukrepilo katoliško prepričanje, je to trditev brez podlage. Človek je vedno bolj k slabemu kot dobremu nagnjen in tudi stanovniki na deželi so dovzetni katoliškemu prepričanju nasprotnim idejam! Kaj lahko se pripeti, da začne tudi pri kmečkih ljudeh vreti in to vrenje se ne bi dalo tako lahko ustaviti, saj so skrbeli gotovi ljudje, da je avtoriteta pred oblastmi kolikor toliko spodkopana!
Prevzvišeni knez in škof, v Vaši moči jc, da se z nova oživi upi in nade, katere je stavilo kranjsko prebivalstvo brez izjeme v Vaš prihod!
Eden, kojega domači prepiri ne vesele.
V tem listu gledam dušne borbe poštenega, vernega Slovenca, ki mnogo mnogo trpi in bi narodu rad pomagal, pa ne ve kako. Ker mislim, da ima precej somišljenikov, za to ga prosim, naj on in slično misleči moja pojasnila prečitajo in premislijo, pa bodo spoznali tečaj stvari, ter jih mogli bolje presoditi.
VIII.
Hvaležen sem za list. Ne bom pobijal, kar je krivega v njem. Naj zadostuje, kar sem dosedaj napisal. Dodajem pa še to le, da pokažem mesto, na katerem bi se mogli Slovenci sestati in zediniti. Če tudi osebno spoštujem nasprotne može, spoštujem radi marsikaterih dobrih lastnosti, pa vendar ne morem spoštovati njihovih zmot, ne morem mirno gledati pogubnega njihovega delovanja, ampak sem
krat v duhu vse te čudovite dogodke, kako se mora še-le telesno oko vzradostiti, ko ima gledati blaženi kraj Gospodovega rojstva.
Nekaka otožnost nas je spremljala, ko smo ogledovali Jeruzalem, kjer so se godile tako grozne reči, tolika nasilstva, a ko potujemo v Betlehem, navdaja nas neizrekljiva radost in sreča.
V kratkem smo dospeli do ravnine Refajm^ katero sv. pismo tolikrat omenja ; čudimo se velikemu prometu, ki se vrši na tej cesti. Prišli smo do vodnjaka, kjer se je sv. trem kraljem vnovič prikazala zvezda ter jih dovedla v Betlehem.
Potem nas vodi cesta navkreber, in visoko gori se nam pokaže velika, trdnjavi podobna stavba, — Elijev samostan, ki pa nima svojega imena po očaku Eliji, temveč po nekem opatu ali škofu, o katerem se pa ne ve več, kedaj je živel. Tukaj se nam odpira lep razgled po tej blaženi pokrajini.
Cesta se vije sedaj navzdol proti Tanturi; tukaj so se naselili redovniški vitezi Ivanovci, sedaj pa vzdržujejo na tem mestu usmiljeni bratje bolnišnico. Izročilo pripoveduje, da se je na tem mestu utaboril očak Jakob.
Priloga 115. štev. »Slovenca" dn6 20.
maja 1899.
dolžan Bogu, cerkvi in domovini, da se jim postavim v bran. Kar sem rekel v zadnjem pastirskem listu od 22. januarja 1899, rečem tudi sedaj: „0 naj nam dobri Bog dodeli, da se pod križem sestanemo vsi Slovenci, ne samo oni po vaseh, ampak tudi oni po mestih, ne samo tisti, ki poznajo samo svojo domačo vaško šolo, ampak tudi tisti, ki so dovršili svoje nauke na visokih šolah! Če se mi pod križem snidemo in iz srca z rimskim stotnikom zakličemo: „Resnično, ta je vSin Božji!"1): koliko laže se bomo zedinili tudi v skrbi za razne časne naše potrebe in težnje, pa z zedinjenimi močmi bolj gotovo in bolj lahko dosegli vse to, kar je zares koristno in potrebno, da Slovenci napredujemo in se tako razvijamo, da bomo sredi drugih bratskih nam narodov mogli vedno častno mesto zavzemati."
Da pa to dosežemo, delajte, da se vresničijo moji načrti o katoliških zavodih, posebno o katoliški gimnaziji, o svetih misijonih letos in prihodnje leto, o romanju v Jeruzalem,2) o katoliškem shodu. Vsaj z njimi samo to nameravam, da vlada med nami naš Bog in Gospod in da se okoli njega vsi zedinimo. Za one pa, ki nam nasprotujejo, molimo in kličimo k Bogu. Vsaj jaz se jih vsak dan spominjam pri daritvi sv. maše in trdno upam, da bo napočil dan, ko se bodo tudi oni z vsemi silami svojega srca oklenili Jezusa križanega.
IX.
Tako sem na kratko načrtal tečaj svojega javnega življenja in delovanja v prvem letu, odkar sem postal ljubljanski škof. Na dan obletnice prihoda v Ljubljano bom zjutraj zopet na Trsatu, da se tam zahvalim premogočni Materi Božji za neizmerno veliko pomoč v minulem letu in da se ji priporočim tudi za drugo leto: ona je peklenski kači glavo strla, na njo zaupam. Vse vernike pa prosim, da se me tistega dne prav posebno spominjajo v molitvah svojih. Z Bogom!
V Ljubljani, 13. majnika 1S99. f Anton Bonaventura
knez hi škof.
') Mat. 27. 54.
') Gosp. župnike, kapclane in sploh duhovnike prosim, naj osebno nagovarjajo one, ki bi mogli v Jeruzalem. Mnogi bi mogli, ali manjka odvažnosti in poguma, moramo jih samo spodbuditi. Torej na delo !
Vesttalska pisma.
(Dr. J. Ev. Krek.)
XIV.
Vzgledom, ki sem jih že navedel o čudovitem napredovanju tukajšnjih krajev, naj dodam še Hamborn. Iz stare premonstratske opatije (leta
1806 razpuščene) navstala fara je imela 1. 1860 do 1800 katoličanov. Na tistem prostoru so sedaj tri fare: Hamborn z 20 000, Laar in Mederich vsaka z 10.000 katoličani. Če prištejemo še protestante, ki so se vsi kasneje naselili, imamo v 39 letih na mestu 1800 nad 50.000 ljudij.
Kedar se zmislim na ta ogromni pokret, se me vselej poloti žalost in nevolja zavoljo naših krajev. Naš jug je zanemarjen; zato tudi Trst nikamor ne more. Trideset let je že staro vprašanje druge železnične zveze s Trstom, a danes — je bolj zamešano, nego je bilo kedaj preje. Jeden glavnih vzrokov je gospodarska zanemarjenost sosednjih dežel — naše domovine. Ko bi v tem oziru kaj premenjali, bi bil že zdavnej vpliv južno - železniških kapitalistov razbit in ne igrali bi se slepe muhe z ljudskim blagostanjem.
Tu v industrijskem okraju kmalu ne bo ni najmanjšega kraja, da bi ne imel železniške zveze; če ne z železnico, bo pa vsaj z elektriškim tramvajem tako rekoč od svojega praga lahko šel po svojih potih.
Železnice so izredno postrežne. Kar je mogoče, vse se stori. Dovolj voz in dovolj vlakov! Sedaj pa še prekop. Omenjal sem že v enem pismu, da se od Herne podaljša do Rena Ta del bo v državnem zboru gotovo dobil večino, dasi se mu zastopniki poljedelstva iz vzhodnih pokrajin zelo ustavljajo. Drugi del — do Labe ima pri vladi najtoplejše zagovornike in ne bo se mu mogoče kaj časa ustavljati. Severno morje bo torej imelo od dveh velikih porečij — Labe in Rena — novo krasno dovozno vodno cesto. Ali bo to brez pomena za nas? Ker smo toliko časa čakali in se noben čuk ni resno zganil, da bi pri nas dalmatinske zemlje prirodne prometne zaklade uzdignil, ker je — in recimo naravnost edino vsled nemške kratkovidne oholosti — zastal ves slovenski jug s Trstom vred, nam bo druga železnična zveza s Trstom prišla že prepozno. Skozi Nemčijo se bo vozilo češko in, ko se skoplje dunavsko-odersko-labski prekop, tudi dolenje-avstrijsko i. t. d. blago. Trgovina bo imela na Nemškem svoja središča. Brez trgovskih primorskih središč pa mora Avstrija ob sedanjih razmerah še globlje pasti, nego je že padla s svojim dualizmom. Z železnico črez Ture ne bomo niti južno-nemškega blaga prevažali; tudi to bo potegnil prekop v mnogih ozirih nase. Za drag denar bomo vozili svojo revščino po nji. V naših razmerah bi bilo najbolje, da bi se povrnili nazaj v čase častitljivih, trebušnih poštnih škatelj, ki so se kot rumene race gugale po cestah, in v dobo vedno veselih, glasnih in žejnih vozačev. Za naš razvoj se še ne prilagajo železnice. Prezgodaj smo zastrupili z njihovim dimom naše ozračje. Splošno nam niso mnogo pomagale, pač pa so zmanjšale ljudsko premoženje. Žalostna bodočnost! Država brez kolonij, brez zdatnih prometnih sredstev, brez zanesljivega in podjetnega trgovskega bro-dovja — naš Lloyd je »srenjski tepček« med bro-dovji, — brez industrije v obmorskih deželah, s pristani, kjer je svetovna kupčija komaj s poma-
Ne daleč proč nahaja se s kupolo kriti grob Rahelin, žene Jakobove; tukaj je namreč umrla na porodu, ko je povila sina Benjamina. Ta grob je lastnina Židov, — ki se pa prav malo zanj brigajo.
V bližini opazimo kraj Bethdžala, kjer ima katoliški patrijarhat seminarij in misijonski kolegij.
Skrbno obdelano polje in veličastno drevje ob cesti nam naznanja, da se bližamo Betle-hemu. Že nam blesti od daleč to ljubo, lepo mestece.
Res, lepo in ljubo je smemo imenovati.
Razprostira se na dveh hribih, okoli in okoli pa je oklepajo doline; mesto samo dičijo premnogi okusni vrtovi in lepi nasadi. — Prebivalstvo je večinoma krščansko. Hiše nimajo tiste žalostne podobe, kakor jeruzalemske; okna namreč niso omrežena, zrak in svitloba se prosto vsipata in širita v odprtih prostorih.
Nekako jasno in divno izgleda Betlchem, le že zunaj mesta skoro se nahaja neka temno-siva, mračna stavba, ki se dviga kakor kakšna trdnjava. In ravno to poslopje vzbuja vso našo pozornost, ker to je rojstni kraj Jezusa Kristusa.
' (Dalje prih.)
Javna zalivala.
Sedaj šele vem, da sem in kakšen sem. V četrtek sem to izvedel v seji občinskega sveta ljubljanskega.
Res je, da tudi sedaj še ne vem, ali sem jasen, ali sem nejasen. Dočim je poročevalec trdil, da nisem jasen, kajti je rekel, da glede tajnosti ali javnosti skrutinija ne »povem nič določnega«, sta gospoda Plantan in Prosenc trdila, da sem jasen, ker baje določam, da bodi skrutinij tajen.
Katere so moje besede ? V § 20 pravim: »Volilno opravilo je javno«. Potem popisujem v naslednjih §§ volilno opravilo. Tako določam v § 21. »kako sklepa volitvena komisija«, v § 22 »čas in kraj glasovanja«, v § 23 »oddajanje glasov«, v § 24 »konec glasovanja«, v § 25 »štetje glasov«. Na vse to pravim v § 27.: »Po končanem volilnem opravilu se sklene zapisnik. Ta zapisnik mora obsezati sklepe, katere je ukrenila volitvena komisija, terkonstatovati rezultat volitve«. Jasno je toroj, da smatram skrutinij kot del »volilnega opravila«, katero je glasom § 20 javno. To stoji.
Razlogi, ki so se navajali proti jasnosti skrutinija, so tile:
rančami mogoča, in — last not least — z divjo konkurenco v obeh polovicah, v svojem osrčju — med Avstrijo in Ogersko! — Kakšnega pomena more biti taka država pri sklepanju trgovskih pogodeb ? Saj nima ničesar pokazati, z ničemur žugati, če je treba. Enketa češke industri je 1898 meseca sušca v Pragi je razkrila, kako nazaduje. Razven železne industrije, ki je pa s svojim kartelom velikih podjetnikov uničila vse male, tudi v kranjski deželi smo to čutili — in nenaravno visoko ceno železu uzdrževala, vrhtega pa prav po roparskem načinu centralizovala svoja podjetja ne meneč se za žalostne socialne posledice, je vsa druga industrija v Avstriji komaj na nogah.
Ob tacih razmerah mora trpeti ljudstvo. Dr-žavnozborski zastopniki velike industrije javkajo in — se kregajo proti zakonom o delavskem varstvu in zavarovanju. Ob vsaki priliki vstajajo Mauthner, Menger i. t. d. in udarjajo ob to struno. Delavsko ljudstvo pa zasluži pri sedanjih razmerah komaj za krompir in žgance in o kakem preskr-bljenju za stara leta ni nobenega govora. Temeljno zmotno in podlo krivično je ohranjati industriji življenje s tem, da se končava človeško življenje pri milijonih delavskega stanu, da se branijo industriji pravico s tem, da se teptajo človeške pravice. Korenina zlu je drugod: v razor-ganizovanem, po nebrojnih spletkah oslabljenem javnem življenju, ki nima nobene moči, ki hira za naduho malenkostnih idej, za jetiko na vse strani razbite sebičnosti. Ne more biti bolje, dokler se ne strnejo mali boji v boj med velikimi vseobsegajočimi idejami. Zato je pa treba spremeniti volivno pravico; — splošno volivno pravo je po moji sodbi tudi za gospodarski napredek nujno potrebno. Zraven je pa treba organizovati povsod katoliške politiške stranke in jih združiti. Z veselim upanjem bi gledal v bodočnost, če bi tudi n. pr. socialni demokratje dobili pri prvih volitvah večino. Boljo bi bilo, nego je sedaj; zdravljenje bi se takoj pričelo in ob marljivem delu tudi popolnoma izvršilo. Svoj čas, ko so se kuhale volitve za državni zbor, je pisec teh vrstic dokazoval, da bo prihodnji zbor brez vsacega pomena ; — govoril je gluhim ušesom. Puhlice o pomenu našega parlamentarstva i. t. d. sede tudi dobrim možem pregloboko v možganih.
Zopet in zopet pa prihajam ob takem premišljevanju k tako dragi mi ideji južnoslovenskega združenja. Le južni Sloveni, — kulturno in gospodarski dvigneni iz temo in zapuščenosti — in politiško združeni, moreio dati Avstriji trdne temelje za razvoj, kakoršen je potreben veliki državi.
Ko bi se nam ne bilo treba rokaviti z libe-ralstvom, bi bilo pač mogoče, da bi tudi v naših krajih po malem skrbeli za povzdigo industrije. O ti stvari smo že večkrat javno govorili; zadnjič ob zadružnem shodu. Ljudstvo bo kmalu pripravljeno. Saj vidimo pri svojih denarnih zavodih, da imamo denarja mnogo več, nego ga potrebuje naše sedanje gospodarsko življenje. Na tujem in
Občinski svetovalec Plantan je trdil, da mora biti skrutinij tajen, ker bi pri javnosti skrutinija tisti volivci, kateri bi prišli k skrutiniju in bi tam gledali, kako se glasovi štejejo, imeli več pravic, kot tisti, ki bi čepeli takrat doma, ali sedeli v krčmi ali se sprehajali.
Ta razlog je več kot tehten. Treba ga vpeljati sploh v javnost, dati mu potrebno veljavo. Ako bi potem sklenila dva recimo v pisarni g. notarja Plantana pogodbo, morala bi biti ta pogodba neveljavna, ker bi izvajala ta dva pravice, na katere oni, ki ob istem času n pr sedi v kavarni ter puši smodko in pije črno kavo, niti misli ne.
Vse huje pa mi je še zaukuril občinski svetnik Prosenc. »Slov. Narod« išče v zadnji čas povsodi »kronjuristov«, prav čudno se mi zdi, da se nc domisli tako znanega reka: »\Varum denn**in die Ferne schvveifen, sieh, das Gute liegt so nah !«
Dva razloga pozna ta občinski svetnik, ki govorita proti tajnosti skrutinija.
Prvič mora biti skrutinij tajen zato, ker bi morda kedo izmed navzočih po pisavi izpoznal, kako je glasoval ta ali oni.
Tako izpoznavanje je torej, ako se sme skle-
struje slovenski razpor in detnoralizuj e slovenski narodni čut.
Ta igra Schvvegel-Schaffer-Tavčar-Hribar je za Slovence v obče škodljiva. Koristi le Nemcem in zistemu deželne vlade. Njeni vpliv pa je celo dalekosežneji, ker vzbuja obupnost in nehajstvo v slovenskih vrstah drugih sosednih kronovin. Zato pa obžalujemo, da je tako daleč prišlo. A moralo je priti. Dr. Tavčar s svojim glasilom »Slov. Narodom« noče odnehati od svoje osebne politike in tudi ko bi hotel odnehati, je že — prepozno. Prepad nasprotstva zija med slovenskim ljudstvom in med kliko, ki drži in vodi »Slov. Narod«. — Sam »Narod« je izkopal ta prepad s pisarenjem, ki ga ni sličnega v čifutskih listih od »N. Fr. Presse« pa doli do Adlerjeve »Arbeiterzeitung«.
Tu slovenska narodna masa, tam »Narodova« klika v zvezi z dr. Schafferjem in baronom Schvve-glom. Boj velja ti kliki, ne z besedami, ne s psovkami, kakor je obično izvestnemu »glasilu inteligence«, pač pa z delom in organizacijo. Upali smo še na poravnavo, ali ako stvar tako daleko uspe, da eden Tavčar obeta nemške mandate za mestni svet iz samega sovraštva do svojih slovenskih soobčanov nasprotne stranke, in ako eden Hribar govori in glasuje proti povišanju podpore vseslovenskemu društvu »Naši straži« samo zato, ker dr. Tavčar v njej ne komandira, potem je prišlo do odločitve. Žal nam je marsikaterega narodnega delavca iz narodne stranke, da se identi-fikujejo s pogubonosno neslovensko in protikrš-čansko politiko »Slov. Naroda« in njega kolovodij. Žal nam je zato, ker dajo s tem pogum oni kla-verni kliki za svoje herostratsko početje.
Žalostna je ta stranica naše domače politične zgodovine, nevarno igro igrajo nekateri s svetinjami slovenskega naroda. Da pa naš slovenski narod prebije i to skušnjo, kakor je prebil marsikatero kritično dobo, za to pa je treba domorod-nega slovenskega dela. Nada v boljšo slovensko bodočnost daje nam pogum za delo in boj v bližnji bodočnosti. Naprej zastava Slave !
pri tujcih ga je mnogo. V industriji se ljudje še boje nalagati denar; to je res. A to je bilo povsod; tudi tu. V posamnih starejših tukajšnjih cehah sem se podučil, da je šla začetkom zelo trda za vsako zboljšanje; predno se je izdal kak belič v nove investicije, je trobalo grozno časa. Manjkalo je denarja. Sedaj je denarja preveč.
Z industrijskim delom pride med nas tudi več resnosti in varčnosti. Ne bomo tako malenkostni. V svoji mali narodni kočici smo sedaj sila otročji. Vsaka reč je takoj slavna. Da dobo človek ime po celem Slovenskem, zadošča, če izda pratiko. Teh slavnih mož in tega neumnega kadila, ki ga zažigamo povsod, bi moralo biti precej manj! Narod gine, mi pa uganjamo burke in slavimo tu »očeta krščanskega socializma« , tam prvega slovenskega novodobnega »leposlovca«, tu »kristalizovano pamet«, tam »največji politiški genij« brez vsakega vzroka. Resnosti nam manjka. Konjiček, ki zadaj piska, nam velja za »najbolj iskrega arabca«, »abecedniki« — za slovstvo, »V Ljubljano jo dajmo« v kakem selu — za »dramatiko«, kaka pusta veselica brez namena in brez pomena — za narodni napredek. Tako ne žive narodi, tako — umirajo !
Od slovenskega radikalizma — v slovensko-uemško zvezo.
Ko bi bil kdo pred 15 leti rekel, da bodeta dr. Tavčar in Ivan Hribar kdaj zaveznika kranjske nemškutarije in nemških radikalcev in šla roko ob roki njunih političnih voditeljev Schwegla in Binderja, no, potem bi bili mislili, da je prišel dotičnik z uma. Znano je, kako sta dr. Tavčar in Hribar pričela izdajati »Slovana« in pobijala opor-tunizem Šuklje-ja, ki je urejeval Winkler-jev »Ljubljanski List«. Dvorni svetnik lahko gleda z zadoščenjem na politično igro svojih radikalno-slovanskih nasprotnikov. On ni šel tako daleč v svojem oportunizmu in ni pritiskal na prsa dr. Schafferja in njega pristašev — to je pridržala usoda maščevanja njegovima zopernikoma — Slovanu Hribarju in Tavčarju. Ako hranita ta dva politika še kakšen letnik »Slovana«, potem naj le pogledata sem pa tje notri. Vsaka stranica je živa vest njunih sedanjih političnih grehov. Hic niger est, hunc te Romane caveto! Tako sta pisala ta dva politika o Sukljeju. Kaj naj pišeta danes o sebi?! Dr. Tavčarja ne teži nekdanje slovansko prepričanje, kajti če mož govori ljubljanskim Nemcem javno: »Es ist nur eine Frage derZeit, dass sie (namreč Nemci) sechs Mandate bekommen, dafiir \verde schon ich sorgen«, in ako ga vede do takega sklepa mržnja in sovraštvo do slovenske nasprotne stranke, potem vemo, kako globoko je segal njegov slovanski radikalizem. Najprej je igrala važno ulogo Iraza »absolutna narodnost«, sedaj je »liberalizem«, kaj pride posle, ne vemo, prepričani pa smo, da se o njega politiki slovenski računi kmalu sklenejo.
Bolj občutljivo vest ima politik Ivan Hribar. Poglejte »Slovana«, prelistajte deželnozborske zapisnike, povsod najdemo Hribarjev narodni radikalizem vsaj na papirju. Njemu še do nedavno ni zamrla zavest v duši, da je politična zveza s
pati iz besed Prosenčevih, prerogativa komisije. Tega do danes res še nisem vedel.
Drugič trdi ta občinski svetnik, da je skru-tinij tajen, ker se mora izid volitve objaviti.
To je sicer sklep, ki bi ga imenoval a baculo ad pluvium, toda pri Prosenčevem govoru se ne gre za logiko, marveč za — pravo. Nič ne de, če pridemo po- ti poti n. pr. do zaključka, da na smrt obsojenemu ni treba prijaviti obsodbe, ker, — no ker ga itak obesijo in on tako dejanjski izve, da je bil obsojen na smrt.
Dobro je, da ne živimo več v mračnem srednjem veku. Takrat je veljal pregovor : Guter Ju-rist, schlechter Christ. Dandanes dobrih juristov ne sumničijo več tako, pač pa uživajo dobri ju-risti danes zasluženo hvalo. Zatorej so tudi res naši mestni očetje precej, ko so slišali iz njegovih ust omenjena fulminantna pravna modrovanja, izvolili občinskega svetnika Prosenca v pravni odsek. Tam bo sedel poleg dr. Tavčarja, kateri ga bo v vseh temnih in nejasnih vprašanjih poprašal za svet. Po mojih mislih je sedaj Ljubljana lahko mirna. Prihodnje ljubljansko vseučilišče oziroma njega pravna fakulteta . . . toda, to ne spada sem.
Sclnveglom in dr. Binderjem za slovenskega narodnjaka ako ne sramota, pa vsaj veliko narodno pohujšanje. On je čutil, da je neskladno in sramotno, ropotati proti nemški agresivnosti v javnosti, »in camera caritatis« pa z istimi Nemci stiskati si roke in sklepati tajne pogodbe proti re-prezentantom druge odlično slovenske stranke. — Zato ropota gospod Hribar o zatiranju Slovencev v deželni zbornici, da zaduši oglašujočo si slovansko veBt, ki mu očita, da z zvezo Schweglovo okrepi veljavo nemštva na Slovenskem. Ali morebiti namerja s tem ropotanjem tudi preslepiti javnost slovensko, češ, glejte, kako radikalen »Slovenec sem jaz, ko na drugi strani zatajuje svoje slovensko prepričanje s tem, da noče dovoliti par sto goldinarjev »Naši straži« ?! Seveda nemškemu gledališču 6000 gld. podpore, to pač, »Naši straži« pa 100 gld.
Tako dvojno lice, kakor ga kaže g. Hribar, vzbuja pomilovanje. Bolj jasna je politika dr. Tavčarja. On pove odkrito, da je nar. stranka spojena z Nemci proti drugi slovenski stranki, zato je le dosledno, ako dela na to, da se da Nemcem šest mandatov v občinski svet, ker Nemci niso tako neumni, da bi tlačanili stranki, ki bi jim ničesa ne prijenjala.
To je odkrito! Gospod Hribar bi pa rad služil dvema gospodoma: slovenskemu radikalizmu in Tavčar - Schweglovi nemškutariji. Svoj čas je gospod Hribar citiral, govoreč o Nemcih, verz: Timeo Danaos et dona ferentes. On je nezaupen Nemcem tudi če donasajo darila in žrtve. »Ne-ch\valno nam u Nemceh iskat pravdu«. Tudi ta krilati verz se je slišal že iz ust gosp. Hribarja. In vendar! Branite se kolikor hočete, govorite še tako radikalno - slovensko, moralne škode ne popravite nikdar, katero ste napravili s svojo najnovejšo politiko na Kranjskem. Nemštvo na Kranjskem se organizuje in tudi razvija pod okriljem slovensko nemške zveze.
S strankarskega stališča bi se lahko veselili te dvojne igre Hribar-Tavčarjeve politike, ker nam nehote stiskajo dobro politično orožje v roke. In vendar nam ta igra ne dela veselja I Peče nas, da smo narodno že tako daleč korumpovani, da dobršen del kranjskih Slovencev ne uvidi sramote, katero si nadevljejo s tem, da dopuščajo iz strankarske mržnje, da se Tavčar in Hribar vežeta s Schvveglovo in Schafferjevo stranko. Pa bodo rekli: saj so tudi nemški konservativci v državni zbornici na slovanski strani. Da, da! to pač, a je vendar nekaj bistveno drugega. Tu se veže Nemec s Slovencem, da se ohrani gospodstvo nekaterim osebam, tam so pa spojeni Slovani in Nemci, da se izvede ravnopravnost. V državnem zboru stremi desnica za nekaj pravičnim, državi in vsem narodom koristnim, tu na Kranjskem pa služi ali -anca le osebnim ambicijam izvestnih oseb. V državni zbornici stremi alianca za eminentno državno potrebo, tu na Kranjskem pa služi gospodstvo-željnosti Tavčarja in Schwegla. V državni zbornici je alianca Slovanov s konservativnimi Nemci koristna našemu stremljenju po ravnopravnosti, v deželni zbornici kranjski pa zveza Schwegla-Hribarja le veže narodne slovenske moči, pooj-
Za vsa ta pojasnenja dolžan sem dotičnim gospodom toplo zahvalo. Ni mu do tega, kakšna je prišla iz te debate mestna opozicija Zdi se mi sicer, da so gospodje govorniki in voditelji hoteli zopet enkrat »uničiti« opozicijo. Zdi se mi pa tudi, da te debate ne gre meriti z isto mero, s katero je meril stihe Prešeren v svoji elegiji: »V spomin Matija Čopa«, namreč »po zgolih vdar-jih«, kajti od vseh »vdarjev« te debate ni zadel opozicije v živo nieden. Toda to mi ni mari.
Izrekam samo tem potom toplo zahvalo vsem govornikom, ki so me tako temeljito razložili, da sedaj vsaj vem, kako in kaj je z mano. Osobito se zahvaljujem še občinskemu svetovalcu Pro-sencu, kateri je celo iz samega naudušenja za-me govoril v debati, v kateri se je razpravljalo o volitvah, ki so tudi njega spravile v mestno hišo.
Srčna zahvala!
V Ljubljani, 20. majnika 1899.
Občinski volivni red za deželno stolno mesto Ljubljano.
Razdelitev občine Bled.
(Govoril dež. posl. J. Ažman v seji dež zbora dne 11. t. m.)
Kot zastopnik kmetiških občin radoliškega okraja si štejem v dolžnost, da pri tej zadevi označim svoje stališče in navedem svoje pomisleke. Izjavljam precej iz začetka, da se ne strinjam s predlogom upravnega odseka, ki je identičen s predlogom dežel, odbora, ter da bom stavil nasprotni predlog.
Če se vprašamo, zakaj naj bi se sedanja blejska občina delila, se nam odgovarja, da je taka delitev potrebna za razvitek in povzdigo blejskega zdravišča!
Gospoda moja! Gotovo smo vse stranke te visoke zbornice v tem edine, da naj se našemu zares krasnemu, svetovno znanemu Bledu kolikor mogoče pomaga, da se krepi, razcvita, povzdigne in da vsestranski napreduje. Res je tudi, da se je Bled že v zadnjih 10 letih zelo povzdignil, in olepšal. Gradovi in gradiči rastejo ob bregovih prijaznega in vabljivega jezera, in pripoznati se mora, da se od strani zdraviškega odbora vse stori, da se gostom, ki v vedno večjih množinah prihajajo, bivanje na Bledu naredi prijetno in zadovoljno. — In če bi Bled dobil še zaželjeno bohinjsko železnico, rastel in razcvital bi se še hitreje tako, da bi kmalu dohitel druga večja zdravišča ali pa bi jih še prekosil.
In te težnje, te namere za razvitek zdravišča so res posebne in drugačne, kakor navadnih kmetiških krajev, in umevno je, da Bled v ožjem pomenu besede, to so vasi okolu jezera, želi biti sam zase in otresti se vnanjih vasi, ki so od jezera oddaljene pol ure, ali celo uro ali še več. Te vnanje vasi oziroma podobčine pa tudi žele odcepiti se od Bleda, ker po pravici mislijo, da so škodovane, ker morajo včasih prispevati za naprave, ki koristijo le Bledu. Pripoznati se mora nadalje, da vasi okolu Bleda, ne le one zdaj še spadajoče v to občino, ampak tudi sosednje občine in vasi, na primer bližnja Gorjanska, nimajo posebnega dobička od Bleda, ampak v mnogih ozi-rih šele škodo. Tako postavim moramo prebivalci v blejski okolici ravno zavoljo zdravišča in tujih gostov meso silno drago plačevati, (dražje kot je v Ljubljani), iz tega vzroka so tudi delavci po leti silno dragi ali pa jih še dobiti ni; v gorjanski občini so se ljudje že mnogokrat pritoževali, da
Priloga 115. štev. »Slovenca" dn6 20. maja 1899.
jim letovičarji pohodijo travo, ker hodijo tam, kjer ni poti ne steze. Tudi v nravnem oziru so se že slišale večkrat pritožbe, da Ritlijevi pacienti v Adamovi noši letajo okrog. Jaz sam sem srečal takega Adamovca v gorjanskih hribih in pred dvema letoma je moralo okrajno glavarstvo v tej zadevi poseči vmes, da se je zabranilo daljno pohujšanje. Interesi, težnje Bleda so res različne od onih v blejski okolici in je toraj umevno, da si obojni žele razdružitve in da so v tem pomenu dohajale že več let prošnje na deželni odbor. Vkljub temu pa je vendar še upravičeno vprašanje, ali bi so povzdiga blejskega zdravišča ne dala drugače doseči, kakor z razdružitvijo ? In tu mnogi merodajni možje v blejski občini sami mislijo, da bi se Bled lahko razvijal, če tudi vnanje vasi in podobčine zraven ostanejo. To naj bi se doseglo s tem, da se za letoviške stvari osnuje poseben gospodarski odsek, kakor že zdaj posamezne podobčine svoje premoženje upravljajo po takih odsekih. In to bi se zgodilo v okviru sedanjega občinskega reda.
Nadalje je treba še nekaj druzega pomisliti. Pri tako važnih stvareh, kakor je razdelitev blejske občine, je treba pomisliti tudi na posledice, ki bi nastale iz take razdružitve.
Kakor hitro bi namreč obveljala predlagana razdružitev v tej obliki, kakor jo predlaga upravni odsek, potem bi precej nastale diference in nasprotja med novo občino Ribno, ki so misli ustanoviti. Boh. Bela je pismeno in pri obravnavi dne 16. avg. tudi z besedo izjavila, da noče nikakor in na noben način priti v Ribno. Ta podobčina prosi in izjavlja, da če se sedanja blejska občina mora razdeliti, naj se razdeli na tri samostojne občine, namreč Bled, Ribno in Boh. Bela. — Ako pa bi to ne bilo mogoče, in ako se iz sedanje občine blejske izloči nova samostojna občina Ribno, da potem Bela še naprej rajši ostane pri Bledu, kakor da bi spadala k občini Ribno. In ta pomislek je vsekako vreden uvaževanja. Na papirju je res lahko deliti občino s približno tritisoč prebivavci, kar jih ima sedanja občina Bled. Tedaj če ima občina 3 tisoč, je matematična delitev na vsako Btran 1500, kakor tudi upravni odsek predlaga. Ali v resnici pa to ne gre tako lahko. Taki delitvi so namreč nasproti krajevne razmere. Če denete skupaj Ribno in Boh. Belo, tedaj bodo morali Belani (ali nasprotno Ribnjani) hoditi skozi drugo tujo občino, namreč novo blejsko. Sploh iz Bele v Ribno ni naravnostne cestne zveze in se bo moralo z vozom hoditi najprej na Bled in potem še le naprej v Ribno ; po zimi pa tudi za pešce ni druge poti.
Ta ugovor, da bi bile občine potem premajhne, tudi ne velja, ker imamo ravno v radovljiškem glavarstvu dve občini Lancovo in Pred-trg, ki štejeti po 3 in 400 duš. — Tukaj pa bi Ribno štelo še vedno 800 in Boh. Bela 700 duš, in bi prva plačevala davkov blizu 1700, druga pa 1500 gld. Tudi ta težkoča, da bi se morala potem katasterska občina Selo deliti, kar bi provzro čevalo mnogo dela in stroškov, bi ne bila taka zapreka, ker Belani hočejo nositi te stroške.
Ako se izločijo podobčine Ribno, Selo in Boh. Bela — potem ima enako pravico odločiti se tudi podobčina Rečica, ki res tudi prosi take izločitve in priklopitve k gorjanski občini. Vsaj meni ni znano, da bi bila ta podobčina umaknila svojo lani vloženo prošnjo.
Slednjič, gospoda moja, pa pride še zelo važen razlog.
Kakor hitro izločimo vnanje vasi iz Bleda, potem ima nova občina Bled le 1400 prebivavcev, brez Rečice celo le 1100. V tem slučaju bi bila skoraj gotovo le dva volivna razreda in tu preti velika nevarnost v narodnem oziru. — V prvem volilnem razredu bi bili v večini posestniki gra-dičev, ki so večinoma Nemci; tudi viriliBti so razun enega vsi Nemci. Nevarnost je torej, da postane ta tako oslabljena nova občina Bled nemška postojanka. — In če bi se to tudi v par letih ne zgodilo, zgodilo bi se gotovo v nekaterih letih. In tukaj je dolžnost slov. naroda, da povzdigne svoj glas, da ne pusti iz rok našega krasnega Bleda. Tu ne pridejo v poštev samo želje in koristi kake selske občine, tu je prizadet cel narod, in mislim, da je dolžnost poslanccv obeh narod-
nih strank, varovati narodno last in nikakor ne pustiti, da se našega Bleda polaste Nemci.
Ce je blejska občina tudi slovenska, če ima tudi slovenskega župana, bo vendar vedela zastopati svoje koristi in bo znala postreči tujcem in sprejemati tudi visoke goste, kakor jo postavim leta 1883 kmetiški župan Vester sprejel cesarja in onega leta prejšni župan Peternel v narodni noši in v slov. besedi ministerskega predsednika Badenija.
Gospoda moja! Jaz bi ne mogel prenašati očitanja, da smo prelepi naš Bled izgubili na Nemce, zato še ob pravem času svarim, da se tukaj ne prenaglimo, da osnujemo svojo itak malo posest izgube in škode v narodnem oziru. Vsaj je škode dovolj, da ob mejah izgubljamo vedno več tal na Nemce, Lahe in Mažare; vsaj je že škode dovolj, da je Nemec in Žid posestnik blejske grajsčine in blejskega jezera —• ali hočemo se v sredini naše dežele izgubiti in v nevarnost postaviti naš divni Bled!
Toraj pravim: Le kdor želi nemško občino Bled, naj glasuje za razdružitev ; mi pa, ki smo na ti strani zbornice, in upam tudi gospodje v središču bomo glasovali zoper razdružitev. Toraj predlagam :
Deželni zbor skleni:
Nameravana razdružitev eelske občine Bled v polit, okraju radoliškem se odkloni.
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. maja.
Predsedstvo nižje- avstrijskega deželnega »bora je nekaterim političnim nezadovolj-nežem zelo na potu in bi se ga danes rajši izne-bili nego jutri. To se je posebno pokazalo povodom zadnje Gudenus-Heitererjeve častne afere. Nemško-liberalni listi in za njimi tudi »Information« naglašajo naravnost potrebo spremembe v deželno-zborskem predsedstvu in pravijo, da baron Gudenus ne zna predsedovati in Strobach še manj in da se bodo enaki škandali ponavljali tako dolgo, dokler ta dva moža ne zavzameta tam svojih sedežev, kamor spadata. Pa so res čudni ti židovski liberalci in njih višji in nižji hlapci! Venomer trdijo, da se jim godi največja krivica ex prae-sidio, in to takrat, kadar se poteguje kedo izmed poslancev za slobodo govora ter skuša zagovarjati pravično, grajati pa krivično stvar, ako pa sami nečuveno kršijo vse mogoče zakone in določbe, je pa vse dobro in zna vsak predsedovati. Židom in njih hlapcem se ne sme pripetiti nič žalega, njih nasprotnikom pa vse. — In res poročajo »Nar. Listy«, da bo baron Gudenus takoj po zaključku zasedanja dež. zbora zadnje dni maja odložil čast dež. maršala in tudi mandat, da s tem da zadoščenje upravnemu sodišču in dvornemu svetniku Heitererju. — Z merodajne strani se ta vest dementuje.
Volivna preosnova za Češko. V predzadnji seji češkega deželnega zbora je bila z veliko večino vsprejeta resolucija posl. dr. Kramara, ki zahteva, naj se spremeni volivni red za deželni zbor in sicer na sledeči način: Deželni odbor naj izdela načrt, po katerem se 1. razdele veleposestniki z ozirom na volitve v bodoče na pet skupin, 2 pri skupinah mest in kmetiških občin se je strogo ozirati na pravično zastopstvo obeh narodnosti, 3. vsi državljani, ki volijo v državni zbor, smejo voliti tudi v deželni zastop. — Poleg tega je bila vsprejeta tudi resolucija posl. Celakovskega glede uvedbe direktnih volitev v kmetiških občinah in izvolitve dveh namestnikov deželnega maršala. — V prihodnjem zasedanju češkega deželnega zbora bo toraj na dnevnem redu to važno vprašanje.
Narodno - politične zahteve nemških opozicionalcev v celoti jutri še ne bodo zagledale belega dne, akoravno so se nemški zaupniki in drugi poslanci dobro »potili« te dni pri dolgotrajnih posvetovanjih. Predvčeranjim so zborovali zaupniki izvzemši kratke odmore skoro celi dan, včeraj so pa zopet nadaljevali »trudapolno« delo. Poleg tega so zborovale včeraj tudi razne opozi-cionalne stranke. Splošno se pa priznava, da so se pojavile nekatere težkoče, na katere dosedaj niso računali, in da toraj ne bo dovršeno delo pravočasno. Za kulisami se govori nekaj o pičli
edinosti mej delegati »Gr. Tagblatt« sicer tega ne veruje, pač pa pravi, da s tem še ni vse rešeno. Na čelu vseh zahtev mora stati neobhodno potreben pogoj vsakega pogajanja z vlado : popolna odprava jezikovnih naredb in uvedba nemščine kot državnega jezika. To je conditio sine qua non, brez katerega so brezpomembni vsi drugi pogoji in zahteve.
Nemško radikalni poskus. Mej najnovejšimi vestmi smo objavili včeraj senzačno novico, da so namreč vsi nemško-nacionalni in radikalni poslanci češkega deželnega zbora poslali deželnemu maršalu pismo, v katerem mu naznanjajo, da odlagajo deželnozborske mandate. Teh mož je skupno trinajst in je mej njimi tudi K. H. Wolf V svojem pismu pravijo, da ne marajo obdržati nadalje poslaniških mandatov po mladočeški milosti, in poživljajo deželnega maršala, naj čim preje razpiše novo volitev. S tem svojim korakom hočejo Schonererjanci prisiliti tudi liberalne nemške poslance, da odlože mandate, katerih se potem takoj polaste nemški kričači. Na popoln uspeh najbrž ta klika ne more računati.
Prijateljsko razmerje mej našo državo in Rusijo se je pokazalo v lepi luči zopet predvčeranjim na rojstni dan ruskega carja. Car Nikolaj je povodom tega dne doposlal sliko avstrooger-skemu polku car Aleksander I. v Plevlju, katero je osebno izročil ruski vojni atašej na Dunaju polkovnik Woronin. V govorih, ki so se menjavali tem povodom, se je opetovano poudarjalo avstrijsko-rusko prijateljstvo in bratstvo, kar je gotovo najboljši znak za prijateljske razmere mej tema dvema državama.
Otvoritev mirovne konference v Haagu. Poročali smo že, da je dne 18. t. m. nizozemski zunanji minister Beaufort otvoril mejnarodno mirovno konferenco in odposlal ruskemu carju uda-nostno brzojavko. Govor, s katerim je otvoril pre-važno zborovanje, je v marsičem zanimiv. Po pozdravu delegatov v ime kraljice, je pričel takoj proslavljati carja Nikolaja kot očeta mirovne ideje ter omenjati naloge konference. S svojo plemenito iniciativo, pravi govornik, ki jo je z zadovoljstvom pozdravil ves svet, je hotel izpolniti ruski car željo svojega prednika Aleksandra I., naj bi se namreč sporazumeli mej seboj vsi evropski vladarji in narodi ter živeli kot bratje in se mejse-bojno podpirali v svojih potrebah. Vojen po teh plemenitih tradicijah svojega prednika, je povabil car vse vlade k skupnemu sestanku, kateremu bodi naloga poiskati sredstev, ki bi omogočila zastaviti mejo neprestanemu oboroževanju in storiti konec veliki bedi, ki preti celemu svetu. — Omenjajoč rojstnega dne cesarjevega, je izrekel minister željo, naj bi postal dan otvoritve konference najlepši v njegovem življenju. — Enako laskav je bil odgovor predsednika Staala na ministrov ogovor.
—	Da bi le sledila tem lepim besedam tako lepa dejanja in naudušila ta dva govora vse delegate za resnično mirovno idejo.
V Bolgariji so se te dni završile tudi potrebne ožje volitve za sobranje, 12 po številu, ki so izpadle večinoma ugodno za večino. Ob enem se poroča iz Zofije, da je knez Ferdinand podpisal dekret, s katerim se sklicuje sobranje na 28. maja k izrednemu zasedanju. Bolgarski ofici-ozni listi trdijo, da treba nujno rešiti razne predloge glede gradnje in odkupa železnic, toda po mnenju poučenih krogov to ni glavni povod za izredno zasedanje sobranja. Pravijo namreč, da sijajni izid zadnjih splošnih volitev ni tako ugoden za Grekovo ministerstvo in da je ravno po volitvah stališče bolgarskega kabineta zelo omajano. Zatrjuje se celo, da v kratkem vloži demi-sijo. S tem je morda v zvezi izredno zasedanje sobranja, ker hoče knez še poskusiti s sedanjo vlado in vplivati na ljudske zastopnike, da ji zaupajo.
Tedenski koledar.
Nedelja, 21. maja : Binkošti, evang. : Jezus govori o sv. Duhu. Jan. 15. Feliks Kantal sp. — Ponedeljek, 22. maja: binkoštni, Julija d. m.
—	Torek, 23. maja: Paskal Bij sp. — Sreda, 24. maja: Marija, pomoč, kristjanov, kvatre. — Četrtek, 25. maja : Gregor VII p. — Petek, 26. maja: Filip Neri sp. — Sobota, 27. maja: Magdalena Pac. — Solnce izide 25. maja ob
4. uri 23 minut, zaide pa ob 7. uri 31 minut. — Lunin spremin: Sčip 25. maja ob 6. uri 47 minut zjutraj. — Musica saora v nedeljo, dne
21.	maja: V stolni cerkvi pontifikalna maša ob V, 10. uri: »Ecce sacerdos« zl. Foerster, instrumentalno 9. mašo zl. M. Brosig, Aleluja z verzi in sekvenco zl. A. Foerster, ofertorij M. Brosig. V ponedeljek. 22. maja: Instrumentalno mašo zl. E. Broer, Aleluja z verzi in sekvenco A. Foerster, ofertorij dr. Fr. Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba v nedeljo velika maša ob 9 uri: Missa in honorem st. Caeoiliae zl. J. B. Benz, graduale Foersterjev, ofertorij Treschev. — V ponedeljek,
22.	maja: Mašo zl. A. Kaim, graduale Foersterjev, ofertorij Treschev.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. maja.
(Vseslovenska delavska slavnost.) Udeležbo so dalje naznanila društva: 57. Slovensko katoliško delavsko pevsko društvo »Zvon« v Ljubljani;
58.	Hranilnica in posojilnica v Gornjem Tuhinji;
59.	Podružnica sv. Cirila in Metoda v Teharjih;
60.	Hranilnica in posojilnica v Domžalah ; 61. Delavsko konsumno društvo v Kropi; 62. Hranilnica in posojilnica v Biljah ; 63. Slov. delavsko pevsko društvo »Slavec" v Ljubljani. — Opozarjamo tiste udeležence, ki pridejo z gorenjskimi in dolenjskimi vlaki, da izstopijo na južnem kolodvoru, kjer bode odbor vsprejemal. — Želeti bi bilo tudi, da bi vsa navzoča društva in prijatelji naše delavske organizacije pri blagoslov-ljenju zabili v »Zvezino« zastavo svoje žeblje. Zato naznanjamo tistim, ki na to dozdaj še niso mislili in jim je to storiti mogoče , da prijave in doneske vsprejema glavni tajnik gosp. Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani.
(Iz mestnega zbora ljubljanskega.) Sinoči se je v mestnem zboru nadaljevala razprava o nerešenih točkah. Pred prehodom na dnevni red je prebral župan dopis deželnega predsednika, v katerem naznanja, da je vlada razveljavila sklep mestnega sveta, s katerim je Jan. Šusteršiču naročil, naj svoje skladišče za smodnik ob Gruberjevem kanalu do 1. maja 1899 izprazni, ker je nevarnost za bližnje sosede. Vlada je mnenja, da občinski svet ni upravičen za take sklepe. Zoper to razsodbo je dopusten ugovor na ministerstvo v teku 4 tednov. Župan je mnenja, da ne kaže vlagati rekurza, marveč naj se prično pogajanja glede preložitve skladišča. — Odb. P1 a n t a n pa je mnenja, naj se zadeva izroči pravnemu odseku, ki naj pretresa, ali so razlogi res tako tehtni, kakor jih navaja vlada. Temu mnenju se pritrdi. — Načrt za parcelacijo ob severni pomerijalni meji na levi strani Dunajske ceste nasproti topničarski vojašnici, kakor ga je izdelal arhitekt Fabiani, se po poročilu odb. Žužek a odobri, ob enem pa sklene naznaniti šišenski občini, naj tudi ona v tem smislu popravi svoj načrt. — Pri ti priliki predlaga odb. Pavlin, naj bi v bodoče stavbinske črte na lici mesta določevala vedno dva uradnika, da se izogne vsakim pomotam. Odb. dr. Stare želi, da se takoj pri prvem merjenju zaznamujejo glavne točke pri določevanju parcel in stavišč, da se s tem prihrani trud za poznejše merjenje. Vsi predlogi obveljajo. — Odb. Žužek poroča nadalje o prošnji M. Bizjana za parcelacijo enega dela njegovega zemljišča ob cesti v Kleče in ob oni nad topničarsko vojašnico. Prošnji se ugodi v smislu predloženega popravljenega načrta in določi za ta del odprti zistem. — Druga točka se odstavi z dnevnega reda. — Odbor. dr. Stare predlaga nujno, naj se vsprejme ponudba Ferd. Staudacherja glede odkupa mestnega zemljišča mej Wettachovo in Benediktovo vilo v obsegu 552 kv sežnjev, seženj po 12 gld. Poročevalec v ime fin. odseka predlaga, naj se ponudba sprejme, ker je ponujana kupnina primeroma dovolj visoka, ker bo moral omisliti dvoje železnih ograj. O tem predlogu se pa ni moglo razpravljati, ker ni prisotna kvalifikovana večina.
(Odbor primorskih slovanskih poslancev) je imel včeraj v Trstu zopet sejo, v kateri je glavni poročevalec predložil poročilo o odnošajih v vsaki treh primorskih pokrajin posebej in na vsem Primorskem sploh. Poročilo se je odobrilo soglasno in določili so se nadaljni koraki. V vseh vprašanjih je bilo mej poslanci popolno soglasje.
(Važen razgovor) bo binkoštni ponedeljek ob '/»tO. uri dopoldne v dvorani »Katol. doma«. »Slovenska krščansko-socijalna zveza« priredi namreč v ta namen javen nepolitičen shod. Pri ti priliki si bo tudi vsakdo lahko ogledal novo društveno zastavo.
(Osebne vesti.) Glavni davkar g. Alojzij Lil-1 e g v Ljubljani je povodom svojega umirovljenja dobil naslov ces. svetnika. — Umirovljen je svetnik pri prizivnem sodišču v Trstu, KI. M r a k. — Pravni praktikaat pri okrožnem sodišču v Celju, Fr. Ž u m e r, je imenovan avskultantom.
(Za serenado) na predvečer vseslovenske delavske slavnosti se pevski zbor pod veščim vodstvom občepriznanega slovenskega glasbenika gospoda Sachsa pridno vadi. Zbor bode pel pred stanovanjem kumice gospe P o 11 a k o v e Hladni-kov »Pozdrav«, Volaričev »Vzvečer«, Ipavčevo »Domovini« s tenor-solom g. Medena in bari-ton-solom g. Puciharja. Pred knezoškofovo palačo bode pel Bendlovo »Svoji k svojim«, Vola-ričevo »Slovansko pesem« in Hajdrihovo »Morje«.
(Družba salezijanskili sotrudnikov) ima povo dom praznika svoje glavne zavetnice Marije Pomočnice kristjanov dne 24. maja 1.1. sveto mašo, katera se bo opravila za vse žive udo sotrudnike ob 5. uri zjutraj v cerkvi sv, Jakoba v Ljubljani.
(Zgodovinska reminisceuca.) 40 let je danes, odkar je umrl slavni rešitelj Avstrije Josip baron Jelačič, ban hrvaški. V svojih temeljih se je majala 1. 1848 Avstrija in ž njo habsburška dinastija, notranji viharji so jo bili razdejali, ošabno Mažarstvo se je z oboroženo silo borilo za politično neodvisnost in domača revolucija se je bila polastila že celo Dunaja samega. Ban Jelačič je takrat s 40.000 mož vrlih Hrvatov udaril čez Dravo in preko mažarskega ozemlja, pogazivši mažarske insuigente, hitel cesarju na Dunaj na pomoč. Postal je pravi rešitelj avstrijske misli. In danes, ob 40-letnici njegove smrti? V grobu bi se obrnil, ko bi videl Jelačič, kako taista Avstrija Hrvatom in sploh SlovaDom plačuje njegove zasluge!
(Sveto leto.) Na Vnebohod so prebrali v cerkvi sv. Petra in v rimskih glavnih bazilikah papeževo bulo, ki ž njo napoveduje sv. Oče jubilej ali sveto leto. Začne se 24. decembra t. 1. in konča 24. decembra 1900. To je dvajseto sveto leto.
(Izpite za učit. usposobljenost) je od 8. do 17. t. m. delalo v Gorici 6 učiteljic in 2 učitelja. Z odliko sta naredila izpite Andrej Lašič, učitelj v Gorici, in g. Otilija Fajgelj, podučiteljica v Pečah na Štajerskem.
(Občinski odbor na Krki) je imenoval častnim občanom gosp. župnika J. Sorc-a, ki pastiruje ondi že 23 let.
(Predsednik celovške c. kr. dež. sodnije) gosp. Fr. Perko gre v pokoj. Cesar mu je ob tej priliki podelil plemstvo. Prevažno je za nas, zlasti za koroške Slovence vprašanje : Kdo mu bode naslednik ! Mi potrebujemo na takem odločilnem mestu moža, ki bode enako pravičen tudi Slovencem, ki ne bo zabil, da je tretjina Koroške slovenska in ki se ne bo ustrašil vsakega krika, ki nastane v nemškem taboru, ako se za nas kaj pravičnega sklene. Listi že imenujejo kot naslednika Ledeniga, svetnika pri višjem dež. sodišču v Gradcu. Ta mož je dostikrat pokazal svojo mržnjo do slovenščine in zato nikakor ne sodi na tako odločilno mesto.
(Kardinal dr. Missia.) Kardinalu pritiče častna vojaška straža. Zato smo videli v torek popoldne, ko je bilo uradno razglašeno, da nadškof postane kardinal, stati pred nadškofijsko palačo na straži vojaka tukajšnjega pešpolka št. 47. Stal pa je le nekaj ur, ker kardinal dr. Missia je resignoval na častno stražo. Kardinalu na čast je svirala mestna godba v sredo zvečer ob 9. uri tri komade pred njegovo palačo. Kardinal je stal v spremstvu na balkonu, kjer je poslušal godbo in s priklanjanjem ji izražal svoje odobravanje. Čestitat so mu prišli takoj goriški župan dr. Venuti, polkovnik in poveljnik tukajšnjega pešpolka št. 47 H. pl. Leeb, poveljnik orožnikov major pl. Chaloupka, deželni glavar dr. Pajer, dvorni svetnik vit. Bozizio z uradniki, pred vsem pa metropolitanski kapitelj s semeniškimi profesorji ter z vsemi duhovniki v mestu; ob ti priliki je imel daljši govor prošt Jordan, za kateri se je kardinal dr. Missia primerno zahvalil s prošnjo, naj ga podpirajo po združnem geslu »ut s i n t unum!«
»Soča«.
(Od nekod,) 19. maja. Danes mi je prišla v roke tržaška »Edinost« z dne 18. t. m. V tej številki objavlja mej domaČimi vestmi kos dopisa iz Ljubljane, v katerem je mej drugim tudi govor o tem, da je »Narodni dom« kar čez noč izgubil nemškega restavraterja. Dopisnik je potem hotel najbrže povedati, kako težko se bo našel v Ljubljani slovensk restavrater, in morda dodal kako pikro besedo, katere pa uredništvo ni hotelo natisniti, in mu je toraj nekaj črtalo z naslednjo opazko: »Gospod dopisnik naj nam oprosti, da smo črtali, ker skušnje so nas poučile, da je molk zlato. Da li pa je tako stanje, zahtevajoče le molk o vsem, česar ni možno hvaliti, zdravo, to je drugo vprašanje, o k.tterem zopet nečemo razpravljati, ker — se ne sme. Ured « Vznevoljen sem odložil tak list, ki ni niti toliko samostojen, da si ne upa javno izraziti svojega mnenja. Vzel sem ga le zato še v roke, da sem Vam to prepisal, a pozneje ga ne berem več. List, ki morda iz strahu pred eno ali več političnimi osebami ne pove niti svojega svetega prepričanja, ni za moj želodec.
(Novi kardinali.) Papež bo imenoval v prihodnjem konzistoriju meseca junija nastopne za kardinale: Fr. Nava, nuncij papežev v Madridu; Richelmy, nadškof v Turinu; dr. Jakob Missia, nadškof goriški; Casanova, nadškof v St. Jakobu v Chili; Casali del Drago, latinski patriarh v Carjem gradu; Cassetta, latinski patriarh Antiohijski; Gennari, predsednik rimske kurije, Ciosca, ta|nik zbora za razširjanje sv. vere ,iz reda Avguštinov; P. Ilyacint Cormier, generalni prokurator iz reda bratov predikantov in P. Jožef de Llevaneras, iz reda oo. kapucinov.
(Shod krščauskih socijalnih delavcev) bode v Rojanu pri Trstu na binkoštni pondeljek popoldan ob 4. uri. Na tem shodu se bode razpravljalo marsikaj važnega za zboljšanje delavskih razmer v Trstu.
(Istrski deželni zbor) je v včerajšnji seji vsprejel načrt zakona glede uravnave Raše. Poslanec Bennoti je poročal o šolstvu v Istri ter napadal vlado, češ, da slavizuje in zanemarja italijansko prebivalstvo. Se huje je napadal vlado poslanec Vareton. Vladni zastopnik je sicer odgovarjal, toda tako rahlo, da nikogar ni bolelo. Vsprejet je bil načrt zakona o gradnji ceste po Raši mej Barbano in Labinjem ter zakon o razdelitvi občine Kastav.
(Iz celovške škofije) Župnijski izpit so delali od 16 do 18. maja čč. gg. Val. Limpel, provizor na Ojstrici; Jož. Eichholzer, provizor v Lipalji vasi; Vaclav Tesar, mestni kaplan v Sovodju; J. Trunk, kaplan v Šmihelu ; Jožef Smažik, kaplan v Prevaljah. — Za kaplana v Dobrlivasi pride č. g. Mat. Trepal, sem. duhovnik.
(»Scliulverein«.) Iz Celovca: Poslanec vele-posestva knez Rosenberg je prišel pri naših nacionalcih v hudo zamero, ker je govoril in glasoval v deželnem zboru zoper one, ki oporekajo uporabi slovitega »§ 14«. Že kažejo mu, da mu pojde kakor Tirjlcu Grabmayru. Da se opere madeža in dokaže pristno svoje nemštvo, daroval je nemškemu »schulvereinu« — 100 gld. Tako je pomagano obema: Rosenbergu in »schulvereinu«. Heil!
(Politično bauditstvo italijauašev.) Italijanski poslanci Istre so hoteli na vsak način uničiti mandate hrvatsko-slovenskih zastopnikov. Le ker so jim zastopniki vlade od tega odsvetovali, so od nakano odstopili. Toda pod mastnimi pogoji: 1. da dobi postava za razdelitev občine, v nekoliko spremenjena, cesarsko potrjenje, 2. da istotako dobi cesarsko potrjenje zakon o razdelitvi občine Kastav, katera osnova pride v razpravo še v tem zasedanju. Glede prve zahteve se je vlada menda že obvezala, glede druge pa jo obljubila, da hoče priporočati, »da istotako dobi cesarsko potrjenje«. Delitev poslednje občine zahtevajo Italijani zato, da morejo dobiti dva mandata v Voloskem. Iz naklonjenosti vlade italijanskim zahtevam je razvidno, da se je moralo v poslednjem času nekaj izvanrednega pripetiti — v srcu tržaškega namestnika, drugače bi pač bile nemogoče take stvari.
(Industrijska razstava na Reki.) Minole dni so otvorili na Reki industrijsko razstavo. No pri tej priliki se je zopet pokazalo, kaj nameravajo Mažari z Reko. V prvič je treba konštatovati, da je vlada na vse načine zapostavljala hrvatske iz-
ložnike in žalila ne samo njih narodni ponos, marveč jih tudi drugače prezirala, kakor da so na Reki odveč. To ni čudo, saj so na vladi na Reki ljudje sami Mažari in Italijani. Ti ljudje so jo že uganili tako, da je bilo n. pr. pri otvoritveni slav-nosti razstave slišati samo mažarske in laške govore, a hrvatske besede ni spregovoril nikdo od vlade! V vsakem govoru je bilo uprav nalašč vpletenih izrazov kakor: Reka »biser mažarske Adrije« itd. Adrija je zdaj že tudi mažarska in ne «amo Reka! Na vsej razstavi tudi ni videti ene hrvatske zastave in vendar je bila po nagodbi podeljena Reka Hrvatom in Mažarom skupno. Edino, s čemur se je izložbeni odbor spomnil ekzistence reških Hrvatov, so bili poleg mažar-skih in italijanskih tudi hrvatski napisi v notranjih prostorih razstave,
(Nova zakonska osnova) o delitvi občine Pazin. Glasilo tržaških Židov pripoveduje v svojem jutranjem izdanji od 8. t. mes., da namerava de želni zbor za Istro še v tem zasedanju predložiti zbornici novo zakonsko osnovo za delitev mestne občine Pazin. Zadnja zakonska osnova, katero je sestavila zbornična večina leta 1898 in katero je vlada sama zbornici nasvetovala, ni dobila potrjenja, ker bi izgubili volivci dav-"karske občine Pazin svojo naravno volivno pravico, ako bi se jih odtrgalo od mesta Pazin. Zato je treba premeniti deželni volivni red, a za to spremembo je treba, da glasuje v zbornici tričetrt vseh zastopnikov. Sodeč po tem toraj namerava deželni odbor — seveda v soglasju s c. kr. vlado — predložiti tako osnovo o delitvi mestne občine Pazin, v katerej bi sedanja davkarska občina sestavljala občino za-se. Toraj vedno lepše!
(Železnica Trst Poreč) Službeni list dunajske vlade prinaša ministersko naredbo, ki daje deželnemu odboru istrskemu koncesijo za gradnjo ozkotirne železnice Trst-Koper-Izola-Buje-Motovun-Višnjan Poreč. Koncesija je podeljena za dobo 90 let. Upravo železnice prevzame vlada v svoje roke. Proga mora biti dovršena v štirih letih. Vlada zamore odkupiti železnico kadar hoče. Za progo Poreč Kanfanar se ni odločilo ničesar. Kako mislijo naši zastopniki o gradnji železnice Trst-Poreč, eventualno Kanfanar, izrekli so v deželnem zboru v Pulji leta 1898.
*
* *
(Cesarska beseda in — podpis.) Zanimiv dogodek se je pripetil zadnje dni cesarjevega bivanja v Budimpešti povodom splošnih avdijenc v predsobi vsprejemnega salona. Vdova nekega stotnika, ki se je omožila z njim, ko je bil ta že upokojen in toraj ni imela pravice do pokojnine, je podala cesarju prošnjo za pomoč. Cesar ji je odgovoril: Vaša zadeva se bo že uravnala. — "Vsa srečna pride ženska v predsobo in ponavlja cesarjeve besede. V tem hipu pa pristopi k nji neki gospod in jo vpraša, je li cesar napravil kako znamenje na prošnjo. »Nič«, mu odgovori vdova. »Vaša prošnja ne bo uslišana«, pripomni gospod s tako resnim obrazom, da vdova ni niti najmanj dvomila, da govori resnico. Ta odgovor tako neprijetno zadene ubogo vdovo, da se onemogla zgrudi na tla. Navstal je seveda hrup v dvorani, katerega je čul tudi cesar v vsprejemno dvorano. Ko poizve, kaj se je pripetilo, naroči vdovi takoj izplačati 1000 gld., obenem jo pa zagotoviti, da cesarjeva beseda ne potrebuje — podpisa.
(Srečna starost.) Mostarski »Osvit« poroča: "Neki Hadži Selin aga Gjurgja je najstarejši človek v Mostaru. Star je 100 let, žena mu je stara 90 let. Starca imata 136 potomcev obojega spola. Samih praunukov imata 36 in še večje število unukov. Oba starca sta še čila in zdrava, to pa le zato, ker so njihovi otroci dobro preskrbljeni in na dobrem glasu in jima ne delajo nobenih skrbi.
(Romanje v Lurd.) Od 17. do 20. aprila je poromalo v Lurd nad 60.000 francoskih romarjev, samih mož! Bili so zbrani plemiči in kmetje, tovarnarji in delavci.
(Popoln solnčni mrk) bo dne 28. maja prihodnje leto 1900. Na madridski zvezdami, kamor prihite učenjaki iz vseh delov sveta, se za to priliko delajo že zdaj velike priprave.
(Beda državnih uradnikov v Italiji.) Milanski »Secolo« pripoveduje sledečo resnično dogodbico o bedi državnih uradnikov v deželi, po kateri toliko hrepene primorski iredentovci ob polnih loncih avstrijskih. Poročilo radikalnega, od primorskih
Iahonskih lažnjivcev dokaj sovražnega resnico-ljubivega »Secola« se glasi: Neki nižji poštni uradnik v Milanu, ki je imel 45 lir mesečne plače, je prišel za eno stopinjo višje v službo, a ta služba je v Rimu, toraj daleč od Milana. V Rim bi stala vožnja zanj in ženo 70 lir, toda kje jih dobiti, teh 70 lir? Ubogi uradnik je vse obletal, da mu kdo posodi ta denar, a zastonj. Naposled se je zatekel k policiji, da ga pošlje z družino v Rim mej kažnjenci, da bi ga tako ne stala nič vožnja. Policija te prošnje ni mogla uslišati, a neki policijski komisar je dal revežu ta le sovet: »Vzemite si listek do Pize in v Pizi se naznanite za brezposelnega. Ker je Piza bliže Rimu nego Milanu, Vas bode policija gotovo poslala v Rim«. »In moja žena in otrok?« — »Ti morajo tu v Milanu tako dolgo beračiti, da jih policija zasači in izpovejo, da nimajo v Milanu strehe. Potem jih odpošljem s prvim oddelkom kažnjencev za Vami v Rim«. Na ta način se je preselil ta državni uradnik v Rim s svojo ženo in otrokom vred in vsa »vožnja« ga ni stala več kakor 16 lir, iz Milana v Pizo. Teh 16 lir so si ubogi ljudje priborili s tem, da so prodali vse svoje borno pohištvo O bella Italia !
(Rijutgeuovi žarki v rudninstru.) V rudnin-stvu se dajo Rontgenovi žarki prav izborno porabiti. Premog je mogoče s pomočjo teh žarkov preskušati na kakovost, ker premog je proseven, dočim druge slabo primesnine niso prosevne. Več ko je neprosevnih tvarin v premogu, slabši je. Istotako je s pomočjo teh žarkov razločevati bisere na njihovo vrednost, posebno pa ločiti ponarejene od pravih. Kajti pod žarki se pokaže fluo-rescenca biserov (t. j. njihova žarnost) v čudoviti luči Spektralne analize, ki je najboljše spričevalo za kemično sestavo biserov.
(Električen kanon.) V Londonu je sin nekega kramarja, učenec v tovarni za torpede, izumil električen kanon. Prednost tega kanona je, da strelja brez vnšča in dima, a z veliko silo. Brzina
je 5l/, angl. milj v 2 sekundah.
* *
(Sejmi po Slovenskem od 23. clo 27. maja.) Na Kranjskem:
23. v Št. Lambertu, v Zagorju na Notr., Radovljici, Loki. Metliki, Bušeči vasi in v Radohovi vasi; 25. v Št. Gothardu, na Mali gori, v Mengšu, Podvelbu, Svibni, Senožečah, Cirniku, Hinjah in na Igu. — Na slov. Štajerskem: 23. v Loki, Ljutomeru, Središču, pri sv. Emi, v Radgoni, Luči, Marenbergu in na Laškem; 24. pri sv. Filipu v Selih; 25. v Rogatcu, Vitanju, Slivnici in pri sv. Urbanu pri Slivnici pri Celju; 27. v Podsredi. — Na Koroškem: 28. v Podgorjah, 26. v Ovšpergu. — Na Primorskem: 23. v Kastvi; 25. na Kačiču; 26. v Divači.
Društva.
(Družbi s v. Cirila in Metoda v Ljubljani) so poslali: Slavna posojilnica v Konjicah 25 gld. — Slavna posojilnica v Gornjem Gradu 5 gld. — Slavna Notranjska posojilnica v Postojni 20 gld. — Slavna posojilnica in hranilnica v Sinčivesi na Koroškem za velikovško šolo 70 gld. — Slavna posojilnica v Cerknici 10 gld. — C. g. Anton Lednik, župnik pri Sv. Duhu v Ločah 10 gld. ustanovnine. — Trnovski gost v Liubljani 2 gld. — A. Koblar 4 gld. — Č g. Pr. Zakrajšek, semeniški duhovnik v Gorici, 25 gld. nabrane med goriškimi slovenskimi bogoslovci. — Slavno uredništvo »Slovenca« v Ljubljani 21 gld. 20 kr. — G. Ivan Bonač, trgovec s papirjem v Ljubljani 20 gld. kot prvo skupilo za Tomo županove razglednice. — Slavna posojilnica v Logatcu lu gld. — Č. g. Avg. Skočir, kurat dež. bolnišnice v Gradcu, 25 gld. za prvih 5 mesecev t. 1. — Darilo nekega rajnega duhovnika, 163 gl. 40 kr. — č. g. Ivan Trpin, beneficijat v Šmartinu pri Litiji. 5 gld. za prodane razglednice kot I. donesek ustanovnine. — G. Hinko Cerer v Boštanju nabral 3 gld. na svatbi Terezinke Kirarjeve z geslom : »Naprej zastava slave!« — Živeli navdušeni nasledniki!
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
(Mestna hranilnica v Novem Mestu.) V mesecu aprilu 1.1. je 163 strank vložilo 67.064 K. 72 v., 108 strank vzdignilo 23.525 K. 79 v., toraj več vložilo 43.538 K. 93 v. Posojil se je izplačalo 6 strankam 4420 K., stanje vlog 1,238;219 K. 89 v., denarni promet 165.699 K. 58 v.
(Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda za Istro) bode dne 25. t. m. v Opatiji z sledečim vsporedom: 1. Sv. maša ob 1/»1L uri v kapelanski cerkvi v Opatiji. 2. Občni zbor po-
poldan ob 4. uri v prostorih društva »Zora«. 3. Zvečer koncert s predstavo ondi. — Zbor obeta biti velikansk, in to v očigled nevarnostim, katere se bližajo za naš narod v Istri od strani sovražnika.
(Hranilnica in posojilnica v Robu) je začela poslovati 5. februvarja 1899. Do konca aprila je 37 strank vložilo 5061 (1., res velika svota za naše razmero. V istem času se je 25 zadružnikom posodilo 27krat. Hranilnica in posojilnica v Robu je vpisana zadruga z neomejeno zavezo ter šteje sedaj že 44 udov. Hranilne vloge obrestuje se s 4'/» % proti zanesljivemu poroštvu ali pa proti vknjižbi. Vsega prometa do konca aprila je bilo 16 988 gold. 37 nč. Mi še vedno upamo, da bi se slovensko ljudstvo otreslo vseh oderuhov in drugih pijavk z lastnim denar-j e m, ako bi le hotelo pridno gospodariti ter svoj denar varčno zbirati v domačih hranilnicah. Seveda bi moralo vsak krajcar prav obrniti, nasprotno pa se odločno odpovedati vsaki potratnosti in nespametni zapravljivosti. V vsakem kraju je nekaj ljudi, ki imajo več denarja, kakor ga neogibno potrebujejo. Taki s svojim, v domačih hranilnicah naloženim denarjem veliko pomagajo svo|im sobralom, da si brez velikih stroškov opomorejo. če le pametno rabijo posojilnico. Poleg tega pa ne smemo prezreti velikega vzgojevalnega pomena takih hranilnic. Ljudstvo, posebno mladina. se navadi varčevati, ako ima priliko svoje krajcarje doma tako zlahka in varno naložiti. Pri nas imamo mnogo »hrovatarjev". Ti gredo v jeseni delat v šume na Hrvaško. Spomladi prinesejo nekateri, če je bilo kaj prida zaslužka in so bili varčni, še precej denarja domu. Pa kako žalostno je videti, če mladi fantje težko zasluženi denar zapijo ali zaigrajo, namesto varno ga shraniti v hranilnici ter tako veselje dobiti do varčnosti in zmernosti. Koliko vzgoje pripisujejo celo države takim hranilnicam, kaže nam najbolj to, da so začele vpeljavati tudi že šolarske hranilnice. Zato naj bi po našem mnenju vsaka župnija imela svojo hranilnico, v katero naj bi se sprejemale tudi najmanjše vloge. Učitelji in duhovniki naj bi take hranilnice na vso moč podpirali in priporočali mladini. Ta bi vzrasla v poštene, zmerne in varčne gospodarje, ki bi bili s svojim zgledom najmočnejši jez proti zapravljivosti in potratnosti, ki največkrat požre trudapolno delo žuljavih rok. Naši ljudje si morajo enkrat za vselej zapomniti resnico, da brez varčnega gospodarstva ne pridemo nikamor.
(Posojilnica v Slatini,) registrovana zadruga z neomejeno zavezo, je razposlala računski zaključek za petnajsto upravno leto 1898, iz katerega posnamemo sledeče: Posojilnica uraduje pri sv. Križu tik Slatine vsak ponedeljek. V minulem letu je pristopilo 20 zadružnikov s 33 deleži, izstopila sta 2 zadružnika z 2 deležema, ostalo je 379 zadružnikov s 496 deleži. — Novih hranilnih knjižic se je izdalo 27, uničilo pa 17, obstoji torej 95 knjižic za 21.954 gld. 99 kr., in iznaša povprečna vloga 231 gld. 10 kr. Posodilo se je na novo 32 zadružnikom, 14 zadružnikov je pa posojilo popolnoma vrnilo, dolžnikov je torej 325, ki dolžujejo skupaj 28 079 gl. 31 kr., ali povprek 86 gl. 39 kr. — Čistega dobička je bilo 487 gld. Reservna zaklada je narasla na 3312 gl. 85 kr. Denarni promet je znašal 28.097 gl. 19 kr. — Hranilne vloge se vsprejemajo od vsacega, če tudi ni član zadruge ter se obrestujejo po 5 %. Od posojil, katero dobivajo le člani, se zahtevajo 6 % obresti na osebni kredit, 6 % proti vknjižbi. Posojilnica je član »Zveze slovenskih posojilnic« v Celji.
l>arovi.
Za Jeranovo dijaško mizo: Gosp. župnik Jožef Jaklič 3. gl. in g. Anton Jaklič, c. kr. vojni kurat 5 gl. mesto vencev na krsto r. g. Štefana Jakliča. — G. Jos Lavrič, župnik v Logatcu 3 gld. — G. J. Ažman, duh. svetnik in dež. poslanec v Gorjah 5 gl. — G. Janez Tavčar, župnik iz Leš 5 gl. — G. Ant. Kukelj, župnik v Šenčurju 3 gl. — G. T. K. 5 gl. — A. St. 3 gl. — G. A. Hočevar, župnik na Brezovici 3 gl.
Za cerkev v Trnju: G. Matija Zamik v Srednji vasi v Bohinju, 10 gl.
Bog plačaj!	,
Dijaški kuhinji v Kranju so v času od 15. februvarija do 15. majnika 1899 izročili, oziroma doposlali p. n. gospodje, dame, uradi in družbe naslednje darove: Prevzvišeni gosp. knezo-škof ljubljanski dr. Anton Bonav. Jeglič 30 gld., slavna kranjska hranilnica v Ljubljani 50 gld., slavna okrajna posojilnica v Kamniku 20 gld., ravnatelj in deželni poslanec Ivan Šubic 20 gld., župnik Jernej ltamoveš v Poljanah 20 gld., M. K. namestu venca na krsto umrle Ivane Kotnik 5 gld., profesorski kolegij kranjske gimnazije (izvzemši onih, ki posebej prispevajo) za mesec marcij 5 gld., župnik Ivan Hromeč v Novi Oselici 2 gld., župnik Jos. Kerčon v Predosljih 3 gld., nadučitelj
A»t. Požar na Trati 1 gld. 50 kr., sodni pristav Fr. Peterlin v Kranju 5 gld., kurat Ivan Zupan od Sv. Polra na Notranjskem 5 gld., po g. notarju Anton Šlambergerju Janez Sajovic v Velesovem 8 gld., vesela družba pri Cajnarju v Stražišči 1 gld. 50 kr., župnik Jan. Karlin v Smledniku 10 gld, profesorski kolegij za april 4 gld., učitelj Bogomir Krenner v Škofji Loki 5 gld., pravnik Ivan Vari v Kranju 2 gld., gospa Ljudm. Dolenz 7 gld., namestu venca na krsto umrlemu župniku Maksu Veja njegovi prijatelji: Fr. Dolenz 1 gld., K. Flo-rian 2 gld., Peter Mayr 5 gld., T. Pavšlar 2 gld., C. Pire 1 gld., dr. Fr. Prevc 2 gld., Konr. Puč nik 1 gld., Ivan Rakove 1 gld., dr. Ed. Šavnik 2 gld., dr. Val. Štempihar 1 gld., prof. A. Štritof 50 kr., vladni svetnik dr. Fr. Zupane 5 gld. in nadzornik A. Žumer 1 gld.; Fr. Zaplotnik v Le-tencah 10 gld., kaplan Ignacij Nadrah v Tržiču 2 gld., kaplan Gašpar Porenta v Stopicah 5 gld., profesor dr. Žmavec 50 kr., župnik Al. Kummer v Stari Loki 2 gld., namestu venca na krsto umrlemu Antonu Rakovcu darovala gospa Mar. Čin-kole iz Ljubljane 10 gld. in rodbina Avg. Dru-karjeva 3 gld.; dalje v isti namen gg. notar Ant. Šlamberger 4 gld. in profesorji dr. Valent. Korun 1 gld., Fr. Novak 1 gld. in Ant. Štritot 1 gld., profesorski kolegij za majnik 4 gld., Fr. Ks. Sa-jovitz v Kranju »skupilo za puško in torbo« 15 gld., dr. Ant. Arko »iz dobre volje na komisiji« 1 gld., durakisti »na stari pošti« v dveh večerih priigrali 1 gld. 25 kr. in »kupčijska sprava« 6 + 6 gld. — Odbor izreka vsem p. n. darova-teljem najsrčnejšo zahvalo za te milodare ter prosi — z ozirom na vsakotedensko potrebščino nad 75 gld. — slavno občinstvo še nadaljne naklonjenosti in podpore.
»Naša straža".
V boljši trgovini 8 papirjem v Gorici je mesto za spretnega prodajalca ali prodajalko. Ker bi bil
dotičnik popolnoma samostojen, zahteva se popolno znanje v ti obrti in če mogoče tudi mala varščina Službo je mogoče takoj nastopiti. Več se iz\6 od Naše straže.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 20. maja. Današnja „Wiener Zeitung" objavlja cesarjevo lastnoročno pismo na barona Gautscha, s katerim se ta imenuje za predsednika najvišjega računskega dvora.
Dnnaj, 20. maja. Občinski svet je z 79 glasovi izvolil dr. Neumayerja za drugega podžupana. Liberalec Vogler je dobil 35 glasov.
Dunaj, 20. maja. Danes dopoldne izdani komunike nemških opozicionalnih strank javlja, da so nemški liberalci pritrdili načrtu narodno-političnih zahtev. Zaupniki se snidejo še jutri, da konečno odobre in prirede skupni program.
Dunaj, 20. maja. Odsek za volivno pre-osnovo je vsprejel določbo v načrtu za mestni voiivni red, po kateri dobi nova 4. skupina 20 mandatov.
Dunaj, 20. maja. Z ozirom na potrebno spremembo prvotnega projekta za železnično progo Spljet-Sinj je odredil železniški minister novo pregledovanje trace.
Praga, 20. maja. Dež. zbor je včeraj zaključil zasedanje. Dež. maršal je naglašal v svojem govoru, da je to zasedanje mnogo pripomoglo k temu, da se pripravi pot k zbližanju mej narodnostima.
Koper, 20. maja. V včerajšnji seji dež. zbora je predlagal posl. Benatti več resolucij, mej njimi tudi ono glede ustanovitve samo-stalnega ital. učiteljišča, kakor tudi imenovanja posebnega deželnošolskega in posebnih okrajno šolskih nadzornikov. Resolucije so bile soglasno vsprejete. — Prihodnja seja 25. maja.
Rim, 20. maja. Glasom poročil tukajšnjih listov se snide poslanska zbornica dne 25. maja.
Pariz, 20. maja. Zaradi stavke pismo-nošev bo odpuščenih več pismonoš, ki so vprizorili stavko, proti 30 se pa uvede disciplinarna preiskava.
Ljubljančanje!
Na vseslov. del. slavnost pride že 27. maja mnogo dragih gostov, sosebno bratov Hrvatov. Trdno se zanašamo, da s Bvojo gostoljubnostjo priskočite na pomoč pripravljalnemu odboru. Kdor bi mogel prenočiti kakega gosta, blagovoli naj se ustmeno ali pismeno oglasiti pri g. Luki Smolnikarju, stolnem vikarju v Ljubljani, ali pa v uredništvu .Slov. Lista" od 10-12. ure dopoldne.
Pripravljalni odbor za vseslovensko delavsko slavnost.
Meteorologifino porodilo.
Viiina nad morjem 306-2 m., srednji tračni tlak 736-0 mm.
m- I barometra iovani»
'	D mhi
Temperatura
p« Cf kij«
Vetrovi
Mek«
S J .
> a B
i ■ e "SS »
19|9. zvečer | 738-6 | 16-1 |Tl7sever j jasno
9n| 7 zjutraj I 738 1 I 2. popol. I 7351
jasno del. obla?.
00
121 I brezv. 25 0 | sr. jug Srednja včerajšnja temperatura 171 normale: 14'5°.
Vozni red
avstrijskih državnih železnlo,
veljuveu od 1. maja 1899.
Prihajalni in odhajalni čas označen je ▼ aradnj«-•Tropskem času. Srednjeevropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol ).
Ob 12. uri S min. po noči osebni vlak t Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal t Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd. Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregeuc, Curih, Genovo, Pariz; čea Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. Ob O. uri 54 min. zjutraj mešani vlak t Kočevje in v Novo mesto
Ob 7. uri S min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Franzensfesle. Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko. Ob 11. uri 50 min. dopoldne osebni vlak t Trbil,
Pontabel, Beljak, Celovec. Ljubno, Selzthal. Dunaj. Ob 1. uri 5 min. popoldne meSani vlak v Kočevj«
in v Novo Mesto. Ob 4. uri 2 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzeoj, Marijiue vare, Heb, Francove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob O. uri 55 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in t Noto Mesto.
Ob 7. uri 15 min. zvečer osebni vlak v Lesce-Bled.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 5. uri 40 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra. Gmundena, isehla, Ausseea, Pariza Geneve. Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. Ob 8. uri 21 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja is Novega Mesta.
Ob 11. url 17 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Solnograda, Linca, Steyra. Pariza, Genove, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega. Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. uri 32 min> popoldne mešani vlak iz Kočevja
in Novega Mesta. Ob 4. uri 57 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla.
Ob 8. uri 48 min. zvečer meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 9. uri G min, zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Franeovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solnograda, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 23 min. zjutra j v Kamnik. „ 2. „ 05 „ popoldne „ , „ 6". „ 50 „ zvečer „ 10. „ 25 ., „ nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol ).
Ob O. uri 50 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 08 „ dopoldne „ , „ O. ,10 n zvečer „ „
.9. „ 55 ,. „ „ „ (le ob nedeljah in praznikih)._
jBarve za umetnike, SS?" Pdur:
šicah, za akademične slikarje, ter Kaspar-jeve in Spitzauer-jeve, dobč se pri tvrdki BRAT AEBERI. v Ljubljani,
Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 7 11—3
(le ob
je takoj oddati, meblovano ali prazno. Ulice na grad St. 3.	498 1—l
Zobozdravnik
AVGUST SCH1EIGER
stanuje v hotelu pri Maliču II. nadstr., št. 25—26
ter ordinuje vsak dan od 8. ure dopoldne do 5. tire popoldne. 500 2—1
d «
3=5 .
■SSi Ž i*
»p	i
5	° S
£3	= »
03	»
M	2 S
D	-o ^
•m	N a.
O	* S
■•ft —d
za
18.
Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se išče, da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzročil način zimskega življenja; v ta namen opozarjamo n*
)KIJEV
G\fH8
bSS
naravna
alkalična kislina
To kislieo zdravniki posebno priporočajo za popolno domača zdravljenje, zlasti pa tudi za pr edzdra vlj enj e za toplice Karlovi vari, (VI.j Marijine in Frančiškove kopeli. 20 20
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnit-sh in trgovinah z jestvinaini in vinom.
Vabilo
'	na
OBČINI ZBOR
»Kmetijskega društva Podkorenom,
vpisane zadruge z omejenim jamstvom",
kateri bode
v nedeljo 4. junija 1899 ob 4. uri popoldne
v društveni hiši St. 13.
Dnevni red:
1.	Nagovor načelnika.
2.	Potrjenje računa od 29. julija do 31. decembra 1898.
3.	Izvolitev izžrebanih odbornikov v načelstvo.
4.	Izvolitev pregledoval nega odseka.
5.	Pogovor o premembi pravil.
6.	Razni nasveti.
Načelstvo.
500 1—1
Ff iiiitll)? mmMlme*
Uljudno naznanjam, da sem svojo
HT goitilno
preselil od »mlinskega kamna"
v Krojaške ulice
k „^jrn.e>nu k<>Nimc(.
Zahvaljujoč se svojim p. n. gostom za sedanji obisk, se priporočam tudi v prihodnje. — Točila se bodo izvrstna vina domačega pridelka, bela, rdeča in črna od 32 do 48 kr. — Z odličnim spoštovanjem se priporoča
Peter Strel
496 3-1	gostilničar.
Ra najvišje povelje Njega

c. in k. apost. Veličanstva
XX. c. k. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dopuSčena — ima 12728 dobitkov v gotovem denarji in skupnem znesku 403.160 kron.
Olavni dobitek znaša:
200.00O kron.
Za izplačilo jamči c. k. loterijski urad. Žrebanje bode nepreklicljivo dni IS. junija 1899. Jedna srečka stane <4, krone,
Srečke so dobiti pri državni loteriji na Dunaji, I., Riemergasse 7, v lo'erijskih kolekturah, pri davčnih, poštnih,, brzojavnih in železuičnih uradih, po menjalnicah itd. Načrti xa kupovalce srečk zastonj.	101 10—2
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
431 4-4 c. k. vodstvo državne dohodnije
Oddelek za državne loterije.
Vožnje karte p tovorni listi
v

312 18 Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
AT Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje:
■C<1	Mu I ■» S
Dunaj IV., Wiedenergurtel 20,
ali pa	317 25-8
ANTON REBEK v Ljubljani,Kolodvori« nllee28;
mm
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv.Petra cestaiSt.O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
Iz trpežnega ln solidnega blaga po nlzklli cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v naj- |||
večji izberi po najnižjih cenah. f. • 227 23 ^
Glavna zaloga moke
iz slovečega valjičnega mlina
Vinko Majdič-a T Kranju.
Pri razstavah odlikovani izdelki, dobe se en-gros po originalnem ceniku pri
ANTONU DITRICH-u
glavnem zastopniku 373 10-10
Mariie Terezije cesta štev 2, Ljubljana.
Deški penzijonat Kalksburg
pi-i I >iiiaajn pod vodstvom oo. jezuitov.
V prvem konviktu, za gojence višjih stanov, je plačati letnih 460 gld., v drugem konviktu. za gojence srednjih stanov, pa letnih 280 gld.	103 3 -2
Podučuje se v gimnazijskih predmetih. — Zavod ima pravico javnosti za vse gimnazijske razrede. Natančneja pojasnila pri rektorju zavoda.
ekst
iz mlina Vinko-ta Majdič-a v Kranju
oddaje se po eiijyi-osji-ceiia.il 269 44 10 v plombiranih vrečioah po 10 in 25 kil v prodajalniol
Maksa I3oixiicelj-a
v Ljubljani, Rimska cesta, vis a vis Gorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske.
Moka oddaje se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil.
Opozarja se, da priznani izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogeiskih mlinov.	416 3—3
$ Teodor Slabar\ja,
^ srebrar v Gorici, ulica Morelli 12,
f^ priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim pred-stojnikom svojo delavnioo za Izdelovanje
fS cet'kV('l>e	in »rodiva.
W Staro blago popravi, pozlati in posrebri v W
W ognju po najnižji ceni.	^
Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročiti	r^
W cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to s tem,	St ^ da jim je pripravljen napravljati blago, katero se
izplačuje na obroke. Prečast. p. n. naročevalec si	r^v obroke sam lahko določi. 386 62—52 Pošilja vsako blago poštnine prosto.
Romaxx«cement, Portland-cement.
Železniške šine in traverze za oboke.
Bič je za obivanje stropa
(Stuccaturrohr). 409 6—6
Trombe (pumpe) zavodnjake. Raznovrstne štedilnike (Sparherde)
priporoča po jako nizki ceni
dFran <Sfupica
= trgovina z železnino in špecerijskim blagom =
v Ijjubljani, Marij s Terezijo cesla št. I, zraven »Figovca«.
Vse stroje za poljedelstvo!
Vuovi6 znižane cene!
Trljeri (čistilni roji za žito v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. — Skropilnioe proti peronosperl, zboljšani sestav Vermo^rov. — Mlatilnice. milni za žito, stiskalnice (preže) za vino in sadje
različnih sestav ite stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč. kakor hidravlične [vodovodne] preše). — Slamoreznloe, katere se jako lahko gonijo, po zelo zmernih cenah. — Sti-■kalnloe za seno ln slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
C. HELLER na Dunaju,
II/g Fraterstrasse 49.
Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!
Zastopniki se iščejo. 287 20-7
dvorni založnik Nj. svetosti
papeža LeonaXIII.
lekarnar „prl angela" v Ljubljani, Dunajska cesta.
Železnato vino.
Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v
železnatem vinu
lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najbolj?" spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke.
Cena polliterski steklenici 1 gld.
Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki.	827 34

Juicna
<S\
razglednice
kajfoče ljubljanske
župno corRvc,
jalojila jc in prodaja ,,Prodajalnica
katol. tisk. društva
(}(. Niiman)
v Ljubljani
kopitarjev c ulice štev. 2. šfajfjroaujalce m da se znaten popust. _^ ^
DARILO
I
51
6 vrst namiznega in desertnega vina
in 1 steklenica stare sriemske slivo-vice ali pa droženke, skupaj 10 steklenic, poslanih na dom, samo gld. 5'21.
Prva hrvatska trgovina z vinom in žganjem v Ljubljani.
Maloprod aja: Stari trg štev. 30—32. Glavna zaloga: na Glincah v Plavčevej hiši.
Vloga za steklenico 10 kr. 488 3 3
^afcsfe&^jlc^lcJfcA^sfcafcAsfcafe:
Prečastiti duhovščini so priporočam za slikanje
cerkva, /vŠP w kapel
sob.


9>
_ - , Imam /
"tfr / na razpo-lago tudi krasne
x	v z; o i-c e
(škice) v barvah tiskane, v raznih slogih, kakor tudi mnogo spričeval. 73 26-17
§ Cerkvena mizarska dela. |
Podpisanec izdelujem zlasti oekvene klopi ^ in spovednioe po vzorcih in po lastnem načrtu ter se za taka dela priporočam čast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom. Zagotovim izvrstno delo ^ in nizke cene. Že desetim cerkvam sem izdelal y klopi v največjo zadovoljnost. /f^ Da je moje delo res trdno in lepo, spričujejo W klopi po farnih cerkvah v Dobu, Radomljah, na fH Rovu, Brdu, Goričici, v Msravčah, Pečah, Komendi ^ ^ in v novi cerkvi vodiški, pa spovednica na Holmcu. W Postavljanje novih klopij v cerkvi traja le 5 do ^ 6 dni.	^
J	Josip Stupica na Viru,
^ 61 20-17 pošta Domžale.	^

ž
.1
£
S >
i >
o
Priporočam svojo bogato največjo zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih in nikelnastih
Ceniki grati« in franka!
u r
verižic, uhanov, zapestnic, ovrat-nih verižic, prstanov itd. po jako znižanih cenah.	390 8
Se priporočam ter uljudno vabim
FR. ČUDEN
trgovina z zlatnino in srebrnino
v Ljubljani, na Mestnem trgu.
I. zavod za obdelovanje asfalta v Avstriji N. Schefftel na Dunaji.
Sugerit-strešna lepenka
stresna lepenka iz asialta omozena s proDKovmo	499 3 — 1
nepremočljiva in ognjevarna tvarina za pokrivanje streh
Obloga z probkovino (korkom) kaže znaten napredek v primeri z dosedaj navadnim posipavanjem s peskom. Lepenka se namaže in obloži s probkovino, ter se vžc po prvem namazu zveže ž njo v trdno elastično maso, ki sc pri hoji po strehi udaja pod nogo in se ne poškoduje tako z lahka. Na nji se nikdar ne napravi trda skorja, ki potem tako rada razpoka. Prednosti: manjša teža, taija manipulacija, trajna elastičnost, večja trpeinost. V dobrem stanju se ohrani s tem, da se namaže s sugerit-strešnim lakom. — Zaloga pri
Alojziju Vodniku, kamnoseku
v Ljubljani, Kolodvorske ulice.
Naprava trotoarjev z asfalta. — Samozaloga mramormozaika ln tirolskega porfirja kot priznani najboljši materijal za tlakanje uvozov, hodnikov, veža, oerkv& itd. — Grobni spomeniki in vse poljubne kamenarske proizvode v največji izberi.
Liniment. CapsiGi compos.
352 lx lekarn« Blohter-Jeve v Pragi 24-15
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mašilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v . Za"
vseh lekarnah domače zdravilo kar kratko kot
ahteva naj se to sploh priljubljeno
...... 759 40—35
Richter-jev liniment z,sidrom1
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah t znano varstveno marko ..sidro" kot prlstis-
Riohter-jeva lekarna
pri zlatem leva v Pragi,
Na Sv. Gori pri Vačah je izpraznjena
služba cerkvenika >» organista.
Nastopi se služba po dogovoru. — Oženjeni imajo prednost.	477 3—2
Župni urad na Sv. Gori pri Vačah.
Dunajska
imifUfUfiifMfimmifUfBfVaim^m^
Dunajska
živilska in rentna mmm,
Dunaj, I., Himmelpfortgasse 6.
Poroštveni zaklad nad kron 17,000.000.
Zavarovana svota „ „ 81,000.000.
Zavod prevzema vse vrste najugodnejih zavarovanj za slučaj smrti, na doživetje in na doto z zagotovljenim precejšnim deležem dobička; nadalje zelo koristna družabna zavarovanja, zelo ugodna zavarovanja rent in kot posebno novost ne zapadlo zavarovanje za slučaj smrti z izplačanjem premij poleg Izplačila zavarovanega kapitala in unlversalno zavarovanje s stopnjevajočo zavarovavno svoto. Zavod nudi: nespodbitnost, veljavnost tudi za slučaj samomora in dvoboja, zavarovanje tudi za slučaj vojske brez vseh stroškov itd. Najceneje premije, najkulant-neji zavarovavni pogoji.
(poroštveni zaklad nad 8 milijonov kron)
prevzema pod priznano k u 1 a n t n i m i pogoji
zavarovanja proti ognju, streli in eksploziji
za hiše iii gospodarska poslopja, tovarne, stroje, orodje, pohištvo, perilo, obleko, oprave, blago, živino, poljske, travniške pridelke vseh vrst itd.
Glavni zastopnik v Ljubljani: Jos. Perliaiie.
439 3-2

Razpis službe.
Pri vodovodni zajemalnioi v Klečah je popolniti začasno službo
494 3-1
z letno plačo 500 gld.
Zahteva se znanje slovenskega jezika v govoru in pisavi.
Prosilci za to službo vlože naj svoje propisno kolekovane prošnje, katerim je priložiti tudi nravnostno spričevalo in dokazila o usposobljenosti, pri predsedništvu mestnega magistrata najpozneje
do 31. maja 1S90. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnč 15. maja 1899.
St. 998.
Razglas.
444 3-3
Na mestu podrtega deželnega dvorca na Kongresnem trgu v Ljubljani se bo zgradil
nov deželni dvorec.
Dotična dela in dobave so nastopno proračunjene :
1.	Kopanje tal in zidarsko delo okroglo . . .	152300 gld.
2.	tesarsko delo	»	...	13600	»
3.	kleparsko delo	»	...	13000	»
4.	krovsko delo	»	...	6300	»
5.	kamnoseško delo	»	...	28000	»
6.	kiparsko delo	»	...	34000	»
7.	potrebno železje	»	...	22100	»
8.	mizarsko delo	»	...	29600	»
9.	ključavničarsko delo	»	...	13000	»
10.	steklarsko delo	» ... 4900 »
11.	pleskarsko delo	» ... 4750 » v
12.	lončarsko delo	» ... 2300 »
Ta dela se bodo oddala potom javne konkurence ter se dotične ponudbe sprejemajo pri podpisanem deželnem odboru
do dne 27. maja 1899 do 12. ure dopoldne.
Vsa natančneja določila glede ponudeb, oddaje in izvršitve dela se zvedo pri stavbnem uradu in so izkazi posameznih del ter načrti v navadnih uradnih urah na razgled v pisarni deželnega stavbnega urada, Turjaški trg štev. 4, II. nadstropje, kjer se dobivajo tudi proti vplačilu tiskarskih stroškov.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 1. maja 1899.
IVAN KORDIK, Ljubljana,
Prešernove ulice št. 10—14,
ima na izbiro vsakovrstne
svečnike, nože, vilice in žlice
iz alpake (čista, bela, trajna kovina), par svečnikov iz alpake 21, 24, 26 cm. visoki 448 2-1 stane gld. 190, MOi 230. 1 tucat žlic za kavo stane od gld. 2'20 do gld. 3-— 1 » žlic navadnih iz alpake od gld. 4 20 do gld. 5 — 1 » nožev ali vilic » » gld. 5 60. (419 4-4)
Okrajni cestni odbor brdski naznanja, da je
nova cesta Želodnik Moravče
prometu odprta.
479 3-3	Janez HuŠnikar, načelnik.
A. 150/99 7.
478 3-2
C. kr. okrajno sodišče Škofja Loka objavlja, da se bode v zapuščino zamrlega Antona Ložar iz Stare Loke Št. 65 spadajoče, bremen prosto, na 2687 gld. inventarjeno zemljišče vlož. št. 95 d. o. Stara Loka potom prostovoljne nadrobne javne dražbe
dne SO. maja 1899
pričenši ob 9. uri dopoldne na lici mesta prodajalo.
Posamezne parcele izldieale se bodo po inventarni vrednosti. — Vsa dražbenina pripade zapuščini Antona Ložar.
Natančne>i dražbeni pogoji leže pri tem sodišču na vpogled.
Škofja Loka, dne 13. maja 1899.
Dobiva se povsod.
905 (36-17)
Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob.
trešne §p®l®$
(Strangfalz - Ziegel) in tem pripadajočo
stekleno zarezno opeko. Strešna okna iz litega železa.
Peči in štedilna ognjišča
(lastni izdelek).	348 27-8
Roman-cement, dovski Portland-cement
pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. 99F* Najnižje cene.
Jamči se za vsak stro j.
Najnižje cene.
Nad 200 strojev v zalogi.
Karol Kay§eka napi.
Ljubljana, Dunajska cesta.
Ker se bliža mlačev, opozarjava one posestnike, kateri si hočejo omisliti lwi*Mt;xa o »»mla»-t;JLl»».A«5C» (slamoreznico) ali na najino bogato tovarniško zalogo in zagotavliava jih, da bode vsakdo ceneje in bolje postrežen, kakor da bi direktno pri kaki tovarni kupil, to pa sosebno raditega, ker najini stroji so vsi preskušeni, predno se razpošiljajo.
Posebno pa še opozarjava na najine in lntilim.JLce „Xiju.lblj»9s.ncc, katere so na pol ložje goniti, kakor vsaka druga mlatilnica, pri vsem tem so pa veliko bolj jednostavno sestavljene in trpežne, tako da se ne pokvarijo zlepa.
Slednič si dovoljujeva še priporočati najino bogato zalogo tromb in cevij za vodovode.
Cena mlatilnicam na roko ali z gepeljem je od 60 do 120 gld.; gepeljni z vsem skupaj (kompletni) od 75 do 130 gld. — Za solidnost vseh strojev se jamči. Na željo postavi kompletne garniture najin monter.
Železo, traverze železniške šine, cement, nagrobne križe, štedilnike, okove za vrata in okna in vse v železninarsko stroko spadajoče stvari imamo vedno veliko v zalogi po najnižjih cenah.	495
Najnovejša špecerijska trgovina!!!
-v
prej Schober, Dunajska cesta štev. 8.
Oziraje se na svoj zadnji inserat, dovoljujem si si. občinstvo opozarjati na svojo veliko zalogo špecerijskega blaga, kakor: raznovrstne kave, kakao, čokolade, olivnega, namiznega in aizer-olja itd.
Nadalje se istemu tudi priporočam za nakup najfinejšega francoskega in ogerskega konjaka, pristne sedmograške slivovke finega tropinovca in špirita po najnižjih cenah, zagotavljajoč solidno in reelno postrežbo.	415 15—7

t --Najnovejše in najboljše	S
■■r klobuke ^m g
za gospode in dečke 272 13-13 g
zdelke prvili avstrijskih, nemških, italijanskih in S angleških tovarn	3K
priporoča v največji izberi in po najnižjih cenah velespoštovanjem
O. J. HAMANN,
Mestni trg štev. 8.
Saloga, Is!©"bvtisov c. kr. privilegov.	tovarn za klobuke
liti. Ch. Pless, Dunaj, in Jos. Pichler, Gradec.
Klobuki se izdelujejo natančno po označeni meri in obliki ln se prevzemajo tudi stari klobuki v barvanje in oblikovanje.

r!Sfw Delavnica kleparskih, ključarskih, kovino ™ tiskarskih, stavbenih in galanterijskih del.
Št. Vid nad Ljubljano

izdeluje m ima v zalogi cerkvene svetilnice ali stalnice, dve
po: iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, 28, 32 gld., iz tompaka 40, 50 gld.; obhajilne svetilnice iz kositarja po 2 gld., iz medenine po 5, 8, 10 gld.; pušice z zvončki za pooiranje miloščine, iz kositarja po gld. 150, iz medenine po 5 gld.; štedilna železna Ognjišča, vsa že lezna in tudi razna za vzidanje.
Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov
in strelovodov.	253 12-12
IJT Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd -J	tevjo zvonikov prevzema ob Jednem tesarska dela.
L
S kri-

i
e
55
•oi
o
*
o ž
Obče znana, jako trpežna
kolesa Styria št. V Jjudsko kolo"
prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles po jako znižanih tovarniških cenah pri
v
Franu Cudnu v Ljubljani
s čemur je si. občinstvu dana prilika po ceni si pribaviti
M® li® We	399 8
Znstopiillc tvi*<llio: Josip Polak.
§
a
&
cs>
H Primerna, trpežna in trajna birmanska darila^
Kdor želi kupiti za birmansko darilo ne samo [jJ j-n. ceno, temveč tudi dobro in natančno regulirano L™
424 7—7
r*
j
obrne naj se do tvrdke
Janko
ES prodaja raznovrstnih zlatih, srebrnih, nikelnatih in jeklenih žepnih Jjj	nr, zlatnine in srebrnine
M	v Ljubljani, Prešernove ulice št. 4.
^Žepne ure za dečke in deklice od gld. 5*— naprej.

—awawp—Bn
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne
plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, pronovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bundera In vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 250 52-11-
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove ulioo 4.
Omnibus na Laverco
prične prevažanje Ijifi
od sv. Jakoba trga
472 3-2 jutri, dne 14. t. m., oh znani uri vssb&a »e€el|o fn vse praznike.
Omnibus je ustanovljen samo za obiskovalce izletovišea „Laverea"
m\ V'/
Ako si želiš »Zacherlin« svetovnoslavne dobrote, Čestita čitateljica, ne sprejemaj ga v zavitku! Pristen je samo v steklenici, Ki varstveno znamko nosi.
Pravo pomoč po noči in po dnevu Zoper kakoršnikoli mrčes Išči le tam — da varno hodiš, Kjer Zacherlov plakat zagledaš. 492 3-1
Kupuje in prodaja
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
||1¥K Alakso Veršec
v LJUBLJANI.
IaRir Nakup ln prodaja r&Si vsakovrstnih državnih papirjev srečk, denarjev itd Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri '^banju najmanjšega dobitka. - Prome.e za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi
Menjarnična delniška družba
E R C U K"
|„ Wol1z8ilB 10 in 13, DmiaJ, I., Strobelgasse 2.
auT Pojasnila -&EL v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti jfcf naloženih glavnic.