3 »ć.

141. številka.
Izdanje z«, petek 20. lovemb
<v Trst«, v četrtek zvečer da« 25. novembra 1M7.)
„naisnpei&srr«'
U'r-aja J»e trikrat teden » ieatih ta-iarjl* *«»*.£tIJK, <oe«r«hnh (* fctf'Zjntranje iaiauj® iz-fcajr. ok S. tri ajntraj, T«i«ris pa ab 7. ari Tpier. — Obojno izdanje stan«;
JattaBneeec . f. 1.—, ts^ea AvrtrlJ« t. l..W 9» tri a<wae, . . 8.— .	.
mi lata ,..«.— . * « »— i* taa tat« . . » 13.— . » * 18.— *cr*4rlat J« plaftevatf naprej » aaroftbo Nrc: priložen« Bsroonlne ao uprava a« tzira.
Pfls-iTaiĆae žt^Tilke »e dobivajo V pr»-
1 - • irtral-. .o;.ka t» IVHtU po 3 aii, Tr*ta po <1 n»f,
Tečaj XXII.
Oglaai M rainna pa tarifu y p«tutu, ju naaloT« a debelini Srkam plačj,. proator, koMkor obs«fa navadnih vra . Poslana, aanartnia« in javna sah»*la, nadi aglaal itd. i« rainnaja po p»g«d i
Val ilaplai naj ao potiljaju aicdaiatv alioa Cnaaraa St. 18. Vaako pi«»o a« biti frankavano, ker nefrankovana aa . j iprajoMajo. Rokapiai »a oe *rwft*i«.
C-inino, roklanansita aftata spra-joiia ttprnvnistvo uliee Moiini pi«-aola kit. 3, II. nadat. N&roiaino in ogla«« jo plaievati laco Trat. Odarte reklaaaa
aija aa uro^to j>aStaii .'i.
ita alovtBtktga politi&nmg«	i« Priponka,
r «4ino»ti J« moi".
Castitim našim gg. naročnikom!
Vsem onim gg. naročnikom, kateri ne 1 poravnajo zastano naročnino do I. decem- j bra t. I., ustavimo list brezpogojno. |
Vprava „Edinosti*, j
Vabilo na javni shod,
ki ga priredi politično društvo „Edinost" prihodnjo nedeljo dne 28. t. m. ob 4. pop.
y gostilni „pri lipi" g. Josipa Urban6iČa.
z nastopnim dnevnim redom :	j
1.	Pozdrav predsednika ;	i
2.	Poročilo deželnega poslanca Vekoslava ] Goriupa.
3.	Eventuvalni predlogi.
V Pulja
Iz Poreča
u.
Pobavimo se še nekoliko z nadaljnjim utemeljevanjem peticije italijanskega političnega društva za Istru do državnega zbora, uaj bi le-ta odvrnil vlad« od namerovanega premelčeaja de2eluega zbora iz Poreča v Pulj 1 Saj se tidi v teta spisu zrcalijo tinta ponižnost, pohlevnost in čut zakonitosti, katerimi se odlikujejo Italijani vsikdar, kadar govorć z močnejimi, net>o so oni!
Kdo bi ne strnil prijateljski ruke, ki je napisala Klate besede: .Le v »poštovanju do zakonov imamo jamstvo, da je prav določena meja med pravicami vlade in pravicami vladanih 1 Nikomur ni dovoljeno, da bi smel pretepati te iueje!H
Gotovo, gotovo 1 Dobro je pote,dal g. zastopnik V. kurije za Istro in predsednik političnega društva zajedno. Hvalevredno je, zares hvalevredno, ako ai prizadeva kdo, <la širi take lepe aanket Svest si more biti, d* šteje vse poštene ljudji med svoje somišljenike. Le še neki druji mali pogoj je treba, da se izpolnit Ako ni izpolnjen ta pogoj, so vsi lepi nauki le svetohliuittvo in grda hiuavačiua. Zahtevati nntrno, da ne po l>-pih naukih ravna v prvi vrsti e u i sam, ki j i li d a j a.
Sedaj pa se obračamo z nekoliko vprašanji do predsednika pel. društva r Mi i in potem Se posebu do £ftst< pnika V. kurije.
V pr?o Viirafinmo gospoda Baitolija, kakor predsednika političnega druš'va, kako se strinja izrek v peticiji o dolinam spoštovanja do rakonov z onim zloglasni načelo«, katero je proglasil isti Bartoli na občnem zboru st»iga pol. društva ?1 Ko je Bartoli na t«»m občnem zboru govoril o bližajočih se državnozborskih volitvah in je tebtal nade, do katerih so opravičeni Italijani na Primorska*, priš»l je do zaključka, da ti poslednji morajo poskusiti vse možno, da dobe v Istri vseh pet mandatov. Navodilo, ki je je podal svojim soroja-kom iu somišljenikom, je bilo obseženo v vsklikn: Osar titto! Porabite vsako sredstvo!
Kaj misli gospod Bartoli, kako naj se izrazimo o človeka, ki zahteva od drugih, da strogo spoštujejo zakone, a sam piopoveduje skoro v isti sapi: pam je d»vo!jf>no rs«? I! Z\k- n vendar ne do?o-Ijnje vsega 1 Zlasti pa obsoja izvestna sredstva v volilnih borbah.
A sedaj vprašano zastopnika V. kurije v Iatri, istega Bai tolija: kaj meni, ali bi sedel on danes v zbornici poslancev, da se niso — ia sicer v o-
bili mari — rabila tiato Uvodnu	? Ako
ne bi bilo drugega, pomisli naj samo Da tiste dogodke pred Laoinjetn, o se je 700 do 800 volil-cev moralo umakniti, ue da bi bili mogli izvr£?ti svojo volilno pravo! Umakniti so se morali pred onimi, ki so zve<to postopali po geslu ,osar tutte", proglašenem po sedanjem predsedniku političnega društva sa litro, g. Bartoliju, da prip«morejo do zmage tedanjemu kandidata Bartrlijn.
Je že res, spoštovanje do zakonov je dolžnost vsakemir, vladi in vladanim; istotako pa j« res, da oni, ki sam ne pozna mej<5 med svojimi in^aarodnimi in politiškimi pravicami dragih, je 2e davao zgubil pravico, da bi smel očitati drugim, da kršij« zakone! In italijanska stranka v Istri je zgabila ta pravico že davne. Nje in izključno nje krivda je, da po Istri mnogokje ne vedo razlikovati meje med dovoljenim in nedovoljenim. Zato bi prosili to gospdde, da bi razširili lepih nankov o dolžnem spoštovanju zakoaov doma in na vse
PODLISTEK
Slike iz življenja.
IV.
Odpadnik.
Le/.al je na popelji v svoji cobi, oblečen, v tam:, a spati iii mogel. Premetaval se je iu škripal t zobmi ter klel, kM na tisto vražjo peaem, ki mu je donela na uho;
Strela udri iz višine Udajaic« domovine!
Pot mu je oblival život, zatiskal si je ušesa, a zaspati ni mogel.
.Prokletoje zarohnel, sinil p«» konci in stopil k oknu.
Pri sosedovih se bili zbraui vašćaui in ob pitju ia petju so se razgovarjali o bližajoči se vo-litvi in o nje morebitnem izidn.
Tudi njega so povabili, njega, na katerega so se vedno zanašali, kakor na zaačajaega, trdnega moža. A ni ga bilo. Poslali do ponj dvakrat, trikrat — zaman 1 V njegovi hiSi je bilo vse temno, vse tiho.
,Doma ga ni, ali pa--prijatelji, ali pa",
je dejal Kezinov Toma in probledele mu je lice. Razumeli so ga, razumeli so se vsi ob tem pegled«.
„Ali pa — nas je izdal!11 zagrmelo je od vseh strani in tema vsklikn je takej sledila gori označena pesem, ki se je divje razlegala po vsej vasi in katara je kakor prokletitvo donela na njegovo. Srdanovo uho.
„Izdal nas je, izdajica je!" klicali so vsi na-vknž in ustajali, hoteči oditi, da se maščujejo nad ajim. Le stari Slemen je ostal miren, zamahnil je z roko tovarišem in spregovoril:
.Bodite mirni, prijatelji, ne razburjajmo se! Prišlo je. kakor je priti moralo. Delj Časa opazujem že Srtlana, kako poveSa glavo, ko hodi po vasi, kako se izogiba očem onih, ki so bili njegovi pravi prijatelji, kako redkobeseden je postal v naši dražbi in kako česte, dasi skoro skrivaj, je govoril z oaim Robido, ki je že davno prodal svoj rod in svoje poštenje za Judeževe groše. Kakor z Robido, tako se je zgodile z Srdanom, verujte mil Revež je tičal v dolgovih, oni so mu morda pomolili par stotakov in kupili 90 si ga, kakor ti kupiš na sejmu vola za delo. Zato ga pomilnjmo, a bodimo oprezni, da nam ne bode mogel škodo-
itrani in potem naj bi v božjem imenu nosili svojo modrost tudi drugam.
Nadaljnje hinavstvo je, ako pravi spomenica, da nepoštovanjem ustavnih dolečeb vlada dovaja do kooiliktov med zakonodajnim zastopom v deželi in pa eksekutivo. Ali gospoda: kdo izziva vendar konflikte v jednomer? Kdo ustvarja sklepov, katerih ne more potrditi vladar, zavedajoči se svojih konstitucijonelnih dolžnosti ? Denimo, da je odredba za premeščenie dež. zbera v Pulj res izredna, nenavadna. Kdo pa je prisilil vlado do t-»ga izrednega koraka ?l Ali ne vi sami, ki ste vedno iskali konfliktov z nsanjšino in ste prihajali v navskrižj« z drugimi činitelji v državi, pred vsem pa z nstavnimi pravicami t! S kako pravico se sklicujete na astavo, kako pravico hočete igrati ulogo branitelja konstitucijonelnih pravic, vi, ki ste mirnim srcem kršili ustavo, ki ste kršili naredue in politiške pravice drugih, kadarkoli je zahteval take vaš strankarski interes?! Vlada vendar ni mogla gledati dalje, kako se v parlament« dosledne ubija parlamentarno načelo; kako se v zbornici, ki je sestavni del avstrijsV* hsUv«	v hhto do*
ločila ista ustave !l Kar je atoiha vla-la, je storila, ker je bila prisiljena v to. n rrs'l'li ste jo v i saiuin We govorite nnm torej o .koncesijah" panslavistom in .tujcem". Oni, ki so ZH.htev\li, da vlada stori jedenkrat konec sramotnim oituešajem, so pošteni domačini, zvesti sinovi te siromašne sicer, ali vendar ljubljene zemlje, a niso zahtevali nikake .koncesije* zase, ampak najsveteje pravice onim, ki so jim poverili mandat, pravice veČini pribivalstva v deželi: možnosti namreč, da bodo zastopniki te večine mogli zvesto izvrševati svej mandat v zmiria avstrijske ustave. Mi nisme zahtevali ni kakih koncesij, ampak zahtevali smo garancij in takih utedeb, da bodeti zagotovljen a-stavna svoboda in ustavno vartsvo. In tega nam ni smela odrefii vlada, uko ni hotela biti zavezaica onim, ki sicer v lepo sestavljenih peticijah govori v imenu konstitucije, ki pa svojim postopanjem v praksi rušijo isto konstitucijo.
Zaključek peticiji je klasičen. Tu so Italijani prižgali beagaliških lučic na vseh straneh, da svet vidi legije, kako daleč da sega laška tartiferija.
vati. Kajti za stoto, s katero se si kupili njega, hočejo vel, nego Srdaua samega! Zato hodimo o« prezuilw
.Kaj oprezai, vrag ga vzemi 1 Takema človeku smo zaupali, taki ljudje žive med uami! — Toda pnstimo ga, izgubljen je! Mi pa ostaaime, kakor smo bili, zvesti svojemu naroda, avoji čisti slovenski krvi!'
.Živijo r je zagrnueio i« krčm*.
,Pa še nekaj, tovariši!* zaklicai je Borštnikov Frane, .vsi, kolikor nas je, napravimo mu ba-kljado, izdajici Srdanu t"
„Bakljado, bakljado !"
.Iu zastavo doli z društvena dvorane! Z zastavo in bakljami — saj jih imamo ie od zadnje volitve — hočemo po vasi pevaje .Naprej zastave Slave!" in .Ne udajmo se!' Pred njegovo hišo pa se ustavimo in zakličeno tisto, ki mu je najbolj mari. Z menoj, kdor je naš !u
„Jaz sem vaš z dušo in telesom, a z vami ne morem ker sem prestar*, je dejal Slemen ter obsedel za mizo pri svojem kozarcu. Mlajši pa so šli izveati načrt Borštnikovega Praneta.
(Zvršetek pride).
Vaemn svetu in znana mržnja Italijanov do
skupin v sedanji večini drž. zbora ; celih knjig bi napisali, ak t bi hoteli opisati vsa grdenja, ki so ji.i ta;«Is li LaLi o «>h »kupinab ; ve« svet ve, da ie progi mi* lulijauov v kričečei« nasprotstva s predratnom sedanja večine in da se primorski L. hi nobene stvari ne boje bolj, nego ttga, da bi se jel izvajati program veČine ; v sporoinu nam je se, kako je trdilo ne Ie pred par dnevi glasilo iste istrske gospo le. da bi to z.ačilo pogubo Avstrije, ako bi se j*!a izvajati glavna točka tega programa : narodna ravnopravnost ; aotoriška resnica je, da so Italijani v najint.e^nejih odnoSajih s smrtnimi sovražniki sedanje večine in nje pragrsma: in vendar so uapisali peticijo do iste veSine, kater« nasprotniki sol In vendar se sklicujejo ca program, kater'ga nasprotniki so! In sklicuj^ se na ta program *o zahtevali od te veČine: naj bi pjo magala njim, in tona ikodo svojemu programu, svojim načelom in svojim prijateljem v deželi istrski 1 Gospoda: mi občudujemo vase — čelo !
zakon, potem lahko r#čemo, da od nje nima mnogo ali ničesar upati slovenski del dežela*.
Tako in jednako piae gospod dr. Tuma v
.Soči* o naših razmerah. Kaj naj še dostavimo mi, ki čutimo m nosimo vso težo tacega položaja ? Ali smemo upati, zapusti naš dež. zb ,r v letošnjem zasedanju dosedanjo pot ? Zadnji čas bi pa* bil, da najdejo in na*tapijo naši poslanci pot, po kateri nam pripomorejo do primarnega zboljšanja. Resne volje je treba in doseže se mnogo 1 Da vidimo I
Poiitiftke vesti.
V TRSTU, dne 25. novembra 18>7.
Dan sramote!
DOPISI.
Z Goriškega. (Iz učiteljskih k r o-g o v.) [Iav. dop.] L>oba zbsrevanja dež. zborov se približuje. Med najvažnejše stvari, spadajoče v področje dež. zborov, štejemo pač učit. prasanje, kajti deželni zbori režejo kruh ljudskemn učitelj-Stvu. To rezanje pa se vrši v posamičnih deželah kaj različno; rezani koai so aavadno primerni le naklonjenosti ali nenaklonjenosti dež. poslancev do pčiteljtftva.
Naravno je, da so posamični dež. zbori leta 1870. odražavali kolikor mogoče le najmanjša ko-ičeke, kajti prepričani so bili, da je častneje, ako se nsali koščeki vekšajo polagoma, nega pa narobe. Med dež. zbori, ki so se odlikovali z najmanjšo mero, so bili dež. zbori južnih pokrajin, torej tudi Kranjski, Istrski is Goriški. Učiteljstvo teh dežel Moleduj« leto za letom za primeri* zboljšanja, žal, da sk>ro zastonj. Tudi letos je storilo kranjsko učiteljevo vse mogoče koraka, da bi si do* leglo primerno zboljšanje. Naša „Soča*, peročujoča o te« koraku kranjskega učiteljatva, dostavlja : »Kaj pa dela goriško učiteljstvo t* Kaj neki dslaf! Nič ne dela, ampak mirno čaka, 4a mu pečena piščeta sama pnlete v usta. Neamestno bi se mu videlo, da bi postopalo tako, kakor tovariši na Kranjskem. Fatalističuo udana v svojo usodo, za* ie volj uje se, da v prošnjah s par besedami izraža nadeja, da dež. zbor zboljša neugodno gmotno Stanje. Dosedanji vspelii so bili le primerni takemu ,delovanju\ Krivda pada toraj le v prvi vrsti na učiteljstvo.
Kako da se godi učiteljstvu na Goriškem, je bilo že obilaokrat pribito v slov. časnikih, posebej le v »Edinosti*. Hočema še navesti le še jedno kompetentno in najverodostojnišo pričo, namreč g. dež. poslauca in sdbornika ter uda c. kr, dtž. šol. sveta, dra. Turno. Poročujć o utisih, ki jih je odnesel omenjeni gospod izpred svojih volilcev po seški dolini, ptavi: „Naš® posvetno razumn štvo pa deželi, izven učiteljstva. z malimi izjemami, se odteguje javnemu življenju, ne upliva na prebivalstvo, ali upliva slabo, ker se vede malo da ne tako, kakor razumništvo ptuja uaroduosti, ki biva ne<l nami".
Dalje: ,Giblje se nekoliko učiteljstvo. No, ne sebi na korist. V gmotnem oziru z a u s-ma rje n o, preganja se, če je svojih misli. Ali je našlo, vrnivši se v domovino (iz tujega Kopi*), moralne zaslombe, v daljii razvoj potrebne družba? Ne, in dvakrat nel Trgi in dežela so zapuščeni od vlade in dež. odbora prav tako, kakor se mi je pokazala žalostna slika tega stanja v dež. arhivu po spisih... ,*
In kunečn* piše dr. Tuma: „Ni mjuiše in potrebniše reči v daž-lt, nego rešiti zdravstveno praianje in ono o dež. Šolskem zaloga". .Vlada dobro ve, da tako ne pajde in ne more iti dalje. Ulagala je sicer že predloge na dež. zbor in odbor, da bi uredila Šalske razmere, a ker nočeta ničesar vedeti o tem dež. odbor in deželni zbor, oziroma italij. večiaa, ni dosegla ničesar do danes. Ako vlada v teka 83 let ni imela volja in moči, spraviti z dnevnega reda sdravstveni in ialski
Državni zbor. Kdor ima še kaj čuta za doatojnost v razpravah o javnih stvareh — ne, k4or spleh ima še kaj zinisla za dostojnost v človeški družbi, ta mota povešati oči samega srama, ko čita poročila o včerajšnji seji zbornice poslancev. Lepe uglede dobivajo mase ljudstva. Tam, od koder bi nam morali prihajati izgledi državljanskih čednosti, kjer aaj bi sklepali debre zakone in bi moral) z izgledi navajati ljudstro do spoštovanja istih, tam so se jele — tako se je godilo včeraj — biti prave krvive bitkel V zbornici poslancev se je zgodilo, kar se ni zgodilo še nikoli in v nobenem parlamentu: metali so se po tleh, klofutali, kradli predsedniku zvonec, dvigali stolove, pretili z noži. Krvava bitka smo rekii: več poslance* je ranjenih — tekla je kri. Kri v parlamentu t Krvav poboj, kršenje zakonov na mestu, kjer naj bi ustvarjali zakone I In človek naj bi se ne sramoval v imenu domovine in v imenu onih, ki so provzročih vse to ? I A kri mora zavreti človeku, ako pomiaii, da so ti .ouiu sinovi velikega kulturnega naroda, sinovi naroda mislecev !J Ne, veče sramote je ni moči storiti narodu nemškemu in njegovi kulturi, nego so jo storili včeraj njega lastni sinovi! 1
Pričnimo torej, da po možnosti označimo ta dan — sramote 1
Takoj, ko je predsednik otvoril sejo, jeli so obstrukcij- nisti oblagati predsednistvo in npri ar-jati hrupne prizore, ker se je nagodbeni provizorij popred postavil na dnevni red, nego pa obtožba ministrov
Ah prava bahanalija se je pričela še le potem, ko je češki poslanec Dyk stavil predlog, da bi se vso peticije proti jezikovnim uaredbam — in teh ji je nebroj — smatrale le kakor ena peticija, ko so vendar vse jedaake. Prečitala naj bi se le jedna in s tem bi bile furmalno rešene vse druge. Govornik je prosil predsednika, naj da ta predlog na glasovanje brez uadaljoje razprave. To je bilo kakor da je kdo vrgel bombo med obstrnk-cijonist«. Kričali so in razsajali, da je bilo joj. Njim je seveda do tega, da bi s peticijami zavlačevali razprave. Dyckov predlog jim ja prišel naravnost navskriž. Zagnali so se proti predsedništvu. Ker pa so grozili, prihitelo je tudi uekaj poslancev z desnice. Vneli so se prepiri. Predsednik je prosil poslance, naj se podajo na svoje sedeže, v odgovor ga je opozicija zasramovala. Najhuje je razgrajal stari Fuuke, moi nad 60 let. Bil je ob mizo, kakor kmečki fant, kadar kliče na korajžo.
Konečuo se j*? večina poslancev vendar oddaljila o i predsedniške mize. Le nekateri so ostali, med njimi tudi glasoviti Schouerer. Poleg njega je tudi Wolf zasramoval predsednika. Pa dolgem lavsu in kavsu je naznanil predsednik, da daje na glasovanj- predlog poslanca Dy!ca. Opozicija je protestovala kričaje: „Ne bode se glasovalo, mi ne dopustimo tega lu In potem so letele psovke vse križam. Odlikovali so se posebno posl. Gross, Wrabetz, Peschka in prof. Pfersche.
Obstrukcijonisti eo zahtevali besedo, predsednik jim jo ni hotel dati. Kričali so, da naj se glasuje • vsaki peticiji posebe. Predsednik je ostal trden in je zaklical posl. Goslerju : Ne pozabite, da ste v parlamenta.
Ker se je bil posl. Schouerer javil za besedo, vprašal ga je predsednik, da*li hoče staviti predlog glede glasovanja o Dyckovem predlogu, ker drnzih prsdlogov da ne more dopustiti. ScbOnerer je lstel k mizi predsednika in je kričal: „Sedaj imam beaado jaz !M Bilo je blizn več druzih poslancev. Schonerer je nabijal s pestmi ob mizo in
kakor bi trenil je pograbil po zvončkn predsednika. Zbiralo se je vedno več poslancev, med istimi tndi Wolf. Navstala je prava rabuka, med katero je Poljak Potoček iztrgal Schonererja »vonec. Po-seguili so vmrs tudi Čehi in Poljaki in vrnili so se prizori, katerih ni možno opisati. Spoprijali so se dejanski. PosL Wolf se je zvrnil po tleh in dobil je tudi klofuto.
Ministri «o zbežali iz dvorane, a predsednik ni mogel druzega, nage da je pretrgal sejo.
Po premoru 20 minut je predsednik zopet otvoril sejo; opozicija ga je pozdravila zasramo-vanji. Hkratu ga je zopet obkolil<> mnogo po* slancev.
Predsednik se je obrnil do zbornice, obžalo-vaje take dagodke, ki uničujejo uerled zbornice. Škiindali so se p novilt zopet, ko je ^rhti lerer hotel imeti besedo, a predsednik mu j^s ni hotel dati. Dnhovi so se razvnemali bolj in bolj in prizori so pu«tajali huji in h ti j i in prelevili so se v dejanja, kakršnih še ni videl noben parlament. Kar se je godilo, tega ni možno opisati. V splošni zmešnjavi je pograbil Wolf zvonec predsednika in je kričal: Sedaj imamo mi zvonec 1 Posl. Potoček je skušal, da mn iztrga zvonec. To je prevzročilo splošno pehanje med poslanci okolo mize predsednika. Med krikom in vikom so mahali, kamor je padlo. Trgali so se za lase in metali po tleh. In ljudstvo na galeriji, o katerem ja znano, da toli ljubi „hetz", še to ljudstvo se je s r a m o* valo svojih zastopnikov in je kričalo ,Pfai\ Vse je bilo kakor v vrtincu, ko so padale pesti po glavah. Središče pretepu je bil posl. Wolf. Proti njemu so uili najbolj ogorčeni poslanci z dasnice. Trgali so mu zvonec iz rok in vsakdo je kotel imeti to zadoščenje, da mu zasoli jedno. Bila je grozno. In občinstvo je zopet kričalo „PfuiM
Središče drugi skupini je bil drugi junak in tovariš Wolfov, posl. Schtinerer. Dvignil je stolico, da bi jo vrgel na poslance desnice, toda preprečili so mu to nakano. Vlekli so ga za brado in za kse in na njegovo telo se je usnla prava toča. Drugi psslanci ao kričali vmes. Jeden poslancev — posl. Pfersche, ki je profesor »n vzgojevatelj mladine — je pal po tleh, a v njegovi roki so zagledali noi D» ngi Nemec, posl. Lemiseh, mu je strgal no 2 in ga zalučal tja po tleh na sredo dvorane, a zadel je pri tem posl. Gassmanna. Tudi na Pferscke-ja ie dežaralo — pestij. Posl. Potoček je prijai Wolfa za vrat, drugi s« mu trgali obleko in ga obdelovali s pestmi, dokler niso nekateri poslanci rešili Wolfa iz bitke. A Wolf, vet raztrgan in bled kakar zid, je kričal: Jutri vzamemo seboj revolverjev, da vas pobijemo na mestu.
V teh groznih tranotkih je stopil ua ader predsednik Abrahamovici in je izjavil: .V očigled nasilstvoi«, ki so se dogodili v zbornici, dolžnost mi je, da zaključim s*jo. Prosim gospode, ki mi morejo naznaniti katerega onih poslancev, ki so zakrivili nasilitva, da se oglasijo v moji pisarni".
Ob groznem in neopisnem razburjenju se je zaključila seja.
Takoj po seji je vsprejemal predsednik one poslance, ki so mu imeli Česa javiti o provzroSi-teljih opisanih dogodkov. Njih izpovedbe so se vzele ua zapiaaik.
Posl. Milerski je potrdil, da posl. Potoček — katerega dolži tudi današnji tPiceolott, da je tudi an grozil z nožem —, ni nikogar prijel za vrat. Videl pa je, kako je posl. Pfer«che grozil z nažem pailancem desnice, prav kakor bi hotel pozivati še druge, naj rabijo nož,
Posl, Horansky priznava, da je da) poslaica Pferseherju jedno po glavi, tada šs le tadaj, koje videl, da je posl. Brežnovski v nevarnosti, da ga posl. Pfersche prebode.
Poal. Š u k 1 j e je izpovedal, kako je posl. Pfersehe pridirjal med poslance na de^ni, kričaje: Imam n»ž! Kar hkratu ga je videl on, Šaklje, kako maha z nožem, tedaj je Pferiche-u mtavil roko in jo držal kvišku. Rekel je Pfersche-n: „Pomislite, kje ste in kaj delate 1" Pfersche, pre-fesor iu vzgojevatelj mladine, pa ie zakričal: s Moram ubiti koga ali mu razparati trebuh 1 1
Tudi pasi. Pospišil je potrdil, da je posl. Pfersche grozil posl. Breznavskemu.
Posl. Lang je videl posl. Nsske-a in H >hen-bnrgerja, kako sta kitala na pomoč posl. Wolfo, a oa ju je zadržal, da nista počenjala nasilstev*
Prijel je tudi Schonererja, ko je isti vihtel se stolom.
Posl. U držal je čul vsklik : Moram prebosti kcga 1 in v istem hipu je videl nož v roki Pfer-sche-a. Te laj je zaklical poslednjemu : Nesrečnež, kaka ste se spozabili tAko, da ste odprli nož ? t
Posl. Libloch je izjavil, da je dobil klotuto od posl. Wrnbetza.
Posl. Merunowicz je potrdil, da je poslanec Pferschu grozil Breznovskemu, da mu razpara trebub.
Posl. Wenger je potrdil, da je grozil Wolf: Jutri pridemo z revolverji in vas pobijemo kakor stekle pse. Vi (Wenger) boste prvi.
Posl. Engel, načelnik češkega kluba, je slutil že v naprej, da levica hoče, da pride do pretepa. Skušal je pomiriti levičarje. Hkratu je videl posl. Pfersche-A, kako vzdihuje nož prot: Br ^znovskenu. Tedaj je vskliknil Pfersche- v : Za božjo voljo, kaj delat« 1 Odnehajte od tega 1 Pfersche pa je odgovoril: Razparam mu trebuh 1 V isti bip je posl. Horaosky udaril Pfersche-a.
Takoj potem so se vsi ti zapisniki odposlali državnem n pravdništvu in glasi se, da pridejo pod zatožbo radi javnega nasilstva posl. Wolf, Scho-nerer in Plersche.
Predsedništvo zbornice je sklenile, da predsednik nima več rabiti zvonca, katerega se je dotaknil Schouerer. Ukrenilo se je potrebno v obrambo in varstvo predsednika.
Tndi parlamentarna ko nisi j a većine se je posvetovala ia odredila potrebno. Nje sklepi se predlože skupinam večine v potrjenje. Med drugim je menda določeno, da se postavi redarjev v zbornico, toda v civilni opravi.
Pat a nent pod policijskim nadzorstvom 1 Daleč smo pr.Sli.
Tako se je zvrsil ta i oliki dan sramote! Sramote za parlament, za državo in v prvi vrsti za narod nemški. A danes mora biti nverjen vsakdo, kako skrajni čas je, da se Avatrija preosunje tako, da se življi a la Wolf pogreznejo v temo absolnne brezpomembnosti.
Proti sultana. Tempom mutanturl Čisi se spreminjajo I Tato bi zamogel vskliknit; daues tudi turški Sultan v očigled dogo ikom in razpravam, ki se vrše v Evropi z ozirom na Turčijo, s ozirom na vladarja te Turčije samega. Svet ne glada več mirnim očesom barbarstev v Turč.ji, bartarstev, ki so še nespremenjen* osUlina iz«a dobe „konjskega repa*, izza dobe, ko je bila napeta na veliki turški boben janičarske godbe — človeška koža; — marveč ta svet, namreč ci-vilizovani svet Evrope, hoče skleniti račnne s turškim barbarstvom, Evropa mora zahtevati od Turka, da napravi red.
No, že ob zadnjih grozedejstvib, izvršenih nasproti uemohamedanekemu prebivalstvu Turčije, jo zašumeta nevihta hude nevolje po vsej Evropi, in kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo s Turčijo, da nisu zabranile nadaljnjega razvoja stvari politične kombiuacije 1 Ali znamenja kateio veudar, da se je Efropa jela zavedati svoje dolžnosti. Omenjamo le zadnji energični nastop Avstro-Agerske in pa sogUsj« iied našo državo in Rusijo.
Razun tega pa se oglašajo še neki drugi glasovi, kateri utegnejo posiaii turškemu barbarstvu še mnogo op&aniši, nego diplomatičui evropski kencert. Ti glasovi so glasovi probujajoče se civilizacije in«j Turki sami <i;. ni dolgo temu, ko smo poročali o gibanju , Mladuturkov14, katero gibanja ima svoj vir v turške m dijaštvu, nčečem se v ciJiiizovaui Evropi. Ti imel'gentni Turki, uč^či od Evropejce* človekljubja m višje iz^mise, so izprcvideli, da vladajo v njihovi domovini razmere, ra ii kakoršnih se m »rajo sramavati pred svetom, da so i «ai Turki. Le-ti so jeli iz lajati list .Slehveret*, katerega so si ustanovili v tujini.
Seveda je turška vlada takoj strogo ua-stopila nasproti temu gibanju in bi bila rada dobila v pe<st on-s predrzneže, k: mislijo drugače, nego njihov vsemožni vladar. Svilena vrvica bi bila potem nagrada, katero bi dobil od Snltana vsaj glavni urednik lista „M^hveretV/TodaJe ta, Abmed Riza, je toliko previden, da ostaja lepo v varni tujini, vkljub vsem zailedovaujem in preganjanjem od strani turške vlade. V prvo je Ahmed Riza izd<tj»l svoj li«t v Parizu, a na zahtevo turške vlade se list ni smel tiskati v turškem jeziku; na ta se je preselil Abmed Riza s svojim listom v
Genf v Švico, a tudi tam gaje doletela neprijetna I nsoda, da je izdal in prodal turški vladi vso stvar * neki Ahmedov tovariš. Nekaj čaaa za tem je list izhajal avtografovan, dokler se ni z nova nredila tiskarna, s katero se je preselil izdajatelj lista v Bruselj v Belgijo. Tu pa so se pridružili Ahmedu socijalisti in krščanska stranka ter so ga jeli podpirati pred prosledovanji, ki so se začela z nova. Turška vlada je namreč zahtevala od belgijske, da zatre izdavanje lista „Mebveret* in jej izroči urednika Ahmeda Rizo, kar bi bila prva tudi storila skoro, da ni v zbornici nastal proti ujaj pravcati vihar.
Psovke, ki so v tej seji padale na sultanovo ime, pak pričaj*, da je stavila civilizacija na zatožno klop snltana in njegovo vlado in da se stara Turčija težko še odtegns posledicam obsodbe ki jo izreče o njej strogi porotni tribunal — ev-ropejske civilizacije. Na sultanu jef da slisa glas te sodbe, dokler je še čas, da uvede v svojem carstvu reforme, kakoršne so vredne vladarja, Živečega mej civilizovanimi vladarji Evrope koncem devetnajstega stoletja.
Različne vesti.
Kdo bode okrajni iolskl nadzornik za okolico ? Doznali smo iz zanesljivega vira, da je vis. c. kr. »tamestništvo povabilo naš slavni magistrat, naj isti predloži enega izmed učiteljev tržaške okolice v imenovanje okrajnim šolskim nadzornikom. Bre.z dvoma bi se našlo ated okoličanskimi -
učitelji nekaj zmožnih in vrlo sposobnih za to važno mesto; a ne smel bi jih odbijati magistrat: kajti magistrat se ne bode oziral na izobraženest, zmožnost in sposobnost dotičnega. Magistrat gotavo predlogi mota, ki bode njemu ngajal; oziral se bode največ na politično mišljenje dotičnika in poišče moža, ki si je pridobil mnogo zaslug za ita-lijanstve po okolioi. Ako obvelja magistratov predlog, je mogoče, da zasede mesto nadzornika cela kaki B o n i n !
Zategadelj jirip ročarao najtopleje vsem slovenskim državnim poslancem, naj nporabijo oni ves svaj upliv na vi*, naučnem mininterstvn, ki ko-nečno potrdi nadzornika, da ne pride usoda okoličanih slovenskih šol v roke kaki kreaturi vladajoče stranke.
Visoko namestn;štvo v Trstu pa bi si v tem slučaji prav lahko obdržalo svobodno roko in bi samo predlagalo v imenovanje nadzornikom moža, ki bi «e nikakor ne smel udajati magistratu, ki bi deloval po lastnem trdnem prepričanju in edino po pudagogičaih načelih. In ravno zato, ker je vis namestništvo do sedaj redno samo predlagalo nadzornika, se ne moremo dovolj začuditi tema najnovejemu poklonu pred tržaškim magistratom od strani vis. namestnistva.
Otebne v ost i. Gospod Andrej Pavlica, stolni vikar v Gorici, je bil v soboto na dunajskem vseučilišču promoviran doktoriem bogoslovja.
Strni no vodo, pri čem da so! Nekaj časa sem kaže se nam v italijanskem novinstvu prava babilon ja!
Listi iz kraljestva ne morejo ali nočejo več umeti našega ljubega „Impertinentar WL'Istria*, da-si izhajajoča v Poreču — torej še v Avstriji — ntvče niti ona več ometi naših ultra rnd-čkarjev ! t Ni-li to svet narobe? R*s čudno in nenmljivo je njih vedenje, tako čudno, da jih niti B^>g sam ne more umeti več!
L*ški listi pišejo, kakor da prihajajo klici in demonstracije proti tržaškemu županu od Slovanov ali kolje rečeno : rusofilov (waj so klicali: .V Rusijo"). Opisujejo .opasnost pretečo od strani runofilov ter poživljajo Lahe na složni — odpori ! .Indipen lente* se opravičuje, zatrjevaje svojim brate m, da stvar ni tako — grozna ; da o Slo-vauih v Trsta ni duha ne sluha (!!) ter da se Slovani še niso (?) in da se gotovo tudi ne pre-drznejo nikdar, da bi prišli na galerijo mestne dvorane tržaške l"
Kdo ima torej prav: ali oni, ki se tresejo pred .rusofili*, ali oni, ki se ne tresejo ? Kakor vidite, vlada v laškem taboru popolna konfuzija glede vprašanja: „ali je v Trstu rusofilov ali jih ni ? Ali preti nevarnost italijanskemu značaju meBtne zbornice, ali ne preti ?■ Sami ne vedo, na katero stran da leže.
Pa vendar se moti nekoliko .Indipendent«-, ko take samosvestno glrda okoli sebe, češ, to smo mi in nikdo drugi! Ali je že pozabil, da še ni minolo 10 let, odkar je morala laška — „balda gioventn* bežati z galerije sicer, ne pred rusotilf, pač pa — pred nami!!
Ne kličite torej volka, da res ne pride še fcedaj I	Brejski.
.Borovške gracije*. Pišejo nam s Kranjskega: „Izvrstno ste odgovorili, gospod urednik, namišljenemu g. »Trobca*! Slovenski pisatelji bi morali pisati odslej same bajk« in pravljice, ako nočejo riskovati, da jih toži radi „razžaljenja" neverno koliko preobčutljivih ljudij. Modele, žive modele so imeli Jurčič, Kersnik, dr. Tavčar, Gestrin (povest Geatrinova, „V arhivu" se godi n. pr. — v Postojni) ; imajo jih Mumik, Govekar, Premec .... imajo jih Zola, Daudet, L' Arronge in drugi .... smeta jib torej imeti tndi Vidic in — Lovro Slaveči Ta bi bila lepa, da bi hoteli predpisovati umetnikom, kaj smejo in kaj ne 1 Umetnik jo snveren, ne pa sluga občutljivih ljudij.
Glede Vidičeve afere z Schwabom pa bodi povedano, da se je dr. Schwab že — umaknil. In modro je storil tako.	A h a s v e r".
Ni nam bil namen, da bi zopet spregovorili o tej aferi. Ali ker nam je odličen slovenski književnik že poslal gornje vrstice, hočemo porabiti to priliko, da pridodamo še jedno kratko opazko o oni zahtevi užaljenega gosp. .Trobca11, ki nas je apekla najbolj: zahtevi, ki se v Slovencih ne pojavlja le sporadično, ampak je epidemična, toliko med razumništvam kolikor tudi med priprostim ljudstvom.
Sleherni hip nam nastavlja kdo nož navrat: „Takoj mi povejte, kdo je pisal to in to, ako ne, pojdeui iskat drugam zadoščenja". Ali, ako je do-tičnik priprost Človek, ki ne razume stvari: „Skozi policijo Vat prisilim, da mi poveste dotičnika 1*
A ni prostak ni raiumnik nista pomislila pri tem, da zahtevata nečesa, česar ne more storiti, dokler je uredniku ležeče na tem, da ga ljudje smatrajo lojalnim in dostojuim novinarjem. Ne pomislita, da uradniška tajna ni in ne »me biti le praana beseda, dokler hočemo imeti dobro časopisje, v katerem se zrcalijo dogodki r domovini. Ako porušimo načelo tajne, kdo bo hotel še sodelovati v javnih listih! Od kje bodo dobivala javna glasila podatkov v dokaz o krivicah, ki se gode narodu na tem ali onem uradu ? Kdo bode hotel opozarjati na nevarnost, ki nam morda preti od te ali on« strani, ako se mu je bati, da ga izdamo In ga izpostavima nevarnostim in proganjanju9! Lahko je reči: „Vsakdo imej toliko pognma, da podpiše polnim imenom, kar piše!* To bijjbilo res lepo, ko bi si nasprotniki vedno gledali lice v lice. Toda, ue pozabimo nikar, koliko je ljudij na sveta, ki so odvisni po svojem službenem razmerju, ki bi postavili svojo in svojcev ekaisteaco v nevarnost, ako bi se spustili v javnost. In ;vendar so poštenjaki ti ljadje, zvesti sinovi so to svojega redu, ki bi pomagali radi. Zato je v interesu javnosti, v interesu naroda, v bistrenje pojmov in v v»pe-šneje odstranjevanje krivih menenj in raznih ne-dostatkov, ako je takim ljudem omogočeno delovanje v javnosti s tem, da njihovo ime čuva zvesta molčečnost uredništev. Nočemo reči, da velja to Specijalno za avtorja sličice .Borovške gracije44, ampak povdariti moramo, da načelo uredniške tajne mora ostati nepornšno ter da postopajo jako nepremišljeno vsi oni, ki bi hoteli rušiti to načelo.
Toravno smo najbolj zamerili namišljenemu gospodu „Trobcu". Naj pomisli vendar! Apelnj& na našo lojalnost zahteval je od nas najnelojalneji čin, ki ga more storiti urednik javnega glasila.
Kakor hitro je zahteval, da mu moramo objaviti ime avtorja, da ga bode tožil potem — in ako pomisli, da tega ne moremo storiti nikakor — potem je zaključek jasen : tožiti mora le nas.
Pošten list nima poti na izbero v takem po-loženjn: raje se pusti tožiti, nego da bi Be pregrešil proti zakonom lojalnosti, ki vežejo liste do lastnih sotrudnikov.
.Patrijetičnim" listom, kakoršni so .Indipen-dentew, .Ptccolo* in.drnžba, priporočam, (ker vem, da se zanimajo za „zgodovinske starine, ala Leone di Veneziaj, naj povzdignejo svoj glas za avstrijskega orla, ki leži na cesti pr! Sv. M. M. »gornji
it. 82, in t katerem pravijo starci, da je iz fran-cozke dobe. Ne vea, ah si ga je že ogledala kaka afcarinarska komisija, vem pa, da je om. dvoglavni orel velikan*k. Le škoda, da je že deloma pokvarjen. Meril bode 1»/, kvadrat metra ter so v sredini izdolbena znamenja našega državnega grba. Ker vem, da je našim gosp. sosedom do tega, da se ohrani vsaka (?) starina, priporočam omenjenega orla njih briei in skrbi.	Riisofil.
Domača industrija. Ako smeao nazivati vse to, kar de pojavlja nove a na polju obrti in industrije na tržaških tleh, domačo obrt in industrijo, tedaj smemo reči, da je podjetje, katero gradi »Kraujska industrijska družba* ▼ Skednju pri Trstu, domača industrija.
In to industrijsko podjetje počne v kratkem svoje delovanje. Kaker Čujemo, so se plavži že otvorili in tudi druga dela so že dovršena tako daleč, da bode podjetje Vraalo moglo začeti svoje delovanj«. Na tem podjetju vsakako pridobi mesto tržaško kakor trgovinsko mesto, kajti družba hoČH delati v velikem obsegu. Po jedni strani je bilo tako podjetje ob Trstu tudi jako potrebno, kajti žel za se v Avstriji še vedno ni toliko pridelalo, kolikor ga država potrebuje za svojo notranjo industrijo. Imenovana dru/.ba hoče dobivati svoje urovo železo iz daljne Afrike, ker je 'cena istemu uiža iu je blago bolje. Vsled tega postane iivahuisi tudi promet po vedi.
Drugo vprašanje pa je, da-li bo imelo tudi naše slovensko ljudstvo kake koristi od tega podjetja. Seveda mislimo tu delavsko ljudstvo. Bati se je, da ne. Kajti le prerada se oz<ra imenovana drnžba na uarodni moment, in sicer tako, kakor žele veleraožia gospoda tržaška. Saj nam je še v spominu, kako je postopalo vodstvo o oddajanju temeljnih del temu podjetja. Vendar poživljamo družbo, naj bi na svojem domačem podjetju dajalo zaslužka zares — domačinom. Ako stori tako, tedaj tadi mi pozdravljamo njeno podjetje k»wor veselo prikazen na polju .domače industrije".
Menjava vojaške službe. Nj. Veličanstvo c^aar je odredil menjavo «aej častnikoma, podpolkovnikom Cato Savi je« ed d^želnobrambenega pešpolki št. 5. v Trstu in majorjem Franom Šeme-tom od polka deželnih strelcev št. III. v Trideutu.
Mlin Economo jo praznoval danes 25 letnico svojega eb.4»ui<a. Tem povodom je bil danes ves zavod v zastavah.
V Gradci so se pričele občinske volitve. Volilno gibanje j« jako živahno. Pmti krščanskim socijalistom so zdiaž^ni v boju naci|on»k'i iu liberalci. Za III. rasred, ki je volil 23. t. m., bode treba ožjih volitev.
štrajki. Poleg jeduega d*la čevljarskih po-magačev atrajiajo tuli delavci elektrotehnične delavnice pri iv. Mariji Magdaleai spodnji. Poslednjih je kakih 40.
Pugreb dsvojke Ane Fischer, ki se je biia ustrelila v vojašnici v ulici F >ut*ua, se je vršil včeraj popoludue Za kr^to jn šel tudi „on" in nek*j ujega tovarišev. Poleg trli je bilo še nekoliko usmiljenin ženic.
Nagla smrt. V Št. Potni na Notranjskem je pmrl -inoči nagle smrti tamkajšnji posestnik, g. Fran Jalš. Za Ma ga je kap. Naj počiva v miru 1 Slovensko akademično društvo .Slovenija' na Danain priredi dne S. dec. t. 1. svej III. redni občni zbor, z sledečim v* p oradom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Čita nje zapisnika bratskega društva „Tri-glav-a* 3. Poročilo revizorjev. 4. Volitev enega odbornika. 5. Slučajnosti. — Lokal: Kastnerjeva restavracja. Začetek ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobri došli!
25letnica .Glasbene Matice1 To uborno slovensko glasbeno društvo bode obhtjalo dne 8. decembra t. 1. petindvajsetletnih svojega obstanka. Ob tej priliki izia juDilejske knjigo, obsegajoč« 80 priljubljenih možkih zborov in drugih zanimivih podatkov iu kacth sest pol obsežno iz ves tj h; imela bo rečeni dan slavnostno sejo v dvorani „Glaobeuega doma", na večer priredi koncert za kateri je zložil g. E. Gaugl prolog Koncerti, pa bo sledil komers. Koncert in komers se priredita v „Narodnem domu*. Vabila se začnejo ktaalo razpošiljati.
Tatje. Predsinočnem so alomili tatovi v trafiko gospe Ravnikar v ulici dille Poste štv. 1 te. eine^li gotovega denarja in smo'k, v vrednosti 40 gld. Tatje so predrli st^no, ki luči trafiko od kleparske proiajaiuiee Ferollijeve. Našlo se je Še
orodje, s katerim so razruiili zid. Kdo je mogel torej biti, kateremu je bil ustop mogoč v kleparsko prodajalnico v pozei nočni uri?
Oinamlt ob meji avstrijsko-itslijanski. Mej tem ko besai notri v zbornici na Denajn uprav kakor v kakem razbrzdanem zverinjakn, poka gori na meji ob južni Tirolski — dinamit. Iz Rovereta se poroča dne 24. t. m. Ob velikem gromu so razpršili minolo noč v zrak pet obmejnih kaminov ob državni m^ji mej Jažne Tirolsko ia Viceneo.
Storilci da so najbrže prebi valci iz Lastebane v okraju Vicenca. Vprašanje je selaj, ali je to !e čin surovih vandalov, ali pa morda čin — politične struje ? 1 Ali ni prišla morda vspodbuju od onstran meje sem ? Ne mislimo oficijelne Italije, Bog ne daj, marveč one Italije, ki nima nikdar mira in o kateri vemo, kaj hoče. Seveda je to !e smešna demonstracija, ali značilna je vendar-le in tadi — poačna za naše državnike.
Požar. Včeraj zjutraj j* navsUl ogenj v magacinu stvari za drogerije Jesip* Melerja v ulici Rapicio. Prva sta zapazila og*nj redarja Kreševič in Bajk. Gasilci so se morali truditi dve uri, predao so pogasili ogenj.
Na smrt obsojeni policijsti. V M-ks ki se je dogodilo, da so policisti umorili v ječi napadalca Arroyo. Zatožen'k nmora je bilo 13 policistov, deset je obsojenih radi tega umora na smrt, jeden na jednaist mesecev ječe, dva sta oproščena.
Loterijske številko, izžrebane dae 24. t. m.
Praga	56, 62, 54. 25, 18.
Lvov	78. 40 89, 24, 12.
Narodno-gospodarske stvari.
Z Vipavskega. (Izv. dop.). Najhujša šiba za našo deželo je trma uš. Ako bi bili naši vinogradniki « lomarni in ne bi si pomagali sami v tem oziiu (-»blastva niso storila v t< m pogledu veliko; nekoliko m^lovrednih kolči, pa oorna Bosna), bi unela toliko željrtu železnica nialo opra«i;a. Bolj i^ue ti iu premožni kmetje žanjejo že sad s-ojega truda v obilni m^ri. In kar nas navdaja z upom, je to, da cepijftiie trte mnpgo več rodijo, kakur druge; prij-mljejo se pa in rastejo, ako je ugodno vr*' »e, kakor robida. Največ ja pocepijen« .žlahtnine", ki se piodaja pi ; rt cej dobrih conah. Tudi domae» ga vina pridtluj^mo že dosti ns teh c* ;i|jenkah. Letos prodajamo vino po 18—21 gld htl. L-pe cene so, ali če primerjamo trud kmetovalcev in stroške s temi cenami, je rezultat jako piška^. Upajmo, da vdobimo v kratkem kmetijske zadruge, s katerih pomočjo se utegnejo zvišati ceno /mi.
Naše sadj« se hvali, da je lepo, dobro in trpežno, ali ostaja le pri hvali. Kdor prideluje sadje bi včasih storil najbolje, da bi pital ž njim prešifie; tako .sramotne cm« dajejo sadju doauači iu tuji trgovci. S kmetijskimi zadrugami 00 »l-pomagano tu li temu.
Kaj pa /siviuo.eja? Z radostnim srceut koj-štatiranuo, d* se je uričelo neko gibanj« v tem ozira. Bilje, SolKan, Rihenburk in zadnji čas tudi Sv. Križ so nam poroki, da sa bo uadaljevalo to gibanje. Kdor je hotel videti, kako se oaie ljudstvo zanima za zavarovaluico goveje živine, prišel naj bi bil dne 14. t. m. v Sv. Križ. Gospod Peter Me l/?ščak j* radagal velikernu^št-vilu po<iuU!cov pomeu iu važnost takih zavarovalnic. Vpisalo se je že ta dan obilo poseetuikov in vplačalo pre cejšnjo s*oto denarja. Ni čudaki Leto za letom
poginja mnogo živine., kar je vaikdar hud udarec ?h n iše posestnike.
Dn- 24. t. te. Kod* v Ghrici shod za vso deželo za razpravo o tem vprašanju. Dal Bog, da ne bi ostalo samo pri pojavih I
Mnovmj&es vizmKi«
Dunaj 24. (Zbornica poslale**.) Predsednik vitez AUrftham >wic/. ja prišel v dvorano ob 1. uri 35 m.^ul. Na inin.stenji .»lopi so s' mi istr;. PrHtoo k preda-daištvu /.dpiiuio vrat* od obeh s,rani. Pr-dseUiik je stopil na tiibino. L»- ica ga je pozdravil naprej ironifin-j ia petera ar-mote-njem. Pred^dnk j* hotei govoriti. Posl Wolf je kr.čai : „Kdo d ugi naj vodi pred.sedaištvo iu ne ta lopov". Posl. Schdnerer: „Jaz zahtevam besedo, ki mi gr« po pravici". Posl. Woif: .V tej zbornici *ii nikake pravica voč I Gar'lo so jo je z nogami. nje^a 111 <m«-luk» d.dajn tudi tnko«. Vs^'ika-nje nt levi. T ajno ropottnie. Pred-ed;;ik iziavlja: . V očigled takemu n potu raoram pretrgati »ej,» iio 3.
Dunaj 25 Gld joftj .:ogliisnih poročil-seh I sN.v jo posl. Pfersciie iaed včerajšnji* pretepom res odprl ostrino nož t, kateiega je izvlekel iz žepa.
MOiZina 25. Častni -a'nt za avstro-o merski prapor hm jhu vršil včeraj opoludne po cereiaoniielu, dogovorjenem z mutesarifom, Načelniki civ'lnih in vojašk h oblasti ao se -<b'utli 7 polni paradi p>ed kouzulato«. Potem so prišli odposlanci avstro-og^rske kolonije in so prisilili, naj sporoči do najvišja prestola zahvala iodan;kov a stro-ogerskib za i/datno varstvo. Mohamedanci so se vedli mirno.
Carigrad 25. S^gl^na obveščanja »z R^lega-grada m Sredca pravijo, da je položeuje v lpeku vzaemirljivo i a da Me je odposlalo tja izdatno število vojaštva
Zobobol olajšujejo ebne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljana
(Dunajska ceata) katar« ■• kila odlikovane % Najvi&jim priznanjem Nj. o. in k. Tis prajaaae gonp« pr®Htolo»asl«dnice-udova nadvojvodinjo jm Štefanij«
St»kUnioa val.ia 'jO kr._
it*. . .-ni, .<•.■. <u ja«on—.— —Planio« a spomlad t1'8 12.07 do 12.09 Om t* spomlad 6.50—0.53 Bpomlad8 80. 8 82 lioi-'ua /.a naj-jnni 13U7. 5 53 5.54 n»va od 78 kit. f. !2 95 -13.05 • ' 7» [» 13 10 18 15 "i. 80 kil f. 13.20—18 85., od Ml. ' ^,13 30 13-35, **	fo«-. —.— .	5"80 9,-
. >- 6 15- 6-4S
Pšenicu: ponudb« slabe, poTpraio»anje sluho. — Prodaja 8000 met. stot. 2*/, u5. dražje. Tremu : oblačno.
s	iv. nr 13.90 do 11 92'/.. Za
notranji trgovini t Centrifugal t". H6.60 ConoiBse t. 37— Četvorni f. 37.75 v gluv^h f. 38 25 —•—
•v ■ Kn*i» fS..iu /od ATor.-tg.* v.n n«?. 35,— j maro 85.50
' »"i' ■ •■ ^<»>08 ijf. j. *..-.raijo »c dec«m*v«r 28.— zo maro 28.75 .a maj 29.75 za aeptember 30.25 mirno.
trf v^. ,Xa,} -» i t V. <>. t*r za
.'Jrlrvvni l«>ig v faveju „ „ T riOiru J; v »trija k » ra-.ts ■ /lat
ti „ v k.^TKsr Landnn 20 \>-
as. novembra K
danea včeraj
102.35 102.^5 102.35 IOa.35 1?2 80 122.8S 102 2o 102.40 354 90 354.90 119 95 120 — 9.54 V, 9 55 ll.TS 1J."8 . . 45.47 45 40'/.
Spiritum sinapis compositus
ALGOFON.
J edino sredstvo proti zebobolu, revmatičnemu glavobolu, migreni itd.
Steklenica z navodilom stane le 20 nfi.
ter se dobiva jedino le v lekarni
Praxmarer Ai due Mori.)
TRST - Piazza grande — TRST.
Paziti aa ponarejanja.


(OOOOCOOOOOOOOOOOOOObOOOOOOOOOOOOCC C COCC OCOOI___
ipoopooooooocooocooopoooooooooooooooooooooooooc!
flljalk* oee. kralj, unlvoraltetno tiskarne „ Ntj rlfa ••
13 Sackstra88e — GF ADEC — Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE IN CO N TO - KNJIGE
zisteia „Patent Workmanm Ckica^«" Raztrirnl zavod — Knjitfovazstvo.
priporočnje a« za prijazne naročbe se zatrdiloia primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov, rokotvorov v vsakem obseiju, brošur, plakatov oenikov, računov, memorandov, okrožnie, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov jedilnih list, pavabil itd itd. — Bogata zaloga f lavnih*, Conto-Corront-k njig, Saldi-Contl, Fakturo Debltoren, Crelitoren, Cassa-knjig, Strazza, Memorialo, Journalov, Prima-note, adpravnih, menjičnih čase-zapadlih in knjig za kopiranje, kakor tudi tbcIi pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtanega papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranja skledic iz
oinka za kopiranja itd. Za narečbe in nadaljnja pejasnila obrniti se je do glavnega zastopnika
Trst, Yia delle Acque 5 — ARNOLDO COEN — Yia delle Acque B Trst

OlAli Olg'' o w
lCOOOOOC|
Lastnik ko^eorcii Uata ,Edineetr. izdavatelj «n oogovertr arnduik : Wr»m Gednik. — Tiskarna Dol^o v lY*tu.