rELEPHONE: CBelsca 3-1242 No. 51. — Stev. 51. Kotercd u Second CUbs Matter September 21st. 1903 at the Put Offiee at New Yortt, N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879. NEW YORK, SATURDAY, MARCH 2, 1940 — SOBOTA, 2. MARCA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIIl. RAKALIV VIIPURI VmiRIJEV PLAMENIH... RUSKI ODDEUQ SO ŽE DOSPELI V JUŽNI DEL MESTA... FINCI SO SE UMAKNILI V NOVE UTRDBE... VIIPURI JE VAŽNO PRISTANIŠČE IN IZGUBA MESTA JE HUD UDAREC Finci so pred umikom mesto zažgali MOSKVA. Rusija, 2. marca. — Ruska armada je vkorakala v južni del Viipurija in da so Finci pred umikom zažgali mesto. Poročilo glavnega stana ljeningradskega vojaškega okrožja naznanja, da obkoljujoča ofenziva proti Viipuriju od dveh strani uspešno napreduje in da so Rusi tekom dneva zavzeli pet mest na Ka- 1 " • 1 • v • * relijski ožim. 922 RUSI ZAVZELI 922 UTRDB Rusi so od II. februarja do I. marca zavzeli trdnjav v finski utrjeni črti, med njimi 235 artilerijskih utrdb iz jekla in cementa in Finci so izgubili 506 opov, 2732 strojnih pušk, 19 tankov, 20,000 izstrelkov. 10,000 odražilc. I T I • * L rad za orabiti proti komu >o!z.ii plin. Rovi Pioneer Company rud nika so dolgi več kot tri milje ter se srečajo 1-lOU čevljev pod |»ovršjem. Nekateri vo«Jijo navzgor, nekateri pa liizdol do globine 2U00 čevljev. V gredo se je polirija odpravila v rudnik, toda inajnerji so se hitro razkropili po rovih, tako da |H»Ii«*i>li ni vedala po Šiljati v rudnik hrano in dru ire pot rebščiiie. hoteč z izstra danjem spraviti rudarje iz rudnika. Rudarji so sporočili. «1 i imajo hrane in vsptra drageg.» dovolj za en teden. Krivdo za štrajk zvrača kom panija na a'jn tat or je. Kompa-liijski uradniki >o skušali uvesti podajanja. |toda >1 ni j k rji -o po«l vplivom agitatorjev v. c., 1. ■ marca. — Kukluksklan se je r/o|*et zavil v svojo belo rjuho, se pokril z Itelo kapuco in namerava obnoviti svoje delovanje, ki ni samo v odločnem nasprotju s postavo in ustavo Združenih držav, pač pa tu«li z zdravim razumom. Cpati j». da ne bodo zvezne oblasti dr Žale rok križem ter bodo prečrtale račune Objestnežein, ki člane v delavske unije, ki skušajo organizacijo nazuotraj o-slabiti. Preprečiti -kušajo tudi organiziranje delavcev v «lo-slej še neorganiziranih strokah. Ko so bili poslani državni n-radniki v Anderson, S. C., di preiščejo napad n;i mehanika Periutta, so aretirali Freda V. Johnsona, liaptističnega pridigarja. Pri njem so dobili dokaze, da nameravajo klanci or- bili Tired nekaj leti absolut-iganizirati med delavstvom spini gospodarji nekaterih krajev .jonažno službo, to se pravi, da I to južnih državah. I.j o vseli načrtih in skle]»ih u- Justični department je ž" (tosial nekaj svojih ljudi v S«». ( nijskih delavcev sproti poročali gospodarjem, ki so v tem Carolino. Nastopiti bi moral [*l"«Viu lastniki tekstilnih to-tudi Dieftov odbor, ki preiskn-|varn- Delodajalci so bdi trnje neameriške delavnosti. ;prošeni, naj to akcijo z denar- V Pierlmont okraju državeji^"1 podpirajo. South Caroline je zavladal te j Osem dozdevnih klancev je rorizem. Klanci so vprizorili bilo aretiranih z Jolinsouoni nočni nap^id na kempo Natio-jvrcd. TTradniki klanske orga-nal Youth Adnunistration. V nizacije odločno zatrjujejo, da kempi. so bili sami mladi črnci, njeni člani ne jašejo i to noč i v katerim je bilo naročeno, naj belili haljab in da boe je |N»stavljal da je na enem samem agitacij-ski'in pittovanju nabral .*!.">, novih članov. V nekem svojem govoru se je ltahal, b 11 dopoldne (ob li po new- več krajih prodrla nasip. Mesto Rut te City ima štiri sto prebivalcev, ki ne morejo nikamor, ker so vse ceste pre plavi jene. Dvesto prelvvalce\ mesteca Princeton si je poi- skalo zavetja v visoki soli in Preiskava, ki so jo uvedle čaiih sodelujejo ž njimi celo .baptistični cerkvi. ITudo je državne in zvezne oblasti je lokalni uradniki, čijih dolžnost dognala, da se sedanja klan- skrbeti za mir in red. organizacija precej razli-l V Andcrsonu je bil prei«ko-kuie od prejšnje. Svoječasno | valni Vffnisni pri del jen neki so klanci preganjali v prvi vr pomožni serif, o katerem so je •jti Črnce, dočim je sedaj na- pozneje izkazalo, da je član perjena - njihova sronja proti Knkluksklana. orsranil''ranemu delafvst-vn po j James A. Coleseot, ki ga je precej časa, predno bo poprav-iužndi državah. .izbrala nova klanska organiza-Iljena škoda na cestah in • po- Kukluksklan pošilja svoje cija za svojega "imperijalne- 'slopjih. prizadeto tudi mestece Codo-ra. V mestih Gerber in Teha-na, )! j i i ' !» - : ' ■ ; Poslužite se našega posredova-nja za točno izvedbo vašega naročila. SLOVENIC PUBLISHING C°- (Potniški Oddelek) 216 West 18th Street New York _ ■ ■ ■ m ■ ■ RAZGLEDNIH * a '*» -7 - »»•.»:• >< • * Neki bivši državljan Sudetske Nemčije, ki Živi sedaj v Londonu, je opisal kako se naciji oddolžili sude Ukini Nemcem, ki so tako koprneli po njihovem bratskem objemu. — Prve mesece po okupaciji, — pravi dopisnik, — se je živelo v sudetskem ozemlju kakor v raju. Trgovcem in gostilničarjem je Ma pšenica -v klasje, kajti premožni Nemci so trumoma prihajali r* rajha ter se naslanjali ob odporo. — Toda vse to se je kmalu spremenilo- Nemci so izsušili čehoslova&ke vire. Trgovine so .prazne, davki neznosni. l*bdppre nihče ne dobi. Omamnemu navdušenja je sledilo raz- očaran je. .. t t .* ... . ... — Vsled proti nemškega bojkota je Izgubila nekoč slo-eča Sehoaiovaška industrija vsa tu jezemska tržišča. — Sudestki Nemci, ki so imeli v Čehoslo vaški dovolj vie, »o jih zahtevali še več. . « !, "i ... ( Bitmgo Senčijo sglgb »s^ea« firavjce. INDIJA Med zastopniki indijskih naeijonalistov in indijskim podkraljem lordom Linlithgowoin >o še vedno v teku živahna pogajanja. Nacijonalisti so odločno zavrnili podkraljev »pred-lof, da bo postala po zaključku vojne Indija domiuij, iu bati se je že bilo, da bodo posvetovanja dospela na mrtvo točko, kar se pa ni zgodilo. Da bi se Anglija rada pogodila z Indijo, je umevno samo po sebi. Žačasa svetovne vojne je dala Indija Angliji na razpolago ogromno množino vojakov in ti vojaki so bili mogoče najboljši, kar jih je premogla angleška armada. Nedavno je dospelo v Anglijo par indijskih polkov, toda to je bil samo začetek in poleg tega še slaboten začetek. Angleška vlada se ne boji, da se indijsko vojaštvo ne bi hotelo boriti za Anglijo, boji se pa proti-angleške propagande, ki bi utegnila zanetiti zarote in vstaje. V tem slučaju bi Anglija ne mogla dobivati iz Indije vojaštva za vojno proti Hitlerju, pač pa nasprotno — svoje vojaštvo bi morala pošiljati v Indijo za zatrtje tamkajšnjih izgredov. Iz Rima in Moskve poročajo o vstajah v Waziristanu, nu . cverozapadni indijski meji. Nemir se tako naglo širi, da so morale angleške oblasti prositi za ojačenja. "II Trevere" poroča, da so pristaši fakirja iz Ikija obkolili angleško-andijski oddelk ter povzročili Angležem pre-cejšnje izgube. "Tass", oftcijelna sovjetska časniška agentura, ve povedati, da so vstaje vsakdanji, pojav. Posebno aktivna ple mena v Kochatal okraju, južno od Pešava rs. Ne da se tajiti, da tpreti resna nevarnost, pa naj bo za vsem tem Hitler, (Stalin ali \Mussolini. Naciji in boljševiki imajo v Indiji svoje organizacije, ki strogo kontrolirajo tamkajšnje neftnško in rusko (prebivalstvo. Iz zaplenjenih dokumentov so naprimer angleške oblasti dognale, da se je nedavno vršil v Bombayu tajni naoijski proces proti nekemu Ericu Lconhardu, ki je bil izključen iz na-eijske stranke, ki je izrazil dvome, če je treba, da je vsa Nemci j« zapletena v vojno samo zato, kr hoče Hitler podjarmiti Poljake ali kakšen drugi narod. Tekom procesa je bito poudarjeno, da so vsi v Indiji živeči Nemci odgovorni Hitlerju. Angleška vlada je u ver jena, da ne bo prej miru, dokler se ne sporazume z indijsko kongresno stranko, oziroma z njenim voditeljem Mohandom K. Ganil hi jem. Za dobro znamenje smatrajo v Londonu izvolitev Abula Ka-lama Azada za predsednika Vseindijske kongresne stranke. Azad je mohamedanec iz Bengala ter je desničarski Gandhi-jev pristaš. Dobil je 1861 glasov, dočim je bilo oddanih komaj 1S3 glasov za komunista Mahendranatka Roy-a, ki je v splošnem znan tudi v tej deželi ter je eden najvplivnejših članov komunistične stranke. Velika večina, ki jo je dobil Azad, jamči, da bo Kou grešna stranka razmišljala o odgoditvi borbe za indijsko neodvisnost na povojni čas. .Tasno je, da bo morala dati angleška vlada Indiji obsežni; koncesije- Lord Lmligtligow je obljubil Gandhiju, da bo dobila Indija dominijski status "čimprej mogoče", dasi ni mo-odedovala — stanovanjsko hišo v Mariboru in posestvo v Košakih — v zadnjem času pred prevozom v mestno oskrbnišnico brez po- Peter ro- FOSŠTENl NAJDITELJ IL ' Hoboken . . . Riverside ... je drajver pridržal za Tisti, ki je pred leti okušal kav rekoč: — Počakaj! tvoje dobrote, jih ne bo nikdar j — Saj sem pra-viluo iu po pozabil. 'Steno izročil, kar sem našel,_ Hoboken je bil začasa prohi- sem se ga otresal. — Nimam bicije morda edino mesto v časa, na vlak se mi mudi. Združenih državah, ki je jav- J — Vem, — je odvrnil, — no omalovaževalo osemnajsti toda postava je postava, amendment. Noč in dan so bi j Vzel je najdeno denarnico s li saloni nastežaj odprti, in pri srebrnim dolarjem, listek s bari je dobil sleherni kakršno-' koli pijačo je hotel, pa če ga je bartender poznal ali ne. Tenui mestu se je onega jutra približal bus z menoj — poštenim najditeljem. Ko sem hotel izstopiti, me BOSTON, Mass., 29. Feb. — Zastopniki več kot 40,000 tekstilnih. dclavcev v državi Massachusetts so označili predsednika Roosevelta kot -najsposobnejšega naprednega voditelja pri volitvah meseca novem- Joseph Salerno, držav n i predsednik Textile Workers of America (CIO), jo rekel včeraj, da je 25 okrajnih zastopnikov soglasno odobrilo prednog, da je treba predsednika Beoeavetta napotiti k ponovni knngidftturi* moči in nadzorstva, četudi je bila navezana na posteljo. VJosip Kugy pa zanika v~a-ko krivdo. Glede gornjih o-čitkov državnega tožilca zatrjuje, da je skrbel za svojo pokojno ženo in da je ž njo zmerom lepo ravnal. V svojo ob-ranubo navaja tudi nekatere priče. Obtoženec, ki ga je branil dr. Reisman, je bil oproščen vsake krivde jn kazni. SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FOXOGRAFSKE PLOŠČE. — Piaite za cenik. J. MARSICH. INC. 463 W. 42 Street New York VOJNI POUK V NEMŠKIH ŠOLAH Nemški listi so v zadnjem času večkrat razpravljali o tem, Kako naj bi se nemška mladina najbolj poučila o sedanji voj-n- v samem šolskem pouku. V odgovor na to vprašanje odgovarja sedaj v strokovnem listu za osnovne šole v Nemčiji 44Die Deutsche VolkschuleM dr. Otto Wrede v članku 44Vojna in šola.*' Po članku posnemamo tele glavne misli: Najprej je treba šolarjem pojasniti nekaj običajnih podatkov. Tako bomo na primer stalno zasledovali razvoj vojnih o-peracij na zemljevidu na ta način, da bomo na odgovarjajoča mesta sproti pribijali žeblje z barvanimi glavicami ali zastavice. Nekateri šolarji bodo nadalje prevzeli nalogo, da sproti beležijo število ujetnikov, padlih in ranjenih ter ves vojni pien. Pri računan j u; bomo obdelali poglavje o živilskih nakaznicah, pri zeiuljepisju pa bomo v prvi vrsti opisovali one države, ki so zapletene v vojno, pri čemer bomo opozarjali zlasti na njihovo geopolitično in gospodarsko važnost. Pri vsem tem pa bomo morali obdelovati tudi prava vojaška vpraša- angleškimi "ičiM slavospev u-nja, ne da bi seveda zaradi tega postali vojna akademija. So radniski natančnosti, sem sel •svojim in mojim imenom in z imeni prič ter. me odvedel v pisarno k inšpektorju. Inšpektor me je premeril od vrha do tal, mi velel sesti ter nekam telefoniral. Po preteku pet minut je vstopil policist. Takrat se je začel k rižev pot poštenega najditelja. '/Third degree*' je nežno bo zanje primeri s tistim inkvizicijskim zaslišanjem. Najprej moje ime in priimek, kje sem bil rojen, kdaj sem dospel v Ameriko, kje delam, koliko zaslužim, kako j*-bilo ime moji stari materi in čemu si pustim rasti brke pod nosom ? Inšpektor je vse natančno zapisal. Hotela sta vedeti natančno minuto, ko sem v-topil v bus, kje sem sedel, s kakšnim vzrokom sem zijal po tleh hi s ka-tero roko sem pobra? denarnico. Zelo sta se tudi zanimala, če nisem mogoče denarnice prej odprl, predno sem jo izročil drajverju, in če sem bil že kda j zaradi tatvine zaprt. Nato sta si natančno ogleda la najdeni srebrnik, ga najmanj desetkrat vrgla na železno peč in tenko poslušala njegov cvenk. Najmanj pol ure sta me pc stila, in protokol je medtem narasel na pet drobno popisanih strani. Ko sta mi rekla, da je zadeva deloma v redu, da lahko grem. da na moram biti ori-pravljen. če me se pokličeio. nisem skoro verjel, svojim lastnim ušesom, kajti uver-ien sem bil, da se bo stvar končala najmanj s par mesečnim zanorom. Mrmrajoč s slovenskimi in pa nekatero vprašanja, ki jih tudi šolarji razumejo in o katerih hočejo kaj vedeti. Tako smo jim na primer med nemško-poljsko vojno razlagali težavni položaj poljske vojske, ki je bila v stalni nevarnosti, da je naše čete ne obkolijo. Prav tako smo dolžni razložiti otrokom »pomen Siegfriedove črte, protiletalske obrambe v mestih, obalne obrambe itd. Glavna naloga vsega tega vojnega pouka pa mora biti vzbuditi v otroku .pravi vojni duh. Zato mu moramo veepiti občutek naše vojaške, gospodarske in politične moči ter naše nepremagljivosti. DARILNE POŠILJATVE i '< v Jugoslavijo 100 Dinar.---$ 2.40 200 Dinar.---$ 4.60 ' 300 Diriar.---$ 6.70 500 Dinar.---$10.50 I000 Dinar.---$20.50 2000 Dimir. —--$41.00 UJtADI RAZMER V EVROPI m bil« wmše «»«*« za denarn? paftfljmUe t JogMterij« safaao* preU-mjeme. Maj pa mm dcblli doto zvez«, p« kateri Je ftOjalL Veadtr Je «1» mm peviftana eeaZTkZr** m Um peta mnoge tfSJe. kaka peUUMer in i ZA NUJNO POAttJATEV POSLUŽITE 88 ~CABlJf JE TREBA $L— ATEV V JUGOSLAVIJO ORQER", — DOPLAČATI JE TREBA SL- ZA VSAKO POŠILJATI SLOVENIC PUBLISHING CO. it-tU Z Q TH I 6 K I O D D R L R ■ t :: 216 West l&thrStrtet, . v ..i tt -•»- • Hew York na .postajo, kjer mi ie -bas prod nosom oddrdral vlak pod reh > Hudson proti New Torku. Do prihodnjega vlaka sem me! celili petindvajset minut časa. Kaj naj storim? kitati se mi ni ljubilo, lioditi po plal-fonni tudi ne. sedenja sem si> pa že naveličal. — Zlodja vendar. — si nrn. vam, — iaj si v Hobokcnu! Nn poštenost, na jezo in na strni? se l»o požirek pri legel. Navzgor po stopnicah, preko ceste v prvi salon. Dolga bara, ob nji vse črno samih zgodnjih gostov: mornarjev, pristaniških delavoev, težakov, za bar o dva barten-derja, ki sta komaj sproti vseui postregla. Stisnem se v kot in naročim kozarček "škotskega", ki scvefla ni nikdar Škotske vi-del, ampak je bil, sodeč po o-kusu in po eeni, tri dni star domač pridelek. Že hočem oditi, ko -vstopita dva nova gosta, dva moja stara znanca: inšpektor in policist. Kar streslo me je, misleč, da sta zasledila kakšno netočnost v moji izjavi. Toda moj strah ni bil upravičen. Držala sta se namreč na smeh in me niti opazila nista. — Gin! — je naročil policij. — Two! Videlo se jima je, da sta ga potrebna. Policist je namreč \now ukazal: — Two taorc! Ceho je plačal inšpektor s srebrnim dolarjem:*^ ' • viiovr^vttT« Saturday, March 2, 1940 SLOVEMfl (TDGKXHiXV) JD33P1 ANGLEŠKI UJETNIKI REŠENI Z NEMŠKEGA PARNIKA A. OEHOV: t! LEPOTICA ftpominjcai kako aeiu se še kot peti ali mM i leteč t dedom peljal n vasi Boljša ja Krjepkaja v Rostov ob Donu. Bil je vroč, nMično dolgočasen dan v avgustu. Od vroči-1»» in zaradi suhega, žgočega vetra, ki nas je zasipat z oblaki prahu, so tale oči kar zlepljene* in bila usta vsa isu-aeua. ("loveku se ni ljubilo ne gledati, ne govoriti in ne misliti. In ko je zatrpani ko-čijaž zamahnil po konju in je pri tem mene z bičem oplazil po čepici, nisem niti zinil, nisem dal glasu od sobe, marveč Sem samo, csbudivm se iz dre-inavice, zaspano in ponižno pogletlal v daljo, češ, ali tam zadaj za prahom ni še nobene t-asi na spregled T Da bi konja naRrmili. «va se ustavili v vHiki armenski vasi Bebčij-Salij pri nekem bogatem Armencu. ki je bil moj ded znan 7. njim. Se svoj živ dan nisem videl kaj bolj apačenega, kot je bil ta Arntcncc. Mr>lite si majhno, obrito glavico, s koša tirni obrvmi, zraven kljukasti nos, štmuiste nive brke in Široka usta, ki iz njih visi dolg či-!>uk iz višnjevega lesa. Ta glavica je bila nerodno prilepljena na mršavo, skrivljeno telo. ki je bilo našemljeno ko za nui-fkarado: rdeča, kratka jopica, i>a mahedravi. kričeči modri hlačani. Hodila je ta spaka z razkoračenimi nogami in v dr-sajočih copatah, govorila je, ne da bi vzela čitbuk iz ust in se je pri tem vedla prav po armensko visokorodno. • V sobah Armenca ni bilo ne vetra, ne prahu, a bilo je v njih »rav tako neprijetno soparno in pusto, kakor v pustinji in na cesti. Spominjam se, kako va sem ven zaprašen in izčrpan r>d vročine sedel v kot na nekakšno zeleno skrinjo. Surove lesene stene, pohištvo in rumene pochiice, so izpuhtevale vonj po izsušenem od solnca opaljenem lesu. In kamor se ozre* — same muhe. muhe. — Ded in Armenec sta se polglasno pomenkovala o pašnikih in čebelah, o drobnici. :X«*ka Malorusinja z ruto na fc-lavi je prinesla pladenj za čaj i o pa samovar. Armenec je zlcfono stopil v vežo in je zaklieli dan. Vfed menoj je bila lepota, in razumel sem to na prvi pogled, kakor razumem kak ttisk. Pripravljen sem, da bi prisegel,. d* je bila Maša. ali ka-*or jo . je njen ooe poklraak »Maija, nynifni lepota, vendar tqg» ne mor«^ 4ofcteatL Ca-isih se pripeti, da se oblaki rju in souce, ki je skrito za njimi, okrasi te oblake in v-nebo z najrazličnejšimi barvami, krvavo rdeče, pa oranžovo-rumeno, in zlato, pa lilasto, pa ^ajestorozasto. Ta ofblaček sli-či menihu, oni kaki ribi. tretji Turku s turbanom. Žar prevzame tretjino vašega nebesa. se zasvetiika, na križu cerkvenega stolpa in na oknih hiše, se le-ketfc z reke in z luž, drhti na drevju. Daleč, daleč, tam v dalji leti jata divjih rac, kdovekam k počitku. Pastir, ki žene krtfve domov, in zem-Ijemercc, ki se v vozu pelje s splavom čez reko, in sprehajajoča se gospoda — vsi opazujejo sončni zahod in vsi pravijo, da je neznansko lejio, vendar ne more nihče ne vedeti* ne povedati, kaj je prav za prav tista lepota. iPa se ni samo meni zdela lepa ta armenska deklica. Moj *Jed oseirtdesetletni starec, trd človek, brez brižen za ženske, in pri rodno lej>oto, je kar minuto dolgo nežno gledal na Aftišo in jo vprašal. * -tinjske samote niti strahu, nisen nič več slišal brenčanje fcnuli in ne občutil oku-a ča-•ja. in je bilo le Še to v meni. da je na nasprotni strani mize lepa deklica. i Lepoto sem prav čudno občutil. Maša mi ni vzbujala ne žHja ne navdušenja, niti sladkosti, ampak globoko, dasi prijetno žalost«. Ta žalost je •bila nedoločena, bila je zmedena kakor sanji'. Kar nekako zasmilil sem se sam sehi, fcasniilil se mi j<* deti in Armenec. in eelo deklica sama. Tako čudovito me je prevzemalo. kakor da bi bili v>i štirje nekaj izgubili, nekaj važnega. in potrebnega za življenje, nekaj, česar ne bomo nikoli več našli. Tudi ded je bil videti malo žalosten. Zdaj že ni nič več govoril o pušnikh in ovcah, marveč je molčal in zamišljeno gledal Mašo. Po čaju se je ded ulegel, da "bi spal. a jaz sem šel iz hiše in sem se usedel na zunanje stop-niee. Hi'ša je bila — slična »vsem hišam v Babčiju-Saliju •— kar na sončni pripeki.. Ni bilo ne dreves ne pri-1 reška in lie kake druse sence. Veliko Angleški rušilee "Co.s-ark" prihaja v neko angleško pristanišče /. nad ."WW angleškimi mornarji, ki so bili rešeni z nemškega parnika "Altmark", na katerem so se nahajali nad -tiri meseee, ko je nemška oklopua ladja "Admiral Graf Spec*' potopila angleške parnike. in Si. ha ha! Ni nobene kolete /.a vas, kaj? Se bojite, he?" Konjii rjavi, zeii in murofi--ti konji, niso razumeli, zakaj jih silijo krožiti in teptati ]>šenično slamo. Tekali so nejevoljno,, le še z največjo silo o užaljeno udrihali z repo-Izmed njihovih kopit je veter dvigal kar oblake zlatih |>lev, in jih odnašal daleč pre-*ko plotov. Krog visokih, sveži1 žitnih stogov je mrgolelo žensk z lesenimi vilami in so se motali vozički in zadaj za stogovi na drugem dvorišču, je tekalo krog stebra prav tak drueat konj in prav tak hlapec je pokal z bičem, in se je norčeval iz konj. iStopniee, gi sem sedel na njih, so bile vroče. Na mrša-vem oprijemaču in na obeli skfh, okvirjih, je bil tu pa tam od vročine prilezel klej iz špranj. Pod stopnicami in 'sončnih progah so se gnetli (rdeči koščki skupaj. Sonce mi je pripekalo na glavo, na prsi, na hrbet, vendar tega nisem opazi L ampak sem le ;o za menoj v ve- dvorišče Armenca vse poraslo čutil, kako s plevelom, je bilo navzlic hudi ži in sobah po lesenih podni-Vročini polno življenja in ve-'icah stopatle bose noge Ko je pospravila posodje od čaja, je Ma£a stekla po stopnicah mimo mene in zaipihljalo je kakor drhteča ^api-ca. nato je lahko, kakor ptiček, štrlela jh> majli- ♦»elja. Zadaj za nizkim plotom ki jih je več ipreprezalo obšir-fno dvorišče, je bila mlačev. O-krog stebra ki pe bol zasajen v tla, je stopalo drug zraven drugega dvanajst konj, kakor dolg polumer, krogti. Za njimi jc koračil lilapde, v dolgem telovniku, in širokih hlačah, fpokal je z bičem in je kričal s takim glason*, kakor bi hotel Osramotiti konje in se bahati s svojo oblastjo nad1 njimi. • i '"A-lia-dia, ti prekleta! A- ni okajeni- kolibi, bržkone ku-Jhinji odkoder je zadišalo po : ktrštrunevi pečenki, in se ogla čilo jezno armensko renčati je. Izginila je v temnih vratih an namesto nje se j«' na pragu Jpojaviia Istara zverižena. žen-feka rdečogea obraza in v zelenih mlahavih hlačah. Starka je strupeno srdila in jo nekoga psovala. Kmalu se je Masa prikazala pri vratih,, od ^kuhinjske vročine je bila vsa razgreta v obraz; na rami je imela velik hlebec črnega kruha. Lepo sklanjajoč se pod »bremenom je tekla čez dvorišče na gunvno, je nalahno opri-jenuši se preskočila plot, se pojavila v oblaku zlatih plev in je izginila zdaj za vozoiik Hlapec, ki je poganjal konje, je povesil bič, umolknil je, in je minnuto -dolgo molče gledal proti tistemu vozu, a nato, ko je deklica ispet sfrčala mimo konj, je preskočila plot in ji Sledil z očmi in je nato zakričal na konje, ko da bi bil strahovito uealjen. I I"Ah, da bi vais zemlja požrla, vražje kanalije!" ! In ves čas sem venomer slišal stopinje njenih bosih nog, in sem videl, kako resnega in zaposlenega oft)raza teka sem in tja po dvorišču. I In čim večkrat je s svojo lepoto zaplavala mimo mojih oči tem hujša je bila moja žalost. Žal mi je bilo samega se-]be, nje in tistega hlapca,, ki jo (Nadaljevanje na 4. str.) OD VSEPOVSOD STOLETNICA ČARDAŠA. Pred nekoliko dnevi je pre-kio sto let. odkar so javno plesali zadnji madžarski narodni ples, čardatš. Besedo samo >o zapisati 1. 1835. Ln je menda penzijsko-turškega izvora. Za turškega igospjodstva je pomenila stražni stolp. Pozneje se je njen pomen malo spremenil — in potujoči ljudje >o v teh Stolpihj menad dobivali prenočišče in hrano in tako je dobila beseda pomen "gostilne." V takšni gostilni so čardaš, ki je s tem v drugič spremenil svoj pomen, morda prvič zaplesali. . Leta 1887 so pa prvič predvajali v budiutpeštan-iskem narodnem gledališču toda ta otlrasel ples se je prav znatno razlikoval od poznejšega card asa. Sole sredi januarja 1Š4<> se je čardaš rodil kot družabni ples budiiupetštanske narodne kazine, je v čast slavnemu pianistu in skladatelju- Francu Lisztu priredila soareje. Za to soarejo se jo aristokratska mladina ]>od vodstvom nekega budi nekega plesneira mojstra naučila čardaš in zbudi Ta- splošno senzacijo. Ko so v visoki družbi namesto kakšnih kijih plesov pokazali domač ples., Lkszt je bil naitčar-čardašem navdušen. Dve leti jMizneje je čardaš plesala ž«-vsa madžarska aristokracija, kakor tudi višje meščanstvo. Kazen v času,ko ga je avstrijski al »solu t itzn mi's- prepovedi a'h kot "izraz madžarske ao-dilne misli," ni čardaš odtlej nikoli prenehal igrati v madžarskih plesnih dvoranah glavno vlogo. t ZAŠITI ŽIVCI. I.Med bolezni, ki jih zdravnik vidi skoraj izključno v vojnem času. spadajo v takšni dobi številne poškodbo živcev, ki ga povzročajo izstrelki, d rob ci in bodljaji. Posledice teh poškodb jo večinoma utinje-njfe mišice, ki jo živec oskr-njo mišice, da posetane lahko tudi na videz nedolžna ranica zelo usodna. V večini primerov je živec tako zašiti z mišičjem in bolečo, izstreljen izogne in po- f-GLAS NARODA" * £ pošiljamo v staro do-p movirio. Kdor ga ho- | 4 cc naročiti za svo je I J sorodnike ali prijate- ^ ^fje, to lahko stori. ^Naročnina za starih Jjtraj stane $7. — V jjllalijo lista ne poši- popolnoma presekan. Otrplost, ki se pojavi kmalu p«> poškodbi pogostoma čeprav tudi po mesecih, nazatlnje in ranje-nee lahko spet uporablja prizadeti bol. SV /. adnjili primerih, popolnoma preti it a z t vec. nastane tedaj prava m ot rplip-t, pa je mogoče živec danes spet zašiti, kar sliči popravilu kakšnega električnega voda. Živčni kirurgi zmorejo v tem pogledu stvari, ki so podobne čudežem. Lahko si mislimo, da takšni šivi niso bas lahki, -aj je že dovolj težko najti živce same.* m »wi;; PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALIJE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI /a moški zbor..........................50 ŠEST NARODNIH PESMI za moški /.bur ....................-&0 SEST NARODNIH PESMI za me-šani zbor ..................... .50 Zorko Prelovee—15 SAMOSPEVOV za glas s klavirjem..........1.25 ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................1.— ALBl'M SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas in klavir 1.— NOTE 7A KI.AVIR III HAR- MONIKO .35 .35 M .35 Ji5i 35e 35c Iranr Vent urini—ŠEST MEŠ ANIH IN MOŠKIH ZROROV ...... .65 t^erdo Juvanec—IZ MLADIH LET, moški zbori ..................Sil Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) .............. -56 Moški zbori OSKAU DEV: Barrlc-a; Oj, moj Smel je fiov; Kam mi, fantje, drer ▼ vas puj-demo .......................20 OSKAR 1>KV: »Srečno, ljulM-a niojn; Ko ptlčl-ca na tuje gre; Six'i; Moj očka 'uia konjička dva; I>4»iv sem pisemce; Slovo; Je vpihoila luč .40 EMIL ADAMIČ: Modra devojka (belokranjska. ..20 Vso noč pri potoci ............2# J ti rjo va ....:.................JE5 Hodi Mirka domo; Kaj dru^e-pa bočem; Zdravica ........J26 VASILIJ MIRK in A. GROBMIXG: Ve trie; P« gradiui ..........J3Q FERDO JUVANEC: Zjutraj.......................20 Slovanska ...................JO PETER JEREB: Pelin roža; VASILIJ MIRK: Podoknica.........20 ZORKO PRELOVEC: Ko so fantje proti vasi SH....J26 Le enkrat Se .................20 Slava delu ..................JBt HR. VOLARIČ: Rožmarin; JOS. PAVČiČ: Potrkan ples .......35 1. SLOVENIAN DANCE A ANDA POLKA _______ 2. PO JEZERU KOLO ........................... li. barCica MLADI KAPETANE 1. OHIO VALLEY sylvia poijka .................... j55 .». TA.M NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ ............. SPA VAJ MILKA MOJA orphan waltz .................... DEKLE NA VRTU OJ. MARIČKA. PEGLAJ ....... ZIDANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka).... DEKLE NA VRTU OJ. MARKKA, PEGLAJ ___________ A3 SPA VAJ, MILKA MOJA SIROTEK ....................................... -*>5 IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska lira, (Holmar) 50 Orlovske himne (Vodopivee) ------- 30 Slovenski akordi, 22 mešanih In moških zborov (Kari Adamič) Trije mvšani zbori (Glasben Matica) ........................... V pepelnirni nori, kantata za sole, zbor in orkester. (Sattner) — .Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adamič) .................... live prsmi. (Prelovec) s zbor in solo.................. Naši himni, dvoplasno .................... JS Gorski odmevi, (Laharnar), IL zvezek, moški zbori-------- za tambi rice: NA GORENJSKEM JE FIjKTNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajnk.............. Slovenske narodne pesmi za tambu- raski zbor (Bajuk) ............. Bom šel na planince, (Bajuk), podpori ______________________...._____ ZA C1TRE: Poduk za rilrf. — 4 zvezki — (Koželjski) ............................. za klavir: Buri pridejo. — Koračnica — ..... JS9 Josip Paveič: NAROD POJE (za mlade pianiste) - 84 sluvensklh narodnih pesmi sa klavir ln z besedilom........$1.35 NAJNOVEJŠA POŠILJATEV SLOVENSKIH PES511 pesmarica gl.\sbene matice 10:: moški zbori, uredil a. Čerin $l85 Slovenske narodne pesmi, Janko Žlrovnlk I. zvezek. 123 pesmi za moški ali ženski zltor ........... l.?3 ii. zvezek. 77 pesmi za moški in mešani zbor ................Ijgj 100 narodnih pesmi za moški in mešani zbor, Emil Adamič ....L— fantje na vast 18 oarodoih za moški zbor, Ciril Pregelj.. jf .■J5 .30 M .M .20 .25 J2Š .75 .15 M . Naročilo pošljite na: Glas Naroda" 210 WEST 18th STREET NE# "fOBK, M. BBr.Httrm * Saturday, March 2. 1940 Vaški Apostol Bpiaal L. GANGIKJFER; za "Qlas Naroda" priredil X. X. --72- ""Ali *tc slišali, fantje t Limarica bi .-e rada nekoliko * ranila, pa ji ne bo nič pomagalo." **Beži, norec!" je menil neki napol pametni. "Kamelje ee je posulo preko stene." » k4Jaz pa pra viiii: vreme dela!" M i bol se je zopet za-tutojal. "l>anet» ji vse skupaj ne bo nič pomagalo. • Priti mora! To je vse!" Navdani od praznovernega strahu, so se nekateri obotavljali. slednjič so se pa vseeno odkrili in »topili za drugimi v cerkev. Pricapljala je še neka stara ženica in nekaj otrok, nakar je bilo pokopališče prazno, v cerkvi pa se je oglasil go-«rj>od Felioijan. Takrat sta pa d«wpeli zadnji: Limarica in njena hči. "Beta je opominjala: "Mati, hitreje! Pozni sva!" "Da, dete," Liinariea je šepela, kolikor ji je pač dovoljevala iMthablj»'iia noga. V beli ruti je nosila nekaj štiriogla-fUnra, stičnega majhni tičnici. 1'/ rute je molelo nekaj po-T ačenega.. ' Sedli >ta v zadnjo klop. Fantje na koru se še niteo po-mirili. Nikdar jih še ni bilo toliko pri vstajenju, kakor to Jeio. I/' trije pro-tori so bili prazni: prostor Petra Zdazi-Jeka. prostor Yak!:ioferjevega Humana in prostor starega Valdhoferja. 1 Hibol se je bil približal ograji kora, odkoder se je videlo v cerkev, jiotegnit izpod plašča stolček iz sediuer6vrstnega le-pokleknil nanj in sklenil roke. Fantje h> >e stegovali preko klopi, kajti vsak je hotel videli Jkfihola. Gledali so pa tudi v cerkev, kjer je gospod >cl:cijan Horadam klečal jioleg božjega groba. Cerkev j«* bila v >večaiiem oblačilu. Več sto sveč je gorelo in razsvetljevalo siva okna, kot da bi ne bil zunaj turoben večer, pač pa rožnato jutro in vzhajajoče sonce. *4Amenl" j«* rekel ir<*ij>od Felicijan z jasnim glasom, ko je odniolil molitev. Pokrižal se je in vstal. Tvoriti se je zavetnice in svetniki vsi! — prosite Boga nas za, vdove in device evete vse! — prosi Boga nas za Anastazija sveta! — pro- i i Boga nas za, Katarina sveta . . ." "Ali kaj vidiw?" so nm šepetali fantje na uho. !Miholu so oči pod Felieijan do glavnega oltarja in opa-zi n:: stopnicah cerkvico, se uui je preko obraza razlil smehljaj zadovoljstva. Sklonil se je. ter postavil bleščečo se Nanino jdarilce na oltar. ' To je storil s precejšnjim poudarkom, dasi %ie opazilo razmeroma le malo ljudi. Vse se je obračalo pro- ii kom, kjer so bili »brani fantje. 3il je tak brum in šum, /1« f£a niti orgije niso mogle preupiti. V najtemnejšem kotu cerkve je prijela Nana Beto za roko. 'Ko je gc^jiod Felicijan izginil v oblaku kadila v zakritimi. je zacepetala starka: w*Pojdi\ia otrok. .Zdaj mi jo lahko pri srcu. Ljudje bi mi utegnili izpriditi to razpoloženje. Podvlzajva se" ■ Fantje so prištorfcljali s kora ter se začudeno ozirali v t&i&no Limaričino klop. "Naprej! Najprej!" je .priganjal Stavdamerjev MihoL Na |H>kopaIišču je dvignil roko ter zapovedal: "Vei za menoj! V krčmo!" i I t {Nadaljevanje prihodnji* ) HITROST ČLOVEŠKE GOVORICE •Po statistiki nekoga norveškega psihologa govore Francozi najhitreje. Nemec izgovori v minuti 2oO zlogov. Fran (euz pa v istem času približno 1000 zlogov več. Anglež spravi na minuuto samo 280 zlogov iz sebe. Rusi so še počasnejši ker izgovore povprečno 200 zlogov. Takoj za Francozi so na vrsti Japonci ki se pona- SANJE SO JO RESILE. . Sredi noči se je neka žena v Binghamu na Angleškem zbudila zavoljo strašnih sanj. Prestrašile so jo tako, da je skočila :z postelje in v sami srajci planila iz hiše. Bil je strašen čas. kajti trenutek pozneje je treščila s pečine nad hišo dve toni težka skala. Udarila skozi streho, in zadela natančno posteljo, ki jo je bila pravkar zapustila Zdrobila jo je na trešči ce. NENAVADNA MASAŽA ZA VNETO GRLO. V neki danski bolnišnici se je pojavil te dni mož, ki je prosil, da bi mu odstranili zobno krtačko. ki jo je bil požrl. Ko si je zjutraj snažil zobe, je pripovedoval, mu je šinilo v glavo, da bi si vnetje v grlu odpravil z masažo, z zobno krtačko Res si je začel grlo krtačiti toda nenadno so mu mišice krtačko zagrabile, in preden se ji* zavedel, mu je izginja v požiralnik.. Krtačko so mu lahko odstranili samo z o-peracijo.: Izvežbane šivalke na rnilan slami na uiajiiih strojih; velika množinah ; dolga sczija. SANDRA HATS 40 WEST 157th STREET NEW YORK, N. Y. (2x) LEPOTICA Nadaljevanje s 3. strani. je vselej tako bridko spremljal k pogledi, kadarkoli je otekla skor/i oblak, plev k voznikom. Ali je bila nevo.ščljivost zaradi lopote, ali sem bil žalosten, ker dekle ni bilo in nikdar ne Ibo moje in da sem bil zanjo le tujec? Ali pa sem podzavestno občutil, da je bila njena iz-recTna lepota samo slučajna, da ni bila potrebna in kakor vse drugo na svetu — tudi ne trajna? Ali pa je bila nemara, moja žalost tisto postfbno env-s'tvo. ki ga resnična lepota vabnja v človeku — Bog ve. (Neopazno so minile tri ure čakanja. Zdelo se mi je, da niti nisem še utegnili tako prav pogledati Maše, ko se je pač voznik Kaipo že odpeljal k reki in je nekega konja nagibal v vodo ter «ga nato vpre-gel. Mokri konj je od1 užitka prskal in je s kopiti udarjal na ojnicc. "Nazaj!" je krik-nil Kar po nanj. Maša je odprla škripajoča vrata, sedli smo na voz, in se odbijali iz v ah i. Vozili smo se molče, kakor da bi bili drug na drugeg-a jazni. Ko se je i-ez dve ali tri ure v dalji prikaeal Kostja, se je Karpo, ki je bil ves čas tiho, nenadoma obrnil, rekoč: 1 ¥'Presneto je leim dekla tam pri Armencu!" •Tn je dal konju eno čez hr- 1>et. PESMARICA *'Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebnje 103 pasmi. — Dobite jo t Knjigarni Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. šajo s 310 zlogi v minuti. Kar se tiče jezikov primitivnih ljudstev, pravi Norvežan, da jih belokožei deloma bolje in hitreje govore, kakor bi ljudstva sama, ki so v govorenju večinoma mail o počahna, čeprav bi se našemu človeku to govorjenje zdelo pravo hitro klepetanje. NAROČITE SLOVENSKO - AMEBI-KANSKI KOLEDAR ZA 1MI. — 1M STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 5% CENTOV. — V Združenih driavah lahko po&ljete p* ? oz. p« 3 cente. ■bscr n ffiwrmaiffHiw I'l^anH ;nfT» Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno ZIMA, KAKRŠNE NI BILO 2E 54 LET LONDON, Anglija. — Na Angleškem je cenzura tudi v pogledu vremenskih poročil zelo stroga. Vremenske napovedi ue sme cibjaviti noben angleški list, da ne bi dal s tem sovražniku v roke orožja proti zaveznikom. Šele vsakih štirinajst dni smejo listi naknadno publicirati vremenske preglede in tako se je zdaj zgodilo, da so londonski listi povedali resnico. Anglija ni imela že 54 let takšne zime, kakor letos. Reka Temza je zamrznila na izredno dolgi progi, prav tako je zamrznilo morje, kar se ne dogaja vedno. V skoro v vseh hišah so zamrznili vodovodi in ljudje so morali po vodo k hi-erautom na ulieo. Na tisoče avtomobilov je imelo poškodbe /uradi zamrznjenih hladilnikov. Ostali so seveda neuporabni. Vodovodne cevi so v mnogih hišah popokali iu povzročile pravcate poplave. Tudi bojlerji za toplo vodo so pokali in povzročili eelo nekaj smrtnih nesreč. Zaradi tega je moral promet opešati in zastati. Že leta i:« kta ni>o na Angleškem doživeli zime s takšnimi posledicami. Vlaki so vozili z ogromnimi zamudami. Tako je 11. pr. ime i vlak, ki vozi iz Londona v Glasgow, kar dvanajst ur zamude. Pošta, pisma in zavoji, so prihajali naslovnikom v roke z večdnevno zkasnitvijo. Zato pa je prinesla zima Londončanom nekaj svojevrstnih radosti. Skoro na vseh ribnikih v mestu so se pojavil drsalci, katerih se ne manjka niti na Temzi, kjer v zadnjih diievih lomijo led ladje s posebnimi pripravami. Londončanom se kljub vsem tem nevšečnostim ni poruši! humor. Polni dobre volje so stali z velikimi posodami za vodo pri hidrantih na cestah in čakali, da pridejo 11a vrsto. Nihče