Štev. 183 V Llnbljan!, t soboto, dne 13. avgusta 1910. Leto XXXVIII. s Velja po pošti: s=s Za celo leto naprej . K 26'— za pol leta » , » IS'— za četrt > » . » 8-50 za en meseo » . » 2*20 za Nemčijo oeloietno » 29-— za ostalo inozomstvo »35'— s V npravništvn: s Za celo leto naprej . S 22-40 za pol leta • . » 11-20 za četrt» » . » 5-60 za en meseo » . » 1-flO S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne SLlOv. inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat.....po 15 v za dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . . . . » 10 ► za voč ko trikrat . . » 9 ► V rek!amnlh nottoah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objivljdcja primeren popust. : Izhaja:; vsak dan, lzvzemšl nedelje ia praznlko. ob 5. ari popoldne. iCi" Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIJ. Rokopisi as ne vračajo; nefranklrana pisma so ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen «7? t* slovenski nan Upravništvo Je v Koiitarjevi nllol štev. 6. "Sjj = 8prejeen hišam, kakor so jih splošno našli v Italiji. Okoli pravokotnega dvorišča s<; postavljena poslopja, a v bližini vhoda so postavljena gospodarska poslopja. Prostori, v katerih so pravzaprav stanovali Rimljani, so zidani v zadnjem traktu celot noga poslopja okoli velikega ognjišča, kakršne so našli doslej še v vsaki hiši v Emoni. Na nizkih, 33 centimetrov visokih, enakomerno razdeljenih stebričih iz peščenca, jo po< stavljen tlak iz rdeče opeke. To je bilo ognjišče. V prostoru, kjer je ognjišče, so našli še številne ostanke pepela od igličastega drevja. Take rimske peči vzdrže dolgo časa toploto, kar sc je dokazalo potom poizkusov, ki so jih naredili drugod. Na dvorišču, ki je tlakovano s ka-menjen in ilovico, jo bil podolgem ob stenah narejen hodnik, pokrit s streho na lesenih kolih, da sc jo moglo sprehajati tudi ob slabem vremenu. Na dvorišču je bil tudi vodnjak, ki leži nekoliko nižje v tlaku. Ravno tako je bila tudi na dvorišču gnojna jama, odkoder so odvajali z opeko pokriti kanali vodo. Sosednja hiša nekega, kirurga, v kateri so našli mnogo kirurgičnega orodja, jo bila zidana popolnoma na drug način. Pri tem poslopju, ki nima dvorišča, so zidani vsi prostori pod eno streho. Središče vseh teh prostorov jc bila soba z ognjiščem. Da se jo mogla pozimi gorkota razširjati iz toga središča po ostalih prostorih, so morala biti bržkone vsa vrata v hiši odprta. Ta hiša je imela na cesto dve odprti prodajalni okni. Izpeljani so bili iz te hiše trije kanali, od katerih se je največji stokal v kloako, katerih je bilo v Emoni sedem in so bile zvezane z Ljubljanico. Oba ostala kanala sta bila zve« zana z večjim povprečnim, ki se je stekal bodisi v omenjeno kloako, bodisi pri mestnih vratih na prosto. Na Mirju, kjer se vrše izkopavanja rimskih starin, so našli nekatero izmed njih pomembno starinske vrednosti. V hiši Primitiviana so našli n. pr. masivno kljuko od vrat iz brona, ki se končuje v levjo glavo, bronast kip mrjasca in pa koščen držaj ogledala z žensko figuro. V hiši kirurga se je našlo roč vrča iz brona, ki je upodobljen v obliki labodove glavo. V toj hiši so našli tudi prstan, čegar konca se združujeta v obliki dveh kačjih glav. Našli so tudi ostanke nekega zabojčka iz kosti, na katerem jc upodobljen Amor z lokom, ki beži pred zajcem v stra.hu prod njegovim velikim zobovjem. Različne vrste so uhani in prstani, med katerimi se je tudi našel prstan z znamenjem križa. Starih rimskih denarjev se je našlo okoli 1000, od začetka republike do cesarja Honorija (leta 395 do leta 423). Najdragocenejša je pač najdba 50 zlatnikov iz Konstantinove dobe (v prvi polovici 4. stoletja) in devet srebrnih palčic, ki so jih našli v kirurgovi prodajalni. Zlatniki so bili le malo rabljeni in nekateri izmed njih še niso bili doslej znani. Velikega pomena je tudi mozaik, ki je tvoril tla 6 metrov doli gega kvadratničnega prostora v hiši. Rob mozaika obstoji iz širokega črnega traku, s katerim je v isti vrsti združen ozek bel mozaičen trak. V sredini mozaika je bel kvadrat, ki je bogato okra* šen z raznimi stranskimi okraski. Izkopavanje sc nadaljuje. Kakor znano, se bo na zemljišču nemšikega viteškega reda sezidal muzej, v katerem se bodo shranile rimsko izkopine. BOSNA. V dokaz, da je bosenski sabor kljub vsemu le pridno delal in mislil na ljudske koristi, priobčujemo tu ne* kaj najvažnejših resolucij, ki so bile zadnje dni sprejete: Dve resoluciji so tičeta melioracij in napajališč, ena zahteva od vlade, da predloži zakonski načrt o izdajanju koncesij za izrabo vodnih sil, tri resolucije sc tičejo obrti, zlasti domače; zahteva se zakon o zavarovanju delavcev, minimum plače itd.; cela vrsta resolucij se peča z varstvom ljudskih in deželnih koristi ob eksploataciji gozdov; zahteva sc program za cestne gradnje ter tudi, da se za nadcestarje namesti samo domače sinove; vsa vodna dola naj vodi en sam poseben urad; na železnicah se uvedi srhskoihrvaški službeni jezik, popravijo naj se napisi in krajevna imena; za nižje železniške uslužbence naj se uvede tečaje s srbsko-hrvaškiin jezikom, domačini imajo prednost; dalje se zahteva, da dobe kopališča in letovišča narodno obeležje, erarski hoteli naj se dajo v zakup domačinom potoni javnega razpisa itd. Sabor je bil zaključen L t. mes. Tekom zadnje seje je podal podpredsednik Šola izjavo, v kateri graja znani govor dr. Šariča. S tem je ta zadeva končana. „Slovenska Straža." Ob cesarjevi 80 letnici. Le malo dni ias še loči do slavlja cesarjevo 80 lct-:iice. To priliko porabite posebno vsi premožnejši somišljeniki, da v proslavo 3ga izrednega dogodka pristopite kot .stanovniki »Slovenski Straži«, katere aiamcn je, vzgajati slovensko ljudstvo na verskem, narodnem in patri o t i č-nem temelju. Naša županstva, pristopajte v proslavo cesarjevo 80 letnice kot člani k »Slovenski Straži«! V vsaki občini naj se dobi kdo, ki pridobi za to misel županstvo in druge somišljenike! Dva ustanovnika. Duhovščina do-kanije Velikovec (Koroško), s prispevkom 200 K. — Hranilnica in posojilnica v Velikovcu s prispevkom 200 K. Razpis. »Slovenska Straža« razpisuje dve nagradi: prva 60 K, druga 40 Iv za osnutek dveh razglednic. Motiv naj izraža ideje »Slovenske Straže«. — Isto-tako razpisuje nagrado 50 K za osnutek slike na izkaznico svojih članov. Izbrani načrti ostanejo last »Slov. Straže«. Osnutke naj se dopošlje do 1. septembra t. 1. načelstvu »Slovenske Straže« v Ljubljani. Na novih mašah za »Slov. Stražo«. Na novi maši čast. gosp. Zivortnika v »Starem trgu, p. Slovenji gradeč, nabrano 40 K. — Nabrano na novi maši č. g. Ignacija Oberstarja v Ribnici, S K 66 vin. — Na primiciji č. g. novomaš-nika Mihaela Umeka na Piršenbergu med veselimi gosti nabral g. Ivan Urek, Globko pri Brežicah, 30 K 50 vin. — Nabrano na novi maši č. g. Vrzelaka na Zgornji Ponikvi, p. Žalec, 33 K. Hvala vsem! Tarokisti in kegljavci — spominjajte sc »Slovenske Straže«! Kupci pozor I 1.) V bližini Maribora je na prodaj posestvo, ki meri 30 oralov ter ima solnčo lego. Vse obsega dva gozda, mnogo sadovnjakov, njiv in travnikov, tako da se lahko redi 12 glav govedi. Zraven spadajo vsa potrebna poslopja. Potreba je velika; »Siidmar-ka«'hoče na vsak način posestvo kupiti ter usiljuje gospodarju svoj denar. Na mejo torej zavedni Slovenci! Več pove ».Slovenska Straža«. — 2.) Na Koroškem blizu Pliberka je na prodaj večje posestvo, na katerem se nahaja v jako obilni meri železna ruda, kar na vrhu zemlje. Posestnik je Slovencc, pa sc brani prodati nemškim podjetnikom, ki bi radi tam napravili rudokop. Ker mu Nemci obljubljajo visoke vsote, so komaj vzdržuje takih ponudb. On bi pa rad zemljo obdržal Slovencem, zato se išče kak konzorcij ali kak slovenski podjetnik, ki bi hotel sc zavzeti za ono na železni rudi bogato posestvo. Slovenski kapital ima tu lepo priliko razmnožiti so, obenem pa delati na narod-noobrambnom polju. Več pove »Slovenska Straža«. 3.) Kdo bi hotel postati so-trudnik tovarne za izdelovanje smolnatih in oljnatih izdelkov? Ni potreba mnogo kapitala za uspešno razpečava-nje. Več pove »Slovenska Straža«. — 4.) Ob lepi cesti na Štajerskem nedaleč od Maribora je naprodaj hiša z malim vrtom. sadovnjakom in gospodarskim poslopjem. Hiša je jako pripravna za pen-zijonista, posebno pa za trgovino. Slovenski tmovci, poprimite to ugodno priliko! Seč pove »Slovenska Straža«. SLOMŠKOV DAR. 120. Janez Vidergar, župnik, Št. Vid pri Zatičini, 20 K; ,121. Valentin Koprivšek, kaplan v Šoštanju, 20 K; 122. Anton Rogač, dekan v Hrušici, 20 kron. Nadalje so darovali kot »Slomškov dar«: Josip Jeglič, Podbrczje, 5 K; Jurij Adamič, poslovodja v Blažiči, p. Sv. Matej, Istra, 5 K; Franc Hiersche, Ra-deče, 5 K 40 vin.; Franc Dimnik, župnik, Begunje pri Cerknici, 5 K; Josip Goleč v Polji, Štajersko, H K; Ivan Jol-Snik, kaplan v Čadramu, Štajersko, 3 K; Matija Kadunc, župnik v Preloki, 4 K; Franc Golčer, Čad ram, 1 K; Južef Kikelj, dijak, Boh. Bistrica, 1 Iv 50 vin.; I. O m o rs, Sežana, 5 K; neimenovan 5 lv; Ivan Ložar. Trzin, 1 lv; Alojzij Mišič, poslovodja kons. društva, Stari trg pri Ložu, 2 K; Katol. slov. izobraževalno društvo v Lukovcu p. Čepovan, 2 K; Katol. sloven. izobraž. društvo Škriljc 9 K 45 vin.; Valentin Kovačič, Sv. Lu- Na gostiji Franc Muster in Elizabete Kancler pri Sv. Križu nad Mariborom je bilo nabrano za »Slovensko Stražo« 8 kron. Nabrano pri raznih prilikah poslano po g. Jankotu Telban, obč. tajniku v Borovnici, 15 Iv 70 vin. Namesto venca na krsto g. Frana Lovšina prijatelji 12 kron. Nabrano ob izletu dekliške Marijine družbe kranjske na Šmarno goro 5 kron. Društva kot člani »Slovenske Straže«. Orel v Št. Jurju ob Taboru, 10 K. — Izobraževalno društvo v Radečah pri Škofji Loki, 20 K. — Kmečka hranilnica in posojilnica za župnijo Rajhen-burg, 10 K. — Prosvetno društvo za kolodvorski okraj, Ljubljana, 12 K. — cija ob Soči, 2 K. — "Vid Janžckovič, župnik v Svečini, p. Gor. sv. Kungota, 10 kron. likalno utitellstoo. POPOLNO SVOBODOMISELSTVO V VZGOJI je proglasil Gangl na skupščini Zave-zarjev v Novem Mestu. Govoreč o vor-sko-nravni vzgoji je namreč, kakor piše danes »Učiteljski Tovariš«, izvajal, da »če se hočeš naučiti nravnoverske vzgoje«, ne smeš iti k »pismoukom in farizejem«, k duhovnikom, ki so edini poklicani, da razlagajo in tolmačijo božje razodetje, ne smeš slediti »popačenim in krivim naukom«, kakor jih oznanja sveta Cerkev, se ne smeš udeleževati verskih vaj in »rešnjetelesnih procesij«, sploh ne smeš s posredovanjem božjih namestnikov na zemlji, »t rinogov duhovskega stanu«, iskati zveze z Bogom po njegovih zakramentih, ampak moraš v popolnem nasprotju s Kristusovim naukom, da kdor ne posluša Cerkve, je pogan in grešnik, »potopiti se v globine svoje lastne duše« in tu z lastno pametjo neoprt na razodetje konstruirati svojo vero, kar se potem imenuje — nravnoverska vzgoja! Vera ne obstoja v tem, da verujemo v troedinega Boga, v posmrtnost, v vstajenje teles, v vstajenje Kristusovo in njegovo čudežnost ter milost ali pa celo v Cerkev, ne obstoja v razširjanju katoliške vero in v enotnosti ter neizkaljenosti od Kristusa razodetih resnic — ne! po mnenju liberalnih slovenskih učiteljev obstoja vera zgolj v tem, da ljubimo bližnjika zavoljo »socialnosti« in vzgajamo otroke za izključno »naravne smotre« po načelih brezverske Ellen Keyeve. To je oznanjal v Novem mestu slovenski liberalni učitelj! Ali more slovensko ljudstvo takim ljudem z mirnim srcem prepuščati vzgojo svojih krščenih otrok? Govornik liberalnih učiteljev v Novem mestu je mesto vzgoje otrok v verskih resnicah katoliške cerkve in njenih nravnih zapovedi oznanjal »in-dividualizovanje vzgojo« v tem smislu, da sme vsak učitelj otroke učiti, kar sam hoče. Ljudstvo, kaj jo treba na to odgovoriti? Saj je isto učila takozvana »moderna šola«, ustanovljena od Frančiška Ferrera! Ali bomo kaj takega trpeli na Slovenskem? Še ena beseda o okrajni učiteljski konferenci v Tržiču. Učitelj Zirkel-bach v Podbrezju je našel potrebo, gospoda nadzornika javno vprašati, kaj naj stori proti temu, da se učenke ponavljavne šole ne bodo sprejemale v Marijine družbe, ker jo učencem po Šolskem zakonu prepovedano biti ud kakega društva. Gospod nadzornik, ki mu Zirkelbachovo vprašanje očividno ni bilo ljubo, je upoštevaje šolski zakon, seveda svetoval, če se res nahaja kak tak slučaj, naj se ga naznani na c. kr. okrajni šolski svet. Ker se za pojasnilo slučaja takrat niso oglasili niti tisti, ki so bili v to bolj kompotentni, si usojamo podati tozadevno pojasnilo na vse strani na tem mostu, da se v prihodnje ne bo zopet napačno tolmačil tozadevni šolski zakon. Šolski zakon namreč zabranjuje učencem biti član kakega zunanjega, javnega društva, kakor telovadnega, pevskega, izobraževalnega društva itd. S tpmi društvi pa nima Marijina družba prav ni-kake analogije, to je cerkvena bratovščina, kakor so druge bratovščine, na pr. bratovščina naše ljubo Gospo, bratovščina sv. rožnega venca, karmelska bratovščina, Dejanje sv. Dotinstva itd. Če bi bila tedaj učenkam ponavljavne šolo prepovedana Marijina družba, bi jim moralo biti istotako prepovedane tudi drugo naštete družbe, ozir. bratovščino. Stvar poslano najbolj jasna i/, slučaja, da so različni verski »prijatelji« že iztegovali svoje dolge roke v Dejanje sv. Dotinstva, ker so nekateri ka- tehetje v šoli pobirali pri otrocih doneske v ta namen. Zadeva jo bila naznanjena šolskim oblastem in je prišla končno celo do naučnega ministrstva, ki je z odlokom z dne 3. julija 1885, številka 7454, določilo, da smejo biti šolski otroci udje Dejanja sv. Dotinstva, samo denar naj se pobira zunaj šole. Ravnotako pa je seveda z Marijino družbo. To je popolnoma interna cerkvena zadeva prav kakor Dejanje sv. Dotinstva, in nimajo šolske oblasti prav nikake pravice vtikati se vmes. To je jasno tudi iz toga, ker so druga javna društva pod društvenim zakonom, Marijina -družba pa ni pocl tem •zakonom, kakor tudi Dejanje sv. De-tinslva ni. Če hoče kdo tirati zadevo po oblastvenih instancah, naj le poizkusi, videl 1)0, da se mu bo nazadnje »vrč ubil«. Sicer pa stvar tudi v nobenem oziru ne ovira šolskega delovanja, pač pa nasprotno. Deklico vsled Marijino družbe ne zamujajo šolo, pač pa so v šoli take deklice celo pridnejše in dajejo drugi mladini lep vzgled, iz česar je razvidno, da bi bilo treba to stran duševno vzgoje pospeševati, ne pa ovirati. Sicer pa to delajo samo taki »vzor pedagogi«, kot je Zirkelbach, ki baje komaj čaka, kdaj bo v Avstriji sprejet tak protiverski zakon, kakršnega imajo na Francoskem. Mi mu svetujemo samo to, fant naj se poprime francoščine, potem pa naj kompetira za kako učno mesto na Francoskem. Nam -za njim in njegovim svobodomiselstvorn no bo prav nič žal. Slovenski boji na Štajerskem. š Iz volivneya boja v celjski okoliški občini. Takega hrušča, takega vrvenja in takega vročega volivnega boja še ni bilo ob volitvah v občini okolica Celje, kakor letos. Proti mogočnemu in brezobzirnemu nasprotniku, ki uporablja terorizem in nasilstva na eni, denar na drugi strani, je pač boj malega slovenskega naroda, ki nima ogromnih denarnih sredstev, ampak samopošteno narodno zavest, težak. Nemci delajo z vsemi sredstvi, in število tisočakov, ki jih kar razsipavajo za volitve, je veliko. Da je radi tega naše stališče silno težko in da zahteva ta borba z mogočnim nasprotnikom celih in zavednih mož-značajev, to je vsakemu jasno. In nehote se pi*i tem vsiljuje nestrpno vprašanje: Ali bomo vzdržali in odbili navale ali ne? Res! Boj za narodno in gospodarsko neodvisnost in pa za krst časni bijemo. To drugo dejstvo nam daje poseben pogum. Ne straši nas ogromno število našega nasprotnika in njegova neizčrpna sredstva, ker vemo, kadar je šel Slovenec na junaški mej-dan za svojo vero, se je vedno vračal kot zmagovalec. Vsenemštvo, ki hoče tukaj zabiti krepek steber za most proti Adri-ji, je sporazumljeno s protestantizmom, ki ga Sudmarka ob enem razširja. Še nekaj, kar nas navdaja z upanjem v teh težkih bojih: to jo poštenost in zavednost našega ljudstva! Na trdni ver-sko-narodni podlagi so postali iz naših doklet in fantov značaji, katerih vplivu se nc bodo mogli upirati od protostan-tizrna prepojeni Nemci. Ako pa bomo skrbeli, da bo ljudstvo v celjski okolici vodno globoko verno in ako bomo pripomogli, da se bo to ljudstvo, kakor to želi žo njegova prirojena živahnost, na-obrazilo v vseh političnih in gospodarskih in narodnih vprašanjih, bomo imeli vodno dovolj značajev, ki bodo vzdrževali vse navale in neomajno stali pod našim narodnim praporom. Ponosno bojno goslo: Za krst častni in svobodo zlato, bo zopet triumfiralo lopo zmago, ako stori vsak sveto narodno dolžnost! !z ifleisp tabora. Ubogi socialno demokraški voditelji. K onim socialnodemokraškim voditeljem, ki sicer nimajo še lastne vile in lovišča, tomveč imajo kljub temu res pravo buržoaznc dohodke, spada tudi eden izmed voditeljev češko socialne demokracije v Brnu, po imenu Karol Vanek. Ta proletarec ima kot tajnik splošne bolniške blagajne 4000 K plače, kar pa mu je premalo. Zalo si preskrbuje, kakor poroča »Proletar«, z izdajanjem lastnega lista, da prosjači za ta list inseratov pri vseh onih trgovcih, ki so dobavitelji bolniške blagajne, pri katori je on tajnik. Da dobavitelji z ozirom na to ne prodajajo bolniški blagajni svoje blago cenejše, je umi j i-vo. Da taka dvojna služba socialnodc-mokraškoga voditelja ni vredna pohvale, je gotovo. Kaže pa jasno, kako ča-ste sodrugi boga »Vzemi«. Soc. demokrati kot delodajalci. V Brnu zahtevajo kopališki uslužbenci večjo plačo. Gre so v tej zadevi za dva zasebna zavoda in za zavod splošne bolniške blagajne, ki ga upravljajo soc. demokrati. Da bi bolje podprli svoje za. liteve napram zasebnima zavodoma, s0 se obrnili soc. demokraško organizira, ni kopališki uslužbenci najprej na predsedstvo splošne bolniške blagajno. Četudi je kopališki odbor priporočal zahteve delavstva, jih je predsedstvo odklonilo v principu. Delavstvu se je odgovorilo, da bo predsedstvo pri poro. čalo njegove zahtevo novemu predsed-stvu, ki se mora voliti. Ko se je delavce opozorilo, da se na ta način otežuje nji. hov boj ter zavlačuje rešitev njihovih zahtev, je izjavil predsednik blagajne končno, da ni v stanu ustreči željam uslužbencev zaradi sporov med rdečimi separatisti in centralisti. šc-le ko se je brnska strokovna delegacija pečala z zadevo in je izrekla predsedništvu splošne bolniške blagajne svoje ogorče-nje ter ga istočasno pozvala, naj stvar uredi, so je po trimesečnem zavlačevanju izročilo vsakemu uslužbencu novo delavno in plačilno pogodbo, organizaciji sami pa so niti ni odgovorilo. Ako bi tako delal kak zasebni podjetnik, bi planili socialni demokrati na »izkori-ščevalca« kakor volkovi. Vera je zasebna stvar. Kako se iz. vaja ta točka soc. demokratičnega programa praktično, dokazuje sledeči slučaj. ki se jo zgodil v Berolinu. Neka žena, katere mož jo bil organiziran v ta kozvani »Svobodni zvozi kovinskih de lavcev«, ki jo socialno demokratična or ganizacija, je prosila župnika v svoji berolinski župniji, naj govori ob krsti njenega umrlega, moža. Toda soc. demokraško društvo kovinskih delavcev tega ni dovolilo, kar je razvidno iz pi srna, ki ga je poslala vdova župniku Pismo se glasi: »Pročastiti gospod žup. nik! Z največjim obžalovanjem sem pri. siljona sporočiti Vaši prečastitosti, da odklanja »Zveza kovinskih delavcev« vsako cerkveno zastopstvo. Prosim Vas oproščenja. Ukreniti ne morem druga če, ker bi mi potoni društvo odtegnilo razne prednosti. Z odličnim spoštova-njem itd.« Da bi nc izgubila gotovih podpor, je morala uboga vdova ustreči želji zasramovalcev vsake vere. In ta. ke socialno demokratske organizacije zahtevajo z vso resnostjo, naj pristopa jo vanjo tudi krščansko misleči de^ iavci. Cerkveni letopis. lj Musica saera. V nemški cerkvi teškega reda v ponedeljek dne 15. t. m praznik Marijinega vnebovzetja, ob 10 uri slovesna sv. maša. Izvajalo se bode sledeče: Misa in lionorem B. M. V. za mešan zbor, orgle in orkester, zložil Jos. Grube, Graduale Propter verita' tem, zložil Ant. Foerster, po ofertoriju Salve mater proza, zložil Don Pothier Fo svetu. Trezni Bolgari. Poznavalci Bolga-rov opisujejo ta narod kot jako trezno in čednostno ljudstvo. Bolgari so poljedelci ter nikakor niso nagnjeni k pijančevanju. Bolgarski kmet ne zgubiva časa po krčmah in kavarnah. Nikakoi jih ne moremo primerjati s severnimi Slovani, ki so precej vdani alkoholu, kakor tudi ne Grkom, ki se kratkoča^ sijo cele neskončne ure pri kozarcu vo de. Bolgar je sposoben opravljati naj težja dela. Prihajajo v Srbijo, Rumuii-sko in Ogrsko kot delavci ter opravljajo najtežja dela, ki sc jih branijo drugi, ter prinašajo domov lepe prihranjene svote denarja. Ko so n. pr. izdelovali železniško zvezo med srbskimi in bolgarskimi železnicami pri Caribrodu, jc bilo med 6000 delavci uslužbenih 5500 Bolgarov in 500 Srbov. Dovolj značil; no. Sploh Bolgari bodisi kot narod ali državna enota so najbolj simpatični faktor na Balkanu. Napačni policijski nadzornik. V Florenci so aretovali pred nekaj dnevi nekega pustolovca Mucegni j a, ki je v Siciliji sloparil kot policijski nadzorni!" ljudi, in ga je žo dalje časa policija zasledovala brez uspeha. Mucegni je namreč potoval pred meseci v notranji Siciliji kot policijski nadzornik. Z največjim spoštovanjem ga je sprejemalo kmečko prebivalstvo. Pustil je aretova-ti mnogo ljudi, konfiskoval jc kmetom posesti, prodal potem živino zaprtih ljudi in sprejemal odkupnino od sorodnikov. Pogosto je dal spraviti za par dni ukradeno blago in denar orožni-štvu, ki jc verjelo kakor prebivalstvo da jc res pravi policijski nadzornik Ko sc je končnq opazilo, da so ime' opraviti le z navadnim sleparjem, j( bil Mucegni že davno za gorami. Mu cogni je sleparil tudi v Neapolju. Kei je pa vendar nekoliko preveč zaupal v svojo moč, je prišel končno v roke po liciji v Florenci. Zapustila ga je nam reč njegova ljubimka. Vsled toga skraj no ogorčen je prisegel maščevanje i' tekel na policijo, kjer se jc predstavi kot policijski nadzornik ter jo zahteval, naj se takoj aretira njegova ljubimka zaradi tatvine. Policija v Florenci pa jc bila bolj pametna kot orožniki v Siciliji ter je zahtevala legitimacijo. Na vprašanja pa je Mucegni tako zmedeno odgovarjal, da je končno priznal, ko ni videl nobenega izhoda več, da jc sleparski policijski nadzornik iz Sicilije. Nove stavbe v ameriških državah. V 128 ameriških mestih se je leta 1909 sezidalo novih poslopij za eno milijardo dolarjev (pet milijard kron). Mesto Čikago je bilo leta 1908 v tem obziru na prvem mestu. V tem mostu se je namreč zgradilo leta 1908 za 100 milijonov Kron novih stavb, a leta 1909 za 140 milijonov kron. V New Yorku se je leta 1908 sezidalo za 20 milijonov, a leta 1909 za 290 milijonov kron. Zadnji dve leti se je sploh povsodi v ameriških mestih izredno veliko zidalo. Največji ženski klobuk. V italijanskem oddelku bruseljsko svetovne razstave je razstavljen klobuk, v čegar notranjosti ima dovolj prostora 24 mladih deklic, kakor se jc izkazalo pred kratkim. Ta slamnik, izdelek italijanske slamnikarske industrije, ima 3 m 25 cm premera, visok je 80 cm, obseg pa znaša 10 m. Ta veliki slamnik seveda niso mogli izdelati v nobeni sobi ali tovarniškem prostoru, ker bi ga potem ne mogli prenesti skozi vrata; naredili so ga na prostem. Tudi ni bilo lahko, spraviti ga iz Italije v Bruselj. Za ogromni slamnik se je porabilo 6 km slamnatih kitic. Mogoče se bo našla po zaključeni razstavi kaka modna dama, ki ga ho — kupila. Žrtve in oderuštvo ameriških železnic. Leta 1909. je bilo pri železniških nesrečah v Ameriki ubitih 8722 oseb, a ranjenih 95.626 oseb, od katerih je bilo mnogo pohabljenih za celo življenje. Potnikov, ki so izgubili vsled železniških nesreč življenje, je bilo 253, a ranjenih 10.311. Povprečno je bil izmed vsakih 3,523.606 potnikov ubit eden, a. izmed vsakih 86.458 potnikov je bil eden ranjen. Vrednost železnic je znašala do 31. marca 1909. 17.487,866.935 dolarjev. Železniških uslužbencev je bilo 1,952.823. Dohodkov so imele omenjenega leta. železnice 2.418,677.538 dolarjev, a izdatkov 1.300,443.410 dolarjev. Dividenda delničarjev jc narastla za 380,800.830 dolarjev. Avstrija v Ameriki. Iz Pittsburga .se poroča 26. julija: Iz tukajšnjega avstrijskega konzulata se poroča, da bo avstrijska vlada priseljevanje v zapad-no Pennsylvanijo omejila, da tako protestira proti delovnim pogojem v ta-mošnjih rudnikih in tovarnah. Pod-kunzul Edgar Prochnik izjavlja, da tvori 300.000 podanikov cesarja Franca Jožefa I,, ki so došli v zapadno Pennsylvanijo in West Virginijo, 75 odstotkov delovnih moči v tovarnah in prav tako velik odstotek premogarjev. Potem kaže na pogostne nesreče, težavo, doseči odškodnino v slučaju smrti ali poškodbe, na bedne stanovanjske razmere in druge spodtikljive okolščine. Konzul je baje rekel: »Mislim, da bo vlada tukaj ukrenila isto, kakor v Braziliji, da priseljevanje v tukajšnje okraje popolnoma prepreči ali vsaj omeji, dokler se razmere ne izboljšajo. Priseljenci, kakor njihova domovina, bodo imeli od takih ukrepov dobiček in mislim, da bo posledica ta, da se razmere tu na okrog za delavce sploh izboljšajo«. Komarji ob Reni. V pokrajinah ob zgornji in srednji Reni pojavilo se je toliko komarjev, da pomenjajo za prebivalstvo neznosno muko. Kamorkoli kdo stopi, česar se dotakne — vedno in povsod se vsujejo vanj komarji in ga opikajo celo skozi obleko. Delavci na polju si morajo zakriti obraz in roke, da morejo prestati. Po vsakem piku oteče koža in neznosno žge. Poskusilo se je vse mogoče, da bi se napravilo konec Romarski nadlogi, a brez uspeha. Sedaj je vlada odredila zažiganje smole in upajo, da bo to pomagalo. Komarji so se v toliki množini izlegli vsled dolgotrajne povodnji. Najhitrejša italijanska bojna ladja Jp novozgrajeni »San Marco«, ki ga ravno te dni poizkušajo. Ta ladja molkih sil, vsled česar more voziti na uro 21 milj, dve in pol milji več kakor enaka ladja »San Giorgio«. Vsled tega je nova bojna ladja najhitrejša izmed italijanske bojne mornarice. Stroje za ladjo je izdelala tvrdka Ansaldo-Arm-sirong, ki je doživela pred dvemi leti tako velik fiasko s svojimi stroji za oklopnico »Roma«. Najdražja restavracija na svetu je 'Café d^t" Opera«, seveda v New Yorku. Sezidana je na Broadwayu šele pred lodolgo časa. Samo za notranjo opravo Poslopja se jo izdalo okoli 6,000.000 K. Posode imajo v tej restavraciji na razpolago 60.000 kozarcev, 100.000 porcelanske in 200.000 srebrne. V tem pod-ietju je uslužbenih 730 kuharjev, na- takarjev in drugih oseb. Vodja podjetja ima letne plače 250.000 K. Maščevanje ruskega terorista. Odkar je prišel v Rusiji h krmilu države Stolipin, so nekoliko pojenjali teroristični zločini v carstvu, vendar pa še dandanes pade pod roko ruskih revolucionarjev marsikak javni ruski funk-cijonar ali policijski vohun. Tako je pred dnevi izvršil v Tiflisu zagoneten krvav zločin nek ruski revolucijonar. V Tiflis sta došla nedavno nek gospod in gospa, ki sta bila mlad poročni par, kakor se jc sodilo po njujini zunanjosti ter se nastanila v neki hiši v Moskovski ulici. Stanovala sta v najeti sobi nekoliko dni, ko je nekega dne poslal mladi soprog nekega domačina po zdravnika dr. Agamanova, češ, da mu je obolela žena. Kmalu nato je prišel k njima v sobo zdravnik dr. Agamanov. V hiši se ni nihče zmenil za njiju, dokler ni prišel drugega dne tjakaj nekdo povprašat po dr. Agamanovu, ki je neznano kam izginil. Ko so stanovalci hiše prišli v sobo mladega poročnega para, se jim je nudil grozen prizor. Na pisalni mizi je ležal dr. Agamanov v silni mlaki krvi — s popolno odrezano glavo. O mladem paru ni bilo nikjer ne duha ne sluha. Na mizi so našli poleg trupla dr. Agamana listek, na katerem je bilo napisano: »Socialno revolucionarna stranka«. Vsem je bilo jasno, da se je izvršil grozen političen umor. Dr. Agamanov je bržkone pregledal navidezno bolno žensko, h kateri je bil poklican, a potem se je vsedel k pisalni mizi, da napiše zdravilo. Pri tem pa mu je mladi soprog odrezal z velikim nožem glavo. Kaj je bilo povod temu zločinu, ni znano. Bržkone je bil dr. Agamanov, ki je bil sam član revolucionarne stranke, vohun ruske policije, pa so ga revolucionarji spravili na ta način s sveta. Ljubljansko gasilstvo pred 200 leti. (Po Valvazorju in Vrliovcu.) Nekdaj je bil požar za Ljubljano dosti nevarnejši kakor dandanes. In zakaj? Še koncem XVII. stoletja si lahko videl v mestu hiše, krite z deščicami in deskami, o predmestju pa sploh ni govora. Tako n. pr. je bilo v poljanskem predmesiju samo 11 hiš kritih z opeko, vse drugo so bile krite z deskami ali slamo. V šentpeterskem in kapucinskem predmestju ter v Gradišču je bilo pa vse leseno. Samoobsebi umevno, da je bil požar v takem mestu velikanska nevarnost. Že leta 1544. so naši predniki, da preprečijo večjo nevarnost, prepovedali voziti v mesto večje množine sena. Da bi se odpravile lesene in slamnate strehe, so dobivali meščani strešno opeko za polovico ali tudi za tretjino ceneje. Mesto je vzdrževalo na Gradu tri paznike, ki so imeli nalogo paziti na ogenj. Kakor hitro se je zapazil ogenj, je pričel paznik v stolpu udarjati na mali grajski zvon. Vrhutega je pa podnevi razobesil rdečo zastavo, ponoči pa rdečo svetilko in sicer na oni strani, kjer je izbruhnil požar. To nalogo je imela glavna straža, ki je stala v stolpu. Druga straža je stala na najvzhod-nejši točki Gradu in tretja na visoki bastiji. Ti dve straži sta morali vselej obvestiti glavno stražo, kadar sta zapazili ogenj. Tako n. pr. jc imel stražnik na visoki bastiji nalogo, vselej obvestiti glavno stražo v stolpu, kadar je zapazil ogenj na Poljanah in Hrenovih ulicah, kamor ni mogla glavna straža videti. Občutna telesna in denarna kazen je doletela stražnika, ki je ponoči zaspal. Gasilni red iz leta 1679. je določeval, da se morajo v slučaju požara takoj podati župan, mestni sodnik in nekaj svetovalcev na lice mesta in tam s svojo navzočnostjo in besedo uplivati na ljudstvo. Vsak neprizadeti hišni posestnik je moral osebno prihiteti s primernim orodjem na kraj nesreče, ali pa vsaj poslati svoje služabnike. Je nastal požar zunaj mesta, tedaj je mesto odposlalo 25 mož na pomoč. Kakor hitro je zapel boben, so se morali vsi rokodelci zbrati pri glavarju svojih zadrug. Ta je odpeljal rokodelce, ki so bili oboroženi pred mestno hišo, drugim pa je zapovedal vzeti mačke in čebre za vodo in oditi na kraj požara. Rokodelci, ki so stali pred mestno hišo, so morali čakati nadaljnih povelj od mestnih uradnikov, pri zelo veliki nevarnosti pa so so takoj podali na pogorišče. Mestni uslužbenci pa so imeli dolžnost spraviti skupaj mačke, požarne lestve in drugo orodje, ki je bilo spravljeno na treh krajih in sicer pri špitalskih- in Vice-domovih vratih ter pri kruharni. K lestvam so bili postavljeni dimnikarji, zidarji, kamnoseki, tesarji in drugi, »deren Handwerk schon das siclierc Steigen auf hohen Objekten mit sich brachte«, kakor pravi omenjeni gasilni red. Kovači, ključavničarji, kleparji, kotlarji in nožarji, »die im Feuer zu arbeiten gewohnt sind«, pa so rabili mačke. Čebre za vodo pa so imeli v oskrbi špecijelno peki. Če je izbruhnil požar v sredini mesta, tedaj so bili dolžni tudi Trnovčani prihiteti na pomoč. V mestni hiši so dobili v to svrho čebre in štiri velike rjuhe, katere so položili na sosednje strehe in jih polivali. V mestni shrambi za gasilno orodje so stali vedno štirje z vodo napolnjeni sodi in ena brizgalna. Te je morala zadruga voznikov odpeljati na kraj nesreče. Dalje so bili vozniki obvezani pod kaznijo 25 palic do-važati vodo za gašenje. Seveda so bile v ta namen določene posebne nagrade. Načrt nekega gasilnega reda iz XVIII. stoletja, vsebuje med drugimi tudi točko, ki zapoveduje pod kaznijo enega zlatnika hišnim posestnikom, da imajo na podstrešju z vodo napolnjen čeber. Druga točka ukazuje raznim zavodom, samostanom, seminarjem, gostilnam itd., da imajo eno ali dve ročni brizgalni iz medi in štiri usnjate čeb-ričke. Isti gasilni red je vpeljal navado, da se jc naznanjal ogenj s strelom na Gradu. Velik napredek v gasilstvu za časa Marije Terezije, pa je bila ustanovitev mestne požarne komisije. Ker pa je primanjkovalo za nabavo potrebnega gasilnega orodja denarja, se je ustanovil poseben fond, v katerega je moral vsak na novo vstopivši Član plačati razven drugih prispevkov še takozvano »Feuereimertaxe« 3 gld. Pri vsem tem pa je obstajala še neka velika napaka. Mesto namreč ni imelo ponoči nikako razsvetljave, kar je bilo nevarno za voznike in ljudstvo. Da se pa temu odpomore, je izšla 6. junija leta 1790. odredba, da imajo biti vedno pripravljene svetilke, katere se morajo v slučaju požara prižgati in izobesiti pred hišo. Tudi vojaštvo je bilo obvezano pri gašenju pomagati in je imelo v to svrho posebna določila. Leta 1780. je izdalo mesto normo, ki je določevala meščanom mesta pri brizgalnah. K brizgalni št. 1 sta bila postavljena dva ključavničarja za voditelja. obračalnih škropilnih ccvi (Wendrohr - Dirigent). Polnili so briz-galno krojači, gonili pa peki. Brizgalno št. 2, so polnili vrvarji in jermenarji, gonili so sodarji. Brizgalno št. 3, je opravljala zadruga čevljarjev. Brizgalno št. 4, polnili so knjigovezi in steklarji, gonili krznarji in rokovičarji. Brizgalno št. 5, gonili so barvarji in jerhar-ji (Weißgerber), gonili so zlatarji, lr.o-larji in livarji. Pri vsaki brizgalni je bil en svetovalec poveljnik. Razven mestnih brizgalen, so bile v mestu še stanovske brizgalne. Tudi so bili razni obrtniki vposljeni in sicer: brizg. št. 1 in brizg. št. 2: ribiči in brodniki. Brizg, št. 3, so gonili gostilničarji, polnili pa pasarji, sedlarji, vrvarji in posestniki kopališč. Brizg. št. 4, je bila določena za Grad, brizg. št. 5, pa za utrdbe. Gonili so jih klobučarji, polnili pa brivci. Brizg. št. 6 in št. 7, so pa rabili trgovski pomočniki in trgovski vajenci. Razven teh so imeli deželni stanovi še štiri ta-kozvanc »englische Spritzen«. Iz tega se torej spozna, da je bila ljubljanska požarna hramba, če smemo sploh te varstvene odredbe tako imenovati, že pred 200 leti dobro organizirana. V razburkanih časih francoske revolucije, pa je začela požarna bramba počasi propadati. Ustanovitev nove prostovoljne požarne hrambe, pa je celo stvar na novo poživila. Tekom let je dosegla ljubljanska požarna bramba tako visoko stopinjo v hitrosti in izurjenosti, da se lahko kosa s požarnimi hrambami večjih mest, kakor je Ljubljana. Dnevne novice. '-f- Cesarjeva osemdesetletnica. Današnji »škofijski list« naznanja: »Ljubi v Gospodu! Rojstni dan vladarja praznujemo slovesno vsako leto. Saj vemo, da cesar vlada v imenu božjem, da je namestnik božji ki naj stori in za-pove vse, kar je potrebno, da se ohrani mir in pravica in moremo napredovati v vsem, kar jc potrebno za našo časno in večno srečo. Cesar se zaveda svoje dolžnosti, pa tudi svoje odgovornosti pred Bogom. In kako težke so njegove dolžnosti dandanes, ko jc toliko sovražnikov božjih na zemlji, pa na vse mogoče načine, s spletkami in prekanjenost-jo otežujejo tudi cesarju delo po volji božji v pravo korist sebi izročenih narodov. In koliko mora trpeti ravno naš cesar! Sovražniki mogočne Avstrije se-jejo nemir med narode; narode dražijo in hujskajo celo njihovi zastopniki, ki bi morali po vesti skrbeti za mir med njimi, za medsebojno sporazumnost in pravičnost in za napredek po potrebah sedanjega časa. Razpor med narodi in pa ovire v skrbi za politični, gospodarski in družabni napredek slabi Avstrijo, razjeda njene ntoči in ji iz-podkopava ugled pri sosedih. Zraven pridejo verski nemiri. Sovražniki božji hočejo razdreti Cerkev: zato boj zoper versko šolo, boj zoper zakrament sv. zakona, zasramovanje sv. Očeta, zaničevanje škofov in duhovnikov, izpodbi-janje verskih naukov in čednostnega življenja po nesramnih knjigah in umazanih časopisih, klic za ločitev od Rima. Tudi ti nemiri pretresajo Avstrijo v njenih temeljih. In to satansko prizadevanje mora gledati 801etni starček, ljubljeni naš cesar Franc Jožef I. Kako mora vse to pogubno vrvenje in drve-nje boleti njega, ki samo to želi in so samo za to trudi, da bi bili narodi njegovi srečni, mirni, v blagostanju, zvesti Bogu in njemu; kako mora njega skeleti v srcu, da kljub dobri volji more hudo le nekoliko ovirati, ne pa popolnoma preprečiti. Pa vendar on ne obupuje, marveč zaupno so obrača k Bogu proseč za ono modrost in za ono moč, ki je potrebna, da spozna in zatre. one peklenske sile, ki njegove narode hujskajo zoper Boga in bijejo boj tudi zoper njegov prestol ravno zato, ker hoče biti zvest Bogu in narode vladati po njegovi sveti volji. Tudi mi se obračamo k Bogu in molimo prav presrčno za našega, v skrbi za vse narode osivelega cesarja, naj ga podpira Bog in naj njegove korake vodi tako, da pride končne do zmage in ustanovi mir med narodi na podlagi pravice. Take molitve naj kipe k Bogu posebno letos, ko naš vladar izpolnjuje 80. leto svoje starosti. O, da bi po tolikih mučnih borbah in bridkih izkušnjah vsaj zadnja leta življenja preživel v miru in v tolažbi in v veselju. — Na Goričah, 6. avgusta 1910. t Anton Bonaventura, knezoškof. — Zato določujem, da naj se letos rojstni dan, dne 18. avgusta, ali kakor jc pa deželi navada, v nedeljo po rojstnem dnevu 21. avgusta, praznuje prav slovesno, kakor se navadno praznujejo največji prazniki v letu. Vernikom so prečita moj pastirski list, ob koncu službe naj so zapoje »Te Deum lauda-mus«.« + Kaj je s potrditvijo župana Hribarja? Rekli smo žo, da mi nič ne vemo o tem, da župan Hribar ni potrjen. Ako bi se to res zgodilo, gotovo bi imeli kako poročilo o tem, ker pa nikakega poročila o tem ni bilo, »Slovenskemu Narodu« seve nismo mogli verovati. Da smo imeli mi prav, nam zopet potrjuje »Slovenski Narod«, ki včeraj piše, »da so vse vesti o nepotrditvi župana Hribarja prenagljene in da odločba še ni padla.« Tako ima zopet »Slovenec« prav! »Narodovo« ugibanje je pripisovati izrodkom dobe kislih kumar in pa skritemu namenu, da bi ob potrditvi »Narod« pisal, da se jc »Naroda« kdo ustrašil in da bi liberalci nekoliko bolj veseli sprejeli potrditev, kakor bi jo sicer, ako bi se toliko ne pisalo. Brez takega pisarjenja bi namreč mnogo liberalcev ne hotelo nositi pri bakljadi smrdečih bakelj. V vsej zadevi je pravzaprav »Slovenski Narod« jako humo-rističen. Predvčerajšnjim se jo še v izvirni (!) brzojavki z Dunaja lagal, da so pri odločbi glede odklonitve potrditve poslanca Ivana Hribarja za ljubljanskega župana odločilno vplivale »denuncijacije ,Slov.'« o velesrbskem procesu.« Čudno, da ni dejal, da je vplival dr. Tavčar s svojim člankom, v katerem jc odobril »Slovenčevo« pisavo. »Narod« je tako pozabljiv ali pa zabit, da se ne spominja več, da je sam še pred dvema mesecema očital naši stranki, da je proti potrditvi in da jo že takrat »Slovenec« se odločno zavzel za potrditev in so že takrat tudi naši poslanci nastopili za potrditev. To ve tudi Hribar in če zdaj pusti, da »Narod« laže, je to zelo značilno — zanj, ki je tudi predsednik izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke! Te dni je »Narod« priobčil članek nekega »duhovnika«, v katerem »duhovnik« priporoča »Nar.«: Pišite samo resnico! Ker pa liberalci na nobenega, tudi na izmišljene duhovnike ne, nič ne dajo, jim laži v »Narodu« ni bilo še dovolj; ampak so izlegli po nekaterih lahkovernih poljskih listih vest, da poslanec dr. Hribar radi tega ni potrjen za župana, ker se je hotela s tem vlada približati S. L. S. Ta je pač tako debela, da jo lahko vsak prime. Radi Hribarja, la bi mi kršili avtonomijo, radi Hribarja, da bi šli za vlado in opustili boj za slovenske pravice v državnem zboru! Tako domišljav menda še Hribar ni, da Bienerth ni tako neumen, jc gotovo! Dr. Tavčar ima res prav, ko piše, da vročina poletnih dni slabo vpliva na liberalne možgane in da jc liberalna pamet zlezla v krtove luknje! Tako tudi razumevamo, da na eni strani vpije »Narod«, da bo treba vso slovansko delegacijo spustiti v protest proti vladi, ako Hribar ne bo potrjen, na clrugi strani se pa laže o naših poslancih, na tretji pa piše za Bienertha proti slovenski obstrukciji. Tako raznovrsten in pošten zna biti res le »Slov. Narod«, ki ni spremenljiv samo od dneva do dneva, ampak tudi oil strani do strani. Zato tudi na njegovo odkritosrčnost pri vpitju glede potrditve župana Hribarja nič ne damo. Menda imajo tisti prav, da liberalce skrbi tista znana zakle-tev, »da Ljubljana brez Hribarja ne more in noče živeti,« sicer bi se pa ne-odkritosrčnost izvestnih liberalcev pri tem upitju kmalu pokazala Prav grdo pa je, da liberalci Hribarja pri tem šo vlečejo. Proglašajo ga »z a enega prvih slovanskih mož v državi«. Kako hitro pri liberalcih postane človek prvi slovanski mož! Treba je svoj podpis daii na nemško - slovensko pogodbo, kot je to storil Hribar, pa si sposoben za prvega slovanskega moža v državil Kaj bi s takim človekom storili Čehi, kako bi bil pri nas vsak tak onemogočen — slovenski liberalci imajo pa v politiki nojeve želodce in bi Hribarja proslavljali tudi še za prvega slovanskega moža v državi, ako bi mi nemško - slovensko pogodbo s Hribarjevim podpisom po ljubljanskih ulicah plakatirali! Tudi pri Hribarjevi aferi so se torej liberalci sami sebe osmešili in prepričani smo, da se bodo še dalje smešili. V kratkem p ude o potrditvi odločitev. Naše stališče je jasno: mi se nismo zavzeli za potrditev radi Hribarjeve osebe, ampak radi stališča avtonomije, in to je pravilnejše stališče, kot pa liberalno. + Slovanski narodnogospodarski shod in naši liberalci. Vsaka stvar, katero dobe liberalci v roke, trpi radi njihovega nizkega strankarstva. Tako tudi slovanski narodnogospodarski shod v Ljubljani. Slov. referate so si razdelili sami med seboj, predno jc bil v Ljubljani izvoljen kak odbor in milostno prepustili dr. Pegami en referat, a sedaj pravijo, ker je celo izpuščen iz sporeda, »da bi on moral to sam javiti centralnemu odboru«. (!) Zakaj pa je bil izvoljen potem biro, ki je pa javil samo liberalne referente. Že radi tega je naš odstop popolnoma upravičen in le karakterizira liberalno strankarstvo. Včeraj so liberalci hitro sklicali edino (!) oclborovo sejo, a tudi k tej seji niso povabili vseh izvoljenih naših odbornikov. Odbor je navadno za to izvoljen, da stvar lepo in nestrankarsko uredi, tega pa pri teh značilnih ljubljanskih pripravah ni bilo, kar priča posebno postopanje z dr. Peganom in pa referat »Zveze slovenskih zadrug«. Na naši strani je bila dobra volja sodelovati in smo izstopili šele, ko smo videli strankarsko postopanje z referatom dr. Pegana — ako pa sedaj »Narod« tiste gospode, ki so izjavo podpisali, psuje cclo z »denuncijanti«, je to le taka infamija, da le potrjuje nemož-nost skupnega sodelovanja. Ob takih razmerah bi bila res prevelika žrtev za naše somišljenike, sodelovati pod predsedstvom moža, ki je tak slovanski narodni gospodar, da je Nemcem podpisal nemško-slovensko pogodbo. -f- Engelbert Francheiti bo jutri na Slovanskem narodnogospodarsk. shodu predlagal, naj se za vsako kronovi-no ustanovi obrtni svet. Mož je tak »strokovnjak« v obrtniškem vprašanju, da ne ve, da je kranjski deželni zbor že sprejel ustanovitev kranjskega obrtnega sveta in da se ta v kratkem konstituira. Mož se rad blamira, kadar usta odpre, zato ga to ne bo ženiralo. Engelbert Franchetti je tisti mož, kateremu so kranjske obrtne zadruge obrnile hrbet in so ga obrtniki opeto-vano slovesno odklonili, zato je pa najbolj sposoben, da zastopa jutri liberalno stranko na kongresu, kranjskih in slovenskih obrtnikov pa nikdar zastopal ne bo! •+ Na dr. Tavčarja se spravlja zopet »Narodni Dnevnik«, očitajoč mu med vrstami, da se za župana Hribarja iz bogvekakšnih razlogov nič ne zavzema in mu kliče: »Ni potrebno posebej povdarjali, prirojeno nam je Ljubljančanom, izve pa naj to dejstvo celi slovenski svet, kako spoštujemo, ljubimo svojega župana, da se hočemo z vsemi močmi postaviti zanj, da bi smatrali slehernega, ki ne bi čutil sedaj, ko nam zada c. kr. avstrijska vlada tako bridke in nezaslišano žalitve, za podlega, sramotnega izdajalca ne le Ljubljane, temveč celega naroda. Naj si nikdo ne upa ganiti, naj nikdo ne vzdigne glasu proti našemu županu, ljudstvo bi se poprijelo vsakega sredstva, da brani svojega župana, da se mu skaže hvaležno kot voditelju, da se skaže narod kot značajen in kot tak, ki ve in zna ceniti zasluge svojih mož. Naj bi nihče ne ugovarjal, češ, iz tega nastane mestu škoda, ako se prolivimo vlacinim nakanam, ako dobimo za nekaj časa vladnega komisarja, kajti škoda, ki bi nas s tem zadela, pač ne more biti nikdar tako velika, kakor je ona, če se ne bi ravno sedaj docela zavzeli za svojega župana.« — Celo izdajalca, imenujejo zdaj že dr. Tavčarja; »egoist« in »trebušnik« so mu itak že rekli. + Da S. L. S. propada, to »Slovenski Narod« zadnje dni neprestano na-tvezuje svojim otročjim bravcem. To nezrelo pisanje ima le namen zakriti strahovit razdor in popolno anarhijo, ki vlada v liberalni stranki. Mlado krilo zmerja voditelja stranke z denuncian-tom, liberalno učiteljtsvo se je postavilo očito na stran tistih, ki oznanjajo popolno revolto, vse hodi po glavi in majo se vsa načela, ki so dozdaj še vzdrževala liberalno stranko. Popolna anarhija! Zato je kaj bedasto, da »Narod« zdaj farba svoje ovne, da S. L. S. pojema. Sape zmanjkuje liberalcem, ki se medseboj koljejo kakor lačni volkovi. -f O »Edinosti« piše »Novi Čas« zelo primerno: »Zdaj tc dni so se zopet našli v bratskem objemu narodni delavska organizatorji in »Edinost«. Politična oblast je bila, kakor znano, prepovedala minolo nedeljo nameravani izlet narodne delavske organizacije v Pul j. Zato so pa sklicali ti Ferrerovci velik protesten shod v »Narodni dom«, kjer je govoril njih predsednik dr. Mandič tako revolucijonarno, da je bila »Edinost« zaplenjena. Pisanje »Edinosti« nas zadnje dni v resnici vznemirja. Vznemirja nas, če pomislimo, kaj bo iz ljudstva, ki čita to revolucijonarno pisanje. Boga so že davno zavrgli, zdaj zmerjajo dosledno proti vsaki oblasti, prete s tepeži in poboji, pretc z uporom proti vojaški dolžnosti. Z ob-strukcijo naših poslancev na Dunaju, ki so jo prej odobravali, so naenkrat nezadovoljni; vpijejo, da so se poslanci S¡ L. S. prodali vladi in zmerjajo dr. Šu-steršiča z izdajavcem. In vse to radi tega, ker niso smeli ti oboževatelji špan. zlobneža v Pulj, kjer bi se bili s svojimi narodno organiziranimi bratci enkrat dobro napili in po potrebi poskusili svojo narodnoobrambno pest na kakem italijanskem hrbtu. Sploh se zdi tem ljudem višek narodnoobrambnega dela to, da se narodna nasprotstva spre-vržejo v divjo strast. Kam bo na ta način prišlo naše ljudstvo? Strah nas je gledati v prihodnjost pod takimi pogoji.« — Res, kam bo prišlo slovenstvo v Trstu, če ga bodo tako razdivjali? -f- Ali se vam res že meša? Prezbi-terij evangeljske občine v Ljubljani je poslalo kranjskemu deželnemu predsedstvu protest zoper to, da je knezo-škof A. B. Jeglič objavil papeževo okrožnico »Editae saepe« in zahteva od vlacle, da »Škofijski list« po § 122 in 303 kazenskega zakona — zapleni! Gospodom od ljubljanskega »prezbiterija« nujno svetujemo, naj gredo kam na po-čitnince, dokler je še čas, da se jim ohladijo od vročine že močno poparjeni možgani. + Lakajstvo proti vladi hoče skrivati dalmatinski »Narodni List« pod puhlo trditvijo, da obstrukcija ni naperjena proti vladi, ampak proti parlamentu, češ, da je nekomu na tem, da bodi parlament razpuščen, ker tako kažejo strankarske razmere na Slovenskem. Pri tem so se pogodili samo — tisti, ki so to zapisali. Kaj je taki gospodi stvar, kaj vlada, kaj boj, po njihovem mnenju bi bilo treba sredi boja odnehati, ker takoj zatrepečejo za svoje mandate, kadar vlada zagrozi z razpustom. Dobro, da. so se javnosti tako jasno pokazali ti junaki, ki so glasovali za obstrukcijo, a potem govore »o dr. šusteršičevem terorizmu«. »Terorizem« jim bo že pokazalo ljudstvo, ki bo sodilo njihovo početje in njihovo klečeplazenje za skledo leče. Mi pa vstraja-mo neomajno: neizprosen boj proti vladi, dokler ne da Slovanom pravic! Boj protivlaclnemu sistemu brez malenkostnih ozirov do končne zmage! + Proti češkim radikalcem, ki so poleg čeških agrarcev stali zvesto s Slovenci v vseučiliškem vprašanju, je vlada tudi pričela delovati z raznimi sumničenji Poslancu Bufivalu je nekdo očital na nekem shodu, da obstruirá, ker ima skoro gotovo v rokah ključe do ministrstva. Torej isto nizko podtikanje, katero pri nas izvršujejo slovenski liberalci. -f »Društveni dom« v Dol. Logatcu pride blagoslovit sam prevzvišeni g. knezoškof dr. Anton B. Jeglič. Njegova požrtvovalnost in smisel za ljudsko delo nam bodi vzor! Zato na Veliki šmaren popoldne vse, kar čuti z nami, v Dolenji Logatec! -f- Za ljudski sklad so darovali: 60 K profesor dr. Krek. — Po 20 K: dež. odbornik E. Jarc, dr. E. Lampe in dr. Vlad. Pegan. — 10 K neimenovani. — Po 5 K: Prelat A. Kalan, poslanec Jos. Mandelj, neimenovani in dr. I. Zajec. — 2 K: neimenovani in učitelj Fr. Zo- re 1 K. — Ljudski sklad je strankina blagajna. Zato naj se zaveda vsak pristaš dolžnosti, da podpira stranko tudi gmotno. Prispevke sprejema tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta, št. 6. -f Podpredsednik šola o dalmatinski zvezni železnici. »Agramer Tagbl.« z dne 12. t. m. priobčuje pogovor svojega splitskega poročevalca s podpredsednikom bosenskega sabora Vojisla-vom Šola, ki je došel v Split. Šola se je med drugim izjavil tudi glede dalmatinske zvezne železnice, in sicer takole: V Bosni smo odločno za črto Knin-Novi, energično pa bomo tudi zahtevali zgradbo črte Bugojno-Aržano za zvezo Sarajeva s Splitom. To jc za Bosno edino prava trgovska črta in če se Dal-matinci zanjo ne bodo energično zavzeli, potem bomo Bosanci vse storili, do dosežemo zvezo Sarajeva s Splitom. Ravno tako nujno potrebna jc črta Jaj-ce-Banjaluka, da se tudi Posavino (Bje-lina, Brčka, Tuzla) preskrbi z boljšimi komunikacijami. + Naši zajci. Od slovenske liberalne strani se ni naredil niti resen poizkus, da bi smeli Sokoli izstopiti v Celju. Poslali so pač dvornega svetnika P 1 o j a (!) k vladi, toda to jo le dokaz, da se res ni resno mislilo na izstop Sokolov v mestu. Poniževalno za vse slovensko sokolstvo pa je, da se mora skrivati po svetu, ko otvori svoj dom, ter se voziti 4 km proč od torišča svojega slavlja. Slavn. dnevi Sokolov v Ga-berju pri Celju bi morali biti pravi dnevi žalosti, kajti iz njih vrst je izginilo ono, kar je bilo edino še dobrega, narodna neodjenljivost. Tudi ta jc šla, in sokolstvo jc postalo za narod brez pomena. -f- Slovenska krščanskosocialna zveza na Koroškem priredi poseben vlak za može in mladeniče na sv. Vi-šarje dne 27. in 28. avgusta. Cerkveno opravilo na Višarjah bode imel ljubljanski škof, potem se vrši pod milim nebom mladeniški shod. Posebno pa še vabimo štajerske može in mladeniče, da bi se pridružili v Spodnjem Dravogradu in nam s svojo cenjeno udeležbo pomagali povzdigniti nameravano slav-nost na Višarjah. — V zadevi jeruzalemskega romanja sporoča odbor: Sprejeti moremo še: duhovnikov pet v I. in pet v II. razredu; mož-lajikov osem v III. razredu; ženskih sedem v II. razredu. Druga mesta so oddana. Romarska knjižica jc razposlana; kdor bi je ne dobil, naj jo reklamira. — Kdor misli potovati v Galilejo in Egipt, se mora odločiti takoj, inače mu ni mogoče izposlovati znižane vožnje. Troški tega potovanja se cenijo na kakih 300 Iv, ki se pa seveda ne vpo-šiljajo naprej, ampak se bodo sproti plačevali. Doslej je za to pot priglašenih 25. — Za zadnjo noč pred odhodom v Ljubljani bo odbor skušal naprej preskrbeti prenočišče (ali zastonj ali za plačilo) vsem onim, ki se bodo zanj priglasili. Kdor torej želi imeti prenočišče od odbora preskrbljeno, naj piše! Ljubljanski prijatelji in somišljeniki pa so naprošeni, če morejo za tisti večer dati na razpolago kako posteljo. — Vsa naznanila naj sc sporočajo »Odboru za jeruzalemsko romanje v Ljubljani« (Alojziščc). — Svetovno potovanje župnika Lav-tižarja. Pariz, 10. avgusta. Pot me je pripeljala čez Inomost, in Basel v glavno mesto Francije. Že na glasovitem trgu do la Republiquc, ki ni daleč od vzhodnega kolodvora, sem dovolj imel strašnega hruma. V Babilonu gotovo ni bilo hujše in tudi ulični promet na Dunaju je le majhen predokus nemira v Parizu. Peš se skoro ne more priti dalje. Vesel bom, ko pridem iz neznosnega vrvenja, toda čakajo me še hujše reči. Človek mora postati top, da to prenaša. Najbolj domači se mi zdijo kravji zvonci, ki jih nosijo fijakarski konji. — V Parizu jc mnogo lepih cerkva, ki so pa vsled razdružitvene postave oropane dohodkov. Zato čitaš na cerkvenih vratih prošnjo za podporo. Na notranjih stenah jc tudi naznanjeno, koliko ustanovnih glavnic jc izgubila dotična cerkev. Krivica se maščuje in tako se bo tudi tukaj. Josip Lavtižar. — Za Oria na Gorenji Branici. Iz Gorenje Branice pri Vipavi se nam piše: Vipavska posojilnica in hranilnica rajfajznovka podarila jc našemu mlademu Orlu velikodušen dar 100 Iv za nabavo orodja. Bog plačaj obilo! — Davčni vijak v Kamniku. C. kr. komisija za osebno dohodnino v Kamniku zahteva od strank za osebno dohodnino napoved dohodkov tekočega leta (za 1910), sklicujoč so na 8 156. z. o oseb. dohod. Toda ravno tu se glasi: »Stolni dohodki se morajo obdačiti po znesku, katerega so v resnici dosegli v zadnjem letu pred davčnim letom (torej za letos v letu 1909), v svojih zneskih nedoločeni ali premakljivi dohodki pa po povprečnosti zadnjih treh let.« Tu govori zukon o vsem čem drugem, kakor pa g. c. kr. davčni komisar zah teva. G. c. kr. davčni komisar pa razun napovedi za leto 1909, hoče imeti še na poved za leto 1910. Ali nam more pojas niti s čem on opravičuje svojo prakso če ne, bi lahko kdo rekel, da dela to i¡ nevednosti ali hudomušnosti ali pa kei ima — preveč časa. — Toplice na Dolenjskem. Toplj. ška župnija je bila letos izvanredne srečna. Kar dva novomašnika gg. Ru dolf Kapš iz Vršnih sel in P. Janez Zur ga iz Gradišča, sta obhajala prvi sveti maši. Drugi dan, 31. julija določili sc tudi tukajšnji civil-Sokoli v zvezi z no vomeškimi za najugodnejši dan, da vsaj pod novomašnikovimi zastavami in slavoloki prikorakajo v Toplice. Pu. stili smo jih v miru in tudi svetu nisme mislili poročati — saj itak znamo kaka se Sokol zabava in širi omiko po deželi, Ko pa že s tretjim dopisom po liberal, nih časopisih izziva naš skriti, vendai dobro znani vodja liberalne clesetoricf — ne moremo več molčati. Če ste bili — kot trdite — na vseh krajih izžviž-gani, pomislite vsaj, da se na dan novf maše ljudstvo posebno navdušuje za novomašnika — ne pa za one, ki maše sploh ne obiskujejo. Zakaj — brez po voda — napadate duhovnike, da so hujskali? G. župnik je stal na trgu in žaljivo skovikajočega Sokola takoj po zval, naj tudi on pove svoje ime, a za jcc je tajil svojo nečedno besedo, ime svoje pa je prav tako pogumno zamol-čal. Čemu jc treba napadati in trobiti med svet, če ste pogoreli v Toplicah? S pridu sevanjem po gostilnah in pod našimi okni ne boste pridobili našega ljudstva. Še par takih prihodov in od' hodov, potem res ne moremo pomagati če vam rdečo srajce postanejo še bolj rdeče. Nikar ne namigujte tako hudob no, kot da smo mi pokvarili čisti dobi ček, saj vsak otrok spozna, da se tako ne dela za pogorelce, da sc popiva š< drugi dan po gozdovih do poznega ve čera na način, da se zgražate celo sami drug nad drugim. Mi vam damo le š< nasvet: nikar preveč izzivati, se znat< opeči. — Deželna norišnica v Gorici se otvori v najkrajšem času. Deželni odbor razpisuje natečaj za dve mesti zdravnikov sekundarijov in več mest moških in ženskih strežajev. Med strež' niki bo primerno število razumnih kmetovalcev za nadziranje bolnikov na kmetijski koloniji in večje število ro kodelcev. Več sc poizve pri deželnen odboru. — C. kr. intendanca III. voja i Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani izvod razglasa e temeljnih cenah za ponudbe producen tov glede dobave sena in slame, potem naznanila glede natančnejše potrebščine teh predmetov ter drv in premoga za režijske namene c. in kr. armade za dobo 1910/1911. Razglas je v pisarni trg in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled. — Zadruga čevljarskih mojstrov v Tržiču naznanja, da se prične delo za preizkušnjo dne 29. velikega srpana, izkušnja se bode vršila dne 4. ki-movca. Pojasnila daje gospod Lovro Pogačar, načelnik črevljarske zadrugi v Tržiču. — Mutec, ki pa ume dobro govori ti. Jožef Vrabec, 20 let star iz Dutovel pri Sežani doma, dninar brez stalnega bivališča, je bil dne 26. junija t. 1. izpuščen iz kaznilnice v Kopru kjer je pre^ sedel svojo kazen sedemmesečne ječe. Že štiri dni potem ga je na Vrhniki srečal orožnik in ga ustavil. Zahteval je, naj mu pokaže delavsko knjižico. A Vrabec se jc clelal mutastega. Ker ni liotcl dati delavske knjižice za vpogled, mu jo je orožnik s silo vzel in ko je poizkušal Vrabcc pobegniti, smatral ga je za vlačugarja, nakar mu z roko namig ne naj gre ž njim. Obdolženec, ki je dO' bro vedel, zakaj se gre, se je temu s silo uprl, brcal je v orožnika ter ga udaril za uho; mahal z rokama okrog sebe. grizcl in suval s koleni. Šele s pomočjo drugih ljudi ga je bilo možno ukrotiti ter ga odvesti v zapor. Za kazen mu jo sodišče priznalo pol leta težke ječe. — Odvetniški koncipijent zaprt. V Djakovu so zaprli odvetniškega konci* pijenta Vladoja Kovačevič, sina nedavno umrlega hrvaškega književnika i» politika Gjuka Kovačevič. Mladi mož je bil lahkoživec prve vrste in jc končno pozabil celo na meje kazenskega zakona; zakrivil je mnoga velika sleparstva in poneverjenja, radi katerih ga je sodna oblast sedaj prijela in zaprla. — Nov izpitni red prj rigorozih na zagrebškem vseučilišču. Dezclnovladtw naredba z dne 3. t. m. določa za pravne in državnoznanstvene rigoroze v šolj skem letu 1910/1911 ta-le izpitni red Historiški rigoroz: rimsko pravo, cerj kveno pravo in hrvaško-ogrsko zasebj no pravo upoštevaje nemško pravn>1 zgodovino in nemško zasebno pravo. H Judicielni rigoroz: Splošno avstrijsk'j zasebno pravo z ozirom na obstoječe, ogrsko zasebno pravo, trgovsko in me-njično pravo z ozirom na dotično avstrijsko pravo, civilnopravdni red z ozirom na isti ogrski in avstrijski red; kazensko pravo in kazenski proces. — Politični rigoroz: Splošno državno pravo, hrvaško-ogrsko državno pravo upoštevaje avstrijsko državno pravo, mednarodno pravo, narodno gospodarstvo in finančna veda. — Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Litija najuljudneje vabi vse p. n. člane na svoj letni občni zbor, ki se vrši dne 21. avgusta 1910 ,ob 3. uri popoldne (po popoldanski službi božji) v gostilniških prostorih gospe Pranje pl. Wurzbach v Gradcu pri Litiji. — Veliki hrvaški slikar Vlaho Bu-kovač, profesor na praški akademiji, je svojemu rojstnemu mestu Cavtatu v Dalmaciji podaril v spomin svojo najnovejšo sliko: Podobo Matere božjo cavtatske. Sliko so te dni pod nadzorstvom umetnika, ki je nalašč za to prišel iz Prage, namestili na glavnem oltarju v cerkvi Malih bratov. Slika je 6-20 m široka in 220 m visoka in ima v verzih ta-le napis: »Cavtat, ti si moj krasni, ljubi dom. Dokler te čuva roka Vsemogočnega, se boš zmagonosno dvigal k vedno večji slavi. V spomin, Bukovac, Praha 1910.« — Posebni vlak iz Tržiča v Videm 2ez Červinjan dne 15. avgusta 1910. Povodom cerkvenega slavlja, ki bo na praznik sv. Lorenca dne 15. avgusta t. I. v Vidmu, bo vozil na ta dan kakor lani poseben vlak iz Tržiča čez Červinjan - S. Giorgio di Nogaro v Videm. Odhod iz Tržiča ob 4. uri 33 minut zjutraj, odhod iz Ronkov ob 4. uri 40 m. zjutraj, odhod iz Pieris-Turriaco ob 4. uri 48 minut ,odhod iz Vitta-Vicentina ob 4. uri 56 minut, odhod iz Červinjana ob 5. uri 20 minut. Vrne se lahko 15. in 16. avgusta t. 1. z vsemi voznorednimi vlaki — tudi brzovlaki — brez doplačila. Za ta posebni vlak se bo izdajalo posebno znižane povratne vozne listke za Videm v sledečih postajah in za naslednje cene: iz Tržiča frk. II. razred 4 K, III. razred 2 56, iz Ronkov bi. k. frk. II. razred 3 70, III. razred 2-40, iz Pieris-Turriaco frk. II. razred 3-50, III. razred 2-30, iz Vit ta Vicentina frk. II. razred 325, III. razred 2-10, iz Červinjana frk. II. razred 2-85, III. razred 1-90. — Električna razsvetljava na Bledu. Deželni odbor kranjski je dovolil Janezu Kunčiču iz Bleda - Mlino, napeljavo električne naprave na deželni cesti od Lesec do Boh. Bele. S tem je zadeva električne razsvetljave Bleda zelo ugodno rešena in upamo, da Bled prihodnje leto dobi elektrarno. — Semenj v Kandiji. Prihodnji četrtek, t. j. 18. avgusta 1910, bo v Kandiji živinski, prašičji in blagovni semenj. Kupci in prodajalci se vljudno vabijo. — Našim društvom! »Slovenska Straža« je naprosila uredništva naših listov, da sprejemajo naznanila o clrxi-štvenih priredbah in zadevah le pod pogojem, da je na pismu prilepljenih vsaj pet kolkov »Slovenske Straže«. Vsa društva naše izobraževalne organizacijo naj torej napravijo tozadevne sklepe! — Dragonski pclk Nikolaj V. na Gorenjskem. Te dni pride dragonski polk Nikolaj V. v radovljiški okraj na vaje. 18. avgusta se udeleži ob pol deveti uri sv. maše na travniku pri Lescah, katero bo daroval leški župnik č. g. Lovšin. — Imenovani so pravniki Dobaj, Tomšič in dr. Sterbenc za konceptne praktikante pri finančni direkciji v Ljubljani. — Mednarodni vinogradski kongres se vrši od 5. do 10. septembra na Dunaju. Kranjski deželni odbor bo zastopal grof Barbo. — Delo pri hudourniku Raša. Iz Gorenje Branice pri Vipavi se nam piše: Po dolgem čakanju, se je vendar pričelo delo vsaj za silo pri hudourniku Raša. De; elni odbor goriški je poleg 25 odstotkov k vsemu proračunu dovolil še svoto 2000 Iv za najnujnejša dela pri vasi Krboli. To vasico je namreč hudournik Raša kar preplavljal tako, da ljudje v hišah niso bili varni in so morali iz hlevov izganjati živino na prosto. Kaj je pomagalo delati, ko je hudournik zopet vse pokončali Iv tej svoti 2000 K prispelo pa je še izvanrednim potom visoko c. kr. poljedelsko ministrstvo 4000 K in tako so je delo pričelo. Na tem mostu bodi toraj izrečena ve-lerodncmu g. višjemu svetniku Wene-dikterju v Beljaku najtoplejša zahvala za toli vplivno posredovanje pri visokem ministrstvu in sploh za ves njegov veliki trud, da je spravil delo v tir. Tak uradnik vživa ljubezen in spoštovanje ljudstva! — 6. g. župnik Globelnik se je v nedeljo poslovil iz Polšnika in nastopi jutri svojo novo faro v Št. Vidu nad Vi- pavo. Bog blagoslovi njegovo delo za vero in dom! — Musica saera. V Logu pri Vipavi izvajale se bodo na Vel. Šmarna dan, ob deseti uri, pri slovesni službi božji, sledeče pevske točke: Introit in Com-munio, koralni, Kyrie in Agnus, iz maše L. Ebnorja, Op. 14, Gloria, čredo, Sanctus, Beneclictus, od Jos. Gruberja jubilejne maše, Op. 105, Graduale: Propter veritatem, Foersterjev, Offer-torium: Assumpta est, L. Ebnerjev, Op. 52. Tantumergo od Ant. Foersterja. — Letina na Gorenjskem zaostaja v splošnem dokaj za lansko. Sadja je malo, samo jabolka so srednje obrodila. Ajda lepo vspeva in je pričakovati dobre letine. Tudi proso, korenje, pesa in repa kažejo lepo. V nekaterih krajih n. pr. v Ribnem imajo mnogo izbornili marelic, ki ravno zoro in se bodo prodale po večini blejskim letoviščarjem. Tudi trte pri hišah so bogato obložene z grozdjem, žal da ni na Dolenjskem tako. Živinorejske klaje je povsod obilo. Ponekodi je toča pobila in pa črv uničil lepo poljske pridelke. — Poprava železniškega tira. Na železniški progi med Šiško in Št. Vidom popravljajo železniški tir. Stare, deloma obrabljene in t rohnele prage zamenjujejo z novimi, katere dovažajo iz Medvod, kjer je glavna zaloga primerno pripravljenih in prepojenih pragov. Tudi železne relze nadomeščajo z novimi ter popravljajo železniški nasip, ki je tudi tuintam trpel vsled dolgoletnih vremenskih vplivov. Dela se bodo po progi nadaljevala. Zakoni samo na popirju. Po avstrijskem zakonu proti pijančevanju od 19. julija leta 1877 za Galicijo se kaznujejo gostilničarji, ki namenoma zapeljujejo k pijančevanju, pijanim ali nedoraslim (otrokom) žganje prodajajo, z denarno globo 100 do 400 K ali eden do dva meseca zapora. Zakon predpisuje tudi kazen za onega, ki koga vpijani na javnem prostoru. Ravno-tako lahko izgubi gostilničar obrtno pravico, ako zanemarja svoje dolžnosti. Zakon kaznuje pijanost na javnem kraju z globo io do 100 K ali tri do deset dni zapora, kdor pa je trikrat kaznovan, mu prepoveduje zakon obisk gostiln. Kdaj se jo ta zakon izvajal? Res krasen zakon — na popirju! Za stavbene obrti se v Sarajevu obeča v prihodnjosti jako cvetoča doba. Bosenska vlada jo proglasila popolno 20 letno davčno prostost za vse stavbe, ki bodo do lota 1913. dovršene. Geografiško in jamsko sekcijo ustanovi hrvaška deželna vlada v geološki komisiji za kraljevini Hrvaško in Slavonijo. — V včerajšnjem podlistku o potovanju kranjskih potovalcev v Švico je tiskarski škrat ime poslanca Barto-1 a zamenjal z grofom Barbotom. Išče se slovenskega ključavničarja za mesto, v katerem bi prav dobro izhajal. Ponudbe na »Slovensko Stražo«. Celemu nalogu današnje številke je priložen prospekt » II o r m o s «, a v-strijske bančne d r u ž b e z o z., Dunaj, X., G u d r u n s t r a s s e 143, v katerem so navedene srečke. Natančnejše v prospektu. Družinska Fratika 1911 je ravnokar izšla in se dobiva od danes nadaije pri vseh dosedanjih razprodajalcih. - Cena razprodajal-cem ostane nepremenjena. m1 wiwfiu IM m UMIK )y1 IIH> ZNAMENITA PETDESETLETNICA. Črnogorci slave zdaj 50 letni vladarski jubilej svojega kneza Nikolaja, gospodarja tistih strmih čerij, v katerih si je znal črnogorski junak ohraniti svojo svobodo, svojo vero, svojo narodnost s handžarom v eni in s plugom v drugi roki ob tistih časih, ko je po celem Balkanu vladal mohamedanski polumosoc. Študiral je sedanji črnogorski vladar v Trstu in v Parizu. Star jo bil 19 let, ko je po smrti ustreljenega kneza Danila prevzel črnogorsko vlado. Mladi knez je krepko poprijel vladno krmilo male črnogorske kneževine. Modro, previdno in odločno je vladal črnogorski knez. Znano je, kolikokrat so bežali Turki pod Nikolajevo vlado pred junaškimi Črnogorci. Čela črnogorskega kneza pa ne diči satno lavorjov venec pridobljenih zmag, lahko so ponaša tudi z velikim kulturnim dolom, ki ga. jo izvedel v svoji kneževini, ki postane kmalu kraljevina. Število šol se je podeseterilo, odkar vlada Nikolaj. Slavljenj knez je ustanovil seminare in višje učne zavode, uredil poštno in brzojavno službo, uvedel državljanski zakonik in delal na to, da sta se dvignila kultura in izobrazba. ,Vso pozor- nost jo posvetil črnogorski armadi, ki broji danes 50.000 mož. Dežela je razdeljena v 80 upravnih okrajev in v 40 okrožnih sodišč. Veliki angleški držav-nik Gladstone je izjavil o črnogorskem knezu, da je najbolj nadarjen in najbolj sposoben mož, kar jih pozna. Znano je, da je črnogorski knez jako dober pesnik, ki opeva junaštva črnogorskih knezov, krasoto črnogorskih čeri. Duša mu hlepi po čereh in po morskih valovih. Otrok ima črnogorski knez deset. Hčerka Milica je poročila nekega ruskega velikega kneza, Stara vojvodo Leuchtenberg, Ana Battonborškoga princa Franc Jožefa, Jelena italijanskega kralja Viktorja Emanuela. Najhujši slovanski klevetniki priznavajo, da je črnogorski vladar previden in moder, ki je svojo državo zelo, zelo povzdignil. Ob petdesetletnici postane Nikolaj črnogorski kralj. Velevlasti so že pritrdile. Poroča se, da si pusti napraviti krono iz jekla, ki bo značila jekleno voljo slovanskega vladarja svobodno slovansko države. SRBI PRI ČRNOGORSKEM VLADAR-SKEM SLAVLJU. Srbski prestolonaslednik potuje v Cetinje. Srbska vlada je vprašala na Dunaju, ali naj princ potuje inkognito ali oficielno. Avstrijska vlada je odgovorila, da je vseeno, kako potuje princ, samo to želi, naj princ ne ostane v Zagrebu ali na Reki. OGRSKO LJUDSTVO SE IZSELJUJE. Budimpeštansko časopisje se zelo peča z žalostnim dejstvom, da izseljevanje strašno narašča. V Pecski, vas rabske stolice, so prišli k novačenju samo trije mladeniči, dasi bi jih bilo moralo priti 87, a 84 jih ni bilo, ker so se izselili. Sodijo, da zapusti Ogrsko vsako leto 250.000 oseb. NAMERAVAN NAPAD NA ITALIJANSKEGA KRALJA. »Corriere della Sera« poroča iz Bu-enos Airesa, da so zaprli ruskega delavca Ivana Romanova in italijanskega branjevca Rienzo, ki sta osumljena, da sta vrgla bombo v Colonsko gledališče. Pri sebi sta imela spise, ki dokazujejo, da se namerava napasti italijanski kralj Viktor Emanucl. Stalersks mitu. š Trbovlje. Otvoritev »Društvenega Doma« se vrši dno 11. septembra t. 1. Sledi tudi javna telovadba Orlov. Spored se pravočasno naznani. š Poroka. V ponedeljek, dne 15. t. m. ob 6. uri zvečer se poročita v frančiškanski cerkvi v Mariboru gdč. Tončka Jagodic in g. dr. Marko Stanj-ko, odvetniški kandidat v dr. Brejčevi pisarni v Celovcu. — Pred par dnevi so je zaročila gdč. Ela Marinova z g. davčnim oficijalom Ferdo Kocuvanom. š Konjice. S slovesnim ustoličc-njem veleč. g. dekana za arhidijakona dne 28. t. m. bode počoščena cela ko-nijška dekanija, zlasti še trg Konjice. A zagrizenost nemških nacionaicev istotam grozi biti tako velika, da občinski odbor ne bo hotel sprejeti prevzvi-šenega vladiko. Zaupno posvetovanje občinskega odbora namreč jo imelo negativen rezultat. Kakšen bodo rezultat seje, so bode kmalu zvedelo. BIENERTHOVE KONFERENCE. — POLJSKO KOLO RAZBITO? Bienerth so prihodnji teden prične pogajati s Poljaki glede na kanale. Ob tej priliki poda tudi izjavo o jesenskem parlamentarnem programu. Bienerth zasliši tudi voditelje ostalih velikih strank. »Reforma« poroča, da se razcepi »Poljsko kolo« in da se ustanovi posebna »deloljubna skupina«. Poročilo k Rosne. Iz Sarajeva smo dobili in priobču-j omo: »Slovenec« jo v 176. številki prinesel poročilo o zasedanju bosonskega sabora in podal o njem nekoliko komentarja. To poročilo ni povsem točno in bi v svoji obliki utegnilo dovajati do krivih sodb, zlasti kar so tiče stališča, ki ga je zavzemala vlada nasproti nekaterim saborovim sklepom. Po rečenem poročilu izgleda, kakor da je bilo vladi sami po volji, oziroma da se je zgodilo po njeni želji, da se je odvzela subvencija zavodom nadškofa dr. Stadlerja. To pa nikakor no stoji, ker je vlada te zavode od vsega počet-ka podpirala in tudi za nadalje to nameravala — dokaz, da jo postavila v proračun dotično svoto. Nadalje bodi opozorjeno na dejstvo, da se je sekcij-ski šef baron Pittner tako v sejali proračunskega odbora, kakor v svojem budžetnem govoru v seji deželnega zbora, dne 27. julija, odločno zavzel za \ rSimon^i/ßr? ctcix* | KuAmvyrf^ttptouneia t selevxpsiaftw, | Korte-P. in se priporoča p. u. gostilničarjem, zasebnikom in zadrugam, da se obrnejo v slučaju potrebe do istega. Razpolaga z več kot 1000 lil pristnega pridelka svojih članov, najboljše kakovosti in to: bela, svetlo in temno rudeča vina. Na zahtevo sc pošlje vzorce. Zalogo vina imamo odslej v Ljubljani na Martinovi ce ti 32 kdor si ga želi naročiti, naj se obrne do sluge Ivana Mejaka pri Aloj. Poljšaku. Cene: belo, rnmeno K 34, črno refoško K 32 na mestu v Ljubljani. Denar je vposlati naprej, sicer se vino pošlje po povzetju. Kdor naroči, ostane naš stalen odjemalec. 1695 1-1 Načelstvo. Izvrstna prilika za potovanje jc in ostane z novimi parniki Kaiserin HssEHsteUsk- tüTiii ...... Amerika..... CSeüEÜasif' . . . . Cil3£in213fš . . . . sPresidesiž Unceln . Present Granff . . 1704 1-1 25.830Ö ina 24.000 „ 2S3.B39 „ 20.000 „ 20.000 „ „ Brezplačna pojasnila daje: FR. SI LJnlSilana, Holodoorska nI. 23. V najem se odda %j> ¿i li vtt isti Vi* (s f>K ti flli ¡i Poizve se v Obrtnem pomožnem društvu v Ljubljani, Kongresni 227i trg štev. I. 2-i {RarodnidonsvVolosicgm) 3E Edini popolno slovenski hotel v zdravilišču Opatija, stoji ob državni cesti v bližini postaje eiektrične železnice. Oskrbljen je z vodovodom in električno razsvitljavo. Sobe imajo krasen razgled na morje. V hotelu se nahaja restavracija z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dalmatin. vina. Cene zmerne. Priporoča se h iflarija Uledocd, najemnica 2IE= id 2306 8 Veleccnjencmu občinstvu in svojim ljubim prijateljem uljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem v obrat prevzel znani Točila se bodo pristna dolenjska, štajerska, istrska in avstrijska vina v sodih in steklenicah ter vedno sveže dvakratno marčno belo in črno pivo iz Združenih pivovaren Žalec in Laški trg. Gorka in mrzla okusna meščanska kuhinja ob vsakem dnevnem času, posebno ob odhodu in prihodu vseh vlakov. Opoldanski in večerni abonement po prednostnih cenah. Krasni prostori za družbe, svatbe; skupne pojedine po dogovoru. Popolno zadovoljitev p. n. naročnikov jamči moje dosedanje mnogoletno delovanje v največjih podjetjih. Gospodične, ki se hočejo v kuhinjstvu izvežbati, sprejemajo se pod ugodnimi pogoji. Velik senčnat vrt in kurljivo kegljišče. Popolnoma na novo urejene sobe za tujce se zaradi bližine južnega kolodvora najtopleje priporočajo. Zahvaljujoč se za dosedaj mi kot ravnatelju grand hotela »Union« rj izkazano zaupanje bilježim z najodličnejšim spoštovanjem V Ljubljani, 10. avgusta 1910. Ivan Bračič, hotelir. 2307 8 je vsak dan vso noč odprta. Velespoštovanjem Štefan MihOÜC 2164 sprejema v prvi vrsti bolnike in to moške na živcih bolehajoče, potem alkoholike in od težkih bolezni okrevajoče. V porabi so različne kopeli, kakor: tople, mrzle, solčne in električne kopeli s pridatki in masaža. Zdravilišče je tudi po zimi odprto. Cene so zmerne. Ceniki se dobijo zastonj. Pojasnila daje lastnik in vodja dr. Fran Čeh, pošta Gornja sv. Kungota pri Mariboru. sfavšfeSj limeinsh mSinov in fsr fcdelovafeij mlinov z;a ročni obrat na ^epelj, vodno In parno silo 1 rH^L m..... Pohvalna pisma in javna priznanja so vsakomur 2i4i na razpolago. JOSIP STUPICA jermener In sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3693 oprave. 52—1 v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje specijalist Fff^fta^ Xnfl£f»b siav^ni in umetni v tej stroki ISIiilfS 1 MS$*K steklar, Sv. Petra nasip št. 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo. obstoječih iz njiv, dve ob glavni ccsti^ zelo pripravni za stavbišče, pol ure od Ljubljane proti Št. Jakobu ob Savi se zaradi družinskih razmer takoj proda. Več se izve pri Mariji Vidmar, Jarše št. 11, pri Tolmačevem. 2225 3-1 LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 27. v bližini kolodvora. 2072 Lepe zračne soSe. • Priznano fina kiiliSnja. - Izborne pijače. • Hizke cene. - Lepi restavracijski prostori in pvsem na novo urejen = velik s Vsako sredo pri ugodnem vremenu š :U ■ K i BL* in rsff tw je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino najboljše sredstvo 4 steklenice (5 kg) Sranko K 4*-BE. NOVilKOVIC, Ljubljane stavbni ključar Ljubljana, Florijanska uiica štev. 9 priporočam se slavnemu občinstvu, kakor (udi častiti duhovščini za vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor: ogra e za grobove, križe, obhajilnc mize, navadne In žične ograje, vratn. kurja vna In pepelna vratca, zapahi dimnikov, strelovodi, zastori na valjcitt Itd. Ud. Priporočam se tudi za vsakovrstna popravila, katera Izvršujem hitro In po nizkih cenah. 2130 , HM—HM-=dfflWfc Postaja Zabok in postajališče Zagorske železnice „Stubičke Toplice". Sezona traja od 1. mafa do 39. oktobra. Termalni vrelci 53° C toplote in močvirne kopclji so prav posebno primerni proti trganju, revmatizmu, isehiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti, kožnim boleznim, ter tudi za rekonvalescente. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno franeovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče. Zdravljenje s svitlobo. Sobe od K 1'— nadalje. Pojasnila in prospekste daje kopališka uprava v Stubičkih Toplicah, Hrvatsko. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. Interurbanska telefonska postaja, Podjetje betonskih stavb! BRATJE SERAVALLI * PONTELLO Ljubljana, Slomškova ulica št. 19. Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po-stamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornametitov, kipov, fasad, plošč in ilesj* ¡z mavca za stene In strope. — Zaloga kaineninastega blaga in Samotne opeke. fsa dela so solidno in strokovnjaSko Izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. Zastopstvo svodov patent Jhrul III sli flugpsta Ugnala, Dunajska cesta št. 13 poleg „Figovo" se priporoča prečastiti duhovščini in ccrkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega Toni Jager, Ljubljana, Židovska ul. 5 | umetnega steklarstva in slikanja na steklo za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3110 52-1 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled. Specialna trgovina finih ročnih del. - Bogato opremljena zaloga šivalnih potrebščin, pričetih in izgotovljenili veznin kakor tudi k temu pripadajoči materijal, namreč: volna, sukanec, svila, platno, juta, kongresno in švedsko blago. Montiranje, predtiskarija, tamburi-ranje in plisiranje. izvršba točna in jako cena. nDnacanacaaaacaaaaarjuacaacaaanaana priporočata po nizki ceni Karol Kavšeka naslednika D G D a n 10 0 ' D aaanaanacnaacaciaaaacinnnacaciananan ir g ovina z žefezmno ¿'n zaloga sfvojev Slovenski ceniki brezplačno. »©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©© Potovalni načrt: Beljak-Pontabelj-Padova-Milan-Genova-Nica - Marzilja - Lurd - Marzilja - Genova - Pisa - Rim - Florenca-Benetke - Pontabelj - Beljak. Odmori bodo v: Padovi pol dneva, Milanu pol dneva, Marzilji 1 dan, Lurdu 4 dni, Genovi 1 dan, Rimu 3 dni, Florenci 1 dan, Benetkah 1 dan najboljša m najsIgnrnsjSa prilika za štedenjeS Denarni promet do3l.deo. 1909 čez 83 milijonov kron Lastna glavnica K 503 ršlaniij .575-98 hez vlog dne 31. marca 1910 21 milijonov kron JTK V, reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiiii nasproti hotela :-: „Union" za frančiškansko cerkvijo iS sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ---- f Cene: I. razred II. razred IIJ. razred K 550'— „ MO--„ 270'— S temi cenami je pokrito: 1. Vožnja od Beljaka v Lurd in nazaj; 2. hrana, obstoječa iz zajutrka, kosila, večerje med celo vožnjo; 3. vožnja romarjev in prtljage s kolodvorov in na kolodvore; 4. stanovanje; 5. napitnine gostiln, osobju in lokalnim vodnikom Opomba: V Rimu sprejmo sv.Oče romarje v posebni avdijenci. 1948 Zahtevajte prospekte, priglasnice in položnico pri: Simonu Gabcrcu, dekanu in častnem kanoniku w Mariboru, predmestna župnija sv. Magdalene, in Ludoviku Ribič», mestnem kaplanu * Radgoni (duhovni vodja romanja.) (§©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©3 brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnico na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Mcnjice sc najkulantncjc eskomptujejo Dr. Ivan Suštcršlč, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Belcc, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Fran Povšc, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anton Kobi, posestnik in trgovec. Breg pri Borovnici. Karol Kauschcgg, veleposestnik v Ljubljani. IVIalija KoJar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Krcgar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovlc, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7 Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. t KONGRESNI TRG 19 brc z odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge lira-nilničnc knjižice sc sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7'/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih,ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnicc iti metlice Dr. Fr. Dolšak I. r., Prelat H. Kalan I. r., Kanonik I. Sušnik 1. r., podpredsednik. wm& Prvi slovenski poarebni zavod v Ljubljani, Prešernova ul. 44. Prireja pogrebe od nalpriprostejše do najeleganfnejše vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovl-naste In lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, nmetne Telefon št. 297. cvetlice. I1a|nl2ie cene. Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo 51 52 1 Turk in brata Rojina. Najcenejša vožnja v Ameriko. E. Kristan oblastveno koncesljonl-rana potovalna pisarna za :: Ämeriko :: v LjuMjani, Kolodvorske ulice štev. 41 35 E H BS H H 3143 52-1 ■ B ■ na—i Najcenejša vožnja v Ämeriko. îa £ w H HH H ¡H £S iS SS g g fl £S £S Ž5 IB g SS SLS t i «ti g 15 Ustanovljena 1847. « V i J Ustanovljena 1847. 9 8lS £3 W D 3J ïL :: LJuliljana, Turjaški trg štev. 7. :: Maj večja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje csne. 3091 52—1 Najsolidnejše blago. H .dL /v -J5 D "üHETTTTs g g g S3 g Bn g g t s a! a g g s g Telefon 237. Betonsko podjetje. Kltll 237. Tvornica umetnega kanenia in manoria ZHJEC $ izvrSuje vsa v to stroko spadajoča kamnoseška dela, kot : stopnice, klepane in brušene, postamente, balustrade, Ornamente za foçado, vrtno ograjo, banQorJo, krasne nagrobno spo-moniko in okvirje, korita in žlebove, cevi za kanale (6—100 ctn premera), okvirje za stene v vodnjakih (Sternathov sistem) i. t. d. Prevzema kanalizacija in fundamentiranje strojev. Gospode duhovnike in stavbenike opozarjamo na Carralythov umetni marmor za obhajilne mize, oltarje, votivne table, obkladanje sten v cerkvah In vestlbuiih — lepota brez primere pri nizki ceni. Xyiolith je eden najboljših tlakov za cerkve in zakristije, za hodnike in kuhinje, dolav-nice in pisarno: tiha hoja, topel, higijeničen, brez Špranj, nezgorljiv, se lahko snaži; v poljubnih barvah, preprosto ali prav elegantno izvršen. — Tlakovanje cerkev in vež s cementno-mozalčnimi in hidravličnimi ploščami v raznih ličnih vzorcih. — Terrazzo tlakov! I Mesto drugih glaziranih plošč za obkladanje sten pri vodovodu, v kuhinji, v kopalnici, kakor tudi za façade pri hišah priporočamo izredno lepo in ceno nadomestilo v c bo I i tu, ki je trd kot marmor, v raznih barvah. Prolsfitirai ii izvrševanje železnimi stavi]: ¡¡¡a daje na željo tudi strokovna mnenja. — V zalogi cement na debelo in drobno ter „Izollrna masa" zoper vlažnost zidov, na kojo posebno opozarjamo. 771 1—1 Ljiatsliaina, Dunajska cesta 13. Delniška glavnica: j| 50 milijonov kron (g Hezervni in var- fcfj nostni zaklad: «8 ■ 14 milijonov kron {¡ji dll si » i. imnEXBEmm no v [estraía v Fragi. j Ustanovljena 1.1868. Podružnice v: Brnu, Budjevicah, ¿glavi, Krakovu, Lvovu, Moravski Ostravi, Olomucu, Pardubicah, Plznju, Prostjejovu, Taboru, na Dunaju, I., Hcrrcngasse 12 1 I i i BMBBBBWM Bančni prostori: | £}■g Jfcjj^ g Menjalnica: ¥12 S. Hlcolo 39 Telefon st. 2157 Via Hueva 29 iiigsiiiissniiiEiiiaisiaBiiiiDiiiisagaiiBiiiigiiiiiiieagg izvršuje vse bančne posla obrestuje vloge na vložne knjižice po 4% na tekočem računu po dogovoru. Kupuje in prodaja vrednostni papirjo, devlzo ir. valute. Daje pred« vjone na vrndnostue pap!r]e lu blago. Dovoljuje stavbno ln carinsko krilit». Daje promoBe za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti fcurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vsoh tnzemskih ln inozemskih trgib. Sprejema borzna naročila ter se rada vdeležuje s svojim kapitalom na dobrih ln naprodujočih industrijskih podjetjih. Brzojavtsi naslov t Živnostcnska Trst. mizarski mojster v Ljubljani Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša) 71 iMSfflBSSSSESTBg B .■î^f.Ufti.v'SRSîistraœ'i'iiiasiakj priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave : nanraElHSTBBB*» D œasnriWJraaaBKîsrasjBîwa -, -«¿¡ . •SS-**1 IF* za spalne ter jedilne sobe in salone. ¡Šivane vsake vrste. JVEodroce, žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : :: Naročila se točno izvršujejo. :: Cenik s podobami zastonj in franko. ? 1552 K—1 i'i'í'4 J| Najcenejša zaloga. :: Cene brez konkurence. z modernimi, velikimi brzoparniki iz Ljubljane čez Antwerpen v lew-York in čez Antwerpen v Boston. je proga rt" Alnogokrat odlikovana. Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago Na naših parnikih «Finland», «Kroonland», »Vaderland», «Zeeland», „Lapland", „Menomi-na", „Maniton", „Gothland", .Marquette* in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborila hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni. Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan. Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri «Starem tišlerju» 188 (52—1) Ustanovljeno leta 1842 Slikarja napisov stavbena In pohištvena pleskarja. Yelika zbirka dr. Schonfeldovlh bar» v ::: tubah za akademične slikarje. ::: = Električni obrat. = Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka Brata Ebcrl, Ljubljana Prodajalna in komptoir: Miklošičeva cesta št. 6. Delavnica: Igriška ulica št. 8. - - Telefon št. 154. Ustanovljeno leta Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje ln zidarje, štedllnega mazila za hra-::: stove pode, karbolineja itd. ::: priporočava se tudi slavnemu občinstvu za vsa v najino stroko spadajoča dela v mestu in na deželi kot priznano reelno ::: ln fino in po najnižjih cenah. ::: Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog Ustanovljeno leta 1857 Zavod za pohištvo in dekoracije Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opr me v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč. Telefon št. 97 _ i)2t Najcenejše dežnike 610 52-1 domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini losip Vidmar w Ljubljani Prod Skotijo si. 19. stari trn SU Prešernova ulica St. 4. 3634 Popravila točno in ceno. 52 1 Ustanovljeno leta 1900, ( Odlikovan v: % M A W V M 8 o ILinblfana, testni žrg 2f. U priporoča največjo zalogo krasnih nagrobni^ m frakov 2 Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. [LHz." Cene brez konkurence. V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do GO K komad, tako da si vsakdo labko izbere. W Velika zaloga jnvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur. ElSago wrste Točna postrežba feJsMŽje cene « inofilir, trgscizc z Grami ter zapriseženi sodnifsSsi cenišE«:. Ljubljana, Wolfova silica štev. 3. f A tftsfc» Ustanovljena leta 1888. Založnik zveze ees. kralj. avstrijskih državnih uradnikov j L1UIIU1Z IM lZ¡hM j v najnovejših faijonali in velikih izberah priporoča 147 52—1 >0 Majvečfa naloga aajSincjsiüi za umetnike, od dr. Schonfclda & Co. rine oljnate barvo za stadije, akvarelne trde in tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kroda. Zlate in raznobarvnebronoe. Pristno in kovinsko slato, srebro in aluminiom v listih. Štampilijske barve. Oglje za risanje. Haznobarvne tinte in tnSi. Slikarsko platno in papir. Palete, škatlje za študijo. Čopiči za : umetnike, slikarje in pleskarje. :: = Nafnovelši slikarski vzorol in papir zavzoroa po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične -—-— prstene in rudninske barvo. Trnovo, Opekarsko ccsta - Veliki stradon St. 'J priporoča vsem stavbnim podjetnikom in slav. obfinstvn svojo veliko zalogo naj-trpežnejših in sicer od najmodernejših prežanih in poljubno barvanih do najpri-prostejših prstenih peči različnih vzorcev, kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi Štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelku po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1 Za samostane In župnišče znaten popust. 1222 Založnik c. Kr. avstrijskih flržavnih uradnikov. Pod tranco st. 2. Postaja Eick, železnice. Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ämeriko je s parniki IZ Priznano najboljše in najizdatnejše za pleskarje, stavbne in pohištvsno mizarje = in hlsne posestnike itd., priporoča »1» s cesarskimi brzoparuiki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser V/iliielm II, Kron-^¿^fMW^ß^^^M^M^ Prinz Wilhelm, Ka'ser Wil- ^WMMitiiiliWBigii :: - heim der Große. :: :: —— Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.--- Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886 —58 Edvard Tavčar-1 II, v Motors» ulicah št. 35. nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Äriona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos ñires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. ■K ------------------• __JÄ"l 'ovarna dežnikov ffijm l|gj| Ljubljana, Mestni trg 15. £ •< C* 1 vseh vrst za urade, društva trgovce itd. Anton Cerne graver in izdelovateij kavčuk -šiambiljev LJUBLJANA^ Sv. Petra cesta št. 6. Ceniki franko. . amcawgw F. L. POPPER, Chrudim, Češko» Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P. Edina tovarna za Kranjsko: = [FilPn S Znamka F. L. P. 1 F. P. Vidic & Kornp., Ljubljana tmarm zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini patent, doolno zarezani s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola". 480 Breg odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! ifcST ifcŠT Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše " Du)I< Gablonza, N. Graslitz, Krakov, Litomerlce,Moravski I UU1 UZlUtc. Zumberg, MKdllng, Meran, Novi Jiiin, Plzen, Praga, Liberoo, Dunajsko Novomosto, Cvltava, NAKUP IN PRODAJA vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d. s Zavarovanja proti m pri žretani srečk in vredn. papiriev p Prospekte in cenike premij zastonj in franko. & (oblastveno koncesijonirani učni zavod) Ljubljana, Pred Škofijo št. 21 aoučuje v krojnem risanju in praktičnem izdelovanju oblek. 1144 Pekarija, slaščičarna in kavarna m I Stari trg štev. 21. § M ,, M m Filialke : M I Glavni trg št. 6. H § Kolodvorska ul. št. 6. § m 1810(52-1) M Največjo zalogo kla vlriev In harmonijev Someščanie St. 23.991. 9 ima edina narodna tvrdka fluonz Breznik učitelj „Glasbene Matice" in zapriseženi strokovnjak ............. t-Lfl&ffi&f v Ljubljani, Gradišče št. 11. Popravila in uglaševanja najceneje. Prodaja na najmanjše obroke. -- Jamstvo 10 let [)ne 18. t. m. praznuje naš preljubijeni vladar Njegovo .Veličanstvo cesar Fran Josip 1. svoj 80. rojstni dan. Ta dan praznovali bodo z vladarjem vred hvaležnega srca in v ljubezni udani vsi narodi širne države. Tudi naše deželno stolno mesto Ljubljana, katere prebivalstvo je ob tožnih in veselih dogodkih zvesto stalo ob prestolu, tega velepomembnega dne zaostati ne more in zaostalo ne bode. Naznanjajoč, da sem naročil vsa mestna poslopja okrasiti ta dan z zastavami, pričakujem tudi od domoljubnih someščanov, da store isto. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1910. 2222 3—1 Zupan: Ivan Hribar. 'smečnika sprejme takoj 2291 klepar, Glince, ViC. 2-1 JCovo! JCovo! JJrije moški zbori: 1. iBra-tom Orlom! 2. Straža slovenska, naplati! Š.Slavček. Uglasbil Josip Sicherl, Ribnica, iDol. Gena 50 vinarjev. J\[aroča se pri skladatelju po nakaznici, pošlie se poitnine prosto. 2)obi se tudi v .Katoliški Suk-2224 varni v £jubljani. 6—1 i.*ri nnintifllllf-llfl trpežne, apnene laçadne barve postavno zavarovane v 51 vrstah od 24 v kg Že desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarejanja. — Edino sredstvo za pleskanje za façade, kl so bile že pobarvane. 1166 (3—1) niail-iaçatoe barve, £ ^ potezi, torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo, trde kot email, vporabne pomešane samo z mrzlo vodo. flntiseptiSke, proste strupa, tuknjičave. Idealni plesk za notranje prostore, Se nepobarvane façade, lesene zdradbe: kot kolibe, paviljone, ograje itd. Dobiva se v vseh vrstah, otroSki za m2 5 vin. Cenik in prospekte zastonj in poštnine prosto. CARL KROKSIEIHER. Dunaj lil, llauptstrasse 120. ikSf* Zaloga: Brata Eberl, Ljubljana. Kamnoseški izdelki iz marmorja za Œvtemm m ¡pohlStoens oprane, spominki iz marmoria, granita ali sije-siita, spsia žioo in ogašeno se dofti pri kamenarskem moistrn Kcslpdpssrska ulica ::: Delniški kapital 120,000.000 K Podružnica g n riisice Rezervni zaklad 66,000.000 K c. ki*« p i* i v i I. LJUBLJANA, Franca Jožefa cesta štev.. 9. Sprejemlje vloge na obrestovan?e v tekočem računu, na girc-račun In proli hranilnim Knjižicam, Izdaja obrestujoče se blagajnidko «iste, dovoljuje posojila na tekoči raftun, dalje stavbna posojila, carinska posojila, davčna jamstvena posojila, hipotekama posojila itd. eskomptira menice in devize in priskrbuje njih inkaso, izdaja nakaziia, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tuzemska in inozemska tržišča. kupuje In prodaja tu- in inozemske rente, zastavna pisma, delnice in srečke in dnje vestno navodila za nalaganje kapitala, priskrbuje in deponira vojaške ženitveno kavcije, službene kavcije in vadije za udeležbo pri dražbah, sprejema v shrambo vrednostne papirjo in oskrbuje njih upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe ¿Safc-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijoze^ v hranitev, zavaruje srečke In izžrebajoče efekte proti izžrebni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev, plačuje kupone, izžrebane papirje in valute pri svoji blagajni, daje predujeme na vrednostne papirje in blago ter sprejema borzna naročila za tu« in inozemske borze, priskrbi za svoje naročnike trgovsko informacije v tu-in inozemstvu itd. itd, itd. Ce *11 ril, ln na 1> uiiuji. 1912 12 Podružnice: Bolcan, Bregencn, Brno, FeldkJrch, Gablonc, Gorica, Inomost, Karlovevarl, Ljubljana, Lwöw, Moravska Ostrovica, Olomuc, Opava Pulj, Praga, Podmokll, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf. EM!