Leto XXIV., št. 2^8 upravništvu. Ljubl|aaa. Fucumieva ulica ). Teleton St Jl-22. 11-23. Jl-24 laieiaiai oddelek Liubl|aaa. Puccianeva ulica i — Telefon 4t }l-25. }l-26 Podružnica Novo mesto: Liubiiaaska cesta 42 Izkhučnu iaMupjtvc a oglase 12 Italije io inozemstvo UPI S A.. MILANO Računi u Liubl lanske pokra lino pn poštno-čekovnfm zavodu it 17.749, za ostale kraje Jri'1-e Servizio Conti. Corr. Post No 11-3118 Potom plaCana t__ P<«tKehuKi rsai bezahlt Ljubljana, sobota 30» 1944 Preis — Cena t- L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št. 5. Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24. Rokopsi se ne vračajo. Sturm-Wiklnge versenkten vor der Scfieldemiindung unter SelbstauSopSerung iifeer 40^00 BRT Weitere Fortschritte zw'schen Stavelot sisch-iuxcmbursfc?,-en Raum — Ges;ena Sovvjetische Diircbbruch*wrsuche z > vise Abvvehrfeuer liegengeblieben — Besatz gegen heftige Angriffe — Erfolglose F angr ffe Aus dem Fuhrerhanptquartier, 29. Dez. DNB. Das Obei kommando der Wehrmachi gibt bekannt: Im be-gisch-luxemburgfschen Raum kam es gestern in ailen Absehnlt en zu schvve-ren Kampfen ohne dass sich die Lage im grossen veranderte. Von den im VVesten eingesetzten 44 amerlkanischen Divisionen sind nnnmehr 26 in diesem Kampira um fes;gestellt. In den Ardennen vvurden zvvischen Stavelot urul Marche vveitere Fortschritte er-zier, Gegenangiiffe bei Rochefort zerschlagen. En>eu e amerlkanlsche Entia-gtungsangriffe siidvvestlich und siidich Fastc^ne nnd an der hixembtirgischen Sauer drangen gegen unsere Ahvvehr nlcht durch; nur in elnzelnen Abschnitten ge-vvann der Feind or.lich Beden. In den schucrcn Kampfen vvurden gestern 86 feindliche Panzer und Panzer=pahvvagen erbeu.et oder vernichtet, am 27. nnd 28. Dezember ausscrdem durch Verbande des Ilecres 50 feindliche Flugzeuge und La-•»tcnseglrr abgeschossen. Vor. der gesamten librigen VVestfront werden nrr Grfechte von ortlicher Bedeu-tung gemeldet. Das Fernfeuer avf I.ondcn. Liittich und Anvverpen vvufde fortgesetzt. Sturmvvikmge der Kriesrsmarine haben mit ihren Kleinst-U-Booten und Klein-kampfml teln vor der Schelrfemiindung len feindlichen Schiffsverkehr ta vanje včeraj majhno. Posamezni britanski sunki severnovzhodno od Faenze so se iz-ja ovili pred našimi postojankami Na Madžarskem so se zrušili ponovni boljševiški probojni poizkusi med Blatnim jezerom in Dunavom v obrambnem ognju naših divizij. Severno od Dunava so prešle naše čete kljub močnemu ledu brez bistvenih izgub na drugo obrežje Hrona. Posadka Budimpešte je obdržala me tno središče kljub silnim boljševišk;m napadom. Južno od slovaške meje niso imeli sovražnikovi napadi med Eip'om in izvirom reke Sajo nobenega omembe vrednega uspeha. V Kur|a«d:ji so nadaljevali boljševiki velenapade. Čete vojske, SS in latvijski SS prostovoljski oddelki pa so povsod v trdih, toda uspešnih bojih odbili sovjefske divizije, ki so napadale z močno podporo topništva in oklopnikov, ter un;č'li ponovno številne sovražnikove oklopnike. Angloameriški teroristični letalci so vrgM bombe predvsem na kraje na zapadni in južni Nemčiji. Posebno v mes'ih Ko-b'enz in Kaiserslautern. ki sta bi'i v poslednjih dnevih že večkrat napadeni, je nastala ponovna škoda v stanov?njs" ih predelih. V zgodnjih večerrih urah so napadli britanski teroristični bombnki pod- BMMz na daljnem severu ni opuščeno Berlin, 29 dec Četrt leta po izdajstvu finske vlade nad svo im naredom in nad nemškim zaveznikom je položaj na daljnem severu razja?njen. Finski narod je sedaj lahko uv-del. kam so qa zapeljali. Nemške d vizije -o pod poveljstvom generalnega polkovnika •Rendu ča dokončale svoje odmikalne premike ti srednje .n severne Finske in so feedaj na severnonorverkem podreč u. Do20vor o premirju, ki oa je podp'sala finska vlada je zahteval, da odstranijo Fnci nem*k° čete v času ko to tehnično ni bilo izvedljivo če ne bi ho*e'a pustit nemška vojska svejo opremo kratkornalo tamkaj Nem-f:a vojska si je mora;a torej sama postaviti potrebne r<» marali Finci vedno znova pod boljševifcim nadbor-stvojr napadati odmikajoče se nemšk« četo. Pri fem so utrpeli krvave izgube, toda niso mog!» niti motiti nit; preprečiti nemkih premikov, odvoz vojn>h potrebščin in razruše>-nja vojaško važnih naprav. Tudi na iedenomorski obali niso mo-jie sovjetske čete motiti načrtnega premika. Razen drugih vojaško važnih D3prav so unlč'1'i Nemci tudi rudnike niklja pri Pečengi, ki so si jih boljševfci tako želeli b ki so sedaj za dclga eta neuporabni. Večl'j?©viškega gospostva in ko so pre žvel". prefc-ivalci teh krajev kot begune dohiteli nemrke kolone. Sedaj je bilo evropsko obrambno bojice na severu odmaknjeno nazaj, toda ne opuščeno. finski narod pa je postal žrtev svojega izdajalskega vodstva. Sadna razprava proti bolgarskim državnikom in politi-kom DnnaJ, 29. dec. V taiko zva^em postopku proti vojnim aločinc-m v Sofiji je b:l v četrtek zaslišan bivši vojni nrnistor Da-skalov. Izpovedal je, da je vodi'a Bolgari a edino možno po itiiko in da drugačne ni tnogla voditi. Sofijski radio, ki je o tem poročal, je priš?J v veliko zad ego. Za o je govorili o pro'i-?apadu bivi ga vojnega ministra, ki hoče orlkriti svojo krivdo, ker je dovolil nemšSrm če'«m viaor kanje v Bolgarijo. Pol-eg tega so Wli za lirani bivši kmetijski minister Kučew, bdvži že- Affianee France-Allemagne Berlin, 29. dec. L.;6t »La Franca« objavlja manifest novega udruženja »AUian.e France-Allemagne«, ki 6ta gd pravkar osnovala zveza bivših boicev proii boljševizmu in v Nemčiji navzoči departe-mentni vodite j tako zvane »Groupe colla-boration«. Manife-t pravi, da je na nemških tileh združenih okrog 2 miiij na Francozov, ki so v skrbi, za franco ko usodo in ki žde. da bi postala Francija zop t velika in mogočna. Novoosnovona franco-sko-nemška zveza hoče združiti vse resnično revolucijonaine francoske ->i:e. Svojo akcijo hoče osnovati na raj umu in ne na sentimentalnosti. Ako bodo vsi Francozi spoznali resničen obseg «-edanjega siJo-ra, ki mnogo prekaša staro in sterilno na-sprotstvo med Francijo in Ne.mči o, bodo razumeli nujno potrebo zveze, ki bo važen pogoj za obrambo E.repe. Francozi nočejo, da bi njihovo d;želo izročili boljševizmu De Gaul ov poizkus pomeni pričetek komunistične rev lucije Človek mora biti ali za bo'jševizem ali pa proti njemu, druge možnosti ni. Biti pro i boljševizmu pa pon e.ii stati ob st ani N m. čije, ki »e bori z b ezprimerrim ju"aštv m proti sovjetskim silam na vz o:'u in bolj" ševiškim zaščitnikom na zapadu »Alliance France-Allemagne« hoče zagotoviti bodočnost F. ancije in ji pr hraniti sovjetski ek-peiiment. Zato je treba brez pomislekov končati De Gauliovo pustolovščino in tie boriti z Nemčijo za z.v.a-go oblegane Evrope. Francija, ki jo je iet* 1940 premagala narodnoso: ial stična Nemčija. bo izbrisan svoj vojaški poraz z udeležbo v evropski križarski vojni proti boljševizmu. Poziv se končuje z besedami: »Francozi, zveza Francije z Nem ijo je temelj evrop-kega miru. Ed no ona bo omogočila revolucionarnim silam, da ustvarijo znova močno, cvetočo in s. ein o deželo.« Fiihrer članek dr. Gdbbelsa v Usta , Das Reich" Berlin, 29. dec. Dr. Gcebbels piše v svojem članku v; najnovejši številki tednfca »Das Rech« o Fuhrerju: »Ako bi svet resnično vedel, kaj mu ima Fuhrer povedati in dati,, kako globoka je n e-gova ljubezen poleg ljubezni do lastnega naroda tudi do vsega človeštva, bi sc v tej uri poslovi od svojih krivih prerokov in sc mu poklonil Zakaj on je največji med osebnostmi. ki ustvarjajo danes zgodovino. Vsem prednjači s točn.m napovedovanjem dogodkov. ki bodo pn.šli Ne prekaša jih le v genialnosti in političnem instinktu, temveč tud> v znanju, značaju in moči volje Mož. ki s« je postavil kot cilj odrešitev svojega naroda ter poleg tega novo obl »kovanje naše celine, preživlja svoje dneve n večno »vojih noči brez spanja v krogu gžj.h in najož.ib sodelavcev. med katerim' stoji vendar v ledom samoti genija fc» se zmagovalno dviga nad vse ljudi in v*e stvari Nikdar ne pride iz njegovih ust beseda zavisti ali nizkih nagonov. On je vfelešena resnica Iz njega izhaja nepre-knien tok vere in trdne volje po velikem V njegovem šrekem okol u ni nikogar, ki ga ne vse tf. prevzeo. Fiihrer ima šesti čut to se pravi dar da vid. kar jc očem ostal'h ljudi prkrito S kretnjo roke ali z enosta\Tio besedo lahko razreši problematfco s katero so si strokovnjaki tedne razbijali g'ave. Bilo b> neumno trditi, da je šilo 5 let vojne brez sledov mimo Fuhrerja Tozadevno je duševno preveč zvezan s trpi jen em, ki ga doživlja ta njegov narod in človeštvo. Zato j« bil med možmi, ki so načelevali narodom, odhajajočim 1 1939 v vo jno, oni. ki se je z na kakor vsi ostali ljudje, ki čuti o na srvojih ramenih njeno breme. Ako je njegova glava lahno sklenjena, potem prihaja to od stalnega proučevanja zemljevidov, kajti z vojno se bavi bolj resno kakoT katerikoli drugi držav-nk. Nič mu ne ostane zamolčano a i prikrita ne v srečnih tn ne v nepri etnih okoliščinah ti dogodkih. N kogar ne poznam« piše dr. Goebbds, »ki bi odšel od razgovora pri Fuhrerju nezadovoljen Kdor ga vidi prvič, je ve& prevzet od njegovega znanja na vseh področjih od njegovega naravnost fenomenal-nega spom na spričo jasnosti njegovih sedb in daljnovidnosti njegavh odredb Ni ga na svetu človeka, ki bi znal tako počakati na svojo uro ter bit; navidezno pasiven v pravem času, a v primernem trenutku tudi dejansko aktiven Fiihrer je mojster temelj'to-sti. Z ničemer ga ni mogoče preslepiti Škoda je, da ne vedo njegovi sovražniki, kako globoko prezira nje ;n njihove mistične metode v politki in bojevanju Lahko si dovo-i da molči cele mesece, ako bi ga radi prisilili h govorom da bi mogli iz njegov,h besed sklepati o njegovih namerah. Za njim stoji niegov narod kot zid. On je čude Nemcev. V9e ostalo si pri nem"kemu narodu lahko razložimo iz n egovih vzrokov in povodov. Edno on je nekaj nerazumljivega, on jc tajnost in mitos nemškega naroda. Dočim se ja narod sprčo sile njegove volje iz temeljev spremeni', je ostal sarn nespremenjen. Ksk-šen čudež, da ostaja ta mož nezčmen v množici s>vo ih nrs'i in v svoj; g oboki veri. da gro ne da bi ga bilo mogoče in ne da bi se pusti' zmot«ti, po svoji pot; in da se čuti v Ogorčeni boji na zapadu Krajevna napredovanja na jugu zapadnega bsjiščš in v srednji Ital jl — Težki obrambni boji pri Badiinspešti Berlin, 29. dec. V sredo so ostala te2 Sča borb ista, kakor so bila prejšnjega dne. V Ardenih so nemške čete kljub silovitim sovražnikovim napadom na njihovo jyžno krilo še nadalje pritiskale. V Kurlandiji so dosegle nove pomembne obrambne uspehe* Na Madžarskem so med Blatnim jezerom in južno slovaško mejo zadale težke izgube še nadalje ogorčeno napadajočim sovjetskim četam, ob Serchiju pa so z novimi sunki ojačile svoje postojanke, ki so jih zavzele prejšnje dni. Bitka na belgijsko-luksemburškem področju se nadaljuje. Prebijalni boji prvih dni in prodiranje nemških napadalnih divizij so prisilili nasprotnika, kakor je bilo pričakovati, da je odtegnil močne sile iz ostalih odsekov zapadnega bojišča. Tamkajšnje zmanjšanje sovražnikovega pritiska so izrabil: Nemci zlasti na jugu zapadnega bojišča za protisunke, s katerimi so zavzeli nekaj ozemlja in zboljšali svoje postojanke. Sile, ki jih je privedei sovražnik k vdor-nemu področju so napadle najprej s severa kasneje pa v vedno močnejšem obsegu tudi z juga ob močni podpori letalstva nemške boke, dočim so skušal: drugi oddelki prehiteti proti zapadu prodirajoče nemške napadalne kline. S temi sovražnikovimi ukrepi, s katerimi so Nemci že naprej računali, je stopila bitka v novo obdobje. Iz preb!jalnih bojev se je razvila v bitko z nasproti prihajajočimi Američani, ki ima trenutno težišče severno od Larocha ter na vsem južnem boku med Bastognom in Echternachom. Tudi ti boji niso mogli, ker so jih Nemci že v naprej pr čakovali, motiti načrtnega poteka operacij. Pri razbitju neke oklopniške zapore so zaplenile nemške čete 30 sovražnikovih protitankovskih topov. Trenutno čaka Nemce naloga, da prestrežejo močne bočne napade, jih razbijejo in kljub mečnemu sovražnkovemu letalskemu delovanju privedejo iz globine nove sile. Poleg tega morajo uničiti v zaledju sovražnikove skupine, ki se ponekcd še upirajo. Iz sunkov nemških čet in sovražnikovih protinapadov so se razvili zopet hudi boji severno od Larocha kjer je neka večkrat preizkušena SS-oklopn'ška divizija uničila v treh dneh 108 ameriških oklopnikov, nadalje južno od Bastogna, kjer so izgubili sovražniki doslej že skoraj polovico neke oklopniške divizije, in ob Sauerju v srednjem Luksemburgu. Tu so uničile nemške čete prodrle sovražn kove sile in zadale nasprotniku pomembne izgube. Poseben uspeh je dosegel na Štefanovo 191etni desetnik Sielemann, ki je v 18 minutah uničil z oklopniško pestjo 6 oklopnikov vrste »Sherman«. Ker pritisk nemških napadalnih oddelkov na belgijsko-luksemburškem področju še ni prenehal, je b'l nasprotnik prisiljen, da Izvrši nadaljnje premike svojih sil. Da bi preprečil večje ozemeljske izgube v ostalih odsekih bojišča, je napravil več krajevnih protisunkov, ki Imajo enako kakor utrjeval na dela na ostal h. točkah nalogo, da zgrade na ugodnem ozemlju bojno črto. Id bi jo bilo megoče braniti s slabšim: siianii Zato je napadel v Saarlauternu tn pri B'e=>-briicknu z naskakovalnimi če tam t, vendar so nemške čete sovražnikove ukrepe prekrižale z energ'čnim pritiskom. Vzhodno od Bliese in ria področju VVeissenburške visoke planote so osvobodile več krajev. Tudi v srednji Italiji je moral prepustiti nasprotnik v dolini Serchija znova napa-daj"čim nemškim četam nadaljnje ozemlje. Kljub sovražnikovim protisunkom so zavzeli Nemci obvlada joče višne ter vlrli preko kraja Barga proti jugu in jugovzhodu. V dveh dneh so zasedi; ozemlje v globini 10 km. Nemško-italij^nske čete so s tem temeljito razbile sovražn kove pripra- leaniški minister Noranov in br i' p avo sodni minister Partov. Po očilo eofij kega radija pravi, da so izpovedali le nebistvene stvari. Drugo •ndH&e j« »a»'i?»Jo več po-sUknoav. ravnost fanatTno odločnostjo zavzemal za ! rc>kah ^ie Previdnosti, k; ga vedno, čeprav mir Toda Fuhrer se zaradi vojne ni postaral ^ash tudi po ovinkih, varno pelje do ei'ja. Cloveku sie zdi. da nima ta mož sploh nikakih. 06ehmh želja razen te, da bi sam znova zgradil naš porušeni svet. On stoji onstran vsega običajno človeškega, da nostanemo spričo tega popolnoma majhni. On je ute'ešena ifcromnoet. Stanuje in živi z osebno preprostostjo, ki je več kot vredna vo aka Njegova spalnica ni mnogo prostornejša kakor oddelek spanesa voza. V nioj stoji le vojaška postelja in maihna miza. ki je do vrha polna spomenic, zemljevidov ii etafstik. Dr Goebbels zaključuje: »Roleč:ne. ki spremljajo ta divji čas. so porodni krči nove dobe. Nekega dne bo rrila nad nas kot velik dar, ki smo ga zaci!už>li in nam ga bo usoda darovala. Tedaj še'e bomo lahko v polnem obsegu Spoznali, kaj pomeni Fiihrer za nase sto'etje. Dobi'a bo od njega ime 'n odraz Med živečimi državr»'i je zgo-eovnsko največja oseba, kar so izrazili naši sovražniki že, ne da bi to izrecno povedali s tem ker so se kljub na globljim notranjrn naspret-stvom stmi'i. da hi imeli sploh upanje premagati ga. a to se ne bo izpolnilo. Ta mož je zanje prevelk.« ve za napad, poleg tega pa Se zasedle novo ugodno obrambno č to. V ostalih odsekih je prišlo le do krajevnih bojev. Na bojišču v gorah med Verga-tom in Faenzo so privedle nemške naska-kovalne skupine ujetnike, nelaleč od La-mona pa se je v obrambnem ognju izjalovil britanski, z cklopn'ki podprt napad. Z Balkana javljajo prav tako le o krajevnih obrambnih ln čistilnih bojih. V tri-kotu med Drino ln Savo so vrgli oddelki SS tjakaj prodrle tolovajske sile nazaj v močvirja ob Drini. Pcuaženi sovražnik je izgubil nad 500 padlih, številne topove in ostalo orežje ter mnogo pratežn:h vozil. Po nadaljnjih vesteh se je zaključilo za božične praznike tudi v nepreglednem gorovju Dinarskih alp večje čistilno podjetje, v katerem so izgubile komunistične tolpe 1250 pallih in ranjenih. Izgubile so številne ujetnike, 7 topov, mnogo ostalega orožja, razstreliva in mnogo žita. Tudi v gorah okreg Zenice so imeli bol-'še viki v večdnevnih napadih proti tamkajšnjim nemškim zapornim črtam zelo težke iz--gube. Na Madžarskem so se združili posamezni sovražnikovi sunki zadnjih dni v enoten silovit naval med Blatnim jezerom in južno slovaško mejo.. Glavni napadi so sledili' vzdolž železnic, ki vodita iz Szekes. fehervarja in Bulimpešte v Komarom ter severno od loka Dunava ob Hrenu in Ip-lu. Južnozapadno in zapadno cd Szekes-fehervaria so se izjalovili sovražnikovi napadi, pač pa se je posrečilo boljševikom napredovati južnovzhodno cd Komarom a. Tu in severno od loka Dunava kjer so sovjetske čete utrpele težke izgube pri poizkusih. da bi od jueozapada obkolile vzhol-no od Hrona bo*eče se nemške čete. so se boji nadaljevali tudi ponoči. V notranjem obrambnem patu v Budimpešti so se še ponoči krvavo zrušili osredotočeni sovražnikovi napadi Boljševiške izgube s?, bile spričo žilave?« odnora nemških ln madžarskih čet zelo velike, tako da so izgubili vseeno 23 oklopnikov. čeprav so zelo šted-ljivo uo~rabljall bojne vozove. V primeri z bitko zapadno od Budimpešte so bili boji med Iplom in Kožicam podrejenega pomena. Na številnih mestih napadajoči sovražnik je obtičal spričo žilave obrambe nemških čet na svejih izho-d'šč!h. V Kurlanditi =o ?e *s?p!amteTl najhujši boii okrog Doblena Nemci so tu prestregli napad" sve?ih pehotnih in rklonnlšldh sil na svoji zaporni črti Sovletske čete so tudi severno o.l Vainods ln hižno od Sal-dun'a S*. nad^Hp po'rVušP,e prebiti nemške črte. Naihuišl je bil sunek ob obeh stra-nph Pampaliia, kjer 1e po Izredno močni topniški pripravi vedno znova napadalo n« širini 4 Vm 7 »strelskih d;v1zi1 <• številnimi oklcnniki. Bran'Id so vse napade ra- nekaterih k~aievnih in tnko* ^MoT^nih vd-rov, odbili S sestrelitvijo 99 oklopnikov je zvišalo število v dveh Ineh v uničenih sovietsklh bojnih vps n-^ 5i0__ Les us«eh japonskih letalcev Tokio, 28. dec. Kakor je objavil japonski glavni stan v četrtek, so edinioe japonskega letalstva 26 decembra ponoči napadle sovražnikova letališča na Sa panu ln Ma-rijanskem otočju ter na osmih mestih zažgale tamkajšnje letališke naprave. Japonske pomorske sile so ponoči 25. decembra vdrle na področje San Joseja (Min-doroi in so kljub silni obrambi napadle sovražnikove ladje, med njimi 4 zasidrane prevozne ladje ter 1 torpedni čoln. Japonci so potopili 1 prevozno ladjo, 1 torpedni čoln ln 2 manjši vozili. Razen tega so zažgali več nadaljnjih edlnic. Japonski leta'ski oddelki so istočasno • podporo pomorskih ml napadi' sovražnikova letališča pri San J ose ju ter povzročili na več mestih velike požare. Rasen tega ao potopili 4 sovražnikove torpedne čolne. En japonski ruitlee ja bil taiko dovaa, Dr* Gobbets fes* za Novo leto Berlin, 29 dec. Minister dr. Goebbels bo govoril za Novo leto 31. decembra 1944 ob 20,15 preko velkenemškega radija nemškemu narodu. Izredni uspeli! nemških čet Berlin, 29. dec. Bife z močnejšimi sovražnikovimi silami v Ardemh je bila tudi v četrtek izredno si'o' ifa. Na severnem krilu jo moral sovražnk kljub silni, obrambi opustiti nadaljnje ozemlje, z močnimi napadi, ki so jih podpiral"« oklopniki m nzkeleteči leta ci pa se mu je posrečilo z juga zabiti ozek kl'n v smeri proti Bastognu Nadaljnji trdi bcjl se razvijajo v srednjem Luksemburgu. Da se dovolj ocenijo izredni uspehi nemških čet, se morajo upoštevati tudi posebne ozemeljska razmere na tem boji"ču. Ardeni obstoja o iz visokih planot, s katerih «e dvigajo štro«;, do 600 m visoki gorski grebeni. Med njim: so globoko urezane doline. Obširni gozdovi z gostim grmičevjem se raztezajo med St. Hubert tom na jugovzhodu in Malmedvjem na severovzhodu. Gorico ozemlje Ardenov je razdeljeno z ozkimi dolinami več rečic. Vzhodno ležita dolini Ambleve 'n Salma. nato s'edi proti vzhodu dolna gornie Ourihe. v kateri je v vonem poročilu večkrat omenjeni kraj Laroche. Ozemlje med Salmom in Ourtho se imenuje P'ateau des Ailles Pokrito je z res-jem n močvirj» ter je v pos ednjih dneh prizorišče ogorčenih, za nemške čete uspešnih napadalnih bojev Dalje proti zapadu križajo Ar dene rečice Le Homme LeSfe in Semoist Deloma so pogozd-ena obrežja izredno strma n imajo le ozke prehode. Zaracf teh globokih dolin s strm'm; pc-bočM so morale izvesti napredujoče nem?ke čete često izredno težke naloge toda kJiuh temu niti te zemelji-°kc ov're niso mog'e prenrcčiH vdora nem-f1c'h čet na področje, k; ga je držal' sovražnik. Slično ozemlje kakbr v Ardenih je tudi rta srednjem uksemhurrk"em oodročiu. kjer po* skušajo amer«ki oddrik'. k; so Vh odvzeli od Saare. prekorač't reko Sauer in *f«sniti nemška predmostja u7tt od roko Južno od Wi!tza in na rHid^oči'' F: hteniacha so «e menjavah v Cctrrek - . .- n?paj z rnra-Škimi protisunk- iz če«ar v, se rizvvl' zopet trdi boji. ki do večera še n sr, bili zaključe-n' Na bojišču oh Sari n na nfM^em obmejnem ozemlju so nemške napadalne skupine nadalje pritiskale ne da sc tamkai razvili večji spopadi Tudi v gomi' A'zacji k er je mora' sovražn .k severnoza^adno od Kolmar-ja zaradi nem^h protinapadov opustiti nekaj ozemlja, to ostali boji krajevno omeje- Darujte za Zjmsfco pomoč!. Somrak sovjetske zvezde Cilji in možnosti akcije generala Vlascva t Pod tem naslovom priobčuje znana politična revija »Das Reich« zanimiv članek Roberta K r o t z a, ki nazorno osvetljuje duševno in moralno osnovo osvobodilne akcije generala Vlasova. Akcija zavzema vedno večji razmah ter bolj in bolj zbira v svojem okrilju milijonske množice sovjet-.skih podanikov tako v Evropi kakor tudi v Sovjetski uniji sami. V naslednjem posnemamo po članku glavne misli: V noči 16. novembra t 1. je nemški prisluškovalni odred na vzhodni fronti ujel kratek razgovor med dvema sovjetskima radijskima telegrafistoma. Prvi je vprašal: »Ali si slišal praško zadevo?«, nakar je drugi odgovoril: »Da, toda le delno. Je nisem dovolj zgodaj ujel Sicer pa o tem ne govoriva! Zdi se, da sonce že vzhaja.« Ta prvi odmev, ki ga je izzval praški manifest generala Vlasova na dan ustanovitve odbora za osvoboditev narodov Rusije, se je medtem spremenil v vihamo diskusijo. V delovne prostore omenjenega odbora prihaja na desettisoče dopisov iz ujetni-kih taboršč, -z vrst vzhodnih delavcev, iz vojašnic ruskih dobrovoljcev ter iz njihovih oddelkov na frontah. Pri tem nastaja vprašan e, kaj je sprož»lo akcijo generala Vlasova, nekdanjega rešitelja sovjetske presto'nice in poveljnika najboljših divizij rdeče vojske, kakšne konkretne cilje sa je zašita vil odbor, kakšno taktiko bo uporabljal za dosego teh ciljev kakšne izglede ima v tej fazi vojne ideološki in obenem vojaški upor proti Stalinovemu boljševizmu. Po zelo nevarni vojaški in politični krizi boljševizma jeseni m pozimi leta 1941, ko so se množila znamenja za skorajšnji zlom bolj-ševiškega sistema, ko so vojaki rdeče vojske v množicah prehajali na nemško stran »n ko Se je pokazalo, da široki sloj; narodov Rusije v svojem temelju niso bili dovolj boljševi-ziTani, je Stalin pno glasil »osvobodfno vojno za rešitev domovine«. Obenem s tem so v Kremlju dovolili razne koncesi e. Razpustili so vsaj na videz kominterno, ukinili v četah zloglasne politične komisarje, proglasih versko strpnost ter v splošnem krenili na pot nacionalne politike. S takšn;mi cenenimi ukrepi se je Stalinu posrečilo dvignit", bojno razpoloženje v narodih Rusije ter objadrati najnevarnejše čeri na pat k svetovni revoluciji. Skoro tri leta je trajalo splošno navdušenje, naposled pa so narodi Sovjetske zveze prišli do spoznanja, da so bili spet prevarani. Kljub navideznim koncesijam je ostalo vse pri starem, režimxk; pritisk sam pa se je še cjačiL Nastopilo je splošno razočaranje. General Viasov je s svojim manifestom govoril iz srca milijonom razočaranih. Zastavil je svoje delo tam, kjer so boljševišk; doktri-narji zatrli /ali izpačili dobre pridobitve resnične revolucije. Kct glavno zahtevo postavlja Viasov odpravo Stalinovega sistema, osvoboditev narodov Rusije izpod boljševizma ter vzpostavo člcvečanskih pravic, k", jih ie izvo-jevala Ijudeka revolucija leta 1917. V štirinajstih točkah podaja manifest osnove nove državne ureditve Rusije. Kot najvažnejša načela se navajajo: enakopravnost vseh narodov Fusije, pr znanje njihove pravice do neoviranega narodnega razvoja, do samoodločbe in suverenosti, socialna pravičnost Itd. Dočim svet še razpravlja o praškem manifestu, se je odbor že lotil praktičnega dela. Močan odmev je dosegel manifest pri odredih ruske osvobodilne vojske, pri vzhodnih delavcih, predvsem pa pri sovjetskih vojnih ujetnikih v Nemčiji. Marsikdo se čud;, kako eo mogla iz posameznih raztresenih bataljonov v tako kratkem času zrasti močne ruske d »vizije s avoMm lastnim vodstvom. Oborožene so z najboljšim orožjem in preveva jih prepričanje, da se sedaj bore kot priznana zaveznica Nemčije za svoje lastne cilje. Vse nade sovražnikov Nemčije, ki so jih stavii na delavce z vzhoda, so sedaj postale še bolj brezpredmetne, kajti deavstvo z vzhoda se je odločno izreklo za politično linijo generala Vlasova. V spoznanju, da se poslej borijo in delajo za lastne cr je in za lastno zmago, bodo delavci z vzhoda nedvomno zastavili vse svoje sile ter še povečali svojo zmogljivost. Tudi v taboriščih sovjetskih ujetnikov se živahno prijavljajo dobrovoljci za rusko osvobodilno vojsko. To so mogočni rezervoarji, v katerih se sestavljajo nove divizije ruskih narodov za boj proti boljševizmu ter novi tisoči delavcev za delo v tovarnah. Zelo je že izločena agitacija boljševiških agentov, ki so se uveljavljali med vojnima ujetniki in vzhod-ncni delavci. Akcija generala Vlasova pa seveda m prva zbudila spečih s»l. marveč je bil marsikdo že po prvem stiku z Nemčijo im Evropo pripravljen bojevati se proti boljševizmu Znano je, da so se že v prvem letu vojne na vzhodu osnovali prostovoljski oddelki' za borbo proti boljševizmu in da so se v boju tudi povsod dobro obnesli Z vseh področij ruskega, ukrajinskega, kavkaškega. turkestanskega in beloruskega življa so se že zgodaj zbirale manjše in večje skupine za aktivni odpor. Oetae pa so nekako osamljene in malo učinkovite, ker še niso imele visoke ga in prepričevalnega političnega koncepta ter enotnega taktčnega vodstva. Vendar so tudi tako tvorile trdno osnovo za zbiranje proti-boljševiških sil in iz sedanje Sovjetske unije. vseh nezadovoljnih in vseh nasprotnikov Stalnovega pasihvškepa režima, ki jih je opeharil za vse, zaradi česar je življenje šele življenja vredno. Razvoj na frontah ln sovražnikovo nasprot-stvo zahtevajo modro taktično skupno delo vseh oni1«, ki odklanja o boljševizem ter so pripravljeni boriti se za sorodne narodne in ideološke cilje. Akcija generala Vlasova je baš v času, ko je duhovno razpoloženje dozorelo. te sile povezala, da jih v koordinaciji povede k ugodnim uspehom. Program gene rala Vlasova. ki se pametno ogifclje veiko-rusklh imperialističnih zahtev ter jamči narodom Rusije narodno samostomost, olajšuje in pospešuje sodelovanje v borbi. Učinkovito geslo skupnega boja proti boljševizmu združuje v medsebojnem zaupanju doslej razcepljene narodne drobce za dosego prvega odločenega cilja. Pritisk skupne usode in združu-oča moč skupne borbe bosta izenačila more biti še obstoječa medsebojna nezaupanja in posebne že'je narodov Rusije kar bo zagotovilo osvobodilnemu odboru veliko vlogo, ki mu v sedanjem razvoju voine po pravici gre Ako se bodo stvari še dalje tako razvijale, kakor so sie začela bomo kmalu lahko slišali ne samo o programatičnih zahtevah, marveč o pravem pravcatem uporu narodov Rusije. Ideološko in borbeno stoje že danes poleg milionskih množic vzhodnih de'avcev in vzhodnih dobrovoljcev na tej strani fronte vedno jačje ustaje narodov v boljševikem zaledju. Od Kavkaza do gozdov pri Brjansku odmeva etapa od bojnega šuma Cele boljševiške divizije so zaposlene v borbah proti narodnim borcem raznih narodov Sovjetske unije, ki so nasprotniki Staliiovega samosilni-štva. ProtiboljševiSco usmerjeni vojaki rdeče vojske, ki so se naveličali vojne in ne najdejo vrzeli, da bi šli preko fronte, se pridružujejo dobro organiziranim in močno oboroženim uporniškim skupinam Tudi ti borci bodo sčasoma dob i'i priključek k ideologiji 'n ciljem generala Vlasova. Nemčija seveda z vso srvojo močjo in z lojalnim priznavanjem vseh upravičen;h interesov podpira to protiboljševi"ko gibanje Ocena vrednosti novega sobojevnika pa mora ostati v mejah realnosti. Ničesar ne sme izostati, kar more spore dno z rastočimi uspehi v tej težki fazi vojne pridobljenega zaveznika na zunaj in znotraj izgraditi in utrditi to zavezništvo. Tudi nove sile ki korakajo z nami. nam ne bodo prihranile naših lastnih naporov.' L?hko pa upamo, da bo razšir ajoči se upor ruskih narodov v zvezi z našimi lastnimi odpornimi ln borbenimi silami pomenil vsekakor občutno postavko v vel'/-eim obračunu. Znova v posesti Iniciative Dva nova bombna napada na Borovnic? Borovnica, 29. decembra. V Ljubljanski pokrajini jc Borovnica med prvimi doprinesla težke krvne in ma-terijaine žrtve kot posledico angloameri-škega terorističnega bombardiranja. Vsem so še v spominu poročila o prvih bom-bardiranjih, ki so silovito poškodovala to lepo slovensko vas in terjala življenja mnogih vaščanov, mcž, žena in otrok. Va-Sčanl so se po prestanih strahotah zopet pomirili in Borovnica se je počasi vračala v običajno, redno življenje. Kljub temu je prebivalstvo še vedno plašila zla misel, da se bodo angloameriška letala nekoč ponovno pojavila z obilnim tovorom eks-plozSva, ki je povsod, kamor pade, glasnik smrti in uničevanja. Najmanj pa so se Borovnicam nadejali, da jih bo nova preizkušnja doletela vprav na božične praznike. Res so teroristična letala drvela visoko nad krajem in se zanj niso zmenila. Malokdo se je zato, ko je zvon iz župne cerkve spet naznanjeval prihod sovražnih letal, takoj zavedel, da gre tokrat znova za bridko resnico smrt- ne nevarnosti. ZaJ pa je bilo tako in posledice niso izostale. Okoli 11. dopoldne so angloameriška letala odvrgla na Borovnico v več valovih nekaj desetin bomb. Bombe so eksplodirale z močnimi detonacijami in so prizadejale po vsej Borovnici škodo na poslopjih, tu večjo, tam manjšo. V Kurji vasi so bombe porušile še tista poslopja izza prejšnjih bombardiranj, kj so jih prebival, ci lahko uporabljali. Od vaščanov so bili ranjeni trije: gostilničar Jožef Zalar, njegov sin Jožef in železničarjev sin, učenec Jcžef štrukelj. Gostilničar Jožef Zalar je kasneje na posledicah umrl to ga bodo pokopali v nedeljo v Borovnici. Angloameriškim letalcem pa tudi ta ponovni napad na mirno slovensko vas ni zadostoval. Naslednjega dne so se ponovno ustavili nad Borovnico to odvrgli okoli 15 bomb, na srečo pa prebivalstvo pri tem drugem napadu ni utrpelo izgub, ker je bilo preplašeno še od prejšnjega dne to se je pravočasno zateklo v zaklonišča. Domobranske patruljne akcije pri Rakeku Poročali smo že, da je oddelek domobranske udarne skupine z Rakeka dne 20. 1 m. na Bloški Polici presenetil neko taborišče tolovajskega notranjskega odreda in ob tej priliki zaplenil kompletno kuhinjo. Kaikor se naknadno poroča, je šlo za komoro neke čete notranjskega odreda. V kratkem spopadu so pačili trije komun sti, eden pa je bil ujet Bil je to neki prisilni mobiiliziranec iz Doline pri Trstu. Dva dni poprej, 18. t. m, je patrulja ista udarne skupine ob Gornjem jezeru pri Stairem trgu nailietela na tri'tolovaje. Eden je padel v boju, dva sta bifa u;eta. Padli je bil italijanski kmrnmist. ujetnika pa sta domačina. Pri obkoliitvi vasi Radlek je domobranska patrulja 14. t. m. prepodila iz vasi manjšo skupino tolovajev, od katerih so v spopadu trije padli. Vsi trije so bili brez dokumentov in jih ni bilo mogoče identificirati, po uniformi in znakih na rokavu ja se je pozn*>fo. da je bil /*den od n:ih četni komandir. Berlin, 29. dec. Z vojaškim položajem ab koncu lata se bavi glavni urednik 1 sta »Vdikischer Beobachter« Wilchettm Vfcass v vrsti člankov z naslovom »Znova v posesti iniciative«. V prvem članku piše Weiss: Po letu, polnem vojaških kriz in udarcev resnega značaja, ee je dogoail na .nemškem bojišču izpad, katerega svet nd več pričakoval. Imponirajoče aejanje obstoja že v okoliščini, da je bijba nemška voj-ka sposobna napraviti po umiku z atlaniskega branika do Rena neposredno iz ob.ambe to ofenzivo. Ni dvoma, da je sovražnik opreml jal svoj napad s potratno uporabo materijala, ter je postavi; n mško obrambno črto pred najtrši preizkus. Dogodki zadnjih dni pa so znova potrdili vojaško izkustvo, da ni odločilen po az na bojišču kot tak, temveč njegove posjecice. Zaito rruoreimo presojati vojaški položaj iz vprašanja, kake operativne cilje si je postavil sovražnik in kaj mu je uepa o doseči Ko se je napredovanje Angloameri-čanov ob koncu avgusta ustavilo ob meji Rena, se je napravilo na bojišču več težišč. Kmalu se je pokazalo, da ima sovražnikovo vodstvo namen, poastiti se naravnih vdor-nih vrst, po katerih so že od nekdaj korakale napadajoče vojske od zapada v Reich. Pri tem je trpelo to napredovanj'? proti novoosnovanemu nemškemu b'jiš&u že od pričetka Aa vidni lepo ni napaki, -everno napadalno krilo sovražn kovih armad je js«a*o občutno zadaj in se ni mo-. glo prebiti na iabo višino, na katero eo pr -sle ameriške armade od Ro.mon^a pa do švicarske meje. S i*m je nemško voj .o vodstvo z uspehom pieprečlo ob.at Mont-gommeryjev.h armad na desno, ki je t „-ou U važen pogoj za nameravani zuv-zru^ki napad na nemško vojsko ZJp dno od Rena. To je sovražnik tudi pravočasno sp z al, ko je 17. in 18. sipte-nixa v zaščit: svoj h mnogo močnejših leta sit h sil tr cei ±>a-dafcke operacije pri N jm g u in Arnlu-mu, kjer mu je kljub najtežjim i gubam izostal odločilni uspeh. Za- nad..4,ev..nje sovražnikove ofenzive ^ bila škodlji a tudi še druga okoliščina, naimeč za ed ba Anversa. Odločni nemški odpor pred izlivom Sche4de vse do prvih tednov septembra je izpojn.il važno prvorazr dno nalogo. Preprečil je zlasti sovražn ko. emu poveljništvu, da bi osk belo svoje b >ji če s potrebnimi dovozi in rezervami, ki so nujne za resnično veliko ofenzivo na široki črti Tudi navidezno n? izčrpna tvar.ia premoč zapadnih sil postane tehko dv> m-ljiva, ako nalete na ži avo se co ečega nasprotnika, ki jih sili, da hit € je z prav-lrjajo materijal in municijo, ka..yd George, k-je star že skoraj 82 !et, je sprejel ta s.,lep na podlagi zdravniškega nasveta. Deset ameriških stavkov Po »K&rntner Zeitung« prinašamo točne prevodedesetihcitetav iz^-„ih ameriških listov ln knjig. Vsaka opazka in vsak komentar bi bila odveč. Deportirani evropski delavci v boljševiškem suženjstvu . Stockholm,- 29. dec. »GoeteborŠki trgovski in pomorski list« javlja, da namerava sovjetska vlada zgraditi 800 lom dolg pi-novod iz Saratova v Moskvo, ki bi ga naj gradilli izključno deportirani delavci iz evropskih dežel, zasedenih po sovjet: kih četah. Na teh področjih bodo zgradili v ta namen nova obsežna koncentracijska taborišča za finske, baltske, po jske, ru-munske. srbske in madžarske deilavce-jetnike. Komunistična skupščina v Skopi ju DunaJ, 29. dec. Sofijski rad;o objavlja poročilo komunističnega lista »Rabotničeško delo«, ki poroča, da je bija v četrtek v Skopdju druga »ljudska skupščina« svobodne, federativne države Makedonije. Vest je v toliko zanimiva, ker obstoja trenutno v Grčiji vefldka zaskrbljenost so- ičo Titovih invazijsSdh namer z makedonskega področja. »Mi Američani se bojujemo za svobodo to nočemo nikomur vsiliti svojih idej in svojega prep čanja. Ker pa so le-te v resnici edino pametne na vsem svetu, moramo zahtevati, da tudi ostali svet tako misli in dela, kakor mi.« (New-York Post, 7. januarja 1941.) »Nemci so tajtostven in nevaren narod. Komaj vsak tisoči Američan ima sploh kak pravi pojm o tem, kje ta narod prav za prav živi in kako se tam živi.« (New-York Herald-Tribune, oktobra 1942.) »Nemške žene ostanejo celo takrat svojim možem zveste, ako se ti po po oki izkažejo za slabe pridobitnike ter ženi ne morejo ničesar nuditi. To priča o nesamo. stojnosti to neumnosti nemških žena.« (Bulletin Womens City Club v Ctoctonatl-ju z dne 15 aprila 1941.) »Nemško blago je najbolj solidno na svetu. To se nikdar ne rent:ra. Za naš iz- . voz pa je nemško blago velika nevarnost, ravno ker je dobro to trpežno. Zato moramo prisiliti Nemčijo, da bo tudi ona izdelovala masno blago.« (New York, Journal of Comerce, 23. junija 1934.) »Kultura pomeni zaposlitev s stvarmi, ki ničesar ne donašajo, zato je ta zaposlitev nespametna ter samo potrata časa.« (The Clerc Journal. Chicago, maja 1941.) »Preveč se govori o čudovitih starih gradovih, palačah in katedralah v Evropi. Vse sem si ogledala in videla, da so ne-moderne in za nikakršno pametno upoiabo. Stavim, da bi mi. ako bi hoteli, vsak čas lahko zgradili mnrgo večje in lepše.« (An Američan Women ih Europa, knjiga, 1940, New York.) »V Evropi se vsako leto tiska nekoliko stotisoč knjig, kakor pa vidimo, zadnjih 50 let med njimi ni bilo niti ene. ki bi šla sijajn"> v <*enar.« (Los Angeles Times. 18. marca 1939.) »Tako zvana kultura, ki ima v Evropi tako velik ugled, je slab posel. Sele mi Američani smo \t nje napravft deber posel, ko smo io povzdignil' v civilizacijo.« (The Sami>le Čase. gl^o ameriških trgovskih p~?kw. srri'a 19?9 1 »V Fn-oni w> b<"-a*J. ki se vse svoje življenje ne 3 okopi jejo niti do najmanjše- ga bančnega računa. Očitno ne razumejo svojega posla, dasi je ta neprimerno lažji, kakor naš. Vsi Evropci so sentimentalni.« (»As a Tramp Round the Wo,ld.« knjiga C. Bennetta, New York 1941.) »Cas je, da se vendar enkrat v krščanski ijubezni do bližnjega zavzamemo za otroke naših pradedov, Evropcev. Ti so popolnoma p opadli to nimajo več pojma o Bogu in o trgovini. Njihove cerkve so siromašne.« (Dopis listu Christian Science Monitorju, 11. aprila 1943.) Obvestila »Prevoda« Oddaja žganja, orehov in zdroba Upravičenci, ki doslej še niso dvignili dodatka žganja, orehov in pšer ičnega zdroba, lahko dvignejo žganje pri tvrdkah: Jeras in drug (Ciril-Metodova 33). »Mafira« (Franikopanska 9), Meden (Ce ovška cesta^; Orehe in zdrob pa v rn ekarnah: Hos a Maidja (Tavčarjeva ul.) in Zorko Jožefa ((Gosposka ul.). Poseben dodatek olja za delavce Delavci, ki so v posesti ve javne dodatne živilske nakaznice za mesec december Z3 ročne delavce (R D.), za delavce pri težkih delih (T. D.) ali za delavce pri najtežjih delih (N. T. D.), dobijo pri sv: jem stalnem trgovcu enkratni poseben dodatek 1 del olja na odrezek »R. D. 1« ah »T. D. 13« a'i »N. T. D. 22«. Trgovci v ljubljanski občini cberi i o to olje do petka 5. januarja 1945. Zbrane m ločeno nalepljene odr~zke RD. TDm™ pa predložijo Prevodu.. Gospo-ka 12/1, sooa št 10 v ponedeljek 8. januarja 1945. Trgovci v ostalih občinah pa bodo delili oje in predložili odrezke po odredbi pristojnega občinskega preskrbovailnega urada. Pripominjamo, da so dodatne nakaznice za vse vrst« delavcev pret;sk*ne: a) za področja Ljubljane znotraj b'oka z vijoličastim »O«; b) za področje b!iž> ljubilan-»ke okoflice zural blpka. občine Jožico. PoTe. Dobrunje in Rud*~fflo z eno vij-liča-sto č"to; c) za vso ostalo pokrajino: z dvema vijoličastima črtama. Uspel napad na sovražnikov® letališče v severni Burat Tokia, 27. dec. Kakor javija »Dornei«, je napadel oddelek japonskih nočnih bombnikov 25. decembra ponoči prednje sovražnikovo leta'išče v Bhamu v severni Burmi. Japonci so zažgaTi 5 sovražnikovih letal. Nndalje so uničil vojaške naprave v bližini letališča. Vsa japonska letala so »s vrnila. Tokio, 27. dec. Z burmanskega bojifCs javlja agencija Domei: Japonski bombniki so zažgali na letališču Kalowa, ki je najbolj naprej potisnjeno sovražnikovo letalsko oporišče na čindvinskem bojišču, brez lastnih izgub 12 sovražnikovih letal, med temi 10 večjih. Letalski napad na ot k Moreta i Tokio, 28. dec. Domei objavlja: Med silovitim letalskim napadom na neko »o-v:ažnikovo oporišče na otoku Morotai so povzročili japrnski oddelki dva požara ln poškodovali neko torpedovko pred otokom. Vsa napadajoča letala so se vrnila. čangkajšek o položaju na Kitajskem Sanghai, 27. dec. V nekem govoru je Izjavil Cankajšek, da položaj v Cunkinška Kitajsiki nj »rožnat«. Japonci so vdrli 700 km globoko v dežel« ter zgradiji Han-kau v svoje glavno oporišče. ŠanghaJ, 27. dec. Kakor javlja »United Press« iz Cungkinga je odstopil bivši finančni minister čungkinške vlade dr. Kun g sedaj tudi kot predsednik narodnega odbora za pomoč in je opustil tudi druge službe. ker se namerava popolnoma umakniti v zasebno življenje Kurivo za družine z otroci Pokrajinski gospodarski svet objavlja, da je odobren za družine, ki imajo male otroke v starosti do štirih let, izreden do-daitak kuriva in sicer za vsako tako domač in stvo po 40 kg premoga in 60 kg koksa. Razdeljevanje teh količin se prične takoj in so trgovci že v p sasti potrebnih ko)';čin kuriva. Vsak trgovec je preje? od gospodarskega sveta poimenski seznam takih domačinstev, ki je sestavljen na podlagi prijavnic in v katerem je navedena tudi številka nakaznice za kurivo, na katero nripa^a ta izredni dodatek. Oddaja bo zaključena z 31. januarjem 1945. _ Obve^h §!<*vewskega Rdečega križa paket?: Vrstni red za sprejemanje pake-i tov za čas od 2. do 5. januarja 1945 je sledeči: V terek dne 2. januarja 1945 dopoldne se bodo sprejemali paketi za naslov-ljence s črkami A, B, C, C in D, popoldne o! B. do pol 5. ure pa, s črkami E. F. G ;n H. nadalje v sredo dne 3. januarja 1945 paketi za nas! ovij en ce s črkami I. J in L, v četrtek dne 4. januarja s črko K in v petek dne 5. jnuarja s črko M dopoldne in popoldne. Cenj. občinstvo se ponovno naproša, da pazi na vrstni red, ki je objavljen koncem ' vsakega tedna za prihodnji teden, ker s tem odpadejo številna povpraševanja med tednom. SPOR T Otvoritev tur iir ja z malo žogico Danes od 15. dalje v Akademskem domu na Miklošičevi cesti Danes popoldne ob 15 se bo v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi eesti začel — ter nadaljeval vso nedeljo in še v ponedeljek do večera — me 1 narodni tab-le-teniški turnir za prvenstvo Ljubljane, ki ga je kot zaključno jubilejno prireditev pod pokroviteljstvom za županska posle t Ljubljani pooblaščenega generalnega tajnika Franca Jančigaja organiziral ŽSK F>rmes. Prireditelj si je že pred tedni za-sigu, ?I ta novi tekmovalni prostor za tab-le-teniški spert in ga v tem kratkem času opremil tako udobno in skoraj razkošno, da bo nudil tej prvi oficielni prireditvi te vrste v našem mestu res nad vse dostojno prizorišče. Tekmovanje, ki obsega vsega sedem aH celc osem disciplin in na katerem bodo sodeloval j vsi znani ljubljanski predstavniki te športne panogice obojega spola, bo p.av posebno pridobil na privlačnosti zaradi nastopa večjega števila gostov s Kor ške, predvsem iz Celovca ln z Jesenic. Med gosti, ko so se z ljubljanskimi table-teniškimi športnimi tovariši že srečali pred nekako dvema meseoema v Vrbi ob Vrbskem jezeru — takrat so Ljubljančani še nekako brez posebnih težav to celo brez izdatnejšega treninga odšli zmagoviti z medsebojnega srečanja — je posebno med nežnim spolom nekaj odličnih zastopnic, ki bodo gotovo tudi v teh dnevih pokazale vse svoje sposobnosti na zelenih mizah. Tudi moška ekipa v zastopstvu Koroške bo sestavljena še zmerom dovolj močno, da bodo imeli Ljubljančani dovolj opravka z njimi, če s, bodo hoteli priboriti najvidnejša mesta, še bolj pa nekaj dragocenih daril, ki so jih organizatorji pripravili za zmagovalce v posameznih skupinah, čeprav je spored precej obsežen, je vedja tekmovanja mislil tudi na morebitne motnje brez krivde nastopajočih in zarali tega na primer že samo tekmovanje v moštvih prikrojil tako, da bo verjetno zaključeno že v današnjih popoldanskih urah. Tudi razpored tekmovanja v ostalih disciplinah je prirejen kar se da smotrno in kolikor le mogoče zgoščeno, da se bo turnir končal pravočasno in vsaj s te strani z zajamčenim uspehom. Razen tekmovanja po moštvih bo najbolj pestro tekmovanje mladine ta naraščaja. najbolj napete pa bodo seveda igre v turnirju za prvenstvo moških v kategorijah A to B ter žensk. Prav tako zanimive bedo tudi igre v dvoje, bodisi moške ali mešane. Skratka, ne bo je točke na tem trodnevnem turnirju, ki bi ne potegnila ie tako razvajenega gledalca, na čeprav gre samo za konkurenco z mednarodno udeležbo k! j« po sadnji poživitvi športnih zvae s K"ro§ko že skoraj vsakdanja, in čeprav gre samo za čas* ln naslove na tur-z ta ne+maniSo žogico, lri služI Vit l^odbuda za gojitev športa In telesne vzgoje. Važno navodilo Z ozirom na možnost, da bi bile ob priliki bombnesra napada razrušene vodovodne naprave, bi postala delno neuporabna tudi stranišča na vodno izplakova-nje. IDn se omogoči njihova unoraba, morajo biti na razpolasro v vseh straniščih na vodno izpisovanje večje posode, napolnjene z vedo Tudi bo potrebno, da se v tem slučaju stranišča od časa do časa desinficirajo. Izmed d^^^ekcijskih sredstev ie naj-cenejše in najbolje apneno mleko, v drugi vrsti klorovo apno, če je na razpolago. Nekje na dvorišču mora biti pripravljena večja količina gašenega apna. katero se po potrebi razredči z vodo in se z niim razkužijo stranišča. Vsaka Školjka mora imeti lesen pokrov- • Imejte vedno na uvrm, d» raJtloniM* ■! smetišče, temve« prostor — po večini manj udoben — kjer je treba prebit! vragih dolge ure. Zato skušajmo ohraniti vsaj eno udobnost — čistočo! Kronika * Ob letošnjih božičnih praznikih je bilo v i\ -mčiji oOoarovanih nad 3 nudjjoue otrok. Darove za otroke so poslale najrazličnejše zbiralnice. prišla pa so ceilo iz bunkerjev, kjer so jih v ta namen pripravili vojaki. * 457 sovražnikovih oklopnikov je uničenih. Z madžarskega bojišča je izvedal dopisnik mednarodnega poročevalskega urada: podpolkovnik Rudei, komandir neke jate nemških borbenih letal ter di,.iko-vanee z najvišjima nemškimi odlikovanji za hrabrost, je uničil dne 22. decembra na madžarskem bojišču 10 oklopnikov! S tem je zvišaj; število okjopmkov, ki jih. je razbil s svojim letalom na 457. Podpolkovnik Rudeil, ki velja že dolgo za najuspešnejšega letaica na svetu, je poletel tistega dne že 2.400krat nad sovražnika. * Preskrbovalni po|°žaj v Parizu postaja vedno slabši. Položaj pariške preskrbe postaja vedno slabši, piše dopisnik »Madrida«« francoske meje. Ako je že zadnjič pariški policijski prefekt opozoril, da prispe »d potrebnih 15.000 ton živil v Pariz tedensko le 4—6.000 ton ter da bodo deli;i premog le bolnikom in starcem, se je položaj sedaj spričo nemške za. a "ne ofenzive še nadalje poslabša'. Skoro vsa prevozna sredstva rabijo izključno za vojaške operacije, pa bo zato dobilo civilno prebivalstvo še manj blaga kot doslej. * Kazni za rumunske saboterje. Po vesli bukareštantskega radija ie sprejeti rumun-ski ministrski svet zakon o kaznovanju saboterjev mirovne pogodbe. Določene so kazni do 1 do 5 let ječe in denarne kazni od 25 do 100 000 lejev. zvezane z izgubo častnih pravic za tri leta Za urodn ke so kazni še mnogo bolj ostre. u— Nov gTcb. Kot žrtev bombnega napada je preminul ljubljeni mož, oče, sin, brat, stile in svak gespod Jo š k o Zala r , posestnik in gostilničar v Borovnici. Za njim žalujejo: žena Ivanka, roj. Suha-dolnik; otroci: Joško, Janko, Marjanca in Breda; starša Jože in Marijana; bratje Slavko; dr. Drago in Tcne; sestre Francka, Ivanka, Mimica, Elka in Angelca ter drugo sordostvo. — Pokojniku boli ohranjen blag spomin, težko p Nadetim svojcem izrekamo tudi naše sožalje! u— Tako je prav. že delj časa se je j čutila potreba, da bi se uralne in delovne ! ure lažnih uradov, pisarn in trgovin pri- i lagodile sedanji razmeram. Morebitne ovire onemogočajo uradovanje v znatnem delu dopoldanskega časa, medtem j ko so trgovine, uradi in pisarne popoldne pogosto olprte le pol ali eno uro I Zaradi tega je marsikje zastajalo delo in j pred vrati mnogih uradov se je nabiralo j vsak dan več ljudi, ker mnogi prejšnji ; dan niso mogli opraviti svojega posla. Se- 1 daj so se nekateri uradi in trgovine že sa- i mi prilagodili razmeram in poslujejo zju- j traj že kmalu po sedmi ali pa svoje j poslovne ure prestavile na tak čas, ko po j dosedanjih izkušnjah ni pričakovati ovir. Prav bi bilo. da bi jim sledile tudi druge pisalne in uradi. u— Zaradi n»siopiVJsj»a mraza so načele v Ljubljani ponekod zmrzovati vodovodne cevi. Z vodovodnimi cevmi ie sploh vsako leto pn zimi v našem mrs'u mnogo opravka ker so instalacije ponekod zrlo neprikhdno in nepremišljeno spefljane. Na takšne stvari je treba paziti že ko se napeljuje vodovod v hišo ter ga p-imemo zavarovati proti mrazu. V zim-kem času so motreči le še za^ifmi ukrepi, ki povzročajo mnogo preglavic in v sedanjih časih tudi mnogo potov in troŠkov. u— Praš-čerejci dobivajo p^dp'ate. — Urelba o reji in oddajanju prašičev obvezuje prašičerejce, da oddajo v primeru, Ko koljejo praš;ča za domačo notrebo, njegovo kožo Prevodu. Zbiranje kož je poverjeno Centrali za kože. ki ima svoje poslovne prostore na klavnici. Centrala pla-čuie kože po maksimalnih cenah, ki so seveda v skladu z maksimalnmi cenami drugih racioniranih pt ebščin. Letos je Prevod nri-mal prašičereicem ugodnost, da si lahko ob odiaii kože kupijo 1 ozir. pol kg podplatov, kakršna je pač kakovost oddane kože. Prašičereje! so se te ugodnosti zelo razveselili, saj Imajo tako saj nekaj od kože svojega prašiča. Vsi z največjim veseljem segajo po. podplatih, s katerimi bodo mogli vsaj delno kriti potrebe svoje družine. u— Dve koristni kn'isri: »S' dobnn kuhinja« iz peresa univ. prof. dr. Lušickega in zdravnice dr. Rožene Morijakove, pa VTa-dimiria L'čena »-Sh-anjevauje živil« bi morali bit; na noMci vsake umne gospodinje. V teh čcisih še*boflj ko kdaj prej: en sam dober nasvet poplača stroške. In takih nasvetov ie v obeh knjigah vse polno. Kupite i ti v knjigarni Tiskovne zadruge. u— Radio aparate, gramofone ali posamezne dele, kupuje po najvišji dnevni ceni A. Kovačič. Prešernova 44. u— Gospodinjski k-!e^ar za 1945, ki ga vsako leto izda K"« 'istima Tiskovne zadruge. ie prav primerno novoletno darilo gospodinjam. Dobi se v trgovini pri založniku. S^l~nhurgova uP. 3. u— »Za Podporni fond S'ovenskega domobranstva t. j. za ranjence in invalide Slov. domobranstva ie darovalo Društvo za zgradbo de'avsk;h h:š v Ljubljani 10.000 Lir na ček. račun 11.048. Podporni fond S. D se v imenu ranjencev in invalidov se cen' društvu i^kre^o zahvaljuje. u— Za invalide in ranjence Slovenskega domobranstva je d&ro. al 500 Lir g. Ku; ar Ludvik, izdelovalec peči in štediti :ik- v iz Male vasi-št. 50, občina Ježi ca. Za poklo— njeni božični prispevek se odbor Podpornega fonda S. D. v imomu ra je cev in invalidov najlepše zahvaljuje. Čekovn, učun št. 11.048. u— Kokoš, ki je zneSla nad 200 jajec. Takšno kokoš bi si v današnjih časih marsikdo želel. In vendar pravijo, da živi v Ljubljani. Od meseca februarja lo decembra je baje znesla 201 jajce, zdaj pa nekoliko počiva, kar je prav gotovo zaslužila. u— Pisalne in računske stroje ter boljša nalivna peresa kupuje po najvišj: dnevni ceni A. Kovačič, Prešernova 44. u— Dijaški koledar za 1. 1945,* v oikvsni in trpežni vezavi je izšel v zoložbi Knjigarne tiskovne zadruge — SeKnbu gova ul. 3. — Opozarjamo nanj sta.Š3 in di-jaštvo. Z Gorenjskega V Št. Pavlu pri Domžalah je die 25. decembra umiH starosta domža.skj ob i e in daleč naokrog najstarejši Gor. njec Mihael Kavka. Mož je le. os ob Sv. Miheiu dopolnil 94 let Pokojnik zapušča tri >ino e, med njimi znanega Ijub.janskegi stavbenika Karla Kavko in tri bičare. pokojnik je bLl d«ber znanec dr Janeza Evange .s a Kreka m diugih Slovencev. Materinsko slavje v Radovljici. Nedavno so imeli radovljiški Nemci ees-Jfinek, katerega so se udeležile v posebno v ilikem številu ondotne nemške motere. Višek prireditve je tvori; govor strankinega člana Franka, ki je slavil zasluge nemških mater v sedanji vojni. Na koncu so bile nekatere matere odlikovane. Od ikevanje je izročil materam okrožni štabni vodja Macher v spremstvu krajevnega voditelja Schus»a. S Ksroškega Dnevi pravnih svetova[Cev nemške delovne fronte za mesec januar in februar so bili te dni objavljeni. V Ca ov-cu so pravni svetovalci na razpolago interesentom vsak četrtek, petek in soboto od 9. do 12. u.e. V Veiikovcu bo pravni svetovalec na rez-polago dne 16. januarja od 9. do 11., v Beljaku vsak teden v sredo od 9. do 12 . v Kranju vsak ponedeljek in petek od 8. do 12., v pt. Vidu ob Savi dne 23. januarja in dne 20. februarja od 10.30 do 12.30, v Radovljici dne 3. in 31. januarja ter 28. februarja od 10.30 do 12.30, na Jesenicah dne 16. januarja in 13. februarja od 11. do 12.30, v Tržiču dne 30. januarja in 27. februarja od 10.30 do 12.30, v Kamniku dne 11. januarja in 8. februarja od 10. do 12., v Domžalah pa po dogovoru ter objavi krajevnega poverjenika. Prva iuženjerka na montanistični visoki šoli v Leobnu. Asistentlka na zavodu za kovine pri montanistični visoki šoli v Leobnu Ema Oničeva iz Beljaka je biila pred dnevi promovirana za doktorico inženjersikih ved. Oničeva je psva ženska, katera sd je na montanistični visoki šoji v Leobnu pridobila inženjsrsko diplomo in doktorski naslov zraven. Dom za dekleta v Cel°vcu. V začetku januarja bodo odprti v Celovcu mladinski dom za dekleta, katerega se je posrečilo zgraditi v zadnjih mesecih. V tem domu bodo dobile prenočišče dek^ta, ki bodo morale prekiniti v Celovcu potovanje zaradi doilge železniške vožnje ali zaradi napornega dela. Poleg prenočišč bo celovški dom za dekleta nudil svojim gostjam tudi večerjo in zajtrk, dočim se k osi'o praviloma ne bo izdajalo. « V Cel»vcu Je umrla 24. decembra po daljši bolezni v 76. letu svoje dobe Barbara Krečmerjeva, vdova po prokuristu celovške elektrarne. Pokopala so jo v 6redo 27. decembra na celovškem pokopališču. Na železniški progi Celovec—Kiiittenfefd so našli te dni mrtvo žensko, o kateri manjkajo natančnejši podatiki. Sodijo, da je najdenka stara 40 do 45 let V dolžino meri 154 cm, ima temne liaise, tri Zlete zobe v zgornji čeflrjusti, na sebi pa je imrja, ko so jo našli, kostanjev o-rdečkast pl šč in rumenkaste nizke čevlje. V ročni torbici je imela vozovnico aa vožnjo od Oeilovca do Znoima. S štajerskega Nesreča pri otroški igri. V Rosentalu prj K6flachu sta se igrala 8 letni rudarjev sin K. Lcrger in 6 letni sin rudarja Viktor pri tnalu s sekiro. Med igro se je zgodila nesreča da je starejši brat mlajšemu bratu odsekal dva prsta. Prometna nesreča v Gradcu. Dne 16. t. m. v opoldanskih urah je podrl tovorni avtomobil v Gradcu kolesarja Janeza Krajnerja. Slednji je dobil tako težke po. škodbe, da jim je podlegel v bolnišnici. Nepoboljšljiva taHca. Roza Aspermayro-va iz Sirnika pri Steyru je bila že ponovno kaznovana zaradi raznih tatvin in zaradi neizpolnjevanja delavsUdh dolžnosti. Pred kratkim se je zopet morala zagovarjati pred sodiščem, ker je izmaknila več kosov obleke in perila, nekaj vrednostnih predmetov in tudi denarja. Sodišče jo je obsodila na 3 leta ječe. Iz Trsta Božičnica nemške šole in lektorata. Na sveti večer je bila v prostorih nemško-italijanskega kulturnega društva v Trstu božičnica, ki so se je udeležili učenci nemške šole ter nemško-italijanskih tečaiev. Gojenci nemške šole ter tržaškega lektorata so bili deležni lepe obdaritve. Urad za protiletalsko zaščito opozarja prebiva stvo, da je polurni rok po danem alarmnem znaku dovoljen za promet le opim, ki 6e mudijo ob znaku alarma predaleč od kakšnega zaklonišča, taiko Ja imajo bliže do doma kakor do zakonišča. Ostalo prebivalstvo pa je dolžno ob alarmnem znaku zateči se v bližnje zaklonišče. Opozorijo občinstvu. Do nadaljnjega morajo bita vežna vrata stanovanjskih poslopij zaklen jena že ob 20. uri. Običajna raz-svetlitev stopnic traja do 22. Ob opozorilu letalske nevarnosti po 20. uri se morajo vežna vrata takoj odpre'i in ostati odklenjena ter je treba poskrbeti za predpisani način razsvetljave. Po znamenju za končano nevarnost j« treba vežna vrata takoj zakleniti Cene riiu. Ravnateljstvo deželnega prehranjevalnega urada v Trstu sporoča naslednje, uradno določen« cene rižu: navaden riž pri veffietrgc vcu v skladišču 6.50 lir. za skladišče malega trgovca 6.65 lir, prodaja na drobno 7.50 lir, navadni riž, luščen, Da clebeflp v veletrgovčevgm skladišču po 6.65 lir, v skladišču malega trgovca 6.80 lir, prodaja na drobno 7.75 ir. Tržaški ir^ovec žrtev motocik;istične n sreče. 47 letni tžaški trgovec Bruno Piaz^. iz Gozdne ulice 14 v Trstu se je peljal s trgovcem De Vescovijem na moto ciklu proti Reki. Na nekem klancu pri Novem Gradu v Istri pa je zd čalo motorno kolo zaradi delekta. Pri tm je vrglo trgovcu Piazao precej daleč s\; an Obl ža) je s po čeno lobanjo. De Vescovi pa „e oste] b ez p.;škodb. Piazzo so prepel ali v Trst. Um 1 je med prevozom v tržaško b lrišnico. trni OGLASI Iz c i Avstrijskim cd'ikov;:ncem. Ne.i š ;i svetovalec v Gorici vabi vse mitji e. e a. serijskih zlatih svetinj ter \e.ikih n malin srebrnih hrabrostnih svetinj, ki so *e že pri javili, da poidejo dne 30. decembra ob 8. 0 v poslopje v Rimski ulici št. 2, k prag-mu Ča.jtne nagrade. Tudi oni im ji eij , označenih hrabrostnih o a', kovanj, ki se do: lej še niso prijavli. so vab jeni k tej prirediUi in so napiošeni, da prinesejo s f-eb j p-i-tr^bna dokazna. Razde jevatije mleka v prahu za olroke. Pokiaj nski pr h a j.va ni i.rod v Go ic sporoča, da bodo raz jej je. ali v obč n h Gorica, Krmin, Gisdisče "b Soč , R man.-, Kapriva in Zagiad po 250 gramov mleka v prahu za otroke do enega leta. Cona m laku je 68 lir za kg. Oddaja žita in oljnih s ;e odda i najkasneje 28. fe^i-uarja 1915. M t pa je oddati v smislu predpisov- glede zakoa svinj. V števrrjanu je umrl frančiškanski br.;t Emil Komjanec. V frančiškanski red je stopi] v Ljubljani dne 9. a, rila 19 0 Doživel je starost 68 let. Zadnja tri le.a je preživel na Kostanjevici. Nezgode v Gorici in okolici, fioktni Fri derik Magres se je ponesrečil pri d lu in ima poškodovano levico. — 36le1ni delavec Adolf Benatti iz Čedada ima več poškodb na obrazu. — Levico si je ranil pri žaganju drv 47'etni mehanik Ivan Frarzot. — Dc1^-no nogo ima aemljeno 17letni zidar S Paieroil. — Desnico ima poškodovano 62-letna gospodinja P. Taeo iz Ločnika. — 31-letni eleiktričar Marij Lovec iz Vrtojbe Je našel izstrelek, ki je eksp'odiral. Love ( ;ma poškodbe na nogah in gornjih ustnah. ; Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolmš niči. t^au« ifict »lazbo. pUCa ta rsako Dateao L 0.50, najmanj^) inesek u Ce oglas« i' L 10.— Zk ženi t ve nt dopisovanja jr plačati sa vsUco t>exedo L Z.—. z» vse druge oglate L 1.— s* besedo, vendar pa plačajo pustrdo ralcl L »-S0 ca besedo Najmanjši i7.no- u ce igla« je L li.— U vsak ogla* J« treba plakati M >n prov takso L O-SO. *» dajanje naslova ali lifre pa L J— PEK'LO grem i kit in krpat na dom. Na-lov pustite v uj 'di. Jut: > ixkI '"o dogovoru«. 35091 1 MSrMtfV?.''i>»/. DOBRO KUHARICO ČL- to in po ;teao, k. po 1 spravlja tudi sobe sp.-ej i mem v manjše gospo-i dinjstvo. — Veliko pe-r.!o lzver. Naslov v oglas, odd Jut a 35026 la !'OS . REŽNICO išd3r za takoj. — Ing P:etner. Gledal k;i 4 III. 35187 la SLUŽKINJO iš ern zia takoj. — Ing P;etner. Gledališka 4 III. 351C8 li POSTREŽNICO za pOFpnvlj-nje trgovskih prostorov. :šie tr govina, s p.ipi tem Naslov v ogl odd Jutri. v 35039 la FANTA pridnega. zdrr.vega, sa razv,žinje iščem. — »M Jda«. Izd pralnih pr.&kov. Jenkova 7. 35044-la GOSTILNO dam tekoj na račun kavcije zm .žni natakarici. Ponudbe na osi odd. Jutra pod »N taVr^lca«. 35068 la I "> t - v' r. Beležmea KOLEDAR Sobote, 30. decembra: Evgenij. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Maj lica: Usodno naključje. Kino SlOga: Mlada srca. Kino Union: Tebi na ljubo. DEŽURNE LEKARNE D»nes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5; Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska 4; Bohinec ded.. Cesta 29. okiobia 31. ZATEMNITEV od 17.15 do 7.20. DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERA Sobota, 30. decembra, ob 16.30: operna pre 1 stava: Thais. Red Sobota. Nedelja, 31. decembra, ob 15.30 dramska predstava: Poslednji mož. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Ob 18 operna predstava: Cllvi® Opereta. Izven Cene od 60 lir navzdol. Ponedeljek, 1. januarja, ob 15 30 operna predstava: Princeska in zmaj. Mladinska opereta. Nadomestna predstava za 26. dea — Cene od 60 lir navzdod. Ob 18 dramska predstava: Poslednji mož. Izven. Cene od 40 lir navzdol. — Nadomestna predstava za 26. dec. • J. Massone1!;: »Thais«. Opera v treh dejanjih (6 slikali). Po romanu A. Francea napisal L. Gallet, prevel N. štritof. — Dirigent: D. žebre. — Režiser: C. Debevec. Silvestrovo v Operi. Ob 15.30 bo dramska predstava »Poslednji mož«. Občinstvo, ki je bilo navzoče pri uprizoritvi dne 26. t m., ki je bila takoj po začetku zaradi alarma prekinjena, opozarjamo, da se svoiih vstopnic ne more poslužiti pri nedeljski predstavi »Poslednjega moža«, pač pa je zanj kot nadomestna predstava določena uprizoiitev »Poslednjega moža« na Novo leto ob 18. url. — Ob 18. uri bo na Silvestrovo uprizorila Opera Dostalovo opereto »Clivia«. Na Novo leto L januarja bosta v Operi uprizorjeni operna in dramska predstava, ki se na Štefanovo 26. dec. zaradi alarmov nista mogli izvesti. »Princeska in zmaj« z nastopom Božička s spremstvom bo ob 15.30, »Poslednji mož« pa ob 18. mi. Obe te dve predstavi sta kot nadomestni za 26. dec. Vstopnice oi 26. dec. ostanejo v veljavi in jih nI treba zamenjati, samo za stojišča k »Poslednjemu moža« se je zglasiti pr| blagajni, ki izda novo vstopnico. Iddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 30. DECEMBRA 7.00—7.10: Poročila v nemščini; 7.10 do 9.00: Jutranji koncert; vmes: 7.30—7.40: Poročila v slovenščini; 9.00—9.10: Poročila v nemščini; 12.00—12.30: Napoved sporeda, nato: Opoldanski koncert; 12.30—12.45: poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini; 12.45—14.00: Koncert za delovni odmor (prenos osrednjega nemškega sporeda); 14.00—14.10: Poročila v nemščini; 14.30—15.00: Vaška godba in Domači sekstet; 15.00—17.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda; 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini; 17.15—18.: Prenos osrednjega nemškega sporeda (glasba); 18.00—18.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda; 18.30—18.45: Glasbena med-igra; 18.45—19.00: Gospodinjsko predavanje, ing. Albin Nerima: Naravna in umetna vlakna; 19.00—19.30: Fantje na vasi; 19.30 do 19.45: Poročila v slovenščini; 19.45—20.: Aktualno predavanje, govori Hans Pritz-sche; 20.00—20.15: Poročila v nemščini; 20.15—21.00: »Zvoki Iz operete, Radijski orkester vodi D. M. šijanec, sodelujeta: so-pranistka Baukart-Strle in tenorist Janez Lipuiček; 21.00—22.00: Prenos osrednjega nemikega sporeda; 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda; 22.15—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Za konec tedna. CFVLJ. VAJENCA pr,dne3r&, poštenih star. šev, s" pnmerno Sol-ko izobrazbo sprejme Jos p J-roS, Breg 2. 35057-44 UČENKO za čevljarsko obrt (šte-panje). s pri.-rerno šolsko izobrazbo, voljno die! a. poštenih staršev, sprejme Jos p Jaroš — Breg št. 2. 35059-44 OPREMLJENO SOBO 3 posebnim vhodom V bližini pokrajn.=ke uprave. iščem. Ponudbe na ->£■1. odd. Jutra pnd »Ves deta odotru, zaprvlena«. 350S9 23j ENOSOBNO stanovanje s kabinetom 'tn kopalnico v Šiški, zamenjam za dvoeobno ali Večje. Ponudbe na ogl. odd. Ju*-a pod »Takojšnja vselitev«. 35080-21 DEL STANOVANJA s kuhinjo, ali aanir, robo oz.r. stanovanje vza mem v najem s 1. Jan. 1945 aH kasneje. Ponud be z navedbo ulice pod »Plačam dobro« na ogi. odd. Jutra. 34942-21« SOBO oddam čea dam odsotnemu gopodu aXi gospodični. Hrenova 19-L 35022-23 SOBICO preprorto. odd .'m takoj Prednost imajo z last nim periom. Naslov v ogl. odd Jutra. 3S055 23 tsasmsM MOŠKO V LO dobrn ohranjeno, pro. dam aii z :iienjam. Flo Vijan. ka 40 pritličje. 34904-6 ŠIVALNI STROJ popolnoma n>v — a okroglim 6oJn!čkom — ugodijo prodam. N t i jv v t. odd. J utr i 34878 6 KONJIČEK gugaini, večji — lepo ohranjen nap oda j. Naslov v ogi odd. Jutra. 35090 6 RADIO 5 cevni, krasen zvok — novejš: model, ug^jdno prodr,m. Nislov v oglas, odd. Jutra. 35100-6 PISALNI STROJ Hairmiond črke v ci'.iU-ci. zelo ugodno proda trgovina -'"Med« Me6i, ni trg 3 — vhod skozi vežo. 35032 6 OTROŠKO POSTELJO z ki • nico. usnjen površnik in vetrni jop:č prodam. Gerbičeva 45. 35027 6 DVE POSTELJI čstl, beli, 2 poeteljnl omar.ci in dva žičn* vložka ter železno posteljo, proda trgov: m »Ogled' Mestni t g 3 Vhod skozi vežo. 35034 6 PRODAMO: moške škornje mofke 1 in dam ke črevlje. galo-še, ženske giiTijsste šk.-rnje, črno suknjo, damski plaAo, atlaške suknjiče otroško per;io 2» dojenčka, več malih otroških sank in drugo. Trgovina »Ogled«. Mestni trg 3, Vhod rfeo zi vežo. i 35035-45 KRIŽEC DRAGOCE!« na tanki Verižici ln dragocene uh?ne, prodam, i Naslov V ogl. odd- Jutra. 35042 6 j ČRNE ŠKORNJE i damske. črn damaki zimskt plašč ter dra dam«ka kostumi, ugodno prodam. Jože Godec. Knezova ul. 35. 35045-6 VOLNFN PLAiit čm. dobro ohranjen ln gojzarje fct. 43. ikopaj nove prodam. N-9flav v ogl. odd. Jut-a. 35046 6 USNJ. TORBICO potovalno, novo prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 35047-6 3 PULOVERJE volnene, brezrokavnike, nove, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 35048-6 BLAGO' oksford — par moškh srajc, prodam. Naslov v Ogl. odd. Jutra. 35050-6 SEMIS (Siv) za čevlje, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 35051-6 BLAGO Za moško obfofco aH sa diamskl kostum, dotore kvalitete več S-^cfch vzorcev, prodam. Nislov V ogl. odd. Jutra. 35063-6 TRIKO HLAČKE damske, otroške nogavi čke 8 hlačkami od 1—7 leta. Vse noro prodam. Naslov v ogl. odd. Ju tra 35049-6 KRZNEN PLASC ugodno prodam Naslov v ogl. odd Jutra. — 35064-6 JEDILNI SERVIS lep nsmlzru prt 2 no VI kapni. novo fino ino -:ko crajCo >n neka t me trov kontenlne. ugodno prodam Naslov v ogl odd. Jutra 35065-6 »KORNJE gt. 42—43. prodam KiV šek Tržaška c. 10-T 35083 6 BLAGO sa d»rr»ki olišč. lepo ln dobro, zarenj-om ali prod-m Rimska c 9 II | vrati 16 35084 6 ! DRSALKE j št. 24 n 28. zeU dobro ohranjene, prodam Na ?lov v ogl odd Jutra Jutra. 35087 6 GOSPODIČNA ieli resnegi znanja z boijšlm go-podon v svr ho ženitve Dop-se poslati na ogl. odd JuVa pod »21 letna«. 35052 25 RTUHE, KAPNE raznovrstn,-, perilo zim ^ko. letno br, ače. za -tore. tekače pei-zijske preproge, pirotške. bo ^an^,ke. linolej preproge tn linolej tekače raznn mošk i ženski ln otroš ka oblačila, kupi vsako količino plač? dooro — Hinko Privšek Ljublja na Gradifče 7 nasproti dram-kega gledališča 34580 7 KOLESA — VOZ i L \ moška d.-.m-ka. otrofka tr elkle z-> otroke, otroš ke ij! oboke ln športne voz čke kup m Hinko Privšek Liu kljuna Gra dičče 7 naepot drm skeg" gleda: :šsi SiSS'' 7 V KOM1S PRODAJO sprejem a m0 vsa kovrr me boljše predmete Pa:lu rerlja Venus pa!i?č? Ba ta. 34924 7 D* MS K' DRES smu^aj>ki. kup m. Naslov v ogl. odd. Jutru. 35033 r ZA PREPROGO dam zamenjavo Ponud be na ogl. odd. J'itra pod »Kajkoii«. 35053-7 DRSALKE kupuje in prodaja »Promet« (Nasproti Križan. ske cerkve). 35054-7 KNJIGE slov. ln nemške. »Ljub. ijanskl Zvoii« »Dom ln Svet«, kupuje knj.g.rna Žužek Pasaža nebotlč-n k. J-436-7 SNE2KE črne, št. 38 za srednje. vlsoko peto, takoj ka. p m. Naslov v cgl. odd. Jutra. 35076-7 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelka Amlinske. Adria, Bodočnost, Brez kuhinje, Bo-žkt 40. Bakrorezi, Boži. lek, Bet^n Banjica. Bo- žii, Cesta na Rožnik, Cl-sta ln varčna, C .sta .n poltena, Dam posojilo. Dolenjsko, Dobre sanke, Drva-obleka Dijak 14, Dva gospoda. Državni. Dober radio. Dvcsedežne. Dinamo, Doplačam 4000 l»r. Dober plačnik, Dobro ohranjen. Gotov m a. Hišo kupim Gramofon. Izven ccntra. Harmonika. Je'enovo rogovje. Kreto val eo. Kadilci javite, Kupec. Lončene peči, Lepa bodo:nosi, Ljubljana 1. Luč, LJubljana 2 Le. po. Lepa spalnica, Maščoba. M-.nik.ra. Mnogo od. eotna. M rna in poštena, M rila. Mijhna parcela. Moja dota: zvesto s;ce in pridne roke Nujnost, Nov, Najraje živila. Nujno gum ran. Ot.ožki voziček. Ohranjen štedil. 1 nik. Otomana. Pagat ul-I timo, Per^o. Pilot Po-! -ebni vhod Plačam po želji v protivrednosti. Po teno. Protivrednost. Poštena in snažna kuharici. P.egelj. Po praznikih. Plačamo. Prepoga. Redna piačn.ca. Rad Q december. Se izplača. Se lahko pere. Stroga tajnost. Schaffhausen. Stari novci Srečna družna, Stanovanje. Soba nujno. Shramba, Sooica, S.-mostojna go-podinja, škornji 41, Schubert-h e. penen;'e, Švicarski izda. lek. Trleder. Učenec. Vr-. n tev. V mestu. Zvestoba, Voz Zanesljiva. Zutv : ski sp>ort. Zmerna najemnina. Zamenjava. Zdrav-nik, 2enska. 22813, 2133. 220 W 5, 31. januar 1945. 39. 3 delna kredenca. 1. januar.. Tatvine koles Ljubljana, 28. decembra Uprava policije v Ljubljani je pretekii teden zopet prejela vrsto prijav o tatvinah koles. Dne 9. t. m. je bilo uikradeno z dvorišča realke moško kofio znamke »Puch«. Dne 12. t m. je zmanjkaJlto na Gosposvetsiki cesti Alojziju Senici moško kolo znamke »Gritzner«, vredno 5.000 lir. Istega dne je bilo ukradeno Stanku Pitaanicu v Kariov-ški ulici moško kolo znamke »Axo«, vredno 10.000 lir. V sredo, 13. t m je bilo ukradeno na Miklošičevi cesti moško kolo znamke »Diirkopp«, v Vušlci uillici moško koto Tomaža Boka'a, vredno 3.000 lir in v Mal-gajevi ulici Stanislava Goršeta moško kolo znamlke »Diiikopp«, vredno 15.000 lir. V četrtek 14. t m. je bilo ukradeno Josipu Hoivatu v Kolodvorski ufflici mCgko kolo znamke »Alba«, vredno 9.000 lir. Štiri kolesa so zmanjkala v torek 19. tjn. Na Celovški cesti je bilo ukradeno Antonu Bombažu moško kolo znamke »Hsikules«, vredno 7.000 lir. Na Gosposvetsiki cesti je bilo ukradeno Francu Jagru moško kolo znamke »Adjer«, vredno 7.000 Idr. Na*Poljanskem nasipu je biijo ukradeno Petru Kavčiču moško kolo znamke »Diamant«, vredno 8.000 lir. Končno je pogrešil svoje kolo še Ludovik Pangus, ki mu je bilo ukradeno v pasaži Bate. Njegovo kolo je znamke »Diik« in je vredno 3.000 lir. V nedeljo 17. t m. je bilo ukradeno na Dunajski cesti Milivoju Stanisavliijeviču kompletno zadnje kolo njegovega dvokolesa ii je Stanislavi j evič oškodovan za 3.000 lir. V noči na ponedeljek 18. t m. je bilo ukradeno na Mestnem trgu Vinku Skeriu moško kolo znamke »Peugeot«, vredno 10.000 Sir. Podnevi istega dne je bilo ukradeno na Resljevi cesti dr. Francu Brandstetterju moško kolo znamke »Diamant«, vredno 10.000 Idr. Na Vodnikovi cesti pa je zmanjkala s kolesa ATbine Omejčeve dinamo 6veti!!ka, znamke »Bosch«, vredna 400 lir. ztiri kolesa so zmanjkala v torek 19. t. m. Na Sv. Petra cesti je bijo ukradeno N. Ci-beju moško koto znamke »Adler«, vredno 12.000 lir. Na Dolenjski cesti ie zmanjkalo Alojziju Šuitaršiču moško kolo 2snamke »Diktator«, vredno 4.000 lir. Na Cankarjevem nabrežju je izginilo An^e i Pintarjevi žensko kc?o znamke »Elfa«, vredno 15.000 lir. Na Zafoški cesti je bSlo ukradeno Ftb-nji Cernetovl žensko ko(o znamke »Ze-ni Svensenu »Da se mi drznete natve^ati pravljico o vo^l-em mestu! Govorite o zvezah, ki ji\> vobče n"! Zvedo! sem. da zdavnaj niste več. kar «te bili, imajo vas za kockarja in pohajkovala.« Svensen je poskočil. Prevze] ga je bil občutek, kakor da mu izpodmikajo tla izpod nog. »Houlberg? Kaj ste zb'azneli?« se je poskusil rešiti. »Kako se upate--« »Molčite!« S temno zariplim obrazom Je stopil bivši sošolec proti njemu. »Sit sem te^a, ne d m se vam več imeti za n"rca. Dovolj je! Zdaj vztrajam na svoji pravici in hočem denar. Potrebujem ga za svoje otroke.« »Dam vam nekaj na račun.« Svensen je sklenil žrtvovati svojo zadjo g~tovino. »Zastran ostanka se zglasite čez dva meseca.« »Na račun? Koliko?« Dirk Svensen je povedal znesek. »Ne. Svensen — beračit nisem prišel — samo pravico hočem. Dajti mi vsaj polovico vsote, kj ste mi jo dolžni.« Jezen krohot ga je orekinil. »Po ovico? Vraga, odkod pa naj vzamem denar?« »Svensen, ne gonite me do skrajnosti,« je Houlberg posiljeno mirno zaprosil »Pravim vam. da potrebujem denar za otroke.« Dirk je izvleke listnic® ter po'ožil nekaj manjših bankovcev na mizo. »Nate, vzemite, več ta mah ne premorem.« Houlbergove roke, ki so še segale po bankovcih, so zadrhtefie. »To je V6e?« je vprašaj s težavo. Svensen je pogledal] na uro in pokazal na vrata. »Idite zdaj. Moj ča« je oddan.« Mudilo se mu je. da bi končati nevšečni razgovor. »Vrata mi kažete?« Houlberg je težko dihal. »Oditi moram — ker — imam domenek.« Ko je Houlberg zapuščal Sven^enovo stanovanje, je pred vrati trčil ob mladega moža. Tujec je pristopil k njemu in vzdignil klobuk. »Prosim, bi mi lahko povedali, ali stanuje tu, pri gospe Dongestovi, gospod Dirk Svensen?« Houlberg je mehanično prikimal. »Dirk Svenson — —? Da. tu stanuje. Sam je doma. Kar vstopite. Notri ga najdete — —« Kriminalni komisar Heinz Urban Je v pisarni med delom nekajkrat poškilil na svoieea tovariša Wernerja H?lbirga. »Skoda, da niste sami govorili z Llza-loto Fa knerjevo,« je rekel ter položil sveženj uradnih spisov v predal. *D'kle Je kakor utelešena slaba vest. Daj^a je ta^o nejasne odfivOre, da bi jo bi] na*ra'§i vzel s seboj. Menda bo tako in tako neogibno, da jo pripnemo.« Helbing je vzdignil oči od dela. »Dragi prijatelj, s tem mi n;?te povedali nič novega. Skoraj vsi ljudje, ki n so imeli v svojem življenju še nikoli opravka s policijo, postanejo zbegani in 7m d ni, kakor hitro jih jarnete siliti, da kaj izpa-vedo.« Urban je zamišf jeno otrnLl pepel s cigarete. »To sem tudi jaz že večkrat opaz;i« je zlovoljno dejal. »A Lizalota Falknerjeva ni povprečen človek. Po dosedanjem vtisu bi jo imel za jako bistro razen tega pa tudi ni spakljiva lutka, ampak podoba je, da prav nič ne zaostaja za 6vo'imi moškimi tovariši v laboratoriju. To in ono sem že poizvedel o nji.« Helbing ni odgovoril. Vstal je in zavrta.1 številnik telefonskega aparata. »Halo— tu kriminalni konrsar Helbing! Je gospod doktor Liidenheim tam?« Odgovor je takoj prišel. »Gospod doktor je nekie na posvetovanju. a bo čez dve uri spet tu.« »Hvala; prns:m. sooroči'e mu, da se zvečer og'as?m pri n^em« Po'o*H ie slu'ao na rogovile in posedal Urb?na t kisto čudno, da ta ni ved«! ne kod ne kam »Seveda se spet lotevate neč sa vei