glasilo delovnega kolektiva zp iskra - INDU. ¡¡trije za elektromehaniko, telekomunikacije,
ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Tito o nekaterih vprašanjih našega notranjega razvoja
Po ponovnem srečanju predsednikov Tita in Cause-sca 21. septembra v Djerda-pu, še je predsednik Tito s svojim spremstvom odpeljal v Bor, kjer 'se je seznanil z delom, napori in uspehi tega velikega rudarskega kolektiva. Izročil je v obratovanje novo elektrolizo bakra, ki bo imela letno zmogljivost 65.000 ton.
, Predsednik Tito je nato imel razgovor s političnimi iti gospodarskimi predstavniki Bora in okoliških občim,' v katerem je govoril tudi o nekaterih vprašanjih našega notranjega razvoja. Iz njegovega govora graditeljem Djer-dapa v Brestovački banji povzemamo, da so proizvajalci najtrdnejši temelj naše družbe in, da ne gre dramatizirati' nekaterih problemov in negativnih pojavov v našem notranjem razvoju. Moramo pa se z vsemi svojimi silami boriti za nadaljni razvoj naše socialistične skupnosti, ker le v močni Jugoslaviji, skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti bomo lahko prebrodili težave, ki se pojavljajo pri vsakdanjem življenju. Govoril je nadalje tudi o nelikvidnosti V naših gospodarskih podjetjih, o Vzrokih za takšno stanje in o ukrepih, ki bodo potrebni-, da bi takšno stanje čim prej odstranili in tako podjetjem omogočili normalno poslovanje. Nadalje pa je v svojih izvajanjih -predsednik republike govoril tudi- o prepo Časnem izvajanju . sklepov VIII. kongresa ZKJ in o tem, da bo za reševanje vseh naših notranjih problemov treba zlasti napraviti red y vrstah komunistov, da bo ZKJ lahko uspešnejše opravljala svojo odgovorno in pomembno nalogo. Po mnenju predsednika Tita .naj bi po končanih sedanjih investicijah federacija he prevzemala več novih, pač'pa naj bi se o le-teh odločale m dogovarjale same republike, ki bodo Pajlaie našle medsebojna so-Slasja in razumevanja. Poudaril je tudi, da če gre za monolitnost države; . niso ®pžni nikakršni kompromisi,' kajti vse življenje se je
boril za. 'enotnost naše države, za napredek, izgradnjo socializma. Za neoviran razvoj samoupravljanja ih za, krepitev -jugoslovanske socialistične skupnosti. Po njegovem mnenju je gospodarska reforma pokazala svojo učinkovitost, vendar pa ob sedanji fazi lahko pride g do motenj za njeno nadaljnje izvajanje, če se ne bomo pravočasno lotili ustreznih ukrepov. ' Končno " je predsednik Tito menil da bo treba, nekatere stvari pri nas v sistemu spremeniti, jih izpopolniti, ker ne ustrezajo več, stopnji našega razvoja. Skladno z gospodarsko reformo gre tudi družbena reforma in .na tem področju je, treba o nekaterih vprašanjih spregovoriti ostreje, dosled-
šal raizvoj »Iskre«?.' Poudaril je; da je telefonija zavzela v »Elektromehaniki« vodilno vlogo, kajti Jugoslavija hoče v nekaj letih preiti iz nezavidljivega položaja v telefoniji med razvitejše države iia prav zato je treba tej panogi posvetiti vso pozornost. Ko je govoril o osebnih dohodkih je dejal, da kranjska tovarna kljub naporom še ni dosegla republiškega popreč-r jat Vzroki se vlečejo več let nazaj, od integracije pa vse do danes. Slabost je bila v tem, da je začetna misel integracije prešla v centralno vodenje, kar pa se je izkazalo kot napačno in za posamezne tovarne nespodbudno. Ceno slabosti so plačevali vsi, posebno pa večje tovarne. S prehodom na združeno podjetje pa so se stvari dokaj izboljšale, z odpravo subsidiarne odgovornosti pa je nastala za večino tovarn prava renesansa. Vsak troši kolikor ima, za ¡medsebojno pomoč pa so možni dogovori med .posameznimi organizacijami.
Po ogledu posameznih proizvodnih obratov kranjske tovarne in filma o proizvodnji združene »Iskre«-se je raz-govor nadaljeval. Navzoči so bili, tudi vsi člani sindikalnega predsedstva kranjske to-, varne Na številna vprašanja je tov. Dušan Petrovič med drugim povedal, da je bistveno delo sindikatov velika angažiranost pri reševanju
(Dalje na 6. strani)
Z nekoliko zamude objavljamo fotografijo britanskega ministra za tehnologijo Anthony Wedg-wooda Bernia, ki je bil pred dnevi na obisku v naši državi in tudi pri nas. Obiskal je Zavod za avtomatizacijo, kjer ga je sprejel in se z njim pogovarjal direktor ZZA dipl. inž. Jože PreželJ s svojimi sodelavci. Ugledni gost se je živo zanimal za ustroj, razvoj in program dela naše organizacije
Predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Petrovič obiskal »Iskro«
Zveza sindikatov Jugoslavije se bo dosledno zavzemala za uresničevanje gospodarske reforme
ne j e.
Svoj govor je predsednik republike zaključil takole: »Tudi ob tej priložnosti poudarjam. da Zveza komunistov ine sme biti nekaka abstraktna šila za usmerjanje. V Zvezi komunistov mora biti disciplina. Menim, da je v ponos in častno biti komunist, ki usmerja socialistični razvoj, zlasti v večnacionalni državi, kot je naša.«
Prejšnji teden, v četrtek, 18 septembra je »Iskro« — Elektromehaniko Kranj v dopoldanskem 'času obiskal predsednik Zveze Sindikatov Jugoslavije Dušan Petrovič-šane in sicer v spremstvu sekretarja centralnega sveta ZKJ Marjana Rožiča, predsednika rep. sveta ZS Toneta Krapuška im .preds. rep. odbora sindikata kovinarjev in rudarjev Jožeta Globačni-ka. Že pri vhodu v tovarno
so goste pozdravili predsednik občine, predstavniki občinskega sindikata in »Iskre« ter uprave tovarne.’ Pred uvodnim razgovorom, ki sta se ga udeležila tudi predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar in preds. obč. sindikalnega sveta Stane Božič — je goste pozdravil predsednik sindikata kranjske tovarne tov. Janko Košnik, nakar je, direktor Boris Kryštufek opi-
ISKRA »ELEKTROMEHANIKA« KRANJ — Predsednik zveze sindikatov Jugoslavije . Dušan Petrovič-Šane (4 od leve) je v četrtek, 19. septembra .obiskal .kranjsko tovarno. V .razgovorih je med drugim dejal, da se bo zveza sindikatov zavzemala za uresničevanje gospodarske reforme in se borila proti težnjam za zvišanje cen prehrambenim artiklom
Veliko neizkoriščenih možnosti
Letošnja razstava naših eksponatov na Zagrebškem velesejmu po mnenju nekaterih oblikovno ni povsem ustrezala veličini in ugledu našega podjetja
Jesenski ZV privablja iz leta v leto več razstavljalcev in hrakti obiskovalcev. Tako je letos v minulem tednu razstavljalo že 1265 domačih in nad 5.000 tujih razstavljalcev iz skupno 47 držav. Nič ni zato čudnega, da postaja ta sejemska prireditev najpomembnejša poslovna stična točka ne samo pri nas, marveč na celotnem zemljepisnem območju jugovzhodne Evrope, udeležba na tem sejmu pa za vsakega pomembnejšega proizvajalca in celo trgovinskega posrednika neuradna obveznost ne glede na poslovne zaključke.
Posebna pohvala velja pro-spektni službi, ki jo je vodil Ivan Razboršek iz Propagande. Prospektov je bilo dovolj na voljo, vendar samo od slovenskih proizvodnih organizacij. RIZ ni dostavil pro-spektni službi na samem sejmu niti enega prospekta.
Kot smo na kratko že poročali, je težil koncept prikaza naših eksponatov na demonstracijah barvnih televizorjev, stereofonskih gramofonov in brivnikov ISKRA -Braun ter na prikazu profesionalne tehnike kot poglavitne in najobširnejše dejavnosti našega ZP.
Poudarjena je bila na razstavnem prostoru le profesionalna tehnika s tem, da je bila razstavljena v zaprtem prostoru medtem ko so bili drugi eksponati in demonstracije razporejene na robovih zaprtega prostora ih komercialnega dela stojnice.
Obiskali smo direktorja naše stojnice v hali 6 inž. Simona Primožiča s prošnjo za razgovor o letošnji udeležbi našega podjetja na ZV.
Vprašanje:
Kako ste zadovoljni z letošnjim nastopom ZP v Zagrebu?
Odgovor:
Glede razporeditve in izbire eksponatov smo letos imeli srečno roko. Tako smo uspeli prikazati eksponate po tehnološkem zaporedju zelo učinkovito, enotno, z velikim pregledom od elementov do
finalnih izdelkov. Nisem pa zadovoljen z oblikovno, arhitektonsko ureditvijo stojnice. Sistem stojal je že davno zastarel in je skrajni čas za zamenjavo dotrajanih ogrodij. Tovarne bi morale imeti več posluha za vlaganje v sejemsko dejavnost našega ZP, ker si s riškimi zastarelimi konstrukcijami — ki prej odbijajo kot privlačujejo — samo žagamo vejo naše poslovnosti.
Letošnji koncept prikaza z zaprtimi prostori ni ustrezal, ker ni pritegnil pozornosti poprečnega obiskovalca.
Vprašanje:
Kako je potekala organizacija na samem sejemskem prostoru rn ali so morebitni kupci dobili na voljo dovolj prospektaega materiala in predvsem poslovnih informacij?
Odgovor:
Celotna organizacija je bila na splošno v redu. Na samem sejemskem prostoru je bdo dovolj strokovnjakov, ki so informirali kupce o vsem potrebnem. Vsako specializirano področje je imelo svojega strokovnjaka za informiranje, prav tako tudi izvozni oddelek.
Vprašanje:
Kot vsako leto je tudi letos Propagandna služba po dogovorih in danih navodilih načrtovala in realizirala postavitev stojnice. Kako ste zadovoljni ali nezadovoljni s storitvami propagande?
Odgovor:
Propagandna služba je v mejah možnosti dobro opravila zaupano delo. Lahko bi bilo več demonstracij, ki zelo privlačijo obiskovalce, vendar je povezano to še z dodatnimi stroški, sredstev pa Propaganda nima na voljo. Zdi se mi le, da je bilo celotno aranžiranje eksponatov preveč monotono, skoraj pusto — brez slik — kar je prej odbijalo, kot pa privlačevalo.
Vprašanje:
In poslovni uspeh celotne razstave, če lahko to že sedaj govorimo, ko še niso znani vsi podatki ?
Odgovor:
Nš. samem velesejmu nismo sklepali poslovnih zaključkov, ker skratka to ni običajno. Sejemski nastop uvaja de poslovne stike, omogoča boljšo informiranost naših poslovnih partnerjev in
Va naši stojnici Zagrebškega velesejma je bila spet demonstracija brivnikov ISKRA-BRAUN, Id pa zaradi pogostnosti prikaza ni vzbudila kdove kašnega zanimanja obiskovalcev
Najbolj zaposlen uslužbenec ISKRE je bil na naši stojnici tov. Razboršek iz Propagande, ki je nenehno delil prospekte in posredoval infonrmacije
je zato solidna priprava za dokončne razgovore in pogodbe. Poleg tega smo uspeli vzpostaviti celo vrsto novih stikov, kjer se bodo posli vsaj v nekem obsegu razvili. Obisk kupcev, starih in novih, je bil dokaj velik, zato za trdno sklepamo, da bomo poslovno dejavnost v naslednjem letu razširili. Zlasti letos so bili kupci zelo temeljito informirani posebej po panogah naših proizvodnih dejavnosti, njih pripombe, ki smo si jih skrbno zabeležila, pa nam bodo koristile pri raziskavah tržišča in načrtovanju proizvodnje.
V sklopu poslovnega združenja MAŠINOUNION je razstavljal v hali 36 ISKRA-BI-RO ZA AVTOMATIZACIJO V INDUSTRIJI. Tudi tod smo naprosili direktorja stojnice dipl. inž. Andreja Fratino za nekaj pojasnil.
Vprašanje:
BAI — obstaja menda šele nekaj let. Kako se s svojo novo proizvodnjo prebijate na tržišče in kako je uspel letošnji prikaz eksponatov na prostoru MAŠINOUNI-ONA?
Odgovor:
BAI obstaja komaj tri leta in je razmeroma mlada organizacija. Leto® smo razstavljali prvič , s . prikazom vseh pomembnejših novejših stvaritev. Moram priznati, da je bil uspeh razstave presenetljivo dober, saj je bil pravcati . naval interesentov za našo proizvodnjo. Pripominjam, da je 80% električne opreme pri drugih proizvajalcih finalistih izdelano v organ izacij ah ZP, zato predstavljamo nesporno enega izmed! najvažnejših dobaviteljev opreme. Razveseljivo je — če lahko posebej poudarim — da smo končno prešli iz faze avtomatizacije obdelovalnih strojev v novo mnogo obširnejšo področje avtomatizacije industrije nasploh, kar nam je dalo tudi pobudo za samostojni sejemski nastop.
Vprašanje:
Kako ste zadovoljni z oblikovno obdelavo stojnice in kakšen poslovni uspeh ste pričakovali od tega vašega prvega sejemskega nastopa?
Odgovor:
Naša razstava je oblikovno uspela, eksponati so bili pravilno razporejeni, preglednost je bila dobra. Glede poslovnih. rezultatov pa smo zelo presenečeni, ker nismo pričakovali tolikšnega odziva in hkrati toliko zaključkov. To potrjuje, da smo ravnali prav in da je naša začrtana razvojna pot pravilna.
Tako. O našem sejemskem nastopu sta spregovorila oba direktorja stojnic. Odgovori ne presenečajo, kažejo pa, da bodo morale naše organizacije v sklopu ZP posvetiti sejemskim nastopam več pozornosti s tem, da bodo finančno bolj podprle dejavnost, ki velja nesporno za ogledalo našega podjetja in občutljiv barometer našega napredka ali zaostanka razvoja.
Naš sejemski nastop na ZV nismo v propagandnem smislu dovolj izkoristili. To je dejstvo.
In še nekaj. Predstavnik podjetja ELRAD iz Gornje Radgone, čigar podjetje že sedaj z nami tesno sodeluje, mi je povedal, da je moral poslati večino eksponatov iz Zagreba nazaj domov, ker mu niso dodelili dogovorjenega prostora na naši stojnici. Na zakupljen prostor so postavili demonstracijo barvne televizije. Gesto naših odgovornih za sejem je treba tod odločno kritizirati, ne samo zato, ker je utrpelo podjetje poslovno škodo, marveč tudi zategadelj, ker tak način obravnavanja proizvajalca antenskih naprav in pribora kali komaj začete dobre poslovne odnose in malo podjetje, ki se hoče integrirati z nami, zapostavlja.
Marjan Kralj
»Avtoelektrika« xvova Gorica
Pozitivni rezultati v prvem polletju
£ Lanska polletna proizvodnja presežena za 37 %. Storilnost se je povečala za 15,2 % Q Problemi: pomanjkanje nekaterih vrst materiala; dvig cen aluminiju, jeklu, železu, pločevini; prevelike terjatve do kupcev; prepočasno uvajanje sodobnega poslovanja
Smo priča hitre in nadnormalne rasti gospodarstva, ki že ima svoje posledice na stabilnost ekonomskega gibanja, čutimo pomanjkanje osnovnivh surovin; povpraševanje narašča in s tem tudi zahteva po povečanju cen. Zadnje čase so bili sprejeti odloki o povečanju cen nekaterim surovinam, medtem ko so cene drugim surovinam prepuščene dogovarjanju med proizvajalcem in potrošnikom. Smo postavljeni pred dejstvo, da so nam čez noč porasle cene aluminiju, jeklu, železu, pločevini, bakru itd., to je cene tistih surovin, ki jih v naši proizvodnji masovno trošimo. Obseg tega povečanja še ni znan, ker še niso v celoti poznani vsi premiki, vendar pričakujemo, da bo vse to imelo negativen vpliv v našem nadaljnjem poslovanju.
■ V letošnjem prvem polletju smo dosegli zelo pozitivne rezultate. To velja predvsem za proizvodnjo, saj smo proizvodni program za I. polletje presegli za 8,6% in tako presegli lanskoletno proizvodnjo za enako razdobje za oeiih 37,0%.
Visok obseg fizičnega obsega proizvodnje v I.. polletju je predvsem rezultat dviga storilnosti. Le-ta se je v primerjavi s planom povečala za 15,2%. Uspelo nam je zadržali zaposlovanje v okviru planskih normativov in proizvodnjo dvigniti na račun intenzivnosti izkoriščanja delovnih priprav in dviga storilnosti.
Proizvodnja je bila izpolnjena tudi po asortimentu, če ne računamo na izpade pri regulatorjih (5,5%), pri magnetnih vžigalnikih (3,5 %) ter pri vžigalni tuljavi (11,5%). Sam izpad proizvodnje pri regulatorjih in magnetnih vžigalnikih mi tako bistven, medtem ko izpad v proizvodnji vžigalnih tuljav ni imel posledic, saj le-te nimajo za sedaj tržnega povpraševanja in je pretežni del proizvedenih količin še vedno na zalogi. Zastoj v prodaji vžigalnih tuljav bomo morali rešiti z zahtevo do naših kupoev, da izpolnjujejo odjem dogovorjenih količin z možnostjo plasiranja proizvodnje na domači trg, s •povečanjem prodaje v široki 'potrošnji, z iskanjem možnosti prodaje na zunanji trg (za kar so že ugodna znamenja) in na koncu z zaustavitvijo proizvodnje tega izdelka.
V poročilu je podana analiza zalog predvsem iz vidika njihovega gibanja in problematike glede pomanjkanja posameznih vrst repromate-iiala ob dejstvu, da vrednostno predstavljajo zaloge kritje za trimesečno proizvodnjo. Nahajamo se pred dejstvom, da- se moramo odločiti, za odpis, oziroma predelavo določenih zalog skozi proizvod ter .plasman na trgu. Odpis je zelo enostavna operacija, ker se količine, ki jih smatramo za nar so proizvodnjo neprimerne, enostavno iztočijo, vendar je to operacija, ki jo naš dohodek morda ne bi prenesel. ¡Drugo je predelava, kolikor je možna, skozi proizvod na trg. Procedura je daljša, težje in ni rečeno, da je v vsakem primeru cenejša.
Zaloge repromateriala in orodja ne kažejo bistvenih premikov, v začetku leta so se sicer rapidno dvignile, nato se ustalile ter v maju in juniju močno padle. Vzroka o padcu ni iskati v izvajanju sanacijskih ukrepov,' temveč v dejanskem pomanjkanju repromateriala ria tržišču. Po naši oceni so tudi zaloge inventarja in orodja normalne, čeprav njihova dejanska vrednost ni razvidna zaradi časovnega odpisa.
. Zaloge proizvodnje se niso izognile zakonitostim, ki so pri nas stalne. Nedovršena proizvodnja narašča skozi celo leto in se ob koncu deta umiri, celo močno zniža, da se omogoči in olajša fizični popis. V letošnjem letu so se zaloge lastnih sestavnih delov oziroma polizdelkov žeto umirile oziroma celo znižale. Zaloge izdelkov so se od začetka leta dvignile za ' cca
I.	500.000 kot posledica ukrepov do naših kupcev zaradi nespoštovanja obveznosti v pogledu plačila in kot posledica proizvodnega ciklusa, ki vedno ne more biti istoveten s ciklusom prodaje.
Skladno z naraščanjem proizvodnje narašča tudi prodaja. Plan prodaje za leto 1969 je realiziran z 52,3%. Lansko prodajo za enako razdobje smo prekoračili za 28,3%. Prodaja bi lahko bila boljša, če ne bi, kot smo že navedli, deloma zadržali prodajo v juniju, da bi od naših kupcev le uspeli vsaj delno izboljšati plačila.
V obsegu proizvodnje in prodaje nosijo levji delež zaganjalniki. V neto prodajni vrednosti so udeleženi z 48,8 odstotka, diname 23,7 %,
II,	2% je udeležba prodaje rezervnih delov, medtem ko so \ napetostni regulatorji, magnetni vžigalniki in vžigal-me tuljave skupaj udeleženi v neto prodaji le s 16,2%.
Iz posebnih podatkov, ki jih skušamo v letošnjem letu prvič zbirati in ki šo posledica obračuna po direktnih stroških, je posamezna skupina izdelkov udeležena v ustvarjanju bruto dohodka z naslednjim deležem: diname 24,3%, napetostni regulatorji 11,0%, zaganjalniki 46,8%, vžigatae tuljave 1,1%, magnetni vžigalniki 3,4% ter rezervni dieli 13,4%.
Iz podatkov obsega prodaje ter udeležbe ustvarjanja
bruto dohodka lahko izluščimo pomembnost posameznih izdelkov oziroma skupine izdelkov v naši proizvodnji ter smer naše politike v nadaljnjih naložbah.
Stroške poslovanja smo v letošnjem obračunu skladno, z odločitvijo po gospodarskem planu ter v soglasju z
Tovarna polprevodnikov v Trbovljah je prvo polletje zaključila s poslovno izgubo, katero je predvsem povzročil izpad izvoza diod na britanski trg, razen tega pa so na takšen rezultat poslovanja vplivali še drugi momenti, o katerih bomo na kratko povzeli ugotovitve direktorja tovarne, ing. Leopolda Ho-deja.
Sam izpad izvoza v Anglijo, za firmo Guest Electronics, je tovarni povzročil za najmanj 125 milijonov starih dinarjev manjšo realizacijo. To je spričo položaja tovarne, ko ima le-ta dovolj težke obveznosti do vračanja anuitet, občuten izpad, ki bo ter jal. dokajšnje napore, če bo tovarna hotela doseči boljši poslovni rezultat konec leta.
Glede na lanski promet z omenjenim angleškim kupcem, je bilo obljubljeno, da bo le-ta tudi letos v tovarni .polprevodnikov kupil najmanj milijon diod, za katere naj bi konkretna naročila prišla vsaj do srede leta. Toda firma Guest Electronics se ni hotela vezati na določena večja naročila, pač pa je predvidela le okvirne potrebe po teh izdelkih. Kljub temu, da je že konec septembra, doslej konkretnega naročila še ni bilo.
Seveda so v tovarni brž ustrezno ukrepali. Zavestno so zmanjšali obseg proizvodnje, kljub temu pa niso mogli preprečiti nadpovprečna
veljavnimi predpisi delili in obračunali po direktnih stroških prodanih izdelkov ter indirektnih stroških časovnega razdobja (režija), ki smo jo krili v breme poslovnega rezultata. Direktni stroški so stroški izdelavnega materiala in izdelavnih osebnih dohodkov, ki so bili porabljeni za proizvodnjo v celoti, posameznega : izdelka ali skupine izdelkov. Indirektni stroški nastajajo neodvisno od količine izdelanih proizvodov, ni jih mogoče točno razmejiti po izdelkih in zato se zajamejo po vrstah in stroškovnih mestih.
»V analizi • direktnih stroškov, vsebovanih v prodanih proizvodih, ugotavljamo, da le-ti za 5;2 % presegajo stroške, ki so predvideni po kalkulacijah. V primeru letošnjega obračuna gre za znesek din 1.345.371.— več porabljenega materiala za izdelave in
naraslih zalog gotovih izdelkov te vrste. Izpadel je izvoz, povečane zaloge pa so tudi breme za. tovarno.
Ob omenjenih obljubah na začetku leta, seveda ni bilo storjenega ničesar, da bi PSO zagotovila prodajo diod drugam v primeru, da do realizacije izvoza v predvidenem obsegu firmi Guest Electronics ne bi prišlo. Dogovori z drugimi kupci bi bili v takem primeru tudi težavni, saj bi se tovarna kaj lahko znašla na drugi skrajnosti, da namreč ne bi mogla v rokih izdelati zadostnih količin diod, čeprav se je njihova proizvodnja letos podvojila v primerjavi z lansko.
Statut ZP Iskra predpisuje, da morajo organizacije združenega podjetja izvažati prek PSO, riziko ali bodo
več izplačanih osebnih dohodkov izdelave kot je to po normativih predvideno.
O vzrokih prekomerne porabe normativnega materiala, neupravičenih izplačil osebnih dohodkov — večkrat razpravljamo, vendar nikdar doslej nismo mogli priti do konkretnih zaključkov o dejanskih vzrokih odstopanja od normativov in o možnostih, ki jih imamo, da te vzroke odpravimo. Tudi tokrat pri razpravi tega vzroka z merodajnimi službami ter odgovornimi oinitelji v tovarni nismo mogli priti dalje od ugotovitev, da bo potreba korenito posegati v organizacijo poslovanja, predvsem krmiljenja in zasledovanja proizvodnje. Nahajamo se pred vrsto problemov personalnega značaja, pomanjkanja ustreznih prostorov, prepočasnega uvajanja metod tehnike modernega poslovanja, zato smo brez moči za takojšnje ukrepe. Nahajamo se pred dejstvom, da bomo morali o tem problemu še veli-
(Dalje na 6. strani)
predvideni izvoz realizirale ali ne, pa nosijo izključno organizacije same. To je vsekakor predpis, ki je prav pri primeru trboveljske tovarne pokazal vso svojo nevzdrž-nost.
Ob stanju, kakršno je v tovarni polprevodnikov nastalo, PSO sicer obljublja, da bo poskušala s prodajo teh diod na italijanskem tržišču, vendar bi bil to le izhod za silo, kajti na tem tržišču so cene tako nizke, da pokrivajo le nekaj malega več kot direktne stroške proizvodnje. Seveda bi bil izvoz v Italijo kljub temu še vedno manj boleč, kot pa nadaljnji izpad realizacije in povečane zaloge gotovih izdelkov.
Poleg dogovorjenih količin teh diod so jih nekaj dodatno še prodali nemškemu kupcu AEG in upajo, da jih bodo z lastnim posredovanjem, še prodali, medtem ko pa s strani Iskra-Electroničs v Stuttgartu tovarna le prejema manjša naročila. Prav tako
(Dalje na 7. strani)
■ HBBHHBBMBBBBBBBBBBBBaBBBBBBEaHBMBSSBHa«
aaaaaaaaaHiaaaaiBaaaaaaiiBaaBNaaBBRaiBi
Predstavniki mladine iz Srbije v Iskri
Pred kratkim je obiskala Iskrino tovarno v Kranju delegacija cetralnega komiteja zveze mladine Srbije v spremstvu predstavnikov slovenske mladine. Pred ogledom proizvodnih obratov jih je sekretar tovarne informiral o »Iskri«, zgodovini kranjske tovarne, integraciji in sedanjem poslovanju. Razgovor je zajemal dejavnost mladine v naši državi, predvsem pa delo mladine v podjetjih. — Nekaj podrobnosti bicno objavili v naslednji številki.
BHBaEBHBBHBHHBBBaBEBBHB£SHEiSfflaaiBHH»e8HBHa
BBHBIB®HBB!BHHBBBBBB58BHHHEHHBHP5SEH8HaaHBBBB
IZ RAZGOVORA Z DIREKTORJEM TOVARNE POLPREVODNIKOV V TRBOVLJAH
Veliko vzrokov za težave v letošnjem poslovanju
Naprosili smo direktorja tovarne polprevodnikov v Trbovljah, ing. Leopolda Hodeja za razgovor, iz katerega posnemamo najbolj tehtne misli o težavah, ki spremljajo letošnje poslovanje te naše tovarne, ki je nepričakovano ob koncu prvega polletja 1969 izkazala poslovno izgubo.
Obrat »Vrni mehanizmi« Lipnica
V letošnjem polletju dosežen najboljši rezultat
Naslov kaže, da je kljub raznim težavam in problemom obrat »Urni mehanizmi« Lipnica dosegel v letošnjem letu nepredviden vzpon. Trinajst let dela, naporov in hotenj... Tako se je od leta 1956 (leto priključitve k ISKRI) proizvodnja dvignila od 1 milijona na 12,5 milijonov N din.
»Urni mehainizmi« Lipnica se smatrajo kot specializiran obrat mehanizmov. Velika proizvodnja, produktivnost, velika proizvodnja, priznana kvaliteta, tako doma, kot tudi na inozemskem tržišču in doseženi rezultati, dajejo jasno sliko, da je kolektiv v Lipnici v tem letu dosegel najboljši rezultat v času svojega trinajstletnega delovanja v sklopu ISKRE oz.
' »Elektromehanike« Kranj.
V	razgovoru so bila šefu obrata inž. Damjanu Hafnerju stavljena naslednja vprašanja:
—	Kakšne oddelke in služ-
be ima obrat in kdo dobavlja sestavne dele, ki jih obrat ne izdeluje?	.
—	Kakšna je letošnja planska zadolžitev in za leto 1970?
—	Kvaliteta izdelkov, zaloge?
—	Vzdrževanje, prodaja, izvoz, in osebni dohodki?.
—	Perspektiva?
Odgovori so bdi naslednji:
V	obratu je letos .200 zaposlenih. Obrat ima lastno proizvodnjo delov, površinsko obdelavo, pomožno orodjarno za vdrževdnje, montažo, kontrolo, tehnološki oddelek _ GPP in vratarsko službo.
Sestavne dele iz plastičnih mas ter sestavne dele, ki se izdelujejo na stružnih avtomatih, dobivamo iz matične tovarne. Razvojne usluge izvršuje razvojni oddelek števcev v Kranju, s katerim imamo dobro sodelovanje, vendar smo ob sedanjih naročilih prepričani, da je 1 razvijalec za naš obrat premalo.
Čeprav je letošnja planska zadolžitev nasproti laosski za 83% .večja, upamo da bomo Vrednost v višini 1,252 milijonov S din. dosegli; od tega bo 50 % blagovne proizvodnje. Predviden plan za leto 1970 je za 20% večji. Ker število zaposlenih ne moremo bistveno povečati, bo treba za izvršitev postavljene naloge vložiti dosti truda, predvsem v sodobno tehnologijo. Seveda pa so novi stroji pri tem nujno potrebni.
Kvaliteta izdelkov je na visoki, ravni za kar imamo priznanje tako domačih kot inozemskih kupcev. Težimo za tem, da kvalifikacijško strukturo kontrole "še dvignemo. Na zmanjšanje izmeta in stalno kvaliteto bó prav gotovo vplival tudi nov sistem: plačevanja slabe kakovosti, ki se pa kar predolgo uvaja. Kar 'se' ticé zalog so se na R 3 in lastnih delih gibale po planu oz. so bile celo nekaj nižje.. Na splošno ’ ..lahko računamo, da ‘je-gibanje za-, log zadovoljivo.
Naš oddelek za vzdrževanje skrbi za manjša dela na vzdrževanju strojev, orodju in stavbi ter izdelavo manjših orodij, naprav, prototipov itd. Večja dela izvršujeta »Vzdrževanje« in »Orodjarna« v Kranju. Oddelek ima .17 zaposlenih in le s težavo rešuje. tekoče naloge. Tudi preskrba orodjarne z risbami še ni zadovoljiva, zato bomo morali v tehnološkem oddelku te pomanjkljivosti odpraviti oz. prilagoditi potrebam. Prodaja naših izdelkov je bila v tem letu precejšna oz. še je povečala v primerjavi z istim obdobjem lani za trikrat. Naši izdelka se izvažajo v Italijo, Zahodno Nemčijo, Ameriko in nekaj tudi v Španijo. Pripomniti moram, da smatram kot slabost, da od zadevnih služb, ki se havijo s prodajo v ZP ne dobivamo potrebnih tržnih analiz, zato planiramo le na podlagi izkušenj in predvidevanj. Osebni dohodki delavcev po normi. so zadovoljivi v primerjavi z ostalimi v podjetju, menim pa, da osebni dohodki režijskih delavcev močno zaostajajo.
Perspektivno imamo za cilj osvojiti take izdelke, ki bodo dopolnjevali našo obstoječo proizvodnjo oz. bodo dali proizvodnji zaokroženo celoto. V pripravi imamo števec pogovorov s čedno ploščo, v razvoju pa je števec pogovorov z možnostjo vrnitve koles v ničelni položaj. V programu je števec pogovorov v manjši izvedbi. V delu so tudi mehanizmi za tahograf, za katerim je dokajšnje povpraševanj e. .
Glede na proizvodni pdan v letu 1970. ki bo dosti višji od letošnjega, so nam nujno potrebni tudi novi stroji. Zadevno potrebo smo že oddali investicijskemu oddelku v matični tovarni. Kar se tiče zaposlenosti bi dejal, da je v gradbenem pogledu obrat dobil zaključeno obliko, zato bi v slučaju potrebe lahko zaposlili le še okoli 40 delavcev.
Nekaj misli o predstoječih volitvah mestne konference Zli Ljubljane in četrtnih konferenc ZK
Letos preteče dveletna mandatna doba članov mestne konference in četrtnih konferenc ZK.
Da bi se čimprej pripravili na te volitve tako kadrovsko kot tudi vsebinsko, ter volilni postopek izvedli tako, da bodo člani ZK in vodstvo lahko vzajemno vplivali na
IBRHRBBBHBBflBBBBEBBHBBBBBBBRBBBHBBBBIBBRBBI
IBBBBBBBBBBSBBBBHHBBHBHBBBBBBBBBBBBBBBHBBI
Plenarno zasedanje mednarodne komisije za pravila za atestiranje električnih izdelkov v Ljubljani
V ponedeljek, 22. septembra se je začel v Ljubljani 62. plenarno zasedanje Mednarodne komisije za pravila za atestiranje električnih izdelkov (International Commission on Rules for the Approval of Electrical Equipment®- CEE) ki bo trajalo do 3. oktobra. Udeležuje sega 150 vodilnih elektrotehniških strokovnjakov iz institutov, preskuševaiišč in industrij iz 18 držav, ' Na zasedanju udeleženci v okviru petih specializiranih tehniških odborov obravnavajo predloge mednarodnih specifikacij za izolirane električne vodnike in kable, za gospodinjske elektrotermične porabnike ter za gospodinjske porabnike ha pogon z elektromotorjem, kakor tudi splošne zahteve za preskušanje električnih materialov in izdelkov ter kriterije za medsebojno priznavanje nacionalnih preskusov znakov (v okviru posebnega odbora za ateste).
Delo omenjene mednarodne organizacije je za elektroindustrijo in elektrotehniško stroko na sploh zelo, pomembno, ker so specifikacije CEE osnova za izdelavo nacionalnih standardov in predpisov, na temelju katerih se preskušajo zlasti z gledišča varnosti električni izdelki v vseh državah, v katerih je uveden preskusni-ali varnostni znak oziroma znak kvalitete. J
Naša država .sodeluje ; v Mednarodni, komisiji za pravila za atestiranje električnih izdelkov že pet let, vendar je to prvo tovrstno zasedanje v naši. državi. Organizira, ga Jugoslovanski.- elektrotehniški komite (JEK) kot nacionalna organizacija omenjene mednarodne komisije. V času zasedanja bosta ‘udeležencem. priredila sprejem ’ član Izvršnega sveta Slovenije tov. Rino Simoneti tet predsednik Mestne skupščine Ljubljane ing. Miha Košak.
F.. M.
Naš obrat »Mehanizmi« v Lipnici pri Kropi
konkretne rešitve, bo mestna konferenca- v kratkem času, razpisala volitve in število članov mestne konference*
Prevladuje namreč mnenje,, da bi bilo v bodoče zmanjševati število članov mestne konference. S tem bi bilo več možnosti,, da se kon-, feienca razvije v bolj učinkovit in delovni vodstveni organ mestne - organizacije', ki bo lahko hitreje reagirala na določene politične probleme ter razpravljala in sprejemala stališče ne le d načelih, ampak tudi o bolj konkretnih vprašanjih delovanja ljubljanske organizacije ZK :n njenega odnosa na različnih področjih gospodarskega in-družbenega življenja.
Poslovnik mestne organizacije ZK določa, da člane mestnih in četrtnih konferenc.; voli . članstvo ZK neposredno.: To določilo je tudi v skladu z. novim statutom ZKS
Kadrovska komisija bo takoj po predsloječi seji mestne konference:. izdelala : program izvajanja volilnega pip česa, v katerem bo možno na podlagi sklepa:: mestne' konference določiti., postopke tn roke za izvajanje pašaim&z)--nih faz volilnega procesa; Iz-:
, delat-i—predlog kriterijev. Pii. tem moiamo te/iti, da zagotovimo čim-širši vpliv '.član» siva. organizacij ter mestnega vodstva in njegovih 'or-: ganov na izvajanje celotnega volilnega procesa in odgovor*, n ost vseh navedenih dejavni-* ' kov .za kar najbolj kvalitete# -sestav , 'vodstva in organov: mestne organizacije ZK.
Pri kriterijih moramo pred* vsem . uveljaviti princip pripravljenosti za delo iff ne delegatski princip, princip.za;s stopstva posameznih organizacij ZK.
Važno je predvsem, da predlagamo in, izvolimo člane, ki 'so. pripravljeni delati, pripravljeni sprejeti odgovornost, svojega članstva, ki jih bo izvolilo.
Prav zato naj se organizacije ZK in četrtni komi-teijvlso konference dobro pripravijo^ na te volitve in že sedaj vr-;‘J šijo izbor članstva za mest-.; no in četrtno konferenco ZK. ,
Ravno, tako naj prganiza-J cije ZK in četrtne konferen- ' ce dajo kritične . pripombe*; na dosedanje delo in aktivnost mestne organizacije ZK ter dajo sugestije v"zveži:'s' programom ‘ dela ' ljubljanske organizacije ZK v naslednjem obdobju.
Le tako bomo zagotovili'-: odgovornost in .vpliv član- •
stvai ¿K-. *
Ivanka KUKOVEC
Portreti Iskrašev_________
Že 19 let telefonistka v tovarni elementov za elektroniko
Danes je beseda o Jelki Vuk-Novakovič, slepi telefonistki, pred devetnajstimi leti prvi slepi telefonistki v v Ljubljani, ki se je uspešno spoprijela s tem zahtevnim poklicem. Za svoje prizadevanje, vestnost in vzorno opravljanje službe prav gotovo zasluži, da kaj več povemo o, njej.
V rani mladosti slabotno dekle, je zaradi bolezni iz leta v leto izgubljala vid. Ob izrednih naporih je pred začetkom minule--vojne uspela opraiviti malo maturo, vendar ji je že tedaj. v.id močno opešal in vsi zdravstveni posegi niso mogli preprečiti nadaljnjega slabljenja oči. Mo-
rala je prenehaiti s študijem. Zato se je posvetila baletu, ki jo je privlačil. Vendar tudi temu se je morala kmalu odreči zaradi pešajočega vida. Treba je bilo najti drugo pot v bodočnost, delo, ki bi ga Jelka kljub temu da se ji je vid docela poslabšal, vendarle lahko opravljala.
Tako je pred devetnajstimi leti poskusila kot telefonistka. Veliko kljuk je tedaj morala pritisniti in povsod je 'slišala odgovor — da je ne morejo sprejeti v službo telefonistke. Slednjič je v tovarni na Linhartovi le našla razumeva.net Zaposlila se je kot telefonistka,’ potna" trdne volje in vztrajnosti, pa čeprav na drugi strani sama v sebi im bila povsem prepričana, da bo uspela. Pomanjkljivo zaupanje vase pa se
Je moralo kaj kmalu umakniti samozavesti, da je raslo iz Jelkinih delovnih izkušenj. S posredovalnim aparatom sta zrasla v eno in na svojem delovnem mestu se je Jelka tako vživela, da ji težka invalidnost ne dela pre-ima Jelka, kot bi ga naroč-glaivic.
Vso svojo življenjsko silo, voljo in vztrajnost je usmerila v to, da bi obdvladala zahtevnosti poklica telefonistke, z osebnimi kvalitetami pa si je tudi sicer v delovnem kolektivu znala vzpostaviti takšne odnose, da jo imajo vsi radi. Devetnajst let ustrežljivo deli zveze članom kolektiva in vsem, ki morajo poslovno govoriti S tem ali onim uslužbencem. Potrpežljivo in z razumevanjem »preboli« včasih tudi kako pikro, če zaradi tehničnih ovir kak pogovor hi Opravljen tako hitro, kot bi ga naročnik želel. Več razumevanja za naglico in nujo ima Jelka, kot pa včasih kdo izmed zdravih, ki misli, da je le njegov pogovor tisti, ki ima prednost iri je. nadvse važen. Skromno pravi Jelka — to so včasih pač poslovne težave, brez katerih pa tako delo iiii. In potrpežljivo, s polno mero .vztrajnosti- posreduje nadaljnje telefonske zveze in brž pozabi, da se je temu ali onemu jezik malce preveč 'razvezal v nezaželeno smer!
Pa poglejmo • še v, zasebni Jelkih kotiček. Rada v prostem času pesnikuje, a žal v našem listu ne moremo objaviti njenih pesmic, pa. čeprav le-te veliko povedo. Posebno uživa v glasbi in tudi sama, kadar nanese rada zabrenka ha kitaro, ali raztegne meh klavirske harmonike, zaigra pa tudi na klavir. Kadar se za hip sprosti tegob in vsakodnevnih skrbi, tudi zapoje ob kitari. V mladih letih, tudi še"ko ji je vid že tako opešal, da si je; morala pomagati s povečevalnim steklom pa je zelo rada risala ih tudi pri tem je bila uspešna;
Zdaj Ji prostega časa pr ar za prav zmanjkuje, saj ko se vrne jz službe, je tu družina, kateri mora posvetiti ves preostanek dneva. Dva sina ima, starejši- ima 13 let, mlajši pa komaj štiri in pol in izmenično jo spremljata zdoma v službo in nazaj. Njena naj večja skrb pa je zdaj, kako rešiti problem spremstva v službo, ko se bo tovarna elementov z Linhartove ceste
preselila v nove prostore t Stegnah. Prepričani smo v razumevanje vodstva tovarne, da bo tudi v tem pogledu za prizadevno Jelko našlo ugodno rešitev tega zanjo tako pomembnega vprašanja. To ji tudi gre in ji od srca želimo, da bi kljub svoji tež-ki invalidnosti še naprej tako vzorno opravljala svoje zahtevno delo.
Slepa Jelka Vuk-Novakovič
-J. C,-
Minuli teden’je praznoval 50-letnico Jože Zupančič, šef maloprodajne mreže PSO, ki je trenutno doma na okrevanju po težki kirurški operaciji. Slavljenca je obiskal nan domu direktor PSO Metod Rotar s svojima sodelavcema Jožetom Cva-rom (na levi) in inž. Simonom Primožičem (na desni) in mu zaželel predvsem hitrega okrevanja
IPosebsio obvestilo
Propagandna služba ZP ISKRA ima: nalogo izdelati propagandno-informativnik film o razvoju ZP ISKRA. Ker naj bi film zajel tudi predvojno in okupacijsko obdobje, naprošamo vse člane kolektivov, ki posedujejo fotografije iz omenjenih let (v poštev pridejo slike iz tovarne »JUGO-CEŠKA« in »LUFTFAHRTGERATE-WERK — HAKENFELD GMBH — BERLIN — SPAN-DAU — BETRIEB KRAINBURG«), da nam sporočijo svoj naslov. Potrebujemo fotografije iz tovarniških objektov, zborovanj, slike izdelkov, slike posameznih kolektivov itd.
Vsak posnetek, ki bi prišel v poštev za prefotogra-firanje, bomo lastniku primerno honorirali in po'upora-bi vrnili. .
- Naslove pošljite na ISKRA — PROPAGANDNA SLUŽBA, LJUBLJANA, Titova 50. Na ovitku napišite »ZA FILM ISKRA«. ISKRA — PROPAGANDNA SLUŽBA

Z mopedom do Carigrada
Toda — človek si ne more ogledati. vsega, ko si je pa začrtal tako dolgo pot. Znova je bilo treba naprej, do naslednjega cilja -L’ do 25 km oddaljene Sofije, kjer sta »planirala« -nekoliko daljši Postanek, da bi si laže o>gpe-čisla, vsaj . najpomembnejše zanimivosti glavnega mesta Bolgarije.
VSOFIJI GOSTA PRI PRIJAZNI BOLGARSKI " DRUŽINI
Dobre tri ure sta se z mo- • Pedcm potepala po sofijskih , jHcah in se razgledovala po številnih ’ žahimivdstilP’ Pod , ',ečer sta- »pristala«' v campu agffiSSj 10 km iz" Sofije,-kjer • •S*A za pičlih 20 diarprespala v Učni hišici campa. Bilo je
prijetno in domače saj te tudi natakar, brez milosti pusti čakaiti, povrhu pa še pozabi, kaj. si niu naročil. Torej — brez bistvene spremembe!'
Sledila' je pot do, Plovdiva, kjer sta bila gosta gradbenega inženirja. Prijazno'so ju pogostili, jima dali. prenočišče in, jima povedali marsikaj o Bolgariji; ih Bolgarih, ki si prav tako kot’ mi, žele . mirnega sožitja .na svetiu.
Naslednje -jutro., ju je- pot . vodila; Skozi • mesti Haiskovo . in Svilengrad, nato proti bolgarsko-turški meji! j
ZAPLETENE FORMALNOSTI | NA’ MEJI M -Dokaj birokratski sprejem, -kup obrazcev in formalnosti
— pa vendar sta še dokaj, hitro lahko nadaljevala pot v turško mesto Edirna, zelo le-po in zanimivo mesto, polno mošej in lepih zgradb,. V balkanski vojni so tu Bolgari in Srbi premagali Turki, to pot pa je po mestnih -ulicah brnel- ljubljanski moped, z dvema za potovanja vnetima Iskrašema.
Začudo zelo malo prometa, mopedov ■ ali motorjev nista srečala pa • tudi, »fički« , so tu prava redkost,,, navadno . registrirani pod- »SK« Skopje! Je pa tu . prava poplava Nemcev in Francozov. -
V mestih Liilehburgas in Bobeški sta 'bila tisti čas mehdar.adina Jugoslovana,- ki sta jo neustrašena po 30 km • dolgi' prazni cesti ubrafaisko-zi 'skoraj; izumrto pOkrajino proti"'.naslednjemu cilju — Mramomemu morju.
Tu :je'bilo veliko več prometa tudi v inozemskega, a njun -; moped- se - "je-, srečno prerinil skozi v se’ ovire d o mesta CorJ-i, kjer sta sc srečala z Jugoslovanom, ki živi že dolgo v tem kraju.
Kopala sta se lahko samo v taboru za tuje turiste v Mram ornem morju, ob katerem sta se prej vozila nad 30 kilometrov.
(Dalje prihodnjič)
Osebni dohodki v Jugoslaviji In Sloveniji
Po podatkih zveznega zavoda za statistiko v Beogradu in po podatkih zavoda SRS za statistiko v Ljubljani je bil v letošnjem prvem polletju poprečni nominalni osebni dohodek zaposlenega v Jugoslaviji 935 dinarjev, v Sloveniji pa 1.082 'dinarjev, To pomeni, da so bili poprečni nominalni osebni dohodki zaposlenih v Sloveniji v letošnjem prvem polletju za 15,7 % večji od jugoslovanskega poprečja.
Poprečni nominalni osebni dohodki so se v letošnjem prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečali za- vso Jugoslavijo za 14% in za Slovenijo za 15%.
Pregled nominalnih .osebnih dohodkov za letošnje prvo 'polletje v Jugoslaviji in v «Sloveniji ter indekse za prvo polletje 1969/prvo polletje 1968 omogoča naslednja razpredelnica:
	SFRJ			SRS
	din	indeks	din	indeks
SKUPAJ	935	114	1:082	115
Gospodarstvo	902	115	1.050	115
industrija	909	116	L046	116
kmetijstvo	746	lil	888	113
gozdarstvo	738	106	958	108
gradbeništvo	863	112	1.024	116
promet	99*	113	1.117	116
trgovina in gostinstvo	992	117	1.149	116
obrt	854	114	996	114
komunala	913	112	1.022	111
Negospodarstvo	1.105	113	1.260	114
				114
JRult. soc. dej.	1.068	112	1.223	
Družb, in drž. službe	1.197	114	1.380	116
Zanimiva je primerjava re-		1968 in 1969 za vso Jugoslavi-		
alnih osebnih dohodkov za		jo in za posamezne		repumi-
prvo polletje v letih	1967,	ke:		
			Srbija	
indeksi g a g 2	■te* at £ s	Make- donija Slove- nija Skupaj!	«S	s > 2
tn « £ m	M M tn		>NJ O	% ft
I - VI 69				109 107
—		—-107 106 111	107	106 106 108	108	
I - VI 68				
1"VI 68 104 104 101	103	104 103 104	105	109 99
I-VI 67				
'Očitno je, da so se	realni	kah skladno	¡s produktivno-	
osebni dohodki najbolj	pove-	stjo dela on	da so	poprečne
čaji v Orni gori in to za 11 %.		oene dokaj višje kot		■v dra gih
V Vojvodini so se pavečaii za		republikah.		
9%, v Srbiji za 8%, v Hrvaški in Kosmetu za 7% in -v Makedoniji ter Sloveniji za		Zanimivo je tudi rang lista poprečnih osebnih dohodkov		
6 %. Seveda ne smemo	► pre-	v letošnjem	prvem	polletju
zreti, da je nivo poprečnih		v Jugoslaviji	In v	Sloveniji
osebnih dohodkov v Sloveni-		za področji	gospodarstvo in	
ji višji kot v drugih republi-		negospodarstvo:		
	SFRJ rang	din	SRS Rang	din
Družb, in drž. službe	i	1.197	1	1.380
Kulturno soc. dejavnost	2	1.068	2	1223
Promet	3	994	4	1217
Trgovina in gostinstvo	4	992	3	1249
Komunala	5	913	7	1.022
Industrija	6	909	5	1.046
Gradbeništvo	7	863	6	1.024
Obrt	8	854	8	998
Kmetijstvo	9	746	10	888
Gozdarstvo	10	738	i	958
i Zvezni zavod za statistiko je preračunal za Jugoslavijo poprečne osebne dohodke nekvalificiranih delavcev. Piti tem je izločil morebitni vpliv raznolikosti kvalifikacijske strukture zaposlenih v različnih dejavnosti. Dobil je naslednjo rang listo osebnih dohodkov po -dejavnostih v letošnjem prvem polletju, preračunane na pogoje nekvalificiranega delavca:
Dejavnost	¡din
Trg. in gost.	771
Promet	755
Industrija	714
Komunala	713
Družbene in drž. službe 697	
Gradbeništvo	655
Obrt	.643
Gozdarstvo	634
Kmetijstvo	621
Kulturno soc. dej.	607
Pozitivni rezultati v prvem polletju
(Nadaljevanje s 3. strani)
ko razpravljati z namenom, da najdemo ustrezne rešitve.
Pri indirektnih stroških ali stroških režije imamo prekoračitve prek piana za 1.359.941 din. Polovica teh prekoračitev je posledica neupoštevanja takih izdatkov v planu (obresti od kreditov za osnovna in obratna sredstva premalo planirani za din 732.307 ter novi strošek: stroški poslovanja menze dnin 165.305). Ostala polovica je nastala zaradi prekoračitve planskih proporcev v normalnih režijskih stroških. Menimo, da smo si vsi več ali manj edini v tem, da dinamo v režiji še veliko skritih rezerv, da je sprejemljivo in možno realizirati predlog, da materialni in režijski stroški v letu 1969 kot celota ne smejo prekoračiti planiranih okvirov, če hišo temu vzrok morebitne podražitve ali posebne zahteve, o katerih smo se posebej dogovorili in ■odtočili. Da bomo to dosegli, moramo izdelati podrobno analizo stroškov po vrstah im nosilcih za I. 'polletje ter na tej bazi planirati okvirne stroške po vrstah in nosilcih do konca leta. Vsak mesec bomo morali izdelati analizo gibanja stroškov glede na sprejete normative z odgovornostjo za njihovo prekoračitev.
Posebno neugodno je stanje terjatev do naših kupcev. Le-te; so se od začetka -leta dvignile od .din 2,2 milijarde ma 3,4 milijarde S din. V bistvu smo vso povečano prodajo v letošnjem letu spremenili v terjatve do naših kupcev. Ne glede ma dejstvo, da je nelikvidnost splošen pojav jugoslovanskega značaja, moramo iz sedanje situacije najti-izhod, kajti to stanje grozi, da nam v celoti ohromi naše poslovanje. Imamo že posledice pri oskrbi z repr-omateriaJam in pri izvajanju investicijskega programa, ne izpoinijujemo naših obvez pri plačilu dobaviteljem in drugim mašim kre-ditarjem v nevarnosti pa je tudi redno izplačilo osebnih dohodkov čeprav smo se tej nevarnosti do sedaj po srečnem naključju te izognili. Do naših kupcev borno morali še bolj zaostriti vprašanje rednega plačila z uporabo vseh možnih ukrepov, ki so nam dani po zakonu -alk ki so običajni v poslovnem svetu.
V gibanju osebnih dohodkov v I. polletju 1969 zasledimo njihovo odvisnost od gibanja fizičnega obsega proizvodnje. Bodisi po masi kot po poprečju — -izplačani osebni dohodki v letošnjem I. polletju presegajo lanska izplačila v istem razdobju. Glede na predvidena gibanja -v stroških poslovanja ho v bodoče ena od naših .glavnih ■skrbi -morala biti usmerjena ma iskanju -načina in poiti; obdržati -nivo dohodka in .s tem osebnih dohodkov na doseženi ravni.
V	poročilu zajeto problematiko bo možno rešiti s takojšnjimi operativnimi ¡ukrepi, druge probleme pa bomo lahko načeli’ te - načelno s tem, da se sprejmejo ukrepi, ■ki bodo usmerjeni na postopno konkretno reševanje problemov, za katere danes vemo, da niso takoj rešljivi.
Ker smo se uvodoma v tem poročilu .dotaknili problema, ki zna imeti zeio neugodne posledice na uspešnost poslovanja, morajo.strokovne službe nemudoma izdelati .analizo predvidene podražitve re-promateriala ter . vpliva te podražitve na posamezne izdelke in na celotno proizvodnjo. V skladu s tako analizo se tnora pripraviti , predlog o možnostih morebitnega povečanja cen naših izdelkov, ločeno za I, in II. vgradnjo.
V	analizi je podana problematika trošenja sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeni standard. Vemo, da obstajajo odmiki od plana, zato moramo ta problem posebej obravnavati. Ne sme se nam dogoditi, da sredstva za redno poslovanje vlagamo za investicije ali družbeni standard, ker zna to imeti hujše posledice kot bi bil rezultat vlaganja. Trošenje takih sredstev je v določeni meri tudi posledica stanja nelikvidno-
sti v gospodarstvu ,zato se pričakujejo na tem področju ukrepi, ki imajo lahko materialne posledice za tistega, ki tega ne spoštuje.
Nadalje nismo v poročilu nakazali našo devizno problematiko, ki 'izhaja iz patrel .po devizah za nabavo repro. materiala in iz potreb 'za 'kritje deviznih obveznosti ¡po sprejetih im predvidenih na-■težbah v. osnovna sredstva. Tudi tu je naloga služb, da tako analizo čimprej napravijo, seznanijo samoupravne .organe z obveznostjo, možno, stjo in bremenom za njihovo rešitev.
Menimo, da smo Se v poročilu ' dotaknili -nekaitafih problemov, -za katere niso bili podani ukrepi za njihovo takojšnjo rešitev, vendar' zahtevajo načelne odločitve. V ■razpravo im sklepanje bo dan predlog o organizacijskih spremembah naše sistematizacije v cilju formiranja 'ter ■ojačitve strokovnih služb jod katerih je v precejšnji meri odvisno, da se odpravijo po mankljivosti, ki so bile nakazane. Ne samo s personalnimi dopolnitvami, temveč tudi z uvajanjem sodobpih metod vodenja proizvodnje in poslovnega ciklusa , aa-| sploh, bo mogoče postopppn priti do rezultatov, ki si. J™ postavljamo.
Zveza sindikatov...
(Nadaljevanje s L strani)
nelikvidnosti. »Več trošimo, kot imamo!« — je dejal. »So tudi slabosti v centru. Nekatera podjefja niso vzela gospodarske reforme dovolj resno. Slišijo se razne de-magoške parole o slabosti samoupravi j an j a. Tehnokratska -odločanja mam večkrat škodijo kot koristijo, prav zato je važno, da kolektivi svoja zapažanja im predloge pošiljajo zadevnim ¡forumom. Socializem ni sociala, pač pa naj o vsem odločajo rezultati dela.
ZK, SZDL in sindikat še niso dovolj močno vključeni v procese dobrega gospodarjenj a in usmerjanja. Prekinitve dela, metode pritiska itd. nam ne morejo rešiti poslovanja. 'Naše gospodarstvo je danes na taki stopnji» «ia zahteva odstranitev raznih negativnosti. Nelikvidnosti mnogih podjetij moramo posvetiti največjo skrb, kajti zaradi neizplačevanja terjatev trpijo predvsem dobra podjetja. Pri vsem nas mora voditi misel o enotnosti maše države, skrb za , napredek za izgradnjo socializma, za neoviran razvoj samoupravljanja in za krepitev jugoslovanske socialistične skupnosti.«
Predsednik ZSJ je v nadaljevanju dejal, da se bodo sindikati odločno zavzeli, da tam, kjer dobro gospodarijo, ne bo prišlo do ¡težav pri izplačevanju osebnih dohodkov, pri tistih pa, ¡ki kažejo negativne račune že nekaj
let, pa se bo zaostrilo vprašanje o nadaljnem pasto» n ju: Vsako čakanje bi kvarno vplivalo na naš gospodarski razvoj lin 'hromilo reformo.
Na vprašanje, kaj meni o dviganju cen predvsem pn prehrambenih artiklih je dejal, da se sindikat močno prizadeva pri reševanju teh akutnih problemov, ki' prizadevajo predvsem delavce i relativno nizkimi osebami dohodki.
Pri odgovorih sta' sodelovala tudi Tone Kropušek >in Marjan Rožič. Vsi so mnenja, da bi se morali sindikati boriti proti težnjam in pritisku za zvišanje cen prehrambenim artiklom, kajti to zadet va -cel kompleks standarda. Po ¡razgovora sodeč, bodo predloge za povišanje nekaterih cen obširneje obravnavaj Ji v centralnem svetu, hkrati pa proučili življenjski ¡stanj dard .zaposlenih. " Pnpraiuh bodo tudi .posebne predloge nekaterim zveznim organom-
Ob zaključku se je tov. Janko Košnik zahvaJildragim ■gostom za obisk in razgov® prav tako pa je tudi prod-, •s.edmk ZSJ Dušan Peta»* zaželel vsem članom združenega podjetja »Iskre« Jat največ uspehov.
Razgovor je nakazal, stali' šča sindikalnih, vodstev do aktualnih gospodarskih pi°' blemov pri nas. Poudari®15 je bilo, da se ho morali®1!' dikat drugače organizirati! da bo -kos sedanjemu.Pb*5, žaju in reševanju probleme* ABC
Veliko vzrokov...
1 (Nadaljevanje s 3 strani) si v tovarni prizadevajo, da bi del proizvodnje plasirali jnimo dogovorjenih količin ji na Madžarsko in tako čim bolj zmanjšali izpad v letošnji realizaciji izvoza.
Tovarna polprevodnikov je do konca avgusta ob zavestnem zmanjšanju proizvodnje iz navedenih razlogov izpolnila 90% za to obdobje planirane proizvodnje. Kljub težavam, o katerih je bilo govora, so v tem obdobju! dosegli lope rezultate, saj &*
I aktivirali dve novi liniji,- iim sicer linijo plamamih diod, poskusno pa obratuje tudi linija za proizvodnjo iiristor-jev manjših moči in- triasov.
Prodaja na domačem* trgu, ki sicer ne poteka prek PSO, ne povzroča posebnih težav, le, da je spričo potreb domačega trga dokaj omejena in je zato tovarna tem bolj na-■ .vezana na izvoz.
Razen občutnega izpada v izvozu na britanski trg, povzroča težave tudi to-, da ima tovarna preveč dolžnikov, med katerimi je medi najvee-jiimi tudi PSO. To seveda .povzroča nelikvidnost tovarne in zavira proizvodnjo, .hkrati pa povečuje probleme.. Skoraj permanentno se dogaja, da Teži' na carini za 30
do 50 milijonov reprodukcijskega materiala za tovarno polprevodnikov, katerega zaradi nelikvidnosti ne morejo prevzeti.
Na angleškem tržišču pa je zdaj- veliko povpraševanje po visokonapetostnih diodah za barvne televizorje. Žal je= do pred nedavnim visokonapetostna dioda te vrste bila šele v fazi razvoja in jo šele začenjajo z velikimi napori proizvajati tako, da jih po tisoč kosov tedensko pošiljajo v Anglijo*. V kolikor ne bo nepredvidenih ovir bodo že sredi prihodnjega .meseca proizvodnjo lahko povečali in tak® uspeli izvažati tud® večje količine.
Ob* stanju, kakršnega je zaradi vsega navedenega! pokazalo polletno poslovno poročilo*, so* in bodo potrebni večji- napori tak® PSO, kakor tudi same tovarne, da bi prišlo do čim bolj; ugodnega izvoza nakopičenih zalog diod, kar bo omogočilo, da bo* tovarna kljub velikim obveznostim in anuitetam (zaradi le-teh je tudi vsakršen izpad izvozne realizacije tem bolj usoden) dosegla konec leta boljše poslovne rezultate, kot jih je lahko dosegla ob zaključku polletja.
-e-
PREDLOGI ZA UREDITEV INFORMIRANJA IN POLOŽAJA SINDIKALNE ORGANIZACIJE V STATUTU DELOVNE ORGANIZACIJE
Strokovne sodelavci RS ZSS so v želji posredovati predvsem dobre rešitve »iz prakse za prakso« proučili večje število statutov delovnih organizacij* in pripravili predlog določil,, ki govorijo o sistemu informiranja in samoupravnega komuniciranja in o opredelitvi položaja sindikata v delovi organizaciji. Celotno gradivo je objavljeno.v posebnem zvezku z naslovom »Samoupravna zakonodaja«, ki ga je izdiala informativna služba RS ZSS, kjer je možno* naročiti zaželeno število izvodov.

Pester program zasedanja DS ZP
V torek, 30. septembra se bo v dvorani- delavskega Samoupravljanja v Kranju ob 9. uri seta! DS.ZP, ki bo imel naslednji dnevni red;
§ Poročilo o poslovanju Združenega podjetja ISKRA ” Kranj v i, polletju 1969.
® Poročilo o pregledu poslovanja tovarn: Polprevod-niki Trbovlje, Sprejemniki Sežana in Orodjarna Ljubljana.
® Poročilo o problematiki* Tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani..
© Poročilo o problematiki Tovarne orodja Ljubljana. ® S-prejem sklepa o tečajni razliki pri odplačevanju komercialnih kreditov iz retencijske kvote.
®; Poročilo o finaciranju elektronskega računskega cen-1 tra.
® Predlog programa dela organov upravljanja ZP ¡,, letu 1969:
® Sprememba.pogodb* e* pravicah in dolžnostih organ zarije. glede na statutarne spremembe.
Sprememba firme Združenega podjetja ISKR KRANJ v angleščini (4. člen statuta ZP)
@ Razno.
. S poročilom o polletnem* poslovanju združenega .pod-Iskra smo* seznanili bralce že v prejšnji številki. — flevni red, kaže, da b® na seji, ki med drugim obrav-Bava tudi akutne probleme,, ki zahtevajo* nujno rešitev " Potrebna polna angažiranost elanov DS ZP.
SB
BB
an
ma
ma
BB
asa
■ B HS
sa
■B'
■a
HS
sa
BB
sa
sa
sa
SSB
mm
HH
BB
HS
H9
■■■■■■■■■■■BHBBBBBMaBBflaBBHBHBMHBBBHMHBHnmiimnnnnanBBnBHui
£
Po dolgem prigovarjanju je doktor
■	Watson le pripravil svojega prijatelja Hol-I mesa, da sta šla obiskat Zagrebški jesenski
■	velesejem.
i »Vročina pa taka,« se je pritoževal g doktor, ko sta se* s prijateljem prerivala jg skozi množico obiskovalcev. »Močno sem a si nažralil noge, vendar pa ne bi rad opustil I obiska* stojnici United Works, kjer upam g srečati veliko znancev iz iskra Yarda, s Morda so tudi letos pripravili za obisko-¡1 vafee kakšno presenečenje. , «
In* res,, že pri vhodu v* razstavno dvora-a no sta zaslišala za seboj opazko v južnja-1 škem narečju; »Ti-te pa kar javno razgla-
■	šaj.o, da so na kocki.. .*
Doktor se je ročno obrnil toda skriv-S nostni govornik je izginil v množici* kot
■	kafra. »Kaj bliebeče ta nesrečnež,, o* kakšni a kocki govori?«
i POD KOCKO
a	SsSi
m
Holmes je za trenutek obstal,, nato* pa a; je pokazal s palico nekam pod strop pa-J viljoiia, kjer je visela na dolgii vrvi orjaška
■	kocka z napisom »Iskra«, — »Menda je S cikal neznanec na tisto — le tam. Veste, g ljudje.so danes pač takšni,...«
Doktor se je popraskal za ušesi. Nič mu* m ni bilo pogodu, da sliši* opazke na račun Si podjetja, kateremu sta- s prijateljem; svoje
■	čase ponudila svoje strokovne usluge. Od-a živa res ni* bilo, toda kaj’ veš* kaj je prav-g zaprav po sredi.
Približala sta se stojnici, ki je od zunaji a učinkovala nekam, mišteriozno. Obiskovalci S so se prebijali skozi umetelno* sestavljen a labirint iz kartonskih elementov. Ñezaup-n Ijivo* so pokukali zdaj v ta, zdiaj v drugi g kotiček stojnice in se nenehno ozirali na-¡ zaj, da bi v primeru izgube orientacije a lahko ugotovili, kje so prišli noter. Strah g pa je bil neupravičen. Goste je takoj spre-
■	jela skupina vodičev in jih varno prepelja-a la skozi množico eksponatov. Nekatere so g, spotoma celo obrili.
■	Doktorju pa je pri vhodu na stojnični a prostor zastal korak. »Dragi moj Holmes, g stavim glavo,, da tukaj, nekaj ni v redu. * Nekaj, skrivajo, vam pravim. Jaz bi vso to d reč najraje obšel in si ogledal stojnice, ki g; so bolj pristopne in domače ...«
»Pojdite no, doktor! Ali nisva videla in a odkrila še večjih misterijev kot je stojnica g* United Works? V takšnih primerih velja S staro detektivsko pravilo* takoj in nep® a sredno k stvari!«
b Doktor pa se je še obotavljal. »Že prav, g prijatelj Holmes, denimo,, da varuje United a Works v tem labirintu kakšno tehnično g skrivnost. Ali je potem prav, da vtikava g nos v reči, ki naj ostanejo poslovna skriv-» nosi?«
»Ničesar ne morem reči, dokler se ne g prepričam na licu mesta. Za menoj, prijata teljf« je dejal Holmes in potegnili prijatelja h na stojnico. Toda že pô nekaj korakih mu g je nezmotljivi detektivski čut povedal, d'a
■	ni nobene dejanske nevarnosti.. Neopazno i sta se pomešala med Obiskovalce.
g Doktorju pa detektivska žilica ni dala ■ pokoja. V primernem: trenutku se je ne-a
B
g Izpod stropa je visela velika kocka...
m
IBBaflBaHaBHHaBIHIBIlIlBIHBlIlIBII
opazno ločil od velikega mojstra in se podal na osrednjo ploščad, kjer .so gostje mirno pili kavo in* se pogovarjali. Watson je poklical vodjo* stojnice in ga* zaupljivo poklical na stran. .»Povejte po pravici, kakšno presenečenje ste pripravili obisk® valcem na letošnji razstavi? Glejte, meni kot hišnemu prijatelju že lahko zaupate.
V sili sva vam s prijateljem Holmesom lahko še v pomoč.«
Doktor očitno ni ubral na pravo struno. Vodja stojnice mu je prisegel, da ni govora o kakšnem presenečenju ali skrivnosti.
»A čemu ta labirint, čemu streha in tista grozeča kocka nad glavo?« je siliT .doktor, ki bi se rad izkazal pred Holmesom.
»Labirint,, no, labirint —- to je pač naša
posebnost. Rekel bi____da je v tem dol®
cena simbolika. Sicer pa ni moje, da bivam razlagal psihološko plat celotne zamisli. Upam, da vam bodo to pojasnili v ’Sparku’ po končanem sejmu. — S čim sem vam lahko sicer na voljo?«
»Nič, nič___Hvala za pojasnilo«, se je
zmedel doktor. Izvlekel je iz žepa kompas in kmalu našel izhod iž stojnice. »Psihologija, torej«,, mu je šinilo skozi glavo, »jaz pa sem mislil, da gre za običajno razstavo proizvodov United Works______«
Kmalu je našel Holmesa, ki mu labirint ni povzročil nobenih težav. Da bi popravil vtis, ki ga je napravil pri prijatelju zaradi začetnega obotavljanja,, je začel doktor razpredati* teorij® o psihološki plati javnih razstav, ki silijo obiskovalca na razmišljanje o kompliciranosti človeškega snovanja ih sploh.
»Ti razštavljalci iz United Works so pa tiči! Sodobna industrija ni kar tako. Kupcu* je- treba vliti* spoštovanje do proizvodov in ga prepričati o lastni ničevnosti. Labirint, —- to je odlično sredstvo za dosego takšnih psiholoških efektov. Kaj pravite na to, dragi mojster?«
»Kaj mislim jaz, prijatelj? Počakajte, da se* zberem*, kajti po tej stojnici se mi malce vrti v glavi... Mislim pa, da v našem primeru ne gre za čisto psihologijo. Moj sistem dedukcije ¡mi pravi, da so imeli idejni pobudniki stojnice United Works pred očmi praktične in sodobne prijeme. Razstava naj bi po njihovem učinkovala tudi nekoliko zamegljeno: gostu pokaži malce obetajočega, drugo pa naj si zamisli sam. Vse to seveda v primernem* ambien-fu in dokaj skrivnostni; atmosferi1__«
Popolnoma nov prijem*, priznam! — Vzlic temu je to reč, ki bi utegnila zanimati tudi psihologe — tega ne morete p zanikati, dragi prijatelj!«*
»Pa naj bo po vašem, doktor«, se je S vdal Holmes. »Psihologija, kot veste, ni ■ moje področje. Mene zanimajo le dejstva.« S Piše: Conan Horwpold 9 Copyright by Spark
IBBBBBBBBSIBSaaBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBHf


Kamp »Mir«
ogrožen
Minula sezona je prinesla precej nevšečnosti našemu i kampu na Dugem otoku. Težave v zvezi z vodo zahtevajo hitro in dokončno rešitev. V nasprotnem primeru bo naš veliki kolektiv ostal brez priljubljenega objekta za oddih. Naravne lepote, izredna klima in že obstoječe zgradbe v kampu MIR pa bi nas vselej, ko bi pomislili nanje, obtoževali za storjeno napako.
Na sestanku, ki smo ga imeli z direktorjem zadruge Šali smo ugotovili dejstvo, da zadruga z direktorjem na čelu želi in poizkuša na vse mogoče in nemogoče načine, dobiti naš kamp v svoje roke, čeprav je podobnega prostora na otoku dovolj. Prisotnim smo pojasnili, da Iskra kot 17.000 članski kolektiv ne misli na odprodajo obstoječih objektov, pač pa želi in mora še precej investirati za čimboljše počutje naših dopustnikov. Na naš odkrit odgovor in namero zadržati kamp je predstavnik izjavil, da bo v prihodnji sezoni voda iz njihovega rezervoarja za nas zaprta, v bližini pa bodo postavili manjšo okrepčevalnico.
Srečanje obeh zainteresiranih strani zahteva od Počitniške skupnosti in celotnega ZP Iskra hitro in dokončno rešitev. Nujno potrebna je izgradnja vodnega rezervoarja za približno 60 kub. metrov vode in odkup zemljišča. Za oboje pa si mora Počitniška skupnost zagotoviti približno 130.000 N dinarjev.
Časar
ISKRA
Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov KRANJ
razgla š a
prosta delovna mesta za:
1.	VODJO tehniče kontrole
obrata elektromehanskih izdelkov.
(Delovno področje obsega kontrolo kvalitete v proiz-g vodnji delpv, v panogi rotacijskih strojev in kinaku-
: Stiki).
2.	VODJO obdelovalnice
obrata elektromehanskih izdelkov.
(Delovno področje obsega vse delavnice za struženje, rezkanje, vrtanje in brušenje).
3.	SOCIALNEGA DELAVCA
POGOJI za zasedbo delovnih mest:
pod tč. 1 in 2.: visoka ali višja izobrazba strojne stroke
z nekajletno prakso, po možnosti v proizvodnji.
Pod tč. 3.: v poštev pridejo kandidati z dokončano .višj,d šolo za socialne delavce z odsluženim vojaškim rokom in po možnosti z nekajletno prakso.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD.
Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek tovarne na naslov:
ISKRA — Elektromehanika Kranj, Savska V loka* 4, do vključno 5. oktobra 1969. * 1 2 3
■	i B 3
■	I
■	a h a
■	a
■	s
B J H 1 B 1 B 1 B 1 m 4
■	3 9 3 B t B 2 B 1 B « B 1 B J B 1 B 3 B 3 B a
b a a a BB 13
b a
B B B B B B BB
B a II BI B a B 4
ISKRA — Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj
razglaša
naslednja prosta delovna mesta v obratu ATN:
1.	UREJEVALEC produkcijskih stružnic (2 delovni mesti)
2.	UREJEVALEC stiskalnic za štancanje (2 delovni mesti)
3.	UREJEVALEC ročnih stiskalnic in vrtalnih strojev Pogoji:
Pod točko 1: VK oz. KV strugar, lahko začetnik, z od-• služenim vojaškim rokom;
Pod-točko 2: VK z. KV orodjar ali ključavničar, z odsluženim vojaškim rokom;
Pod točko 3: VK oz. KV delavec kovinske stroke, z odsluženim vojaškim rokom.
Osebni odhodki po pravilniku o delitvi OD.
Poskusna doba dva meseca.
Prijave sprejemamo do zasedbe delovnih mest na naslov:
Iskra — Elektromehanika Kranj, Kadrovska služba, Kranj, Savska loka 4.
B i B • Bi ■ i B 1 a j a * h s
B 3 B 9 b a B B fl H B B
s:
B B
33
b a
13
li
b m a a
is
B B
33
B B
33
¡I
¡I
Dne 1. septembra je bil upokojen dolgoletni sodelavec šolskega centra ZP Iskra Kranj tov, Ciril čufer. Ob upokojitvi mu želimo, da bi zdrav in čil užival zasluženi pokoj in se mu hkrati zahvaljujemo za njegovo nesebično delo in iskreno tovarištvo. Vsi njegovi sodelavci in ga bomo imeli vedno v naj lepšem spominu.
Letošnja letovanjska sezona je kila bogatejša od lanske
Za današnjo številko smo nameravali ’ kaj več ¡napisati o pravkar minuli letovanjski sezoni. S tem v zvezi smo ¡na Počitniški skupnosti prosili za podatke o tern kako so bili naši domovi in kamp na Dugem otoku zasedeni, 'koliko članov delovnih kolektivov ZP je letovalo v njih in na splošno o tem, kako je potekalo delovanje domov in Počitniške skupnosti Iskra. Upravnik Počitniške skupnosti, Franc «Hutter pa je našo željo potešil. Pojasnil jé, da smo članek ó vsem tem planirali veliko prezgodaj, saj imajo prav te dni še veliko več dela kot med samo sezono, s tem pa bi bile- tudi preuranjeno govoriti podrobneje o poslovanju Počitniške skupnosti. Povsem razumljivo, kajti po končanem poslovanju domov so na vrsti najprej inventure in kopica drugega, preden lahko maloštevilno osebje Počitniške skupnosti preide na podrobnejšo obdelavo poslovanja vseh treh počitniških domov in kampa na Dugem otoku.
Razlogi, ki srno jih .-izvedeli so bili objektivni, zato nekaj časa' Počitniško skupnost ne borno nadlegovali z nadaljnjimi vprašanji, ko pa bodo podatki zbrani, se bomo o tem obširneje razpisali. Za
danes le nekaj skopih ugotovitev:
Vse kaže, da je bila pravkar minula letovanjska sezona doslej najuspešnejša, saj je število nočitev v naših domovih letos presegla število 12.000 kar je vsekakor razveseljivo. Osebje domov in kampa na Dugem otoiku si je prizadevalo, da bi bili člani-— delovnih kolektivov na oddihu v naših domovih čim bolje postreženi in njihovo počutje čim- boljše. V., teh prizadevanjih sb na splošno uspeli, ikar izpričujejo številne pohvale posameznih letovalcev. Počitniški dom na Bledu je bil v času sezone zaseden nekako :. srednje, medtem ko pa. je naš dom. v Trenti že nekaj let sem vsako sezono zaseden, skoraj do pike enako. Vsekakor največji naval letovalcev je bil ¡na dom v Poreču, kjer je bilo letos še posebej »vroče«, saj tolikšnega prometa v začetku sezone nihče ni pričakoval. Glede na skromne zmogljivosti doma, je bilo zato treba temeljito poseči po zasebnih sobah v bližini tlonia, da so lahko ustregli vsaj- večini ^interesentov za letovanje' v "Poreču. Skoraj enako je bilo stanje na Dugem otoku, ker je letos preživljalo del svojega- oddiha več članov delovnih kolekti-
OBRAT FERITI, LJUBLJANA, STEGNE v Združenem podjetju ISKRA KRANJ
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
1.	KONSTRUKTORJA ORODIJ IN NAPRAV
Pogoj: Strojni inženir, vojaščine prost ali strojni tehnik s 5-letno prakso.
2.	VODJA oddelka v proizvodnji
Pogoj: Strojni, metalurški ali kemijski tehnik s 3-let-no prakso, ali VK mojster s 5-letnb prakso.
3.	DVEH VODIJ izmene
Pogoj: KV ključavničar s 3-Ietno prakso
4.	SKLADIŠČNIKA
Pogoj: priučeni skladiščnik, vojaščine prost.
5.	VEČ PRIUČENIH DELAVCEV
starejših moških za delo pri električnih pečeh. ' Delo v turnusu.
(Želena starost delavcev od 35—45 let). ’
Za vsa delovna mesta je predvideno poskusno delo. Interesenti naj predložijo pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi razglasa.
vov ZP, razen ; njih pa tudi lepo število gostov iz ČSSR.
Verjetno bomo lahko že kmalu o poteku in rezultatih letovanja v naših domoviji poročali podrobneje, do tet daj pa naj bo dovolj današnji skromni zapis. -J- '
Pisuna
bralcev
POZDRAV OD VOJAKOV Tov. urednik!
Zahvaljujem se vam za redno pošiljanje glasila »Iskre«; saj, mi je to edini stik s pod: jetjem.
Lepo pozdravi jam sodeiav;. če v oddelku stiskalnice«;.y produkciji kranjske tovarne, posebno pa še mojstra tov, Kavčiča-.
Vojak Lado Jagodic V. P. 7488/6 Kriva Palanka Makedonija
ZAHVALA
Ob odhodu V pokoj se iskreno zahvaljujem za lepo darilo vsem sodelavkam haízioj i nih oblikah ATN in ^jjtn zet hm še mnogo uspehov.
Mihelič, . Pavla v « Dobrepolje
ZAHVALA
Ob nenadni smrti moje mame
JUSTINE KEJŽAR se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem ' v tovarni »Elektromehanika« - Kranj,, UK »Produkcija«- -1. delavnica za izraze sožalja in denarno pomoč za venec.
Sin Ivan
ISKRA - glasilo delovne ga kolektiva Iskra, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko n* avtomatiko—Urejuje uredtu-ški odbor — Glavni urednik-Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — feb*1 ja 'tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji-»ČP Gorenjski tisk« Kranj