Političen list za slovenski narod V Ljubljani, v četrtek, 27. novembra 1902. Letnik XXX Posamna številka 10 h. - Štev, 273. je nerazumljivo ! Nemci, ki so absolutni gospodarji v deželi, ki imajo poslancev v izobilju, napnti vse sile in spravijo na noge zadnjega človeka, uboga para Slovenci pa — doma čepč. Človek bi obupal nad našo bodočnostjo! O Koroškem se je že mnogo pisalo. Nerazumljiva in neodpustljiva zanikarnost! Kak6 je to mogoče, nam ne grč v glavo! — Toda „Narod" hoče sedaj, da je vsega kriv „klerikalizem", da je g. Podgorc vse vodstvo nase potegnil. No dobro, pa saj so liberalci že sami jemali vajete v roko, a jih zopet popustili, ko so videli, da narodne borilce na Koroškem čaka le trpljenje, dobička pa nič. Voditelji se ne fabricirajo kar tak6; vodstvo nehote preide v roke tistemu, ki dela. Duhovniki gotovo ne bodo libe-ralno-narodne politike uganjali, naj se tedaj zganejo n. pr. učitelji, uradniki itd.! Boste videli, če jih boste dobili v celi deželi — pet. Uradniki, ki so pri nas liberalci, so tam nemškutarji. Mar jim je za narod! Oni gledajo le navzgor, da bi kmalu naprej prišli. Saj se poznamo! Zakaj pa ni dr. Kraut narodnega vodstva koroških Slovencev v roke vzel, če mu je kaj za njegove rojake?! Tak neodvisen lajik bi bil kot nalašč zato! Zakaj ? Zatti, ker advokatura v Kamniku več nese, kakor v Celovcu ; rojaki naj bodo in se „fehtajo", kakor hotč! — Ko bi g. Podgorc takti mislil, bi ne letal, komaj ko zjutraj šolo odpravi, na kolodvor in se vozil — trikrat na teden (!) — z železnico iz Celovca do Sinčevasi na svoje troške, bi ne plačeval s svojim denarjem še za druge, bi se ne zakopaval v dolgove, da pomaga svojim rojakom, bi ne žrtvoval vsega svojega časa in svojih moči, da jim pomaga. In plačilo zato ? Liberalci mu mečejo v obraz nenasitno farško bisago!" Faktumje, da so na Koroškem duhovniki, — kakor so bili nekdaj na Kranjskem — skoro edini in na Štajarskem po veliki večini delavci na narodnem polju. Če bi pa liberalci s svojimi podlimi napadi to dosegli, da bi se duhovniki z narodnega polja umaknili, potem bi se jela tajati in krčiti naša domovina, kakor sneg na pomladnem solncu!... Toda duhovniki so vajeni žeti nehva-leinost za svoje dobrote, po zgledu svojega božjega Uzornika, ki je ljubil svoj narod tudi, ko ga je — križal. In duhovniki ne bodo jenjali delati za narod! In kakor je na eni strani žalostno, da je zadel tak udarec koroške Slovence zaradi popustljivosti, takti je na drugi strani t o -1 a ž 1 j i v o. Ko bi bili takti slabi, bi se ne mogli več dvigniti; sedaj pa je še mogoče zgubo popraviti. In popraviti se mora, popravila se bo! Prijatelj g. Podgorca je v pismu, objavljenem pred kratkim, že nasvetoval marsikaj koristnega v to svrho. Da, s h o d i se morajo napravljati po vrsti od občine do občine in tam naj se po načrtu obravnajo vsi potrebni predmeti. Pa ne le to. V v s a k i župniji se osnuj izobraževalno društvo, ki bo ohranilo in vzgajalo svoje ude za narodno in krščansko delo. — Kar se tiče listov, bi po našem mnenju morali poleg „Mira" imeti še neki manjši, cenen, popularen listič, kinajbise kolikor mo-goče razširil med ljudstvom. Stati bi ne smel več kakor eno krono; duhovniki naj bi ga skušali uvesti v vsako hišo; kjer tega ljudje ne morejo, naj bi jim ga sami naročili. Tak listič je največe važnosti za probujo in organizacijo naroda. Ali pa naj bi se „Naš dom" priredil tudi za Koroško. Pred vsem naj se pa duhovščina sama organizuje! Dokler tega ni, tudi ljudstvo ne bo organizirano. Gotovo pa je konečno, da imajo Slovenci na Koroškem samti potem upanje, priti kedaj do svojih poštenih pravic, ako se naslonijo na katoliške Nemce, in naj se .Narod" desetkrat na glavo postavi! Ne mislimo, da bi morali skleniti tako zvezo z Nemci, kakor kranjski liberalci. Tako globoko tudi pri njih narodni čut nikdar padel ne bo. A v socijalnih in verskih vprašanjih se naj podpirajo in naj pravične krščanske Nemce pridobe zato, da ne bodo preganjali Slovencev. S kugo liberalstva in nemškega nacionalizma pa proč! To je jasno, kot beli dan. Sami zase ne morejo nikdar imeti odločilne besede. Ali naj se naslonijo na liberalce, ki bi jih raje danes kot jutri v žlici vode vtopili?! Mar niso katoliški Nemci delali za naše kot za svoje ? — vsaj kolikor smo mogH od daleč opazovati. In to velja deloma tudi za Š t a j e r s k o, kjer je — mimogrede rečeno — politika abstinence popolnoma brezplodna. Kdo nam je vsaj kolikor toliko pravfčen, liberalci ali „klerikalci"? Ali se ne spominjate, da so liberalci katoliškega poslanca Kalteneggerja v deželnem zboru moralno pobili in uničili, ker je glasoval in govoril za slovensko celjsko gimnazijo ? Iz tega bi morali naši liberalci, če bi imeli le trohico dobre volje, izprevideti, d a je za Slovence v narodnem oziru najbolje, ako veljajo katoliška načela. Liberalci vseh vrst bi nas najraje požrli, krščanski poslanci pa so nam vedno priznavali pravico do življenja, če so tudi morali zato od svojih sorojakov trpeti. Iztegabi pa morali dalje 1 o g i č n o s k 1 e p a t i, d a s o katoliška nadela, načela pravice in ljubezni do bližnjega, edino prava; načela liberalizma, ki meri na zatrt je manjših narodov,pa so načela sovraštva, krivicein nasilstva. Tej logiki se mora vsakdo ukloniti, kogar strast ni s slepoto vdarila. Če so tudi katoliški Nemci nekoliko nacionalni, jim tega ne moremo preveč zameriti. Kajti prvič imajo takti kakor mi pravico biti pošteno in pravično narodni, drugič pritiskajo nanje liberalci in nacio-nalci z vednim oponašanjem, češ, da so izdajalski, ako so le pravični do drugih narodnosti, in jih skušajo s tem diskreditirati in izpodkopati pci ljudstvu. — Seveda si morajo Slovenci v tej zvezi s katoliškimi Nemci dobro čuvati svojo narodno individualnost in tudi proti njim odločno zahtevati svojih pravic, ko bi jih tudi kedaj hoteli kratiti. Po vsej pravici pa pričakujejo obmejeni Slovenci,zlasti Korošci, pomočiin podpore odnas, ki smo v središču. In to podporojim moramo nakloniti! — Seveda bi to mnogo ložje šlo, ko bi sami doma toliko moči ne potrebo- «•• Mttl prejema«: n teto naprej 26 K — h a Mi „ IS,-, .'V - MMOC , 8.80, VapravaMvs prejeta ta: y., . i . - » ■ - n lalo leto naprej 20 K — b fiff : t:-: «eaac , 1 * 70, K« pošiljanje na doa M b na moteč. pp -Mstai^MrsNh volitvah. Nas seveda pred vsem zanimajo volitve na slovenskem Štajarju in Korotanu. Če te primerjamo s tem, kar smo prej splošno rekli, vidimo, da zmaga ni mogla biti bogve kako sijajna. Niti z ene niti z druge strani ni bilo dosti slišati o volivijih shodih, in če smo njihove liste v roke vzeli, nič niste živahnosti, tiste zgovornosti, tistega ognja, ki je potreben za časa volitev. Dru-goče treba delati v naših dneh, ko so nasprotniki takti gibčni, takti delavni, drzni in nasilni! Kar se tiče Stajarske posebej, moramo reči, da niso volitve v kmečki skupini naredile nikakega veselega vtisa. Prvič so imeli „Štajarčevi" pristaši primeroma jako mnogo volivnih mož — kakor je tudi število naročnikov njegovih za čuda veliko, — drugič je pa vse nekam nejasno. Kakove stranke in barve sta bila prav za prav kandidata gg. Apat in Zdolšek v celjskem kmet-skem okraju, ki sta brez vsega hrupa naenkrat stopila pred javnost in precejšnje število glasov dobila, še danes ne vemo. Nič jasnosti, nič enotnosti, nič trdne organiza-i "je! Mi menimo takti: Ko bi na Štajarskem nič ali vsaj ne mnogo liberalcev ne bilo, bi že-lili in svetovali na vso moč, da naj nikar ne razburjajo duhov, naj si daleč daleč želd »kranjski prepir", naj lepo vzajemno branijo slovensko 6tvar, ki je brambe res potrebna. Ker pa vidimo, da je na Štajarskem dosti liberalizma, nevarnega liberalizma, ki se javlja v umazanem „Narodu" in drugod, mislimo, dajezadnjičas, da se zasnuje krepka narodna, s socialnim duhom prešinjena, na krščanskem temelju stoječA organizacija. Tega se pa nekoji strašno boj d, češ, da ne bi koga od sebe cdbili. Da, saj pravimo: ko bi nasprotnikov že ne bilo, ne kazalo bi jih delati. Toda če že so, če je cela dežela takti preplavljena ž njimi, kakor je volitev pokazala, potem, čem dalj se ne boste zavarovali pred n j i mi, t e m b o 1 j se bodo razpasli in vam glavo zrasli. In organizirali se boste, ko bo že več kot pol izgubljenega. Ko bi bili to že pred leti storili, bi danes ne bilo takti zmedeno v deželi in,Štajarčev" vpliv bi nikdar ne bil tolik. In čem dalje boste odlašali, tem slabše bo! — Mnogi dobromisleči menijo, če nič pozitivno ne delamo, ne vzdra-mimo nasprotnikov. Takti smo tudi mi časih mislili. Toda skušnja drugače kaže. Na Francoskepi, kjer, se duhovščina takti malo 1 s politiko vtika in torej nasprotnikov nič ne „izziva", bi človek pričakoval, da bodo cerkev v miru pustili, če je že ne negovali. Vi resnici pa vidimo, kakti je: Čim pohlev-nejši so katoličani, tem drznejši sovragi. Videatis consules, da ne bo takti tudi pri vas! Nekoliko težave pri enotni organizaciji na Štajarskem dela to, ker imajo dve srer-dišči: Maribor in Celje. No, pa če bo sicer edinost, se bo ta težkoča pri dobri volji že tudi kako premagala. V srce boleti mora vsakega Slovenca tudi volitev v spodnještajarskih mestih. Tolike zaspanosti nismo pričakovali. To nam rs vali, ko bi ne imeli sovraga v svoji sredi.. Ko bi ti naši nesrečni liberalci ne kop^i temelja naroda, ko bi ne robovali vsiljenemu tujcu, ko bi ne izdajali naše zemlje nemškemu graščaku, ko bi se ne bratili t gorenjskim izdajalcem, ki je desetkrat hujši od Dežmana in ki baranta na vse plati, kako bi prodal rodno svojo zemljo tujcu — so-vragu!!... To je, kar nas uničuje, to je, kar nas zadržuje in kar nam roke veže! Kobotaboj končan, ko bo ta vra ž j a k o m p ani j a razdrta — in to bo! — tedaj pohitimo z veseljem k vam, bratje, pomagat — rešit naš dom... Razvili smo nekoliko načrta. Kjer se kaj dela, rekli smo, kjer se naporno, požrtvovalno in uztrajno dela, tam se tudi kaj stori. Ako se bo v bodoče delalo, ako nas bodo sedanje bridke izkušnje vzdramile k tem večji delavnosti, ako bo bridki poraz podkuril našo gorečnost, potem — ni bil za nas nesreča. Kakorkoli so volitve izpadle, nič obupavanja, nič tarnanja, mar ve£ z nezlomljenim pogumom in z novo energijo na delo za boljšo bodočnost takoj!! Za slovanski Balkan. Du n aj, 26. nor. Nemiri na Balkanu so zadobili koncem letofinjega poletja značaj prave revolucije. Vsa Eviopa opazuje z napetostjo stvari v slovanskih pokrajinah evropske Turfike in posebno države v najbližjem sosedstvu Mace-donije in Albanije Be trudijo po vseh svojih močeh, da jih bodoči dogodki ne zalotijo nepripravljene. nas, avstrijske Jugoslovane, nastane vprašanje, če smemo biki samo objektivni in mjrni opazovavci prevratov, ki jih pripravlja tam doli najbližja bodočnost, ali če smo direktno interesirani na njih. Odgovor je jako lahak. Narod, ki čaka v Macedoniji in Stari Srbiji svojega osvobojenja, nam ni tuj; soroden nam je po brvi, po jeziku, po krščanski veri, sorodnejži celo nego Čehi ali Poljaki, s katerimi delimo usodo že toliko let in stoletij. Toda krvno in jezikovno sorodstvo bi bilo naposled vendar le »Bamo« etičen, ne političen faktor. In vendar nas zanima razvoj stvari na Balkanu nič manj iz političnih kakor iz etičnih ozirov. Mi smo skrajna veja velikega jugoslovanskega na« roda, čigar dom se raztega od Carigrada do Triglava. Naša naravna, kulturna in politična za-slomba je na jugu; odtrgani od krvno bo-rodnega juga, bi bili odtrgani od svoje korenine, naša usoda bi bila smrt Za nas torej ni malo važno vprašanje, kaj se zgodi jutri z zibko Jugoslovanstva, s staroslavno Maoedonijo. Direktno interesirani pa smo na razvoju Balkana tudi kakor avstrijski državljani. Mi smo prepričani, da ima Avstrija svojo bodočnost samo v blovanstvu, če noče biti pripravna cesta berolinski politiki. Avstrija je balkanska država par ezodlence. Ce hoče živeti, če hoče vzdržati silni naval od severa, se mora ošlanjati z vso svojo težo na Jugoslovane, ki čakajo osvoboditelja. Ali dosedaj Avstrija ni razumela svoje misije. Preko nje je razširila Germanija svoj vpliv na iztoku in stara habsburška monarhija ni bila v svoji zunanji politiki ekoro nič drugega več, nego Nareftala« in laterat« •prejema upravalitv« v' Katol. Tlakami, Kopitarjeve uliee it 2. Rokopisi m ne vraCajo, nefrankovana pistoa aa »prejemajo. * Uredništva je v Semenskih ulicah It. 2,1., 17. Izhaja viak das jsvzemfl nedelje in prainike, ob pol 6. uri popoldne. optcda Bismarokovih naslednikov. Ne samo to. Korak za korakom je isgubljala — po ■voji krivdi — vpliv na Balkanu, postala je velevlast drugega reda, d« niha« ve« resno ne računi i njo. Prišlo je tako dale«, d« je nadkrilila veliko Avstrijo mala Bolgarija, med tem ko je v Albaniji izpodkopala Italija avstrijski vpliv. Ali tudi zdaj, takorekoč ob enajsti uri, ae grof Golucbow*ki ni pobrigal, da bi vsaj deloma popravil, kar je bilo zamujenega tekom let. Italija, Bolgarska, Srbija — države, ki so financijelno v nerasmerno slabšem položaju nego Avstrija — ne štedijo ne truda ne materijalnih žrtev, da pripravljajo in Sirijo na Balkanu teren za svojo politiko. Na račun Avstrije seveda, zakaj vsak podenj tal, ki jo pridobi svojemu vplivu katerakoli država, je izgubljen za Avstrijo. V Italiji, v Bolgarski, v Srbiji so različni nacijonalni odbori, ki z državno pomočjo delujejo za razširjenje vpliva, za pridobitev novih tal v evropski Turčiji. Na tak način, samo z indirektno pomočjo oficialoih krogov, je dosegla Italija v zadnjih letih veLkanskih vspehov v južni Albaniji, Bol-garska v Macedoniji in Srbija v Stari ferbiji. Avstrija se ne gane. Edino, kar je storil grof Goluchcwjki doslej, je bilo to, da je naročal poslaniku v Cirigradu, naj spomni časih sultana na potrebnost reform. Koliko se briga sultan za take opomine, kažejo lakta. Na tak način si pač ne pridobi Avstrija ugleda ne v Carigradu, ne pri krščanskih podanikih sultanovih. Avstrijski Jugoslovani ne morejo pričakovati nibakoršne pomoči od Goluchou-skega; skrbeti morajo sami, delati morajo na svojo roko, čo nočejo, da pojdejo dogodki preko njih in preko slovanske Avstrije. V tem smislu so ustanovili jugoslovanski poslanci v avstrijskem državnem zboru komite, ki bo skušal, kolikor bo v njegovi moči, popravljati grehe avstrijske oficialna politike na Balkanu. Ako ne bo dosegel drugega, tedaj vsaj to, da bo opozarjal naSo zaspano politiko na njene dolž nosti, da bo predstavljal takorekofi v e a t avstrijske balkanske politike. Zima je pred durmi in do spomladi bo morda vrvenje v Macedoniji in Albaniji nekoliko utihnilo. Gotovo pa je, da buknejo na spomlad nemiri v novič in s potrsjeno močjo. Tedaj pa mora priti vsekakor do odločitve. Dogodki se bližajo — Goluehowiki spi. Državni zbor. Dunaj, 26. nov. Spravna pogajanja. Sinoči je zboroval odbor nemfiko-čeških poslancev, ki sestavlja pogoje in predloge za spravna pogajanja z vlado in uehi. Ker je bil dr. Baernreither zadržan, ima odbor zopet danes sejo, v kateri upa dokončati svoje delo. V tem slučaju v petek odpade zbornična Beja, da se prično v klubih razgovori o predlogih. Sicer pišejo češka in nemška glasila jako spravljivo, vendar ni dosti upanja, da bi se nova pogajanja končala s spravo ali vsaj s premirjem. Kakor Damo-klejev meč visi nad nemikimi strankami vsenemška agitacija, ki odklanja VBako spravo s Cehi in Slovani sploh. Vlada hoče vso odgovornost prepustiti strankam, zato več ne navija ure, da se sama steče. Dr. pl. Kurber je že poročal vladarju, da je rešitev vojne predloge sedaj nemogoča. Vojaški reservisti bodo po dvamečnih vajah odpuščeni in vlada upa, da parlament reši vojno predlogo do novih vojaških naborov. Nujen je sedaj samo še začasni proračun. Vlada hoče počakati do 19. decembra, ali se zbornica izmota iz gofičave nujnih predlogov. Ako se zborničnim režiserjem to ne posreči, potem si vlada dovoli začasni državni proračun s § 14. in po novem letu zopet skliče državni zbor. Qui vivra, verra. Državne podpore. Odsek za državne podpore valed uim je danes dopoludne brez premembe odobril vladno predlogo, ki dovoljuje 3,900.000 kron kredita za podpore vsled uim. Nekateri poslanci so zahtevali, naj bi ae ta kredit zvišal. Vladni zastopnik aek. načelnik dr. vitez Roža pa je odgovoril: Vlada upa, da a tem kreditom olajša večjo bedo, seveda ne v to liki meri, da bi se poškodovancem škoda povrnila. Ko bi pa ta kredit sa najnujnejše slučaje ne zadoščal, hofo vlada od pari« menta zahtevati nov kredit. S tem odgovarjam tudi na mnoga vprašanj« s Kranjskega, da dobi deželna vlada primeren odstotek skupnega kredita, ki ga po svoji previdnosti razdeli med prizadete občine po deželi. Poslancem raznih strank se je posrečilo, da so osrednji vladi vsilili nov kredit, stvar deželnih vlad, in ne poslancev, pa je, da dovoljeni kredit primerno razdele. Tudi v tem slučaju velja: Kdor trka, temu se odprd, samo da se ga odkri-žajo. Važno je torej, kako poročajo posamezne deželne vlade na Dunaj. Drugo važno vprašanje je, kako se razdele podpore. Spominjam se, da je nekje neka občina dobila izdatno podporo. Poškodovani posestniki so želeli podporo v denarju, da si nakupijo semen za drugo setev. A dobili so drugo spomlad nekaj vagonov leto starega krompirja, ki je bil še za ščetince preslab. Vsa podpora je šla na — gnojišče. Ker ljudje ne-kodi potrebujejo koruze, drugod sadnega drevja ali pa hrane in raznih semen, ki ugajajo dotičnemu podnebju, zato naj bi se podpore na podlagi poizve-deb in informacij davčne komisije razdelile v denarju na posamezne vasi. V vsaki vasi pa naj se določijo nepristranski možje, ki naj potem v dogovoru z vaščani odločijo, kaj in kje si kupijo za državno podporo. Tako bi imeli gg. okrajni glavarji manj dela in sitnosti z nekaterimi nezado-voljnežL Ugovarja se navadno, da mnogi neso podpore v gostilne. Dvomim, da jih je 5 med sto takih malovestnih in lahkomiselnih gospodarjev in družinskih očetov, ki bi zapili podpore. A če so, potem ob novi ne sreči zaslužijo — figo ali batine. Državne podpore so namenjene revežem, ki so zadolženi in bi morali stradati, ali pa posest nikom, katerih gospodarski obstanek je vsled opetovanih uim in nesreč v nevarnosti, ne pa ljudem, ki imajo morda še denar na posojilu, četudi so ti morda imeli veliko škodo vsled toče, mraza, povodnji itd. Po davkih, kar se večkrat zgodi, naj bi se te podpore delile le tedaj, ako bo poškodovani posest niki vsaj približno enako imoviti, oziroma revni in a tako razdelitvijo zadovoljni. To so želje in nasveti iz krogov prebivalstva. Za gostilničarje. Včeraj se je zbornica bavila s plačami učiteljev na Češkem, danes z zahtevami avstrijskih gostilničarjev, ki so nedavno zborovali na Dunaju. Gostilničarji zahtevajo, naj se veljavni obrtni red predrugači in Bpopolni, in sicer § 38. obrtnega reda naj bi se glasil : Kdor naznani trgovinski obrt brez omejitve na določeno blago ali pa z omejitvijo, ta dobi pravico za trgovino z vsem blagom, izvzemši prodajo piva, vina in žganih p i j a č v z a p r t i h s t e • klenicah in posodah; to pravico naj imajo izključno le gostilničarji. Gostilničarji v mestih in trgih, ki Štejejo nad 2000 duš, v kopališčih in zdraviliščih ter v krajih, kamor zahaja mnogo tujcev , pa morajo imeti spričevalo usposobljenosti. Kdor hoče dobiti koncesijo, mora dokazati s spričevalom, da je dovršil Btrokovno šolo za gostilničarje in da je praktično vsaj dve leti izvrševal go-stilničarske posle ali da je bil vsaj štiri leta v gostilniški Blužbi. Na deželi sicer ni treba takega spričevala usposobljenosti, toda če hoče gostilničar z dežele v mestu dobiti koncesijo za gostilno, mora dokazati, da se je že določeno število let pečal z gostilno. Dalje naj se premenita §§ 18. in 20. obrtnega reda in sioer v tem smislu, da se morejo dajati nove koncesije ali prenašati stare drugim osebam le v dogovoru z zadrugami gostilničarjev, ki naj imajo tudi pravioo pritožbe na oblastva. Dalje naj se predrugači § 12. zakona z dni 16. jan. 1896 gledd trgovine z živili, in aicer tako, da se kaznuje le isti, ki v e -doma in nalašč prodaja sprideno, ponarejeno ali sploh manj vredno blago ali mu daje napačna imena. K dotičnim obravnavam pa naj se pokličejo gostilničarji kot izvedenci. To so ob kratkem zahteve gostilničarjev, katere so danes t zbornici obširno pojasnjevali poslanci H o 1 a n s k y , dr. E i -■ e n k o 1 b, dr. S t o j a n , trg. minister baron Call,Jaroš,FresI W e i s a -kirohner, Erbin dr. Schiicker. Konečno je bil akoraj soglasno sprejet Weis8kirohnerjev predlog, da se vsi trije nujni predlogi izroči obrtnemu odseku, ki naj v štirih tednih zbornici predloži poročilo v smislu predlogov. Konec seje ob 3 uri. Prihodnja seja jutri, na dnevnem redu je nad 50 nujnih predlogov. Katerega jutri izbero iz zaloge, o tem se morajo še dogovoriti zbornični režiserji. f Msgr. Edvard Jan. Nepom. Bryiiycli. V ponedeljek dne 24 novembra 1902 je bil pokopan veliki Škot, ki ga Cehi po vsi pravici primerjajo nepozabnemu Valerijanu Jirziku. Počiva na mirodvoru v Chrastju, kjer si je že pred več leti pripravil grob in križ bre« napisa; počiva poleg svojega prednika Janeza Leopolda. Nepričakovana veat o smrti kraljevogra-fikega škofa Brynycha je napolnila z žalostjo vse katoliške in zlaati češke kroge. On je bil Ceh po rodu, jeziku, mišljenju in delovanju; bil jo mož plemenitega srca, a ob ednem tudi neupogljivega značaja Za pravo in pravico je žrtvoval vse, kar je imel: delo, denar in zdravje. Deloval je vedno po svojem najboljšem prepričanju, osebne koristi in zložnosti ni poznal. Dasiravno je do jro vedol, da ima v sebi kal smrtonosne boleuii, ki se je utihotapila pred kakimi petimi leti, ni se za to zmenil, ter bil neutrud-Ijiv v delu in mislil je: per aspera ad astra. Najbolj ga je bolelo in vznemirjalo, da so ga zlasti iz početka sovražniki lažnivo napadali in dolgo obrekovali, kakor bi bil narodni odpadnik ali vladno orodje, ujški ra-dikalci so ga spoznali za svojega sorojaka še le tedaj, ko so videli jasno, da ga tudi vlada ne mara in da se mu je celo pretilo, da bo odslovljen. Dasiravno je bil Brynych skozi in skozi Slovan, je bil pravičen tudi do Nemcev in mir, ki bi utegnil zavladati med prvimi in drugimi, si je predstavljal le na podlagi krščanske pravičnosti. V tem smislu je govoril na katol. shodu 1. 1897.: „Ne očitajte nam, da smo brezdomovinci, ker imamo Očeta v Rimu. Sv. Oče so sicer naš vodnik v večno domovino, vendar njih nauk, ki ga varujejo, je tako imeniten, da bomo-li se po njem ravnali, bomo tudi nesebični in odločni častivci in ljubitelji svoje časne domovine. Pravi sin svete cerkve je ob jed-nem tudi najzanesljivejši sin svoje domovine, on je vdan postavi in vladarju. Ako bi katoliška vera napolnila srca vseh, bi bilo odstranjeno narodnostno vprašanje med Čehi in Nemci, bila bi uravnana ljubezen do ožje domovine in bi zavladalo srečno življenje po širni Avstriji." Leta 1900 je spisal Memorandum" in ga je predložil cesarju; v njem popisuje protikatoliško in protiavstrijsko gibanje, ki se godi od strani nekaterih Nemcev v zaprtem ozemlju in kaže, da se preganjajo zlasti tiste osebe, ki se ravno odlikujejo po svojem avstrijskem mišljenju. „Vsak Avstrijan — je rekel — mora skrbeti, da ostane Č-iška celotna dežela; tako se loži obranimo Prusije in se prepreči, da Avstrija ne razpade. Č-ihi hočejo rešiti Avstrijo in prestol in zato jih mnogi sovražijo. Težko je biti avstrijskim patrijotom v XIX stoletju. Še več. Prusaki — naši zavezniki — nam pošiljajo denar in pastorje, da pridobijo lože naše nemško ljudstvo za Prusijo. Pri tem molči Dunaj, molči Berlin — naš zaveznik." — Ta spis Brynychov je napravil mogočni vtis v odločilnih krogih in ni se pl. Hartel-nu posrečilo, izposlovati ukor za škofa v Kraljevem Hradcu. Omeniti je na tem mestu še njegov spis ^Liberalizem", v katerem jasno razkriva svoje politične nazore in kri-tikuje delovanje raznih politikov. Ko se je Brynych dnd 20. okt. 1900. podal v Rim, mislili so nasprotniki, da ga kličejo sv. Oče na odgovor, toda goljufali so se, kakor kažejo njegova razna odlikovanja, ki jih je iz Rima prinesel. — Brynych je bil imeniten pridigar, njegovi govori so večji del izšli v tisku, on je slovel kot katehet, dopisoval je v razne znanstvene časopise in z eno besedo stal je na vrhuncu izobrazbe in je z neko lahkoto obravnaval najtežavnejša bogoslovna in moderna vprašanja, bodi si kot govornik, bodi si kot pisatelj. Živel je skromno, da je tem lože podpiral razne dobrodelne zavode. Bo-romeum, Albertinum, stolna cerkev in druge ustanove, to so spomeniki škofa Brynycha. Ako je videl, da se Nemci in Cehi ne morejo dogovoriti glede službe božje, postavil je koj drugega duhovnika in ga je sam vzdrževal, kakor je bilo v Trutnovu. Diplomat ni bil; bil je odkritosrčen in zato je imel . sicer veliko nasprotnikov, ki so vendar vi-! soko čislali njegove vrline, kakor kaže se- daj sodba raznih liberalnih listov. Ako povemo še, da seje rodil 4. maja 1846. v Vla-senicicb, škofije Budejovicke in je bil 1.1868, posvečen v duhovnika in je na to deset let kaplanoval in je postal profesor bogoslovja, da je bil 1. 1888. izvoljen kanonikom na Vi-šegradu in 1893. škofom, popisali smo na kratko njegovo življenje in delovanje. R. i. pf Parlamentarni položaj. Praška »Politik« ve poročati, da bo poslanska sborniea zborovala do 19. dec. ter imela v tem času še 15 sej. Razpravljala bo edino le o nujnih predlogih, ker Cehi nikakor nočejo odnehati, dokler jim Nemci ne predlože vsprejemljivih spravnih pogojev, ter nočejo umakniti svojih nujnih predlogov. Ministerskemu predsedniku torej ne bo pre-catajalo nič drugega, nego s § 14. uveljaviti budgetni provizorij. Po božičnih počitnicah se snide poslanska zbornica zopet 7. janu-varija. Zakon o termino-kupčiji. Načrt o omejitvi termino-kupčije t žitom na borzi je vsled znanega sklepa poslanske zbornice moral romati nazaj v gosposko zbornico. Dobila ga je v roke do-tična komisija, ki se snide k tozadevnemu posvetovanju prihodnjo soboto, dne 29. t. m. Naslednji teden Be pa, tako se sedaj poroča, že vrši druga seja gosposke zbornice, ki bo dtfinitivno sklepala o tem zakonu. Seveda ni pričakovati, da bi gosposka zbornica pritrdila sklepu poslanske zbornice o popolni odpravi terminake kupčije z žitom, ker se je že v prvi seji večina odločno izražala proti tej misli. Načrt bo vsled tega zopet romal v poslansko zbornico in tej ne bo preoatajalo drugo, nego sprijazniti se z razmerami, v katerih živimo. Razmerje mej Italijo in Avstrija. Vsi veliki listi imajo v Rimu svoje stalne dopisnike. Ti dopisniki so navadno Člani poslaništva; zato pa moramo tudi po-kladati neko važnost na izjave teh dopisnikov, ki so, če ne že morda poslaniki sami, pa vsaj v dotiki ali zvezi s poslaniki, ki dobro vedo, kaj se godi v visokih političnih krogih. Takega rimskega dopisnika ima tudi angleški list »Times", ki izhaja v Londonu. Ta dopisnik pravi, da so se odnošaji med Avstrijo in Italijo zelo ohladili. Nastop avstrijskih oblastij proti (?!) „regnioolom" in proti njih časopisom (?!), dozdeva se kakor dobro premišljen, da mora Italija najti novih pritožb. (1) Na Tirolskem, v Dalmaciji In v litri so Italijanom nasprotni Nemci in Hrvatje. V Albaniji ne zaupa Avstrija Italiji. Ti odnošaji so nastali, ker je šel laiki kralj v Petrograd. Avstrijski listi bi morali vedeti, da dokler cesar Frano Josip ne pojde na Kvirinal v Rim, laškemu kralju ne bo mogoče na Dunaj. Na Dunaju bo se jezili, ker laški kralj ni prišel na dunajski dvor, v Italiji so se pa veselili nad to jezo v dunajskih krogih. Proti tem izvajanjem je zašumelo v avstrijskih cficiozih in v svojem oficioznem tonu so povedali vladni listi prav to, kar mi vedno povdarjamo, da je Avstrija tesno zvezana v velikem prijateljstvu z Italijo, da Avstrija vedno izkazuje Italiji največje prijateljstvo in da so taka poročila v listih le izmišljotine, ki imajo namen privesti obe državi do mejsebojnega nesporazumljenja. — Hvala Bogu, da smo slišali enkrat resnično trditev tudi tam, kjer je nismo pričakovali. Sedaj mora biti pač jasno vsakomur, da se godi primorskim Slovanom tako, da niso deležni nikakih pravic, edino le vsled — prevelikega prijateljstva Avstrije do Italije. Da bi VBaj enkrat prenehalo to prijateljstvo in da bi se vladalo tako, kakor zahteva ljudstvo in — državna koristi Francoski senat proti dvoboju. V francoskem senatu je te dni član Maksime Lecomte vložil naslednji načrt zakona proti dvoboju: Dvoboj je prestopek. Kdor se bije v dvoboju, zapade ječi od 1 meseca do enega leta in denarni globi od 100 do 1000 frankov. Kdor v dvoboju rani nasprotnika, sme pričakovati zapora od dveh mesecev do dveh let in denarne kazni od 200 do 2000 frankov. Če pa ranjeni umre, zadene povzročitelja ječa od enega do treh let in temu primerna denarna kazen. Kajpada predlagatelj doslej še nima posebnega poroštva, da dobi njegov načrt potrebno večino. Izpremembft pri ruskem vladnem listu. Iz Petrograda porodajo: Pred nekate rimi dnevi menjali bo glavnega urednika ru ■kega »Vladinovog Vrstnika«, ki izhaja v jPetrogradu. 1 Dosedanji urednik je bil Slu-čevski, jhko odlična oseba, pesnik in ruski pisatelj, ki je bil popolnoma vešč nemškega . jeaika in jo1 bil tudi prijatelj Nemcev. Na njegovo mesto je imenovan Kolakovski, 'gnani ruski slavist. Nemški listi ga opisujejo za'sovražnika Nemoov. 'Rojen je leta 1848, ima'totej 54 let. Že kakor dijaku bila eta ' mu sošolca in "prijatelja Katko v in Aksakov. Že tokrat je deloval v vseslovanakem društvu. Leta 1878 je kot pr< fesor ruskega je-Bika in literature iastao zavzemal svoje me-»Sto lna univerzi v Belgrodu. On je hodil že ipo vsem Bdkanu, udil se je neutrudljivo ivaeh jugoslovanskih narečij in Vde njih lite-rature, o katerih je pisal zanimive in učene zgodovinske razprave. Njegovo delo ga je -privedlo do najvišjih časti, katerih more biti odeleften kak pisatelj. Na univerzi v Varšavi lilil je profesor za slovanska narečja. Kakor ikatejo znamenja, je to njegovo imenovanje zvezi nove ruske politike, ki gre za tem, uda bo varovala vse evropske Slovane. V vsakem slučaju pa je toi imenovanje veli ikanskepohtiČDC vrednosti, iker je bil Kala--kovaki do .sedaj eden prvih in najbolj navdušenih Slovanov v .Rusiji. Nemški listi ga tudi napadajo, češ, da je Kalakovski pan-.nUvistzdušo in arcem. Iz brzojavk. Schalk oproščen. Porotno sodišče v Mostu je včeraj oprostilo poslanca 6bhalka razžaljenja časti z znano brošuro, češ, da je stvar ie zastarela. Zanimivo je, da sta toiiteljev m obtoženčev zagovornik protestirala, proti temu sklepu sodišča. Raz prava .o ostalih tačkah se nadaljuje. — Ministerska kriza na Bavarske m. Mesto odstopivšega pravosodnega ministra barona Leonrota je imenovan dr-žavnosodni svetnik M i 11 n e r. — Kulturni iboj v Franciji. Od 61 mo-ikih kongregacij, ki so prosile avtorizacije, jih bo dobilo po vladnem mnenju povoljen odgovor le šest. 'Prošenj-za avtorizacijo ženskih kongregaoij je 515. — Kriza na Bo rtugalskem. Listi javljajo, da se pred sestankom parlamenta preosnuje portugalsko ministerstvo. — Mandat odloži 1 je mladočeški zastopnik praškega mesta v drž. zboru poslanec B e 1 s k y. — U s taja v Afganistanu. Ruska vlada je odposlala na afganistansko mejo 10.000 vojakov. — Regentstvo na ' P o-i* t u -g a 1 a k o m. Portugalska kraljica Amalija je morala te dni priseči na ustavo, ker se kralj Don Karlos nad 14 dni mudi na Angleškem. Vipavske raznoterosti. Dopisnika „Slov. Naroda" hudo peče, ker se je drznil nekdo v »Slovencu" kritizirati „Božičev špital". Naj bi pa poslušal obsodbe vsakega razsodnega človeka, bodisi najbolj zagrizenega liberalca, ki zna pametno misliti, pa bi zvedel, da ta zgradba ni sposobna za bolnico, kajti ako se prav posreči klet polno vode izprazniti, kar dvomimo, ker bo baje padca 5'/» metr. iz prvega nadstropja, če ne iz drugega (?) prostori bodo vedno vlažni, ker stoji stavba na močvirnatih tleh. — Zakaj se pa ni že letos v tako ugodnem suhem letu voda odpeljala? Najbrže zato, ker bo bolnica največ prazna, kakor je zdaj, torej se nič ne mudi vod6 odpeljati. Saj še v večjem Po-stonjskem okraju je bolnica vedno zaprta, dokaz da je tudi tukaj treba bilo ni, ako se je delala po istem nepraktičnem vzorcu. Na Nanosu je tudi Božič privoščil St. Vidcem in Podražanom dva velika draga vodnjaka. Potrebna je res bila taka naprava na Nanosu, ker dva meseca ni vode za žival in ljudi. Zaradi tega je že pok. Lavrenčič izposloval deželne podpore in je Božič po Lavrenčiču započeto delo nadaljeval. Toda ni bilo treba tako velikih in dragih vodnjakov samo za dvamesečno porabo. Naj bi si bili ogledali vodnjake na Krasu na Primorskem, kateri jim služijo celo leto, pa še polovico ne stanejo tega, kar staneta vodnjaka na Nanosu I Ali gosp. Božič je hotel, da bi njegovo ime tudi z vodnjaki kakor s „špitalom" zaslovelo, zato je hotel kaj velicega in dragega napraviti. Zanašal se je na državno in deželno podporo, obljubil je interesentom, da bodo kaj malega ali še čisto nič ne plačali, zato se je brez vse skrbi potrošilo 13.000 kron za vodnjaka. Toda poskrbel ni g. Božič, da bi se bila država zavezala kaj prispevati, preden se je začelo graditi, zaradi tega niso tudi interesenti nič kaj hvaležni Božiču za drage vodnjake, ker se opravičeno boje, da bodo morali — razun prispevka dežele — vse drugo sami plačati. — Veselilo nas pabode, ako smo se zmotili, da se vresnici Božičeva obljuba glede državne podpore „post festum", da ne bo treba ubogim ljudem poleg vsakoletne visoke naklade za nepotreben „špital za knajpanje" že za drage vodnjake plačevati — Znano je, da so neki ljudje na Vipavskem sposobni za vsak „mištir", zato so pa vzeli od Slapenske posojilnice v najem lov na hranilne knjižice v korist iste. Poslužujejo se pri lovu vsacega nizkotnega sredstva in zvijače. Dokaze imamo pri rokah. Taka umazana konkurenca pač ne pristoji denarnemu zavodu, kojemu so zaščitniki dr. Andr. Ferjančič, Božič, Nosan. — G. nad učitelja Punčuha pa opozarjamo, da je njegov poklic vzgoja mladine. Mož naj se ne zanaša preveč na našo potrpežljivost! Št. Janžki premog. — Kako je s kuksi. Z Dolenjskega, 25. nov. Prejeli smo od osebe izven nažo stranke v iej zadevi dopis, katerega, ker je splošno važoosti, priobčuietno. Glasi se: »V dopisu št. 253 »Slov. Naroda« se je nedavno obširno pisalo o šentjanžkem premogu. še bolj pa o šentjanžki prein družbi, katere la&t je po »Narodovi« trditvi ves pro mogov svet v Št. Janžu. Pred vsem bodi povedano, da ne spada ves tisti svet, kjer se nabaja šentjanžki premog, o katerem tr dijo maogi veščaki, da je najboljši premog na Dolenjskem, pod rudarske pravico »sent-janžke premogove družbe«, kakor jo bilo pi-suno v štev. 258. »Slov. Naroda«, temveč spada dozdij in bode spadala tudi v naprej nad polovico premogovih pravic Šentjanž kega premoga A. Oblaku, trgovcu in rudarskemu podjetniku, in šentjanžka premogov« družba si svoje premogove pravice toliko časa ne bode mogla arondirati, dokler gospod Oblak tamkaj 6e kaj svojih premogovih pravic poseda. Gospod A Obl.k ima pa svoje premogove pravico pri Št. Janžu na najlepših prostorih in sicer prav vmes med rudarskimi merami šeritjanžko dr< žbe in na okoli in okoli tistih tako, da je vsako razširjenje njenih rudo kopov v svet, na kojern ima gospod Oblak svoje pravice, popolnoma izključeno. Resnično je s o> premisli, mora spoznati, da tuka; m vas v redu, to tem manje, ker se g. Oblak z njegovimi pra vicami niti no omenja, ki ima preiskane pro tnogoslede, na katerih so po izreku bivšega v službi bivše tovarne stoječega vrtarja in iskalca pc> premogu gosp. Mil lerja, nahaja neizmerna množina najboljšega premoga, katerega šo ni mhče izkopaval in so v vsej množini še nahaja. In kak?) Bi? jo sestavila ta »Št. Janžka premogova družba?« Pred kakima dvema letoma oddal je g. Josip Paulin svoj del St. Jaužkih premogovnikov Židom in drugim kapitalistom v Trstu, med drugimi tudi C s saie de C:inti, Pachu, Bengauer|u, Siajbo ly |u, Angeliju, Canusu in drugim. Ko so pa videli Cinus in njegovi tovariši, da ti družba čudno po-itopa, so proti tej družbi vložili tožb), in najbrž, da se stvar z lepo napravi, je »št. Janžka premogova družbi« dovolila izst >p iz družbe gospodu Canusu in njegovim tovarišem in jim vrnila ves od njih v družbo vloženi denar. In ta družba, katero so zapustili skoraj vsi prejšnji od lični Čiani, hoče zdaj med slovanskim ljud atvom razpečati celih 26 kuksov a 12 000 kr ju v stotinkah kuksov a 120 kron I Vsa družba je toraj po največ v rokah tujcev, kateri imajo celih 128 kukaov. In ako bi Slovenci vseh ostalih 26 kuksov pokupili Zi 312.000 kron, bi vedno h petimi seritinkami nadvladah Slovence tu|ci. Prav obžalovati je toraj, da je razpečavanje teh ena stotinka kuksov mod Slovenci in Cehi prevzelo »Splošno kroditno društvo« v L u bljani in »Živnostenska banka« v Pragi. Ako sa že ustanovi kako delniško društvo za izpečavanjo res izbornega St. Janžkega premega, potem naj domačini vstopijo v druHvo g Oblaka in tako ustanove društvo, kjer bodejo imeli oni prvo in odločilno pravico in jih bodojo deleži primerno le no znatno veljali. Cerkieui let«»}>iK. Is Sore se nam piše: V Sori ja bla goslovil 23. t. m. častili g. kanonik Kajdiž novi kip našega farnega patrona sv. Štefana, katerega kakor tudi okvir je sako lepo iz delal g. Andr. R o v š o k iz Ljubljane. S tem je naša Urna cerkev poleg novih orgelj, kakor tudi barvamh oken pri velikem oltarju zelo olepšana. V tem oziru f?re vsa čast in hvala čaatitcmu župniku g. F. Hir-schetu, ki zelo skrbi za olepšavo cerkve, ravno tako pa tudi vsem blagim dobrotnikom, kateri bo pripomogli, di so ja to doseglo. Dnevne novice, V Ljubljani 27. novembra. Razkrinkano »uniatstvo«. Včcrajš nja »Edinost« potrjuje nnše poročilo, da je okoli 500 oseb dalo prošnjo na razkol-nega škofa, da jih sprejme v razkol. Seveda pa zdaj »Edinost«, ki ja pred kratkim še vsa gorela za »Sveto Unio«, ta odpad cerkve izgo-varja. Ia sicer navaja sledeče razloge: 1. Na pisano spomenico o župnikovanju italia-naša Jurizzo je rekel škof dr. Nagi, da odgovori pozneje. 2. Neki ljudje bajo trosijo vest, da škof Jurizzi zaupa. 3. Dr. Nagi jo ukazal, da mora biti v Ricmanjih status quo ante, in d« neha s 25. novembrom juris dikcija škofa Drohobeckega. 4. Polit, oblast je zagrozila, da bo dala eksekvirali za dolinske duhovnike v Ricmanjih zaostalo ko-lekturo. To bo razlogi, zaradi katerih »Edinost« zagovarja — odpad od katoliško vere! Mi nasproti temu pred vsem vzdržujemo vse, kar sm& pisali glede avtorstva uniatskih člankov v »Edinosti« in izvestno tajitvo obsojamo kot neresnične. Gleda navedenih vzrokov za od pad pa mora vendar vsakdo spoznati, da so f r i v o 1 n i. Na prva dva niti ne odgovarjamo. Jurizzo mora kuznovati cerkv. oblast, ako je vse to storil, kar se mu očita. Ali je pa to razlog, odpasti od vero, ako škof reče, da bo prei3kal zadovo in pozneje cd-govcril? Glede tret|ega razloga je opomniti, da škof dr. N;:gl na moro fekc fu Drohobecz-kemu jurisdikcije niti dati niti odvzeti. Pač pa Skof Drohobeczki jurisdikcije n i t i i in o 1 n i in bilo je lc slepijo-n j e Ricmanjcev, če so jim jo pravilo, da so izpod jurisdikcijo tržaSke^a škofa prešli pod kriievafik' ga. Ta prestop so pravno nikdar z v r š i 1 ni, in šktf dr. Nagi je s a in o rosnico k o n s t a t i r a 1 , in ničesar ne upremo-nil. Frivolno je ravnanje agitatorjev za pravo-slavje, ker sovrosnici igrajo z največjim zakladom č I o v o š k i m , s a v e t o vero. Rat'toloa cer-g daj, da bi shod obrodil trajnih sadov! Shod ta je bil po našem mnenju doslej najvažnejši čin slovenske zgodovin« v Ameriki. Judovska šola na Vrtači. Kranjska dobi svojo judovsko šolo. V šuiforajnski šoli je enajst judovskih otrok; deset dečkov in ena deklica. Šulferajn jim naibrža ni hotel preskrbeti verskega pouka v judovBtvu, zato je oblast določila, da hodijo na Vrtačo, kjer se bodo vsak četrtek učili judovskega nauka. Razstava slik in predavanja »Slov. planinskega društva". Razstava slik auiiteur fotografov »Slov. plan. diuStva« bo v soboto, dne 13 decembra t 1., ob 8. uri v »Narodnem domu« v Ljubljani v pritlični sobani na desno. Slike bodo razstavljene tudi v nedeljo. V soboto bo obenem tudi predavanje, predaval pa bo naš sloveči hribolazec in potopisec g. Ivan Mlakar o Mangartu. Večer obeta biti jako zanimiv in poučen, zato Be je nadejati prav obile ude ležbo ne le članov, nego Bploh prijateljev slovenske zemlje. — Z* letošnjo zimsko se zono je doslej obljubljenih še četvero predavanj, mod temi o Snežniku, Velikem Kleku in o snežnikih splob. Obrtna zadruga v Kranju Ker sta se odpovedala gg. Zupan ii Žjbre predsed-ništvu ozir. pod^redsedstvu v obrtni zadrugi, razpisalo jo okr. glavarstvo volitev na torek 25. t. m. Ker ao se pa volitve udeležili le 4 obrtniki, se ni mogla izvršiti, in zato jo je g. komisar baron Sohonberger preložil. Zanimanje za to zadrugo, ki ima jako čudno skrpana pravila, je zelo majhno. Šolski obisk na deželi močno ovira letošnia zgodnja zima, zlasti pa mraz iu zn-pali sneg. Z dežeio došla poročila javljajo, da ni v hribovitih krajih še polovico otrok v šolo. Mraz, slaha pota ovirajo otrokom obisk, še bolj pa revščina, ker nimajo ne obuvala ne potrebne obleke ! Lahi na delu. Mestni svet v Gorici sprejel je predlog Žida Luzzatto, naj se da 400 kron podpore onim dijakom, ki hočejo iti na univerzo v Inomost. Hrvatska šola v Lovranu Deželni šolski svet je naročil občinskemu zastopu v Lovranu, naj skrbi za ustanovitev hrvatske šole. Občina bo seveda, kot po navadi, pro testirala. Radi Marchija, katerega je -Naroda zagovarjal, predložil je poslanec Bennati v državnem zboru interpelacijo, podpisano od vseh laških poaiancev, v kateri pravijo, da je bil Marchi sovražen in preganjan cd radikalnih Hrvatov, a da ga jo branii in zago varjal slovenski liberalni list, tega ne povedo. Na Premskovem pri Kranju so našli mrtvega vdovca Jožefa Gorjanc. V Pijanosti se je preselil v večnost. Tekom pol leta je v tej vasi pomrlo vsled pijanosti okrog 5 oseb. Naj bi vendar bili ti žalostni slučaji resen opomin vsem žganjepivcem! Mrtvo truplo od 7. t. m. pogreša nega mizarskega mojstra tiusteršiča iz Mengša so našli v Savi blizu Kresnic. Dobili so pri njem veu denar. Otrok opekel z vrelo vodo. V Pevni bo pustili 2ietnega Francka Šusteršičevega Bampga pri ognju. Izlila se mu je posoda polna vrelo vode po obrazu. Otrok sa je tako opekel, da je kmalu potem umrl. Otrok zgorel. Ženi delavca Mariji Gabrijel iz Groblja pri Radovljici je vsled veiikih opeklin umrla nekaj nad štiri lota stara hčerka. Igrala se je z žveplonkami. — Na isti način jo umrl štiriletni otrok po-sestnice Frančiške Bsjevec v Senožeti pri Dovskem. Premog na Kranjskem O tem se nam piše : Na Kranjskem se nahaja premog večinoma na Dolenjskem, kajti na Gorenjskem se nahaja le tu in tam nekaj tankih premogovih žil, katere so pa preneznatne, da bi Be izplačalo premog kopati. Na Notranjskem pride le premogokop pri Iiirski Bistrici v poštov, kjer je pa premog le bolj ši tast in je za rabo k večjemu za opekarne ali »talne apnenice, v občo jc pa lo v neznatnih skladih, mehak, male vrednosti in se najbrž v kratkem tudi ne bode izplačalo ga v te svrhe izkopavati. Za eksport pu sploh ni upoštevati. Na Dolenjskem se pa nahaja premog v večjih skladih v Zagorju, Kočevju, St Janiu, v Gorenjih asi pri Mirni, med Črnomljem in Vinico, pri Citežu v občini Ve lika Loka, in v Octčiču pri Novemmestu. Tudi na mnogih drugih krajih sa utegnejo nahajati močni premc.govi skladi lepega premoga, kateri ao morajo šolo raziskati. Danes imamo upoštevati premog iz Zagorja, St. Janža in Kočevja, eventualno tudi iz Gore-njevaai pri Mirni. Kajti lo v teh primogo kopih bo nahaja premog v več metrov debelih plasteh. Kar se kvalitete premoga tiče, ni resnica, da pride za kočevskim premogom St. Janški premog na vrsto, temuč je \ St. Js-nški premog staviti med vsemi dolenj ; skimi premogi v prvo vrsto, kajti ta premog • ima po analizi g. dr. Ernesta Kramerja celih ! 81'/i odstotkov gorljivih snovij in zapušča ! le prav neznatno pepela, in se sme prište-! vati najboljim tertiernim premogom v Av-' atriji, bt. Janškemu premogu je v dobroti ; zelo podoben zagorski in črnomaljski pre j mog, kaj ti oba sta blesteča, lepo črna terti-i erna premoga, lo žalibog črnomaljskega pre-j moga ni veliko, kajti, najdebelejši dosedaj | najdeni sklad je približno samo l1/, metra i | močan. Med tem, ko sta si St. Janški in za- j I gorski premog zelo enaka v dobroti in zu- i j nanjosti, sta si zopet na drugi strani ko- \ čevski in mirnski premog zelo podobna. ' Zadnja dva se posebno v tem ednačita, da ; se v premogu še vidijo letnice debla in pri j | nj h temnorujava barva prevladuje. Mirnski ! ! premog so da colo tesati, oblati in pobrati. | j Glede dobroto so pa ne da niti kočevski i niti mirnski s St. Janškim primerjati. — O ' j lastninskih pravicah St. Janškega premoga ! j prinašamo dopis na drugam mestu. Tržaški socialisti in poslanec ; Hortis Tržaški socialisti so priredili v ne-; deljo v gledišču „Politeama Rosetti" shod, | na katerem so protestirali proti novim vo-! jaškim bremenom in proti povišanju civilne j liste. Na ta shod povabili so tudi vse laške ; državne poslanca tržaške, od katerih pa ni ! na poslano pisano povabilo drugi odgovoril, j nego zastopnik V. kurije Hortis, ki je ■ pismeno izjavil, da mu je žal, da je zadržan, : a da hoče v držav, zboiu glasovati proti, j C. kr. profesor in državni poslanec, pravi J »Toni«, v drž. zboru so ni odzval povabilu. ; Pa kako naj bi se tudi ? Kako naj s^ ob-1 naša v Trstu in kako v drž. zboru? Ta o. kr, ; ima grozno težko stališče. Komu naj za Boga j ustreže? Iredentsrjem ali c. kr. ? V takem j položaju je bil revež takrat, ko je godba 1 svirala pod njegovim stanovanjem avstrijsko s himno. Ca jo posluša — adio! iredentarsko ; zaupanje, če je ne posluša, kaj bo s c. ki'; ; karijero? In kako je bil rešen zamotani j vozel, da jo bilo vatreženo enim in drugim ? ' Ob prvih akordih avstrijske himne bila so \ v trenutku zaprta prej na široko odprta ! okna njegovega stanovanja. Kdor zna pa j zna, kaj ne? A'to bi se drznil še kdaj uga-| njati kake burko v državni zbornici, nasve-j tujemo našim zastopnikom, naj si prisUrba | kake p ščalke in naj mu prav lepo zagodejo j ob njegovi predstavi avstrijsko himno. Pre-| pričam naj bod >, da z njo zamaše usta tem \ ljubljenčkom c. kr. avstrijske vlade, one i vlade, ki ima z Italijo v p o -(godbi klavzulo, da mora pod-: pirati v Avstriji živalj nasproti našemu ljudstvu. Koncert zagorskega orkestra, zdru-| žen z dramatično predstavo »V Civilu« in ; veliko varijete predstavo »J quta & Stefano«, , trsi se v nedeljo dn6 30. t. m. v dvorani I L. Hibata v Zagorju ob Savi. Začetek ob i 6. uri zvečer. Slovenska planinska večerja v Pragi. Slovensko planinsko večerjo je pri-j redila »Č e š k a p o d r u ž n i c a« v Pragi ! v dvorani na Ž flau dne 6. novembra. Gra-I hova juhs, kranjsko mesece klobasa z za- • Ijem in ga na z z ž«;anoi ter pristni čviček bo spominjali udeležence dni, ki so jih prebili v naših krajih. Blejsko jezero v — Pragi. »Sokol« v Praia 100 m. nem dri.valj. »»Wk ........... SO frankov (napoleondor)..... italijanski bankovci . •..... C kr. cekini........... 10115 100 90 120 60 100-16 120 26 97 65 15 60 666-25 239-20 116-97' 23-41 19 07 96 05 11-32 /Zaročila na družinsko pratif^o Sprejemajo in točno razpošiljajo tvrd^e: /J, J^uer-Jforenčan, Jfordi # /fičman in V. ?etričič, vsi v Zjubljani. Žitne cene dni 26 novembra 1902. (Temin.) N« dunajski bor si: Za 6SB 2. Tisk .Katoliške Tiskarne' v Ljubljani