Politični ogled. Avstrijske dežele. Slovaa ima uže povsod na s^etu so7ražniko7. Trst šteje 7eliko tisoč Slo7ence7, okolica je 7sa 8lo7enska. Vkljub temu so italijanski poslanci 7 ti-žaškem zboru zagnali grd krohot in ropot, ko sta slo^enska poslanca g. Nabergoj in g. Gorjup glaso^ala slo^enski. Edina slo^enska besedica ,,ne" je 7splamtila italijansko di^jauje. C. k. namestnik je razburjeni deželni zbor takoj sklenil. Najboljše bi bilo 7 Trst posta^iti krepkega naniestnika, ki bi Slo^encem pomagal do djanske jednakopra^nosti, se bolje bi pa bilo Trst, Istrijo in Eraujako združiti; to bi bil najmočnejai jez zoper italijanske grabeže in nesiamneže. Eoroški zbor je sklenjen, jednako tudi kranjski, salcburški, gornje-a^strijski, štajerski, 8eski, mora^ski in šlezijski; le tirolski, dalmatinski, predarlski, apod. a^strijski, galiiki in buko^inski še zborujejo. Po^aod, kder imajo liberalci 7ečino, poz^išali so deželne potroške in doklade. — Na Eoroškem 7 Zilskej dolini bile so 7elike 7aje koioških brambo7ce7; na7zo8 je bil sad7OJ7oda Rainer pa fml. Euhn; meseca scptembra bodo jednake 7aje okoli Predinga in Wildona na Stajerskem, dalje na Gališkem, kamor se podajo tudi svitli cesar. Pra^ijo, da pridejo tje cesarja obiska^at ruski in nemški cesarje7i8; Poljaci pripravljajo se na sijajne S7e8anosti cesarju na 6ast. — Dne 17. jun. imajo a^strijski Nemci na Dunaji 7eliko strelno «7e8anost; mnogo strelce7 iz 7seb kraje? je naglaaenih, da pridejo streljat za dobitke. — Mora^ski c. k. namestnik g, Ealina je bil namenjen iti 7 toplice Gostinjske, a hipoma je od mrtuda zadet in 7 6. urah mrte*r. Rajni je bil nekaj 6asa pri namestniji 7 Gradci, potem deželni predsednik na Eranjskem in gploh Slorencem pra7i8en mož. — Nemci in nemškutarji napra^ili so nek nsul7erein" ter pobirajo denarje7, da bi ustano7ili ponem8e7alnih šol ob nemakih mejab ; tudi mariborski po aili-nemeo dr. Duchatsch je zra^en. — V Eisekn na Ogerskem je umrl poštar 7 4. uiab; pra^ijo, da je dobil kolero; 7 Banatu 80 3 husarji robatega podčastnika vrgli ob tla in z ostrogi osmrtili. Po8lanec Isto8ni snuje društ70 za iztiranje judo7; druat^o šteje uže 23 podružnic. Magjarski kakinci so eklenoli iz s^ojih sol izbacniti nemščino kot predpisan predmet. Pra^ijo, da Magjaru ni treba znati nŠ7abski". Vnanje države. Rusi neradi mislijo na 7ojako zoper Eitajce. Vendar za pi-7o silo so pripra^ljeni, V veliki ocejan odposlali so močno brodo7je, ki zamore Eitajcem postreljati 7sa pomorska mesta in 7so kup8ijo uuičiti. General Skobelje? pa prodira 7 straho^itej vročini 7 zah^alinskih pustinjah zoper Turkmene. Vae to pa ne brani Rusom, ponuditi 20.000 mož Grkom 7 pomo8 zoper Turke, ako bi ti ue boteli pustiti Epira in Teaalije. Bolgarom doposlali so 70.000 pušek, 3000 oficirje^ in dosluženih 7ojako7. TurSki sultan se bo moral 7 kratkem odločiti, ali se bode 7dal ali za orožje prijel; Osmanpašo je po8lal 7 Adrijanopel, a nameato njega Husajn-pašo, di^jega Albanca, imeno^al za 7ojniškega ministra. Albanci posta^ili so 25.000 mož na noge zoper Črnogorce, 60.000 pa zoper Grke. Vrhu tega stieže nekšeu Midbatpaša 7 Aziji 7 Damasku izne^eiiti se sultanu in O8no7ati ondi no7O mohamedansko drža^o; sploh 7 TuriJiji zopet budo 7re. — Francozi obhajali so dne 14. jul. 7eliko naiodno, to pa republikansko S7ečanost, ker so ta den pred 101. letom pričeli re^olucijo ter kralje^sko jetnico nBaatille" 7 Parizu razdjali. E 87e6ano8ti so spustili 78e socijaliste, ki so 1. 1870. in 71. Pariz požigali, nedolžne jezuite pa so iztirali. Bogu je znano, kako dolgo bodo tako smeli razsajati. — Angleži 7 Afganietanu podirajo trdnja^e okolo Eabula ter hocejo potem iz dežele umakniti se nazaj 7 Indijo; 7ojska jib je stala veliko tisoS \-ojako7 in 200 milijono7 goldinarje^. Ti so zgubljeni. — Zmago^iti Chilenci 7 Ameriki ponudili so mir Peru7ijancem in BoliTijancem.