M /s Ma^maiu IV 63503 leja ter da za to ni potreba in»!" kot pravimo o kakih resolucijah na konvencijah ali kje drugje. Vozimo naprej-, pa se spet oglasi štima iz Newburgha: "Meni ne gredo računi skupaj, pa je amen." "Račun bomo imeli, ko pridemo domov in ua vsakega bo prišel natančno enak del," je pojasnjeval oberkomandat dr. Jim, kar se je posebno meni zelo do-padlo, ki vedno vestno gledam na to, da ne bi preveč plačal. "Aha," P<4rijema iz Newburgha, "ampak če bomo v to smer vozili, bomo jutri dopoldne v Londonu, nepa v Cleve'landu." "Ha-ha, in Se enkrat: ha-ha," sem se zasmejal jaz, ki sem vedno rad imel gospodove špase, kadar niso bili moj osebni račun. "Le smejajte se, le, ampak resnično vam povem, da se bom najbolj smejal jaz, ko boste pro-našli, da se vozimo naravnost nazaj v Mont>eai." Well, o ten\ bi se dalo pa že skoro debatiraj, smo rekli ostali pasažirji, n|m bo vsaj krajši čas in dr. Jinj apelira na nezadovoljnega sojotnika, naj bi prišel na dan s »vojimi argumenti ir. potem bomo ugotovili, če imajo kaj podlag« ali ne. "Kar začnile, prečastiti gospod," sem pritegnil tudi jaz in nagnal konjička, da bo med debato prevozil spet nekaj poštenih milj, "vsi, kar nas je tukaj-le zbranih, imamo ušesa odprta, za poslušanj e.1' čakajte, bom jutri povedal, kako se je vsa stvar izšla. gJPgBiSKA DOlggyiNA, JULY 10, 1946 S Višarska polena SPISAL NARTE VELIKONJA Matijec je priržgal žvep-lenko. Nič več ni" občutil udarcev v prsih, samo gorko mu je zaplalo pri srcu. In v hipu je snel svečo z voza ter posvetil živali v glavo. Izpod čopa na čelu je surljala kri. Žival je dvignila glavo, bolestni njen pogled je zbodel Matijca v srce. In ko je Matij ec položil roko pod smrček, se mu je zdelo, da je žival rahlo pritisnila nanjo. Zadnji tresljaji so še preleteli mišice, udaril je z zadnjimi nogami, da je odlomil jelki suho vejo, ter nato sprožil mišice kakor tetivo na loku. "Ubil se je!" je dejal Tine. "Ubil si ga!" je bruhnil Ma-tijec, ki bi bil najrajši zajokal. In je odpel mrtvega konja od voza ter z levim konjem potegnil voz na cseto. "Kaj je s konjem!" je vprašala Franca, ki se je bila zavedela. "Mrtev!" je dejal Matijec. "Mrtev!" je ponovila Franca. "Ubil se je!" je dejal Matijec. "Mrtev je, morda je prav tako!" se je vdajala Franca ter lezla vase ob misli: "France je prišel po svojega konja, na katerem me je snubil." Podala je Matijcu roko, da jo je podpiral na voz. . • "Če bi bila luč," je modroval Kosmač, "bi bili videli jelko. Zakaj smo pozabili na luč . . To imaš, Tine, zaradi luči. Ali nisem dejal, da priž-gimo luč?" je lagal sebi in drugim. "Jaz sem vendar dejal, da jo prižgimo. O, škoda take živali. Kakor struna je bil. In prednjo nogo si je tudi zlomil. O, ti uboga živalca! Glej, saj mu je kar kost prebodla kožo!" "Kaj bi!" se je otresel Tine. "Mrtev.je in kar je, je! Od-reti bi ga bilo treba še nocoj, da ga ne bo lisica trgala!'" S silo se je otresel nejasne groze in spoznanja, da ga je zagrabil strašen vrtinec usode ter ga vleče v prepad. "Zdaj nas pel j i domov. Kakšna svatba je, to, o kakšna svatba je to. Vrag vzemi tako svatbo. Strah mi je zlezel v kosti in dušo. Živ dan ne sedem več na voz brez luči!" je besedičil Kosmač. "Jaz pa sploh ne več no voz!" se je tresla botra. In so pognali proti domu. Na pragu jih je čakal Mohor. Sovražno sivo je sprejel njegov pogled nočne goste. Že se je mislil umekniti v temo, ko 'je zapazil samo enega konja pred vozom. ■ "Ali ste ga že danes zapi-li?" je zbodel, kažoč na prazno vprego na vozu. "Komu kaj mar, četudi bi ga!"1 je osorno dejal Tine, v katerem se je vse kuhalo od gneva in sramu, ko je pomislil, kako bo govorila vsa vas o njegovi vožnji in svatbi in konju, ki so ga ubili. In ni se mogel otresti občutka, ki je bil zmerom jasnejši, da ga vleče divji vrtinec vase zmerom jače in vztrajno kakor železni vijak. "To je bil Francetov konj!" je poudaril Mohor. "Bil!" se je spodbujal Tine. "Tam leži pri znamenju.' ' "Kaj je s konjem, kaj praviš" je z grozo in sovraštvom vprašal starec. "Lisice Vam snedo urbase, če ga še nocoj ne oderete!" je otresel Tine. "S poti stopite, da gremo v hišo!" "Ti me* boš gonil s poti? Ti, ki si najprej požrl konja. Ali veš, koliko je vrden ta konj ? Več kot ti sam. Ta konj je bil Francetov!" "Nagatite si ga!" je odrinil Tine straca s praga, da se je opotekel. Z vso nasilnostjo je zatrl v sebi občutek plahosti in neprijetne zavesti, da je vse to slabo znamenje in čuden opomin. "Lepo sta začela!" "Kaj Vam mar?" "Ti, ti!" se je zgrozil starec. "Pusti, Tine!" je prosila Franca. "Tega konja bomo odbili!" je dejal polglasno Mohor. "Ta konj je bil pred tvojo doto pri hiši!" In se je umikal proti izbi. "Ali nisem rekel," je dejal Tine ves razdražen Franci, "da bova midva spala v izbi? Da bosta šla z Matijecem v tvojo kamro? Zakaj nisi naročila?' "Pusti, saj je vseeno!" "Vseeno. Jaz bom tvoj mož in gospodar!" je siknil Tine, "in v tvoji kamri ne bom spal!" mu je vrelo vino v glavo. "Gospodar!" se je gnal Mohor. "O, to pa še dolgo ne! Ce ne maraš v kamri, tvoja šupa je še zmerom prosta. Jaz imam svoj kot in mi ti ne bo,š prenašal postelje!" "Moj Bog!" je jokala Franca, ki so jo obhajale neznane slabosti. "Pustite to, kako pozno je in boter in botra morata domov! Saj se bomo jutri pogovorili. Z Bogom, botra"!" je prožila roko. "In ne zamerite in hvala lepa!" "Jutri, da jutri!" je pritrjeval Matijec, ki je bil medtem obrnil voz. Najprej se je hotel vmešati med Tineta in očeta, toda ozir na Franco in pa misel, da se ne kaže pričkati na cesti, sta ga zadržala. "Za nalašč ne! Še nocoj bom spal v izbi," se je gnal Tine. Videlo se je, da so morali tudi po poti precej piti. "Stari ima samb kot pri hiši. V čumnato mu znesem vso tisto brkljarijo, ker tako tišči. Tam naj spi. Tam je njegov kot. Jaz sem tvoj mož in gospodar!" "Samo poskusi!" je hreščal Mohor. "Samo poskusi!" "Ce pa imaš res samo kot!" se je vmešal Kosmač. "V pismu imaš samo kot. Kaj bi se trgal. Gospodinja bo pa vendar ležala v izbi, ali ne? Ampak nocoj, Tine, je pa vendar vseeno, kje boš! To stvar uredite čez dan. Ali boš nocoj prenašal plevnice!" \ "Še nocoj, prvo noč!" je trmasto poudaril Tine. "Ali sem tvoj mož in gospodar, Franca, ali ne?" "Mož že, gospodar pa ne!" je odločno stisnila pesti. "Spat pojdimo!" "Jaz mu zmečem še nocoj vse v vežo!' se je srdil Tine. "Še Slovenija v dobi okupacije Napisal notar Josip Lesar (Nadaljevanje) Kočevarji so po dogovoru med vladama Reicha in Rima smeli odpeljati s seboj prav vse premičnine. — Slovence so hit-lerjanci gonili s culicami. Oropali so jih tako prav do golega in v šleziji so pozneje živeli v taboriščih in delali na prisilnem delu. Za vse svoje premoženje niso dobili niti ficka. — Kočevarji so pred odhodom prodali vse, kar niso mogli odpeljati s seboj, premičnino sosedom Slovencem, nepremičnino pa novo osnovani italijanski agrarni d. d. EMONA. (Že naprej povem, kar sem izvedel šele spomlpadi 1943 iz ust verodostojnega Italijana, da je bil večinski delničar te d. d. dolgoletni italijanski zunanji minister in Mussolinijev zet — Ciano.). Kočevarji so posedli slovensko zemljo v brežiškem in krškem okraju ni tam okrog ter tako upropastili vse vinogradništvo zaradi neznanja. — Trto so izruvali in zemljo zasadili z drugo kulturo^ kolikor je nista prerastla trnje in osad. Vsi mejniki med parcelami so bili odstranjeni. Ker je bilo število posestnikov zelo zmanjšano, je bilo zemlje itak dovolj. Kako je gospodarstvo uspevalo, si lahko mislite, ako le malo poznate lene Kočevar-je. Na zemljišča Kočevarjev na Kočevskem so se pomalem naseljevali Slovenci. EMONA jih je rada sprejemala sprva za zakupnike, a jim je zemljo pod določenimi pogoji prodajala na obroke, a to le hiše in druga poslopja in obdelovalno zemljo. Gozdovi niso bili na prodaj. Življenje v Ljubljanski pokrajini je bilo v letu 1941 še kar znosno, šole so se nadaljevale s primernimi in umlji-vimi spremembami po starem učnem načrtu. Da je italijanski jezik postal obvezen pred- ki so bili seveda tudi partizanski simpatičarji. Te so La'hi izpustili takoj, vse ostale moške pa so odgnali s seboj in večino nato v internacijo. Naselje pa so sočasno deloma ali celoma požgali. Ako se zavedate še dejstva, da ,je bilo med laško vojsko zelo mnogo komunistov — tudi med oficirji — ki so povsem načrtoma sodelovali s slovenskimi komunisti, boste razumeli gorje in grozo Slovencev, ki se je rešiti niso mogli. In nemočni, tako" rekoč zvezanih rok pričakujemo rešitve—še danes. Hitlerjev vojni stroj se je takrat valil preko ukrajinskih ravnin proti Volgi. Širjave in daljave Rusije so požirale milijone vojaštva, ako naj se utrdijo "zmage." In Fuehrer je klical Duceja in stavil zahtevo: Daj mi toliko polkov in toliko armad, toliko milijonov (takrat smo slišali o 4 milijonih) vojakov za zaledje v Rusiji. — Duce je morebiti oLljubil; saj je moral priznati, da njegovih menda 7 milijonov oboroženih vojakov prav za prav nič ne pripomore k slavnim zmagam "osi." On že, ani armadni, divi-zijski generali in polkovni poveljniki so iskali vse mogoče naloge, ki da jih vršijo. Skratka: izkazali so nujno potrebo, da ostanejo. In v opravičitev so uprizarjali razna "čiščenja" na vojska. Vsak udarec oku- okupiranih ozemelj Slovenije, bi bili hoteli svojo nalogo pošteno rešiti, bi bili z lahkoto v kali zadušili razvoj komunizma in partizanskega gibanja na Slovenskem. (Pa niso niti znali, niti hoteli). Osvobodilno borbo bi bilo vršilo četništvo v sklopu redne jugoslov. vojske v mejah in času, ko bi se vsi tlačeni narodi spontano dvignili. Partizanstvo bi moralo biti in ostati komunističen del četništ-va, kar bi bil naraven, demokratičen razvoj osvobodilne borbe. Lahi pa niso znali. Znano je, da že po svojem temperamentu niso primerni za kolonizatorje in upravnike. Zalete se. . . pa odnehajo, in zopet nova ideja, nov zagon in novo odnehanje itd. Tako tudi pri našem primeru: Najpreje odredbe, stroge odredbe, grožnje in nazadnje udarci — toda po nedolžnih ljudeh. Odgovorni komunisti so vedno odnesli zdravo kožo in nepoškodovane glave. Gorele so hiše in poslopja povsem nedolžnih trpinov; zažgala jih je laška vojska. Ta se je zmagoslavno umaknila v svoje vojašnice za varna obzidja, — komunisti so nedolžne žrtve lahko stavili za vzgled ostalemu podjarmi,jenemu prebivalstvu in — želi so uspeh. Saj nihče o komunistih govoriti ni smel. To so bili partizani, kar se je takrat reklo — osvobodil- patorja je bil tako voda na mlin partizanov — komunistov. In ti so to znali izrabljati tako, da se je čulo ne amo v domovini, marveč tudi v daljno Anglijo in Ameriko. Boste rekli: so pa vendar partizani vodili borbo in povzročali škodo okupatorjem. Res je, a dotična škoda je bila tako neznatna — nekaj kvadrat metrov od mine razdejane ceste, porušen kak mostič, pod-miniranje železniških tračnic, da ni vredno omembe. "Zavzeli smo Kočevje, Ambrus, Žužemberk itd. Skupno 32 večjih mest in krajev v Jugoslaviji." — Tako ste čuli ba- met in da je kralja Petra in havo samohvalo partizanov po nocoj i" In je planil v izbo, zagrabil v temi za plevnico ter jo butil v vežo. Nekaj je zaropotalo v izbi in slišalo se je brnenje kakor daljnih strun. . "Vrag, zdaj si razbil uro"! O, to uro boš plačal, to uro boš plačal," je rastel Mohor. "Še jutri te tožim, še jutri!" Tine je planil k Mohorju. Franca se je vrgla vmes ter mu zagrozila vsa besna od žalosti in sramu in bolečine. "Poskusi in je konec nocoj!" je kriknila. "Ne zamerite, oče!" so jo polile solze, ko je pobirala plevnico fia tleh ter jo nesla nazaj na posteljo. "Ne zamerite!" Čutila je neznane krče v trupu in se oprijela za podboje. "Jutri bom tožil!" je dejal Mohor, hropeč od silnega napora, ko ga je Matijec izkušal odpeljati stran. Franci je bilo, da bi na mestu skorpnela od srmu in bolečine. Sama ni videla, kdaj sta odšla botra. Obnemela je na mestu pred' pragom ter si želela samo smrti, samo smrti. '"Pojdi!" je čez čas dejala Tinetu. "V kamro nikoli!" Odšel je, kakršen je bil, proti šupi. (Dalje prihodnjič) Karadjordjeviča nadomestil kralj in cesar Emanuel z rodbino Savojcev, je jasno. Tudi Duce je dobil potreben ugled in poudarek. Okupatorjevo vojaštvo je sestojalo iz redne "kraljeve" vojske in fašistične milice. Slednja se je obnašala napram prebivalstvu mnogo bolj arogantno in strah vzbujajoče ko redna vojska, obe pa sta bili malo korajžni in zelo zahrbtni. Poleg Kominterne, ki je galvni in zunanji povzročitelj vsega gorja povzročenega Slovencem v tej vojni — nosi največjo odgovornost za to gorje nesposobnost ital. okupatorja.!. To ugotavljam, ker sem doživljal ves razvoj na voji koži. Če bi bili laški okupatorji znali pravilno in pravično upravljati okupirano ozemlje in ako londonskem radiju. Tudi sam sem to dolgo poslušal. A vse skupaj je bilo — zlagano. Kočevje so na primer "zavzeli" tako, da so podminirali in zrušili železniški mostič v razpetini 2 metra kake tri kilometre od Kočevja in da so v isti noči izstrelili kakih 10 rafalov iz strojnice s Fridrichštaj-na.—Za to "osvobodilno" ravnanje se je laški okupator kruto maščeval. Cel polk vojske je odšel na kraj "delovanja." Obkolili so bližnja naselja, prebivalstvo zgnali na sredo vasi, moške odbrali, ženske, o-troke in starce nagnali domov Terenec — partizanski obveščevalec — je navadno znal največ laško od vseh. Bil je takoj pri rokah za tolmača. — Hitro je poudaril nedolžnost svojih najbližjih prijateljev, Hrvaške itd. Zopet so goreli domovi nedolžnih, padale so nedolžne žrtve. Spet so partizani komunisti spretno izrabljali okupatorjevo krutost, zop-i, no ml ".de moške premamljali, da bežali k njim v gozdove in množili partizanske vrste. Okupator je bil obveščen o takih pobegih v gozd na čudovito nagel način. Brž je sledilo maščevanje nad najbližjimi sorodniki, ki so jih d^Iojjja pobili, deloma pa odvlekli v internacijo na o-tok Rab, v Padovo, Treviso, A-rezzo, Gonaris itd. In tam so u-mirali naši ljudje od mraza, lakote, uši in nalezljivih bolezni. Res je Dac'hau ena sama groza, a za nas Slovence ni nič manjša groza katerokoli laško taborišče internirancev. Kaj so "katoliški" Lahi počenjali s katoliškim slovenskim narodom, leta ne bo mogel nikdar pozabiti. Lah v složnem sodelovanju s slovenskimi komunisti! Kako se je razvijalo oziroma začelo razvijati partizanstvo v Ljubljani! (od tam je to gorje izšlo.!) ne morem povsem točno pojasniti iz svojega lastnega opazovanja, ker sem bival od začetka maja 1941 do 8. nov. 1942 v Ribnici na taščinem domu. Večinoma vem iz drugih ust, da so v mestu v začetku mirovali prav vsi: naši liberalci in komunisti ter vsakovrstni socialisti od razpada Jugoslavije 11.4. 1941 do takrat, ko je Hi tier pognal svoje tanke preko ruskih meja, — menda 21. ju- nija 1941. Takoj po tem pa so gotovi elementi — zlasti del levo orientirane sokolske mladine — začeli s propagando za "osvobodilno" gibanje. V Ljubljani je bila tajno sklicana seja medstrankarskega narodnega osvobodilnega sveta in tam so hoteli komunisti prevzeti vso organizacijo v svoje roke. Zahtevali so popolnoma proste roke in slepo pokorščino vseh ostalih zlasti "re-akcionarcev" in radikalno postopanje zoper okupatorja in tudi zoper vse njim nepokorne. Razumljivo so stari politikarji — dr. Marko Natlačen in tudi ing. Pickmayer ter Pucelj, zavedajoči se ogromne odgovornosti, v liako negotovost niso mogli podati. Komunisti so izbrali nekaj desidentov iz starih strank. Tako na primer od naših omenim eno figuro—dr. Lavrič Janez, advokat iz Ribnice; od liberalcev sodnik Rus in levo krilo sokolstva zastopajoč učitelj Lubej. Skratka: — večinoma so se pod komunistično komando podredili skrahi-rani voditelji brez armad.. Komunista Kidrič in Kardelj, izšolana v španski državljanski vojski in na sovjetskih političnih visokih šolah v Rusiji — sta znala stvar prijeti v roke od prave strani. Komunistična OF se je tekom jeseni, zime in pomladi leta 1941-42 p o p u 1 a r i z i rala. Predvsem je bilo glavno zbiranje denarnih podpor in sestavljanje seznamov onih oseb, ki odkrito niso hoteli sodelovati v OF. Nekega lepega dne se je zaslišalo po ulicah besedo "be-■a garda." Pristaš bele garde je bil komunistom vsak, ki ni bil njihov. "Belogardist" je bila psovka, ki je pomenila za nazi-valca čast, za nazvanega pa največjo sramoto in vse politične posledice, oropanje imovine in "likvidacija"—umor. Samo po sebi se je namreč zdelo OF in njenim pristašem, da sme "belogardista" vsakdo iz-ropati in umoriti. "Saj je bil narodni izdajalec," so kratko ugotovili in nihče od "rodoljubov" iz OF se ni več razburjal. Na deželi ljudje dolgo časa niso mogli pojmovati, kaj pomeni beseda "bela garda.' Vsa-vdo si je predstavljal pod tem imenom kakšno monarhistično vojaško organizacijo v jugoslovanski smeri. Ugotoviti je treba, da take vojaške (tudi tajne) organizacije, ki bi nosila ta naslov, v domovini med to vojno sploh nikdar bilo ni. Komunistična OF je s tem nazivom oblatila njej neljubega človeka, da ga je potem mogla mirno spraviti s sveta. (Dalje prihodnjič) --o-—- DELO DOBIJO DIE REPAIRMEN DIE MAKERS Za 2. šift Dobra plača od ure za izkušene moške Geometric Stamping Co. 1111 E. 200. St. (136) Za prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišče E. 9. St. in Broadway Plača 93% c na uro Čas in pol za na 8 ur. Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway (136) TEŽAKE se sprejme Dobra plača od ure Zglasite se pri Weatherhead Co. 300 E. 131. St. ■JL-. (136) Tovarniški delavci Stalno delo 40 ur na teden Dobra plača od ure VALLEY MOULD & IRON CORP. 3900 E. 91st Street (136) TAPC0 tovarna zdaj izbira kvalificirane Forge Shop Furnace Loaders Maintenance Težake Millwrights Elektrikarje in druge Lepa plača od ure in ugodni delovni pogoji, Zglasite se v employment office v a-edo od 8 zj. do 5 pop. v soboto od 8 zj. do opoldne. Thompson Products Inc. 23555 Euclid Ave. Euclid, O. (136) Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. MALI OGLASI Delo v čistilnici Sprejme se dekle za splošn-a dela v čistilnici. ^ Dobro je, če zna šivati, če ne se bo pa naučila. Dobra plača od ure. Poln čas. Zglasi naj se v Nottingham Dry Cleaners, 18127 St. Clair Ave., tel. IV 0595. _ _(138) MALI OGLASI Dober kup Na Trafalgar Ave. v Collin-woodu je naprodaj hiša 7 sob, ki se lahko rabi za 1 ali 2 majhni družini, kopalnica spodaj in zgo-rej. Za podrobnosti se zglasite na 6211 Carl Ave. med 5 in 7 zvečer. (136) X- Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju, za avtomobile, žipe itd, se lahko in zanesljivo obrnete na L. Petrich - IV 1874 19001 KILDEER AVE. Šivalne stroje popravljamo KE 5557 Tudi kupimo stare Šivalne stroje ALLIANCE SEWING MACHINE 15823 ARCADE AVE. Hiše naprodaj Dve hiši na Glass Ave. Tista na 6213 ima 6 sob zgorej, 6 spodaj, na 6215 ima pa 4 zgorej, 4 spodaj, klet pod vso hišo, j 1 velik lot. Zglasite se na 6704 St. Clair Ave. ali pokličite KE 4963. (136) Med vojno so v Tokiju, odpeljali otroke v halj varne kraje. Slika nam kaže otroke iz Muko jima, Kosei ljudske šole, ki so bili izseljeni v Ibaragi okraj, kjer so se kaj hitro sprijaiteljiU s tamošnjimi otroci. Ko pa so jih zopet vrnili v Toki jo in je tam primanjkovalo h/ane, .so jim poslali otroci iz Ibaragi toliko riža, kolikor so ga mogli sami pogrešiti. Na sliki jih vidimo, kako željno pričakujejo, da bodo dobili vsak svojo porcijo riža. Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co, • 1193 Addison Rd. ENdieott 0487 Govorimo slovensko (x) dober hlev, vseh vrst sadno drevje, zares dober kup za samo $10,700. C. A. Rybak PO 6727 (135) Posestvo na deželi V Madison, O., je naprodaj 6 in pol akra, 6 sob hiša plin in, mestna voda, velik kokošnjak, SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St. KE 6580 2 lota naprodaj Nahajata se v West Parku na Longmead Ave. Vsak je 40 čevljev širok in 165 čevljev dolg, blizu šole. Kdor bi jih kupil, naj pusti naslov v uradu tega lista. (136) ROMAN vedno najprej pogledajo Ameriški Domovini in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tem listu oglašuje. Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči slovenskega naroda in oglašujte svoje blago AMERIŠKI DOMOVINI Izplačalo se *