Celje - skladišče D-Per ^W\—a glasilo delavcev 539/1981 I B5§§ sozd revirski ||||||||| |||||||||||||[||||||| energetski kom bi r lussmis s edvarda kardelja E maj 1981 l leto XVII COBISS o srečno Na klasičnem širokem čelu v jami TOZD Premogovnik Trbovlje. Foto Nace Bizilj Vdor vode v jami Kotredež Pri odpiralnih delih v jami Kotredež je 4. 3. 1981 na jutranji izmeni prišlo do večjega izliva vode v hodnik H-83-0 (— 232,4 m) na 8. horizontu. Dotok vode je bil konstanten in je znašal ca. 2,3 mVmin. Vdor vode je bil nepričakovan, predvsem zato, ker je hodnik lociran v nepropustni beli talnini in naj bi debelina nepropustne plasti onemogočila dotok vode iz dolomita. Na višjih horizontih je prišlo do manjših vdorov vode pri raziskovalnih delih. Prav tako smo ugotovili nastopanje konglomeratov in peskov v talninskih plasteh. Na osnovi podatkov smo predpostavili, da se triadni dolomit nahaja na skrajno zapadnem delu eksploatacij ske-ga polja na razdalji ca. 70 m od sloja, medtem ko je vzhodneje občutno odmaknjen od slojišča. Pri raziskavah na 6. horizontu smo ugotovili tlak vode v dolomitu 28 barov. Zaradi vdora vode in mulja pri izdelavi glavnega transportnega vpadni-ka pod 6. horizontom v letu 1974 smo predvideli dreniranje vodonosnega dolomita tudi na nižjih horizontih in uvedbo splavnega zasipa pri odkopava- n ju v polju tri med 6. in 8. horizontom s ciljem obdržati talne vplive v dopustnih mejah. Zaradi tega prvotno nismo nameravali odpirati nižjih horizontov po talni strani. Zamude pri odpiranju slojišča za zagotovitev kontinuirane proizvodnje so narekovale odpiranje 8. horizonta iz dveh prijema-lišč t.j. na krovni in talni strani slojišča. Odpiralna dela po talnini so na 7., pa tudi na 8. horizontu potekala do mesta vdora vode brez posebnosti in bistvenih dotokov vode. Na mestu vdora vode je hodnik zadel v konglomarate, vendar ni bilo nobenih znakov, da se v njih nahaja voda, ali da imajo stik z vodonosnim dolomitom. V hodniku so se sicer pojavili povečani pritiski, vendar v mejah in niso dali slutiti bližine vode pod velikim pritiskom. Voda je vdrla v hodnik verjetno pod tlakom ca. 40 barov. Ker ima hodnik padec proti mestu vdora, je voda relativno počasneje napredovala proti vpadniku V-85. Zaposleni v tem področju so takoj pristopili k umiku elektro in ostale opreme in izdelali brano pri jašku j-83/2. Takoj se je začela akcija za namestitev ustreznih črpalk na vznožje vpadnika in za napeljavo cevovodov na 7. horizont oz. v črpališča na 7. horizontu. Črpalke so bile pripravljene za obratovanje, ko je voda začela zalivati vpadnik. Vodo smo po cevovodih 0 100 mm in 0 150 mm odvajali v črpališče na 7. horizontu z dvema črpalkama (centrifugalna črpalka Andritz, nazivno Q = 3 m3 in potopna črpalka FLYGT B-2201 (»BIBO 7«) Q = 1 mVmin). Po namestitvi črpalke, FLYGT B-2400/BI-BČ9) s kapaciteto 3,5 mVmin v vznožju vpadnika v prekop P-85-0, ki je črpala vodo po cevovodu 0 150 mm direktno v črpališče, se je gladina vode toliko znižala, da so prestavili črpalki z odra v vpadniku v prosto globino. Sanacija je potekala tako, da so »BIBO 9« postopoma presta- vljali proti mestu vdora ob istočasnem podaljševanju cevovoda. Delavci, ki so prestavljali črpalko, so bili praktično do vratu v vodi, kar kaže na težavnost dela in požrtvovalnost posameznikov. V hodnik H-84-0 so dodatno namestili »BIBO 1« in »BIBO 3« (B-2075), ki sta vodo prečrpavali v prosto globino pod vpadnik V-85. Pri sanaciji 8. horizonta ni bilo bistvenih težav, če se omejimo na kapaciteto črpanja. Drugačna situacija je bila v pomožnem črpališču na 7. horizontu in bistveno težja v glavnem črpališču na 6. horizontu. V času vdora je bila kapaciteta črpalk v črpališču na 7. obzo-ru ca. 13 mVmin (3 BIBO 9 in ena centrifugalna), na 6. horizontu pa le ca. 9 mVmin (dve črpalki Pollizzari s Q = 5 m3/ min oz. ena Q = 4 m3 manjša kapaciteta zaradi izrabljenosti). Po povečanem dotoku, 5. aprila ca. 3 mVmin, smo bili 9. aprila prisiljeni dati istočasno v obratovanje obe črpalki, ker je dotok presegel kapaciteto ene same črpalke. Vsi se zavedamo, da je bil to kritični trenutek, ker bi v slučaju okvare ene od črpalk potopili celo jamo; posledice pa si lahko vsi predstavljamo. Seveda bo to stanje kritično do zagotovitve rezervnih kapacitet v črpališču na 6. horizontu. Tako situacijo smo predvidevali že prej in je bila zato naročena ustrezna črpalka, ki pa je zaradi več vzrokov nismo nabavili. Skrajni čas je bil, da dobimo rezervno črpalko. Uspelo nam je dobiti dve črpalki Pollizzari iz rudnika Idrija, ki imata kapaciteto (v naših pogojih) ca. 4 mVmin. Predvideni rok za obratovanje obeh črpalk je do 17. maja. Ena bo montirana v črpališču na 6. horizontu, druga pa v črpališču na 4. horizontu. Vzporedno s to akcijo smo v predmajskih in majskih praznikih ter po njih pospešeno nameščali rezervni cevovod 0 250 mm v jašku Vine in cevovod 0 150 iz 6. na 4. horizont (idrijski črpalki bosta prečrpavali vodo iz 6. na 4. in iz 4. v Vine rov).. Prav tako smo že naročili stabilne črpal- ke Jugoturbina s Q = 5 mVmin (štiri za črpališče na 8. horizontu in dve dodatni za črpališče na 6. horizontu). V zelo kratkem času smo iz Švedske dobili štiri potopne črpalke »BIBO 9«. To nam zagotavlja uspešno od-vodnjevanje še pri večjih dotokih vode v jami Kotredež. Ob vseh težavah smo uspeli z BIBO 9 priti do ca. 100 m do mesta vdora (celotna dolžina hodnikov na 8. horizontu je ca. 350 m). Druga faza vdora pa je nastopila 23. aprila na popoldanski tretjini, ko je prišlo do izpada električne energije in več nesrečnih okološčin, tako da je voda zalila celotni 8. horizont in vpadnik V-85 skoraj do 7. horizonta. Tam so vodo uspešno zaustavili z namestitvijo dveh »BIBO 3« in ene »BIBO 9«, iz črpališča na 7. horizontu. Kasneje smo dobili več črpalk »BIBO 7«, tako da je »BIBO 9« spet na svojem mestu. Pri dobavi črpalk se je pokazala velika solidarnost, saj smo črpalke dobili iz Tozdov REK kot tudi iz Velenja in celo iz Rembasa (SR Srbija). Vse črpalke niso bile primerne (voltaža) in so jih v TOZD EISMD ustrezno preuredili. Pri črpanju vode smo uvedli poseben režim (stalna prisotnost in nadzor) in v kritičnih trenutkih tudi stalno dežurstvo nadzorno-tehničnega osebja iz TOZD in DO Kotredež, RESD, RGD in ZPT. Trenutno stanje v vpadniku V-85: Vodna gladina je ca. 3 m pod 1. etg pod 7. obz. Vodo črpajo tri črpalke BIBO 7, s tem da je ena v rezervi. Dotok vode je ca. 4 mVmin. Velike težave pri črpanju vode iz vpadnika imamo zaradi zruška med 1. in 2. etg, ki omogoča napredovanje s črpalkami. Po posvetovanju rudarskih strokovnjakov smo prišli do zaključka, da moramo za sanacijo zruška znižati gladino vode pri zrušku, kar bi uspeli v naj slabšem primeru po izdelavi zveze 7. obz. 8. obz. (pri J-83/2). Iz- delava bo potekala približno dva meseca v ugodnih okoliščinah. Ker predvidevamo, da je zruškov v vpadniku več, je nova zveza nujna, ker bi po njej črpali vodo iz 8. horizonta v Sergej Kraigher, je sredi maja 1981 postal predsednik predsedstva SFRJ za enoletno mandatno dobo. 15. maja t. 1. je potekala v Beogradu seja predsedstva SFRJ, ki ji je predsedoval Cvijetin Mijatovič. Seje se je udeležilo tudi več drugih tovarišev iz federacije. V skladu z določili zvezne ustave in v skladu s poslovnikom o delu predsedstva SFRJ, kot kolektivnega organa, so na tej seji razglasih predsednika in podpredsednika SFRJ za naslednji enoletni mandat. Ta dan, to je 15. maja, je potekel enoletni mandat dosedanjemu predsedniku predsedstva SFRJ Cvijetinu Mij ato vicu, ki je to funkcijo prevzel 16. maja 1980. Za novega predsednika predsedstva SFRJ za naslednje leto, to je za čas od 15. maja 1981 do 15. maja 1982, je predsedstvo razglasilo člana predsedstva SFRJ iz Slovenije Sergeja Kraigherja. Za novega podpred_ sednika predsedstva SFRJ pa člana predsedstva SFRJ iz Sr- črpališče na 7. horizontu. Tako bi postopoma zniževali vodo v vpadniku, da bi lahko pristopih k sanaciji samega vpadnika. To pa je pogoj za izpolnjevanje planskih obveznosti, ker mora_ bije Petra Stamboliča. Ob tej priliki je imel dosedanji predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mij atovič krajši nagovor, v katerem je obema čestital ob prevzemu funkcij in jima želel pri našem skupnem delu mnogo uspeha. Sergej Kraigher se je rodil leta 1914 v Postojni. Gimnazijo je končal v Ljubljani in študiral na medicinski fakulteti. Kot študent je aktivno delal v političnem življenju na univerzi, v članstvo Komunistične partije Slovenije pa je bil sprejet leta 1934. Kot odgovorni vodja tehnike pokrajinskega komiteja KP za Slovenijo je bil zaprt in isto leto obsojen na dve leti zapora v Sremski Mitroviči. Po povratku iz zapora je nadaljeval s partijskim delom, leta 1940 pa je stopil v ilegalo. Decembra 1941 je postal sekretar pokrajinskega komiteja KP za Štajersko. V teku NOB je bil na raznih partizanskih funkcijah na področju Slovenije. Po osvoboditvi je Sergej Kraigher delal na različnih odgovornih funkcijah. Bil je partijski sekretar v Mariboru, Ljubljani, nato pa podpredsednik planske komisije Slovenije, od leta 1950 je bil podpredsednik vlade Slovenije, leta 1951 guverner narodne banke FLRJ, leta 1952 direktor zveznega zavoda za gospodarsko planiranje, leta 1958 sekretar zveznega izvršnega sveta za industrijo, koncem leta 1959 je postal predsednik komiteja za zunanjo trgovino, leta 1963 podpred- mo omogočiti v doglednem času odkopavanje na 2. etg. v P-85 (zveza na V-85), kar nam ob skupnih naporih mora uspeti. Anton Koban sednik zveznega sveta zvezne skupščine, leta 1967 predsednik skupščine Slovenije, leta 1974 pa je postal predsednik predsedstva SR Slovenije. Sedaj je že nekaj let član predsedstva SFRJ za Slovenijo. Sergej Kraigher je bil izvoljen za člana CK ZK Slovenije v vseh povojnih letih, za člana CK ZKJ pa je bil izvoljen leta 1952. Od 9. kongresa ZKJ do leta 1973 je bil Kraigher član predsedstva CK ZKJ. Ob prevzemu funkcije predsednika predsedstva SFRJ je tov. Sergej Kraigher dejal: »Lahko rečem, da je predsedstvo v minulem letu, prvem brez predsednika Tita, s svojim delom potrdilo uglpd, ki ga uživa v državi in v tujini, in uveljavilo predsedstvo SFRJ kot kolektivnega voditelja države in specifičnega predstavnika enotnosti in enakopravnosti narodov in narodnosti naših republik in pokrajin. Predsedstvo je pokazalo, da je sposobno odgovoriti na vse zahteve, ki se predenj zastavljajo in ki v lanskem letu niso bile ne majhne ne preproste. S tem je pripomoglo k politični stabilnosti naše države in k njenemu ugledu in h krepitvi njenega položaja v svetu, o čemer je tovariš Mi-j atovič tudi danes, pa med komemoracijo ob obletnici smrti tovariša Tita, obsežneje govoril«.... Tovarišu Sergeju Kraigherju želimo vsi člani kolektiva našega kombinata srečno roko pri izvajanju visoke funkcije in mu pri tem toplo čestitamo! (tl) Sergej Kraigher c********^«***** ************ **-*-ic-K*****-k****-k-M<-k*-k-k***- predsednik predsedstva SFRJ Forte Karel — Marko Gestapo v Trbovljah (Prispevek za zgodovino NOG v Trbovljah) (1. nadaljevanje) Na Štajerskem pa so samo ustanove KDS Maribor združevale delo SIPO in SD, medtem ko so gestapo, KRI PO in SD vsaka zase imele po terenu razporejene svoje izpostave. Navzgor pa je ustanova KDS odgovarjala neposredno RSHA. Iz navedenega je razvidno, da Himmler in kasneje Uiberreit-her ni predvideval ustanove gestapa v Trbovljah. Od začetka okupacije je v laškem okraju, in kasneje trboveljskem, še deloval SD funkcionar. Laški okraj so 18. junija 1941 ukinili in 30. junija je politični komisar okraja Laško Leitner predal posle svojemu nasledniku, političnemu komisarju trboveljskega okraja dr. Ernstu Frohnerju2). Frohner je bil kasneje imenovan za deželnega svetnika (Landrat) trboveljskega okrožja. Lurker je takoj v aprilu organom SD na Štajerskem poslal okrožnico o utrditvi nemške oblasti — prejel jo je tudi funkcionar SD v Laškem in kasneje trboveljsko okrožje — in nujnih ukrepih v zvezi s tem. »SD mora na področju kulture in uprave zaradi onemogočanja sovražnika ukreniti naslednje: V sodelovanju s STAPO (Staatspolizei — državna policija) zapleniti in v korist SD uporabiti gradivo vseh narodnih in kulturnih slovenskih združenj in okriti njihove lokalne funkcionarje. Po potrebi lahko odredi zaščitni zapor (Schutzhaft3). Preiskati in zapreti vse prostore političnih strank v velikih mestih (ugotoviti voditelje): — ugotoviti židovske in prostozidarske kroge; — najti duhovnike, za katere je znano, da so sovražno razpoloženi in jih aretirati, zapreti nekoristna cerkvena društva in ustanove (v sporazumu s političnimi komisarji). Šolstvo: popisati vse učitelje, ki niso prijateljsko razpoloženi do Nemčije, zaradi zaščitnega zapora, nadzorovati splošno zapiranje šol. Uvesti zgodnejšo policijsko uro za šolsko mladino, prepovedati zapuščanje domicilne občine (ta prepoved se uporablja kot ukrep proti sovražni kurirski službi). 2) Štajerski gospodar, štev. 16., 12. 7. 1941 3) Gestapo je imel v Nemčiji posebno pooblastilo aretirati vsakogar, ne da bi za to dajal komerkoli kakšno obrazložitev. Uprava: preveriti uradnike in nameščence okrajnih načelstev in občin v zvezi s prejšnjimi, zlasti germanofobskimi ukrepi, predlagati njihovo odstranitev in aretacijo, zasledovati sabotiranje nemških uredb na področju uprave in o tem poročati pristojnim ustanovam, Preprečiti odnašanje spisov. Sodišča: preprečiti odnašanje sodnih spisov (sodišča se lahko tudi zapro), z osebjem pa je treba ravnati enako kot v šolah in v upravi. Kultura: kinematografe je treba v prvem obdobju zapreti; poslušanje tujih radijskih postaj je kaznivo, Slovencem je treba takoj zapleniti radijske aparate; preprečiti je treba tihotapljenje slovenskih časnikov, zapreti javne knjižnice in jih pregledati ali morebiti ne skrivajo pomembnejše sovražne literature (ki jo je treba zaseči v korist SD). Narodnostna vprašanja: ugotoviti vsaj relativno število pripadnikov posameznih narodnosti: Slovenci, nemško opredeljeni »windische«, folksdojčerji, ostali. Način organiziranja folksdoj-čerjev, poskusi posameznih Slovencev, da se zaradi varnosti razglasijo za Nemce.« ') Torej je bila že v samem začetku na področju uprave, sodstva, šolstva in kulture, jasna orientacija za ponemčevanje s sugestijo odstranitve Slovencev, po možnosti tudi z aretacijami. Vse to je veljalo tudi za Trbovlje. V svojih prvih smernicah za preseljevanje Himmler ni predvidel preseljevanja rudarjev iz trboveljskega »Kohlenbergre-vier«. Vendar so takoj po prihodu orožništva in enot SA že v noči na 18. april na osnovi obširnih spiskov nemške varnostne službe, ki so jih kulturbundovci pripravili že pred vojno, aretirali 37 uradnikov, obrtnikov, učiteljev, duhovnikov in odvetnikov ter jih strpali v zasilni zapor pod odrom Sokolskega doma v Laškem. Naslednji dan so jih prepeljali naprej v celjsko vojašnico ali rajhenburški grad, mnoge pa tudi v celjski zapor »Stari pisker«. V celotnem laškem srezu je do vojne s Sovjetsko zvezo varnostna služba zaprla 212 politično nevarnih ljudi, od katerih so jih 51 izpustili, 38 pa jih je »prostovoljno zapustilo nemški teritorij«. Tem so dali na »izbiro«, da zapustijo to ozemlje in da se nikoli več ne vrnejo, kar so potrdili s svojimi podpisi. Sredi maja so jih nato preko Rogatca in Krapine preselili na Hrvaško. Pred preseljevanjem je iz Trbovelj pobegnilo 28 učiteljev, 8 inženirjev in uradnikov ,sedem delavcev ter trije obrtniki- *) Zgod. arhiv Republ. sekretariata za notr. zadeve SR Slovenije Njihovo premoženje so zaplenili na osnovi odredb o utrjevanju nemštva na Spodnjem Štajerskem, ki so med drugim določale tudi zaplembo premoženja ljudi, ki so po 1. marcu 1941 pobegnili v tujino ali pa so jih preselili izven meja ali v notranjost države. S tako pridobljenim imetjem je lahko razpolagal le državni komisar za utrjevanje nemštva s svojim uradom »Dienststeile des Beauftragten des Reichskommissars fur die Festigung des deutschen Volkstums« v Mariboru in z izpostavami v večjih krajih. Nekatera premoženja so nato upravljali komisarji ali pa so jih poklonili uradom Volksvrohlfahrt za ustanavljanje raznih domov in ustanov, katerih končni cilj je bil ponemčevanje. Izvrševanje teh odredb je nadzoroval šef varnostne policije in varnostne službe SS Standartenfiihrer Lurker. Pri vseh zapornikih so navadno ob aretaciji opravili še hišno preiskavo in zasegli denar, vrednostne predmete, nakit, hranilne knjižice in podobno. Vse to so morale orožniške postaje takoj odposlati najbližji izpostavi vodje varnostne policije in varnostne službe. Pisalne stroje, radijske aparate in podobno so zadržali na orožniških postajah, stanovanja pa so zaklenili in zapečatili. Orožniške postaje so si smele obdržati stvari, ki so jih potrebovale. Aretiranci so lahko vzeli s seboj le deset kilogramov predmetov za osebno uporabo, hrano za tri dni in petsto dinarjev. Dobro pripravljene racije so opravljali večinoma pozno ponoči ali proti jutru. Skupina S A, ki je 3. maja odšla iz Laškega s tovornjaki v Trbovlje plenit živila, je mimogrede vdrla tudi v zapečatena stanovanja zaprtih duhovnikov in pobrala ure in druge vrednostne papirje. 5) V tistem obdobju je na splošno vladalo brezpravje. Nemška oblast pa je na drugi strani močno omejila delovanje slovenske duhovščine, katere niso izselili, z vrsto ukrepov, ki so imeli za končni cilj raznarodovanje. Matične knjige je prevzela nemška civilna uprava. Duhovnikom so določili, kdaj imajo lahko cerkvene obrede in še to v nemškem jeziku. Po poročilu orožniške postaje v Trbovljah z dne 2. V. 1941 v Trbovljah so »klerikalci zbirali podpise za izpust zaprtih duhovnikov«. Izse-litev duhovščine in odpor vernikov sta med vzroki, da se na Štajerskem ni mogla razviti protirevolucionarna bela garda, kakor se je to zgodilo na ozemlju, ki so ga zasedli Italijani. V že navedenem poročilu trboveljske orožniške postaje prav tako piše, da je SS odvzela generalnemu direktorju TPD Skubicu osebni avto, medtem ko so s premičninami dveh trboveljskih Židov, direktorja cementarja dr. Wormseherja in zobozdravnika dr. Baumgartnerja ter duhovščine, opremili občinske prostore in orožniško postajo. Ko je politični komisar okraja Laško 30. junija 1941 izročil posle političnemu komisarju novonastalega političnega okrožja Trbovlje dr. Ernstu Frohnerju, še ni mogel navesti natančnega števila aretiranih in izseljenih v tako imenovanem prvem valu izselitve. Znan mu tudi ni bil obseg preseljevanja v tretjem valu. Takrat so še čakali pa nadaljnja navodila glede preseljevanja iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Tu moramo navesti Himmlerjeve smernice za preselitev spodnještajerskega prebivalstva, ki jih je preselitvenemu štabu pri »pooblaščencu šefa varnostne policije in varnostne službe iz RSHA posredoval vojni zločinec Eichmann 18. aprila 1941, kjer je med drugim poslal tudi »posebno navodilo za premogovno območje Trbovelj«. V navedenem posebnem navodilu je pisalo med drugim: »Premogovno področje Trbovelj je potrebno posebej obravnavati. Za časa trajanja vojne ne bodo premogovni delavci in njihove rodbine preseljeni. Oni morajo biti opravljeni s posebej označenimi izkaznicami. Premogovni delavci in njihove rodbine, ki izrazijo željo za sprejem v Štajersko domovinsko zvezo, morajo samoumevno biti takoj sprejeti.« č) Poročilo posebnega odposlanca ministra za notranje zadeve rajha dr. Miiler — Scholtesa Posebni odposlanec ministra za notranje zadeve rajha pri vodji civilne uprave za Spodnjo Štajersko je o organizaciji varnostne policije in varnostne službe in njihovi aktivnosti na Spodnjem Štajerskem poročal ministru 30. maja 1941:7) »Poveljnik varnostne policije je svoje fukncije prevzel 14. 4- 1941 hkrati z vodjo civilne uprave, potem ko je njegova predhodnica opravila nujne tehnične priprave. Pod poveljstvom poveljnika SIPO in SD so združeni štirje različni uradi, katerih delo se v štabu Eins-atza medsebojno vsestransko prepleta, tako da je bilo potrebno organizacijsko jasno razmejiti to poveljstveno mesto in natančno razdeliti posamezne naloge. Pri tem gre za ustanove tajne državne policije, državne kriminalistične poliejie, varnostne službe in preseljevalnega štaba.« Einsatzkommando državne policije Gradec je v Mariboru zastopano z dvanajstimi SS firerji in unterfirerji (vodje in pod-vodje, op. K. F.) tremi tolmači in petimi šoferji. Razen tega ima gestapo izpostave v Slovenjgradcu, Celju, Ptuju in Brežicah. ') Poročilo orožniške postaje Trbovlje od 17. V. 1941, arhiv IZDG č) Zgod. arhiv Republiškega sekretariata za not. zadeve Drugi del Nemcem sovražnih elementov so aretirali vermaht, vojna policija in folksdojčerji. Da bi prijeli še ostale nevarne o-sebe. ki so še na svobodi, se je takoj 15. IV. pričela večja akcija na podlagi tiralične liste RSHA in kartoteke nasprotnikov, ki sta jo sestavila gestapo in SD. Ta bliskovito izvedena akcija je omogočila aretacijo 300 oseb. Aretirane so prepeljali v sprejemno taborišče. Med nadaljnjimi akcijami proti slovenski inteligenci in Nemcem sovražnim druhovnikom je bilo aretiranih i300 oseb. Med aretiranimi je 130 duhovnikov, 24 pravnikov, 26 zdravnikov, 139 učiteljev, 14 sodnikov, 14 inženirjev,. 13 direktorjev podjetij, 186 uradnikov in uradnic in 34 študentov. Vsi ti jetniki so bili zaslišani redno in vsakokrat z ustreznim postopkom. Okoli 500 teh jetnikov bo evakuiranih, okoli 130 jih je zbrisanih iz tiraličnega seznama in pri 500 jetnikih preiskave še niso končane, oziroma je njihova evakuacija brez nadaljnjih preiskav še odložena- Med temi aretacijami so zaplenili precej premoženja. Tako je bilo zaplenjenih 21 nepremičnin in izročenih pooblaščenemu komisarju za utrjevanje nemštva v nadaljnjo uporabo; zaplenjeno je bilo 700.000 dinarjev v gotovini in za štiri milijone dinarjev hranilnih vlog na knjižicah, kar je bilo posredovano komisarju za moratorij pri šefu civilne uprave in končno zagotovljeno je bilo pisarniško in stanovanjsko pohištvo za opremo službenih ustanov. Izpostave gestapa so aretirale 1100 oseb. Z vsemi temi var nostno-polici j sitimi ukrepi je bila do sedaj preprečena sleherna sovražna dejavnost. Prišlo je na žalost do dveh omembe vrednih terorističnih dejanj, ko sta bila zažgana dva avtomobila. (Akcija mariborskih skojevcev v noči na 29. april 1941, op. K.F.) Bliskovita protiakcija proti slovenski mladini s šestdesetimi aretiranimi in zadržanimi za nekaj dni v zaščitnem zaporu ter nekaj zaprtimi lokali, katere so pogosto obiskovali, niso ostali brez učinka. Do sedaj so v treh primerih hoteli pobegniti nepoboljšljivi zločinci in se izogniti kazni ter bili pri tem ustreljeni. Sicer pa v nobenem primeru ni bila potrebna smrtna obsodba. Nadaljnje geslo gestapa je v državno-policijskem obravnavanju beguncev, ki bežijo na Spodnje Štajersko. Med njimi so kot posebnosti folksdojčerji iz Bačke in Banata. Tu moramo omeniti številne begunce, ki ne bežijo samo pred nevzdržnimi terorističnimi ukrepi madžarskih okupacijskih enot, ampak tudi pred določenim pritiskom italijanskih zasedbenih organov- Gestapo je v sodelovanju z NSV pregledal več kot 10.000 takšnih begun- ') Prepis poročila hrani Muzej narodne osvoboditve v Mariboru cev in- jih delno državno policijsko preveril, preden so bili poslani uradu za delo v staro Štajersko. Einsatzkommando kriminalistične policije ima razen urada v Mariboru še dve izpostavi v Celju in Ptuju. Poleg obsežne pomoči gestapu se je do sedaj ukvarjala s 105 osebami, ki so bile osumljene težjih zločinov. Do sedaj je KRIPO obdelovala še 1000 prijav . . • SD se lahko sedaj na Spodnjem Štajerskem ozre na dolgo in temeljito pripravljalno delo in po uradnem začetku prevzame obstoječo mrežo sodelavcev. O prešel j evalnem štabu poveljnika varnostne policije in varnostne službe bo več govora pri obravnavi evakuacije. Najtežji problem, ki mora biti rešen na Spodnjem Štajerskem, je očiščenje tujerodnega slovanskega elementa z nemškega ljudskega telesa, ki se mu v procesu ponemčevanja nikakor ne moremo izogniti. Če bi regermanizaci j a -Spodnje Štajerske uspela in bi jugovzhodni zid velikonemškega raj ha postal za vedno zanesljiv branik proti večno nemirnemu Balkanu, moramo pričujoči narodnostni sestav najprej očistiti vseh primesi, ki že s svojo navzočnostjo in s svojim vedenjem sabotira ponemčevanje. Samo na takšnih očiščenih tleh lahko uspe naloga Štajerske domoviske zveze. 8) Zato tukaj načrtujemo izselitev (to je že odredil Himmler 14. IV. 1941, op. K. F.), ki bi jo izpeljali v štirih velikih valih, česar pa se bomo morali lotiti enako, kakor so bile izpeljane in so se obnesle podobne akcije že v drugih, prej pridobljenih o-zemljih raj ha (posebno na vzhodu). Temeljni zgodoviski pogoji za takšno nasilno akcijo so več kot zagotovljeni. Jasno spoznanje za preudarno nujnost te akcije mora ohladiti vsako, še tako človeško in prav nemški duši svojstveno občutljivost, če imamo pred očmi neusmiljeni uničevalni boj, kateremu je bilo izpostavljeno nemštvo prav tu in od teh, ki se danes morajo umakniti. Ljudi bomo izselili v Srbijo in morda tudi na Hrvaško, z vlaki po 1000 oseb. Začetek in obseg — sprva najbrž ne bomo uspeli 8) V zečetku ni bilo načrtovano osnovanje pol. organizacije NSDAP. 10.maj a 1941 je Uiberreither ustanovil Štajersko domovinsko zvezo (Steierischer Heimatbund)- Zajela naj bi nemške sonarodnjake in vse tiste Spodnje Štajerce, ki so se brez pomislekov odločili za nemški rajh. Takoj so tudi izvedli popis, ki ga iz delovnih ozirov niso izvedli v okrožju Trbovlje, kjer so to odpravili v oktobru in novembru. Vpisalo se jih je 95 %>. pripraviti po dva vlaka na dan — še nista določena- Predvsem bodo pred pričetkom velike prometne težave ...« Skupni načrt naj bi po omenjenem poročilu obsegal štiri etape izselitev- Prvi val naj bi najprej zajel vso slovensko inteligenco, ki jo je že aretirala varnostna policija in bi štel 2000 oseb. Drugi val bi zajel tiste osebe, ki so se naselile na Spodnjo Štajersko po 1. 1. 1914. Po popisu, ki so ga izvršili, naj bi ta val zajel 44 tisoč oseb. Miiller-Scholtes je pri tej skupini predlagal, naj izvzamejo folksdojčerje in rudarje. Tretji val bi zajel vse prebivalstvo Posavja in Obsotelja. V Posavju 70 tisoč ljudi; če bi omejili pas, bi še vedno ostalo 40 tisoč ljudi. V Obsotelju pa so predvideli za izselitev 10 tisoč ljudi Na področje Obsotelja bi naselili 12 tisoč Kočevarjev, medtem ko naj bi na področje južno od Save (Brežice) naselili folksdojčerje iz Bukovine, Južnotirolce in kmete iz avstrijske Tiste, ki so jih izvzeli iz prve in tretje skupine,naj bi poseb-Štajerske. no natančno pregledali organi Štajerske domovinske zveze. Za tiste pa, ki jih Štajerska domovinska zveza ni sprejela v svoje vrste ali niso sami prosili za članstvo, so predvideli izselitev v četrtem valu. Akcijo preselitve prebivalcev iz obsotelskega in posavskega pasu je Himmler ukazal s posebnim nalogom št. 53 z dne 18. X. 1941, kjer je med drugim zapisal: ’) »Da bi izpraznili obsavsko-obsotelski pas in brežšiki trikotnik na Spodnjem Štajerskem, je treba tamkaj živeče Slovence oziroma vindišarje (v nadaljnjem besedilu na kratko označeno kot spodnještajersko prebivalstvo) takoj izseliti in prepeljati v stari rajh. O izselitvi tamkaj živečih Hrvatov bo prišlo posebno povelje. Spbdnj eštaj ersko prebivalstvo bo ponemčeno, kolikor bo ugotovljeno, da je za to primerno. Pridržujem si pravico, da bom v danem času odločil o njegovi ponovni naselitvi, glede na njegovo vedenje in sposobnost, ob upoštevanju njegovega dosedanjega posestniškega stanja. Glede na to, da gre pri večini prebivalstva, ki ga je potrebno izseliti, za ljudi, ki niso posebno sovražno razpoloženi do nemcev in ki so sorodniki tistih ljudi na Spodnjem štajerskem, ki jih je treba ponemčiti, je treba z njimi lepo ravnati.« Himmler je še odredil, »da mora to izseljevanje potekati tako hitro, da bo zagotovljeno naseljevanje Kočevarjev. Za vodstvo izseljevanja je določil posebni štab: s) Nemški dokumenti »Komandant varnostne policije in varnostne službe v Mariboru bo izročil mojemu štabnemu uradu gradivo, ki ga ima še iz prejšnje popisne akcije, in mu bo dal na voljo ves svoj aparat za popis spodnještajerskega prebivalstva. Odgovoren je, da bo izseljevanje obmejnega prebivalstva z domačij potekalo brez motenj, prav tako pa je odgovoren za prevoz z vlaki oziroma za začasen sprejem v prehodno taborišče.« Med izseljevanjem pa je vodja civilne uprave skupaj s pristojnimi političnimi komisarji iz Brežic in Trbovelj ugotovil, da bi iz vojno-gospodarskih razlogov nekaj ljudi le zadržali. Na sestanku 27. oktobra 1941 v Mariboru je dobil dr. Frohner iz Trbovelj nalogo, da v sodelovanju z izpostavo poveljnika varnostne policije in varnostne službe (takrat je ta izpostava že delovala v Trbovljah) pripravi poimenske sezname ljudi, ki naj bi ostali. Dne 30. novembra 1941 sta se dr. Frohner in SS Bri-gadeliihrer Hintze, ki je bil vodja preselitvenega štaba, dogovorila glede rudarjev in glede delavcev v cementarni, v tovarni apna v Zagorju in steklarni Hrastnik. Sklenili so, da naj ti ostanejo do 30. aprila 1942. Vsi so ostali tudi po tem datumu, vendar so bile posamezne ustanove mnenja, da naj se preselijo v severni del trboveljskega območja. Da bi se izognili preselitvam, je v trboveljskem okrožju zbežalo iz preselitvenega pasu: 100 družin v Trbovlje, 23 v Zagorje in 71 v Hrastnik. 10) Izpostava šefa varnostne policije in varnostne službe za Spodnještajersko v Trbovljah S prehodom političnega okrožja v Trbovlje je skupaj z dr. Frohner jem prišel tudi šef izpostave varnostne službe SS Unter-scharfuhrer Andorfer ,ki je v okviru splošnih načel pomagal orožnikom pri prvih akcijah in sodeloval pri prvih aretacijah. Sicer pa je gestapovske posle opravljala izpostava gestapa iz Celja- Pred začetkom napada na Sovjetsko zvezo, 18- junija 1941, je urad šefa varnostne policije in varnostne službe raj ha Heydric-ha razmnožil z naj večjo stopnjo tajnosti 152 primerkov okrožnice, ki jo je podpisal vodja gestapa Miiller "). ") Poročilo župana občine Trbovlje z dne 14. 1. 1942 in poročilo županov občine Zagorje in Hrastnik z dne 25. 7. 1942 “) Dvaindvajseti izvod je prišel v roke naši obveščevalni službi. Prepis je v zgodovinskem arhivu Rep‘ubliškega sekretariata za notranje zadeve. (Nadaljevanje sledi) dejali so... Sergej Kraigher, predsednik predsedstva SFRJ »... Lahko rečem, da pri osebni porabi in zlasti pri njej kot pri nakupu surovin in strojev bomo toliko bolj sproščeno zadihali, čim hitreje bomo večali produktivnost dela in zmanjševali proizvodne stroške in stroške poslovanja, čim bolje bomo delali in gospodarili, čimmanj lenuharili in izostajali z dela, čimprej bomo temu podrejali vse oblike porabe in resnično vsakega nagrajevali po njegovem delu. Tako bomo ustvarjali in širili tudi materialno osnovo za potrebno solidarnost v združenem delu in družbi i s osnove zdravega družbenega razvoja- Tu imajo svojo odgovornost državni organi. Največja odgovornost pa leži na nas vseh in vsakem posebej, na naših samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihovih samoupravnih organih in na družbenopolitičnih organizacijah. Nekateri v naši družbi trdijo, da se vsi odrekajo — razen mladine. Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da ni tako. Le malo je mladine, za katero bi lahko rekli, da je presita, da ji gresta po glavi samo ples in zabava. V tem pogledu mladina ne more drugače kot deliti usodo vseh v družbi, če je sama zaposlena, z zaposlenimi, na kmetiji s položajem na vasi in položajem kmetijstva, če ni, mora deliti skrbi s svojimi starši. Vsekakor pa drži, da kolikor družin, toliko je različnih situacij in toliko različnih okoliščin, pa tudi odnosov, v katerih se ta vprašanja rešujejo. Zato so toliko bolj. potrebna organiziranost in organizirana akcija mladine, sindikatov, socialistične zveze in zveze komunistov kot tudi oblastnih organov. Samo taka vsestranska aktivnost lahko prepreči špekulacije in lahke zaslužke in z druge strani zagotovi solidarnost, kjer je na mestu, in potrebno socialno varnost vsem...« Lazar Mojsov, predsednik predsedstva CK ZKJ ». •. Svobodo in,neodvisnost, bratstvo in enotnost, poveza nost, federativno ureditev in razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, neuvrščeno zunanjo politiko naše države, skratka vse, kar predstavlja bit naše revolucije, kar smo izbojevali z lastnim bojem in brezštevilnimi žrtvami, bomo neomajno branili do kraja. Ni je sile na svetu, ki bi nas lahko pri tem, pa četudi samo za hip, omajala.. Zato smo zadali tako odločujoče udarce tudi tem napadom s pozicij velikoalbanskega nacionalizma in iredentizma, kar bomo v prihodnje storili vsakokrat, če bo kdo skušal ogroziti pridobitve naše revolucije...« France Popit, predsednik CK ZKS »... Ni potreba ponavljati, kar je bilo že povedanega o hudih posledicah, ki ostajajo za temi dogodki — za našo notranjo stabilnost, za pravilen razvoj mednarodnih odnosov na Kosovu, v SR Srbiji in v federaciji, za naš položaj v svetu in ugled. Jasno je, da teh posledic ni mogoče premostiti brez vztrajnega boja za socialistično samoupravljanje, skupnost in enakopravnost vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Ta boj terja jasen idejni in politični program, odkrito razpravo, vsestransko politično analizo Izguba v DO Zasavski premogovniki Trbovlje za leto 1981 je pokrita Izguba v Zasavskih premogovnikih Trbovlje je tudi za leto 1980 pokrita, sredstva za sklad skupne porabe so zagotovljena in s tem bo lanskoletno poslovanje zaključeno, sicer ne v celoti, kot smo načrtovali, vendar z ozirom na vse dosežene rezultate zadovoljivo. Pa vendar je potrebno ob tem še nekaj zapisati, kar naj bo vodilo za bodoče in težka izkušnja preteklih let. Zaključeno ni bilo samo poslovno leto 1980, ampak tudi zadnje leto prejšnjega sredjeroč-nega obdobja. Vsa poslovna leta v njem so se enako končavala: proizvodnja je bila vsako leto manjša, izkazana pa je bila vsako leto tudi izguba. Razlika pri pokrivanju nastale vsakoletne izgube je bila samo ta, da smo prejšnja leta pred zaključkom poslovnega leta dobili (običajno od Interesne skupnosti elektrogospodarstva) manjkajoči del sredstev do pozitivnega zaključnega računa, v lanskoletnem poslovnem letu pa tega ni bilo in tako je DO Zasavski premogovniki izkazala v zaključnem računu izgubo. Neizbežno je takšno večletno poslovanje s stalno zamuo v vzpostavitvi normalnih 'pogojev za poslovanje v Zasavskih premogovnikih povzročilo ohromitev vseh delovnih zagonov, pa verjetno tudi določeno lagodnost ob doseganju stalno slabših rezultatov. Vendar je bila natančna analiza ob stalnem padanju proizvodnje in sprejeti so določeni ukrepi za ponoven dvig, zato ne bomo v tem članku podrobno razčlenjevali teh problemov, ampak bom skušal prikazati le zaključni del pokrivanja lanskoletne izgube in ob tem opozoriti na povsem drugačne možnosti poslovanja v letošnjem letu. Izguba v letu 1980 je nastala zaradi izpada prihodka, saj je bil le-ta dosežen le z 79,6 % od načrtovanega. Izpad prihodka v višini 290.098.400 din je nastal predvsem zaradi: nedoseženih cen, in sicer v višini 192.700.900 in zaradi nedosežene proizvodnje 140.000 t) v višini 98.397-500 din. Tako velik izpad prihodka ob vseh prizadevanjih preko celega leta (ukrepi za doseganje proizvodnje, zmanjševanje stroškov, držanje vseh stroškov, OD v dogovorjenih okvirih) je nujno povzročilo tudi izkazano izgubo. Vendar smo še pred zaključnim računom v dogovoru v okviru SOZD EGS zmanjševali ocenjeno izgubo tako, da smo s sklepom delavskega sveta SOZD EGS stroške nabavljene električne energije prerazporedili s tem. da je TEŠ dodatno plačala premog Zasavskam premogovnikom v višini 10.000.000 in TET v višini 40.000.000 din. Pri predložitvi zaključnega računa so Zasavska premogovniki pokrili še del izgube z lastnimi rezervnimi skladi v višini 16.887.423,60 din in z združenimi sredstvi rezerv EGS v višini 40 %> — 17-200.000,00 din, tako da je o-stala nepokrita izguba Zasav. premogovnikov 100.201.545,50 din. Izgubo po oddanem zaključnem računu so izkazovali v celem energetskem sistemu Slovenije edino Zasavski premogovniki Trbovlje. Da bi pokrili izgubo, smo po-krenili več akcij, in sicer: — predložili informacijsko dokumentacijo o nastali izgubi Skladu skupnih rezerv gospodarstva Slovenije in za sanacijski kredit; — prosili smo tudi Republiški komite za varstvo okolja (odbor podpsinikov družbenega dogovora o uporabi sredstev solidarnosti), da nam povrne del škode, ki je nastala zaradi elementarnih nesreč — vdorov vode, blata v preteklem letu na jamska delovišča; — še naprej smo se dogovarjali v okviru SOZD EGS in Interesne skupnosti elektrogospodarstva o saniranju nastale izgube, saj smo v okviru teh bili vsega, kar se je zgodilo- Ni možna jasna perspektiva pri urejanju nastalih razmer, ne da bi se ozrli na vse tisto, kar je pripomoglo k razvoju in širjenju nacionalizma. Na to opozarjam zato, ker je še vedno opaziti razliko med ostrino, s katero ocenjujemo dogodke, in pomanjkanjem kritične idejno-teoretične in gospodarske analize vzrokov, ki sc do teh dogodkov pripeljali...« IZPOLNJEVANJE DELOVNEGA NAČRTA od 1. 1. do 15. 5- 1981 DO ZASAVSKI PREMOGOVNIKI Proizvodnja premoga DO načrt dosež. + — % ob dela TOZD ton ton ton prostih sobotah P. Hrastnik 140.400 109.158 — 31.242 77,7 10.352 P. Ojstro 98.850 80.328 — 18.522 81,3 6.574 P. Trbovlje 195.927 188.640 — 7.287 96,3 15.800 P. Kotredež 91.244 94.760 + 3.516 103,9 7.860 RSC 13.573 10.240 — 3.333 75,4 350 Jama 539.994 483.126 — 56.868 89,5 40.936 Retje 80 23.760 1.309 — 22.451 5,5 170 Ojstro 80 16.830 3.310 — 13.520 19,7 280 Celokupno 580.584 487.745 — 92.839 84,0 41.386 Proizvodnja gradbenega materiala letni načrt doseženo 0/0 Hrastnik Zagorje — kamnolom (m3) 135.000 56.217 41,6 Storitve delavnic — 30. IV. RESD Hrastnik (din) RESD 84,821.000 29,060.544,90 34,3 Trbovlje (din) RESD 97,048.000 32,856.652,40 33,9 Zagorje (din) 59,854.000 23,053.335,75 38,5 PJL (din) 38,841.000 19,374,797,05 49,9 Toplotna energ. (Gj) 85.321 34.507 40,4 DO TERMOELEKTRARNA Proizvodnja električne energije (Mvvh) Načrt doseženo % PEE-PP 38.000 17.845 47,0 PEE-N 236.610 204.661 86,5 AKE 8.975 381 4,2 Skupaj 283.090 222.887 78,7 Ostalo storitve — - 30. IV. letni načrt doseženo % Vdrževanje naprav (din) 16,402.982,15 DO RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST — 30. IV. RIG (din) 323,000.000 117,704.627,55 36,4 ESMD (din) 66,600.000 28,364.935,10 42,6 Avtoprevoz »Zasavje« (t/km) 9,200.000 3,057.291 33,2 Gramat (enot) 10,000.000 3,458.536 34,6 Kamnolom (m3) 50.000 17.075 34,2 DO INDUSTRIJSKE MONTAŽNE DELAVNICE — 30. IV. SIMD (din) 61,149.000 29,310.141,05 47,9 EIMD (din) 32,654.000 9,534.259,80 29,2 Erika Kavčič edini po zaključnem računu z izkazano izgubo. Dogovorjeno je,bilo, da bodo združevali vsi Tozdi v okviru SOZD EGS še preostalih 60 % iz svojih rezervnih skladov in tako pokrili izgubo ZPT v višini 47.237.491,50 din. Na skupščini Interesne skupnosti elektrogospodarstva (ISE) dne 23- 4. 1981 pa je bilo sklenjeno na predlog Izvršnega odbora ISE, da se iz sredstev prispevka odjemalcev električne energije na nizki napetosti za leto 1980 pokrije preostali del izgube ZPT, ki je ostal nepokrit —- to je v višini 52.964.054,00 din. S 'tem je bila vsa izguba v ZPT pokrita. Skupščina ISE je tudi sklenila, da iz sredstev prispevka odjemalcev električne energije na nizki napetosti iz leta 1980 po- krije neoblikovani del sredstev sklada skupne porabe v elektrogospodarstvu in premogovništvu in je v ta namen SOZD EGS v Mariburu nakazala znesek .180.982.654 din. S sklepom delavskega sveta SOZD EGS, ki je potrdil kriterij za razdelitev teh sredstev, smo Zasavski premogovniki dobili skupaj dim 29.170.892,00 za formiranje manjkajočega 'dela sredstev sklada skupne porabe. Samoupravni organi ZPT pa bodo določili kriterije oblikovanja sklada skupne porabe vseh TOZD in DS. Dobljena sredstva, v prej omenjeni višini, bodo v glavnem zadostovala za pokritje vseh, Vsaj bistvenih potreb, kot smo jih načrtovali.. Zaključeno bi bilo s tem preteklo leto in srednjeročno obdobje, oblikovana pa so tudi sredstva skupne porabe za poslovanje v novem posloynem .latu. To poslovno leto pa je začela DO ZPT ob ugotovitvah v prvih štirih mesecih po že ustaljenem načinu z izkazovanjem izgube — edina v celem energetskem sistemu Slovenije. Izguba je posledica nedoseganja prihodka, ta pa je izpadel zaradi nedoseganja proizvodnje in prenizke cene. Cene za komercialni in kotlovni prmeog smo v tem času že dobili priznane v takšni višini, kot smo jih planirali za letošnje leto, po njih pa izračuni kažejo, da ob doseganju načrtovane proizvodnje od sedaj naprej pokrijemo ves manjkajoči del izpada prihodka. Do sedaj manjkajočo proizvodnjo bomo lahko pokrili iz dohodka površinskih kopov Ojstro in Ret j e, ki smo jih v tem času po vzpostavitvi nove transportne poti na separaciji v Trbovljah ponovno aktivirali. Torej so podane povsem drugačne kvalitetnejše možnosti u-spešnega poslovanja DO ZPT v tem letu, ker so cene premoga prvič po dolgih letih priznane v taki višini, da bi zagotavljale normalno poslovanje, seveda ob pogoju, da dosegamo načrtovano proizvodnjo. Ta pa je za letošnje leto načrtovana dokaj realno in, ob prizadevanju vseh zaposlenih v ZPT, bi jo lahko dosegli, kljub ogromnim težavam, ki jih pri tem srečujemo. Presegalo bi okvire tega članka, če bi pričel analizirati probleme nedoseganja proizvodnje, opozoril bi le to, da je slovenska 'družba pokazala veliko razumevanje za naše probleme ob iskanju pokritja izgube in formiranju sklada skupne porabe, da so bile za slovensko družbo sprejete cene premoga za letošnje, leto v povsem skrajnih zgornjih mejah, da pa pričakuje tudi od zasavskih rudarjev in 'ostalih delavcev, ki delajo V okviru premogovništva v Zasavju, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bi dosegli načrtovani izkop premoga v letošnjem letu, ki je tako zelo potreben za pokritje naših energetskih potreb. Težkotekočinska separacija TOZD Separacija premoga Trbovlje normalno opravlja svoje funkcije. Doslej smo vlagali sredstva v mehanizacijo na odkopih, manj v transport. Posledice... Uredništvo mi je postavilo nekoliko provokativen naslov. Kljub temu bom skušal biti objektiven in odgovoriti na zastavljeno vprašanje. V našem glasilu smo že v preteklih letih pisali o uvajanju sodobne od-kopne mehanizacije in samohodnem hidravličnem podporju. Prav tako tudi utemeljitve o nabavi sedaj že treh tipov podporja. Vsekakor smo z uvajanjem samohodnega hidravličnega podporja s pridobivalnimi stroji dosegli boljše parametre pri odkopavanju ter večjo humanizacijo dela. Poznamo pa tudi težave v poljih z glinastimi oziroma jalovinskimi vložki. Prav tako poznamo primere vdorov blata in mulja, kjer je tako podpor j e zdržalo dlje kot pa klasično. Če torej povzamemo te ugotovitve, vidimo, da smo dosegli določen napredek, da smo se z novim načinom dela spoznali in da gremo v korak s tehniko v svetu. Seveda ob vsem tem, ko so bili rudniki v podrejenem položaju v primerjavi z drugimi vejami gospodarstva, smo morali dosegati boljše storitve in s tem nižjo ceno- Ob lem pa nismo mogli vlagati še v modernizacijo transporta, ki bi se morala vršiti vzporedno. Tako smo v zadnjih letih prišli v krizo prav pri transportu, ki je prav tako važen člen v verigi proizvodnje kot sam odkop. Del transportnih poti smo modernizirali (izvozna pot v Hrastniku), čeprav s precejšnjo zamudo zaradi že omenjenih finančnih sredstev ter pomanjkanja delovne sile na investicijskih delih. V času naših težav pri transportu tudi industrija ni mogla dati na trg rudarske o-preme. Tu mislim na domačo industrijo in predvsem na STT, ki je najkvalitetnejši izdelovalec tovrstne opreme. V opravičilo domačim proizvajalcem naj povem, da so se zaradi zapostavljenega rudarstva morah usmeriti na drug asortiman proizvodnje. Tako smo morah po najkrajšem možnem roku nabaviti transporterje Geoma-šine, ki seveda niso tipski (enaki s transporterji STT). V tistem času druge rešitve ni bilo. Ko smo trenutno rešili problem transporterjev, so se pojavile težave z lokomotivami in vozički. Ta problem sovpada s časom gospodarske stabilizacije, ko je problem z reprodukcijskim materialom oziroma rezervnimi deli. V letošnji hudi zimi gre vse priznanje delavcem delavnice na separaciji, ki so v snegu in mrazu popravljali jamske vozičke na prostem. Z vozički pa se je pojavil še problem tro-ley lokomotiv. S tem problemom. pa moramo povezati še problem tirovja in sploh skupnega prevoza- Vemo, da imamo v voznem parku še lokomotive iz 1947 leta. (Metropolitan-Vic-kers), Siemens (iz leta 1973) ter ruske, ki so bile aktivirane 1979. leta. Jedro prevoza opravijo Siemens lokomotive ter naj starejše Metropolitan lokomotive-Ruske lokomotive se niso uveljavile, kljub temu, da so naj-mlajše. Ugotoviti moramo takoj, da zanje ni bilo rezervnih delov ter da so bile dobavljene preko ruskega kredita. Ker je bilo število lokomotiv tako relativno visoko in vsak dan na trgu sorazmerno precej repro-ma-teriala, se nismo posvečali dovolj pozornosti nabavi rezervnih delov. V ilustracijo naj povem, da so bili za Siemens lokomotive naročeni prvi rezervni deli šele konec leta 1980, za Metropolitan-Vickers pa 1963. leta. Šele, ko smo prišli do težav pri prevozu, smo naročili rezervne dele za vse lokomotive. Povem naj, da stane nova lokomotiva ca 600 starih milijonov, rezervni motor za Siemens lokomotivo pa 120 starih milijonov. Eden izmed vzrokov za majhno število lokomotiv in veliko število pokvarjenih vozičkov pa je spodnji ustroj troley voda. Poleg tega, da primanjkuje tračnic, se pozna odsotnost tirničar-jev, ki so šli v pokoj. Tako je vzdrževanje tirovja nekvalitetno. Ko so bile dobavljene Siemens lokomotive, se bo marsikdo spomnil, da so vozile precejšnje število vozičkov, in to s polno hitrostjo, danes pa skoraj polovično število vozičkov vozi tako počasi, da greš lahko zraven peš. Vzrok temu je čedalje bolj mokra jama tudi na savskem obzorju. Do potopitve tirovja pride na kritičnih mestih, kjer je vodni kanal preplitek in ne požira vse vode, ki jo velikokrat nekontinuirano črpamo iz hrastniške in ojstrške jame. Če ob tem razmišljanju potegnem črto, lahko odgovorim na postavljeno vprašanje: — proizvodni proces teče od pridobivanja premoga do nakladanja v tovornjake na separaciji; — temu ustrezno je treba vlagati v vse veje proizvodnega procesa; — tudi delovna sila je potrebna na vseh, tudi »zapostavljenih« delovnih opravilih; — odpraviti je treba ozko grlo skupnega prevoza, tako da bo sedanji vozni park na razpolago potrebam premogovnika Hrastnik in premogovnika Ojstro. Marjan Brinar Popravljanje električnih lokomotiv Da je stanje z lokomotivami v jami Trbovlje zelo zaskrbljujoče, je verjetno vsem znano. Težko bi iskali krivca za pomanjkanje lokomotiv, ki jih primanjkuje predvsem zato, ker so v okvari. Če samo nekoliko pogledamo v preteklost, kako je potekalo vzdrževanje lokomotiv, če smo dovolj samokritični, moramo Separacija premoga Trbovlje, ranžiranje vozičkov z jamsko jalovino. ' Foto: Nace Bizilj ugotoviti, da vsaj šest let nismo ničesar ukrenili za preskrbo rezervnih delov. Vemo, da so vse tri vrste električnih • lokomotiv, ki jih imamo, uvožene in bi zanje morali tudi uvažati rezervne dele, pa se za to ni nihče zmenil. Šele letos, ko nam teče voda v grlo, smo pričeli skupno z veliko akcijo, da bi usposobili lokomotive. Trenutno stanje je še vedno zaskrbljujoče. Zbrali smo vso dokumentacijo za naročanje rezervnih delov, zanje smo uspeli pridobiti tudi ustrezne ponudbe, vendar pa so povsod postavljeni roki od najmanj štiri do devet mesecev. Naj večje probleme smo občutili z iskanjem rezervnih delov za ruske troley lokomotive TIP KR 10. Ker so bile te lokomotive uvožene preko klirinških pogodb, zato ni bilo nikogar, ki bi bil dolžan poskrbeti tudi za uvoz rezervnih delov. Končno smo uspeli dobiti ustrezne kataloge za naročanje rezervnih delov in tudi uvoznika — KOVINOTEHNO Celje. Sedaj pričakujemo že kar formulirano pogodbo iz Moskve. Rok za dobavo pa je šest do osem mesecev. Dotlej pa se bomo borili s popravili že sedaj zelo izrabljenih delov. Naslednji pereč problem je z lokomotivami Metropoliten iz Anglije. Vemo, da so bile te lokomotive izdelane leta 1946/47 in ta firma ne dela več teh tipov, s tem pa je prenehala tudi z izdelavo ustreznih rezervnih delov. Pred kratkim so nas obiskali strokovnjaki firme Metropoliten iz Londona in le-ti so nam ponudili ustrezne nove tipe elektromotorjev, relejev, obločnih komor in ostalih delov, ki bodo z manjšo predelavo še vedno lahko ustrezali našim zahtevam. Rezervne motorje za te lokomotive smemo pričakovati v mesecu septembru t.L Najmanj težav imamo z uvozom delov za Siemens lokomotive. Pri vseh teh lokomotivah pa imamo težave z deli, ki jih lahko izdelujemo in popravljamo sami. Na celem jugoslovanskem tržišču smo angažirani, da bi dobili ustrezno lak žico oziroma profilno žico ustreznih izolacijskih zahtev, pa kljub vse- mogočim intervencijam ne uspevamo dobiti zadostnih količin tega repro-materiala. Zato ob tem posegamo z intervencijskim uvozom, kar prinaša zopet svojstvene težave. Celo tako enostavni deli, kot so to zavorne klade, so lahko problem, ker imajo livarne prezasedene proizvodne kapacitete. V zadnjem času pa se situacija nekoliko izboljšuje, ker smo ukrepali tako z opominjanjem voznikov lokomotiv, kot naših izvajalcev del na vzdrževanju in poostrili nadzor nad omenjenimi deli. Menim, da je sedanje stanje Ce pogledamo stanje proizvodnje v jami Loke ož, bivšem jamskem obratu Kisovec za nekaj let nazaj, vidimo v tabeli, da je bila naj večja proizvodnja v tej jami v letih od 1960 do 1970, nakar je pričela rapidno padati do preteklega leta, ko so bile uradno odkopane vse A zaloge. z lokomotivami vsem nam krepka šola, kako se ne sme delati, ko »za silo teče« in da moramo biti pozorni predvsem na uvožene rezervne dele v vsakem primeru, s tem pa tudi prevzemati odgovornost za opravljeno oziroma neopravljeno delo. Ne smemo se zadovoljiti z rezultatom, da danes vozi 8 do 9 lokomotiv, če vemo, da bi jih moralo biti voznih 14 in več. V tem trenutku smo lahko tudi tem bolj prepričani o človeškem faktorju, da nekatere lokomotive niso vozne in ne, da krivdo valimo na nekvaliteto lokomotiv. Riko Majcen leto: Proiz. ton: jam. storit.: 1960 296200 2,24 1961 285280 2,37 1962 330230 2,44 1963 313720 2,48 1964 302520 2,58 1965 291870 2,53 1966 si^eeo 2,90 1967 296180 2,63 Problematika pridobivanja premoga v jami Loke 1968 306410 2,78 1969 308884 2,85' 1970 285750 2,88 1971 252670 2,79 1972 228640 2,96 1973 170750 2,34 1974 158140 2,19 1975 170840 2,43 1976 165130 2,46 1977 123640 2,12 1978 107350 2,13 1979 95390 2,40 1980 74540 2,08 Odkopavanje še preostalih o-stankov zalog v jami Loke je v letu 1981 vključeno v proizvodni plan jame Kotredež. Vzroki takega stanja pa so opisani v nadaljevanju. Raziskave na področju Kotredež — Loke žal v letih po 1960 niso bile realizirane in tako tudi ni bilo mogoče prekategorizirati ton premoga iz nižjih v višje kategorije, ker bi se s tem podaljšalo tudi odkopavanje premoga na področju bivšega rudnika Zagorje za nekaj desetletij. Šele raziskave v teh zadnjih letih, ki so bile intenzivne, zlasti na področju Kotredež — zahod, so pokazale, da so zaloge na področju Zagorja za eksploatacijo. Slabšo sliko pa dobimo, če pogledamo stanje zalog na območju jame Loke, kjer so bile zaloge v letu 1977 ocenjene na: Zaloge A 396000 ton 2 °/o Zaloge B 19467000 ton 100 °/o Zaloge C. 837000 ton 4 °/o Zaloge Ca 4396000 ton 23 fl/o skupaj 13838000 ton 71 % Stanje zalog 31. 12. 1980 v jami Loke je bilo naslednje: Zaloge A odkopano 20000 ton Zaloge B odkopano 837000 ton Zaloge O odkopano 4396000 ton Zaloge G — skupaj 13838000 ton Iz teh podatkov je razvidno, da bi lahko jama Loke normalno obratovala le do meseca aprila v letu 1980, kot je bilo planirano. Samoupravni organi DO ZPT so te planske dokumente za leto 1980 potrdili. Vendar se je odkopavanje etaž v polju 52 zavleklo, predvsem zaradi odko- pavanja ostankov premoga pod gramozom na zgornji etapi tega polja, do konca leta 1980 in se podaljšalo tja do meseca aprila 1981. Strokovno vodstvo DO ZPT se je odločilo, da se v tej kritični situaciji na področju energetike ter težkih montange-olcških prilik in zaradi neizpolnjevanja planskih nalog odkopljejo še vsi preostali ostanki zalog v jami Loke. Jama Loke obratuje sedaj kot sestavni del TOZD Premogovnik Kotredež in so planske naloge sestavni del planskih nalog TOZD za jamo Kisovec in Kotredež. Sedanja situacija v jami Loke pa je sledeča: Ostanke premoga odkopavamo trenutno na 1. etaži pod 5. obzorom v P 60. Samo odkopavanje je dvokrilno s širokočelno odkopno metodo s povečano višino etaže. Ravno tako odkopavamo v P-52 na 4. etg. zahodno s širokočelno metodo s povečano višino etaže- Tudi storitve na teh odkopnih deloviščih so precej višje kot na zasipu, saj dosegajo 11 t/moža, in to le pri uporabi klasičnega podporja jeklenih stropnic PPS-111 in frik-cijskih stojk. Na teh navedenih etažah naj bi odkopavali vP-52-etg., kjer bomo odkopavali še ca 600 ton separiranega premoga. Na 1. etg. v polju 60 bomo odkopali še vzhodno in zahodno krilo tega polja z zalogami ca 13000 ton, za kar se bo čas odkopavanja podaljšal za 8 mesecev. Za odkopavanje bomo morali pripraviti tudi ostanke premoga na 2. etg. tega polja, tako da bomo odkopali zaloge premoga do konca leta 1982. Izdelujemo pa že tudi pripravljalna dela za odkopavanje sloja 4, ki naj bi ga sicer odkopavali s splavnim zasipom ,vendar moramo prej odkopati še celotne zaloge premoga med 5. in 4- obzorom. Te zaloge bodo posebno dobrodošle zaradi zaostajanja investicijskih del v jami Kotredež. Anton Prebil Dela, hi jih izvaja TOZD MG Trbovlje v DO ZPT TOZD RIG Trbovlje izvaja ru-darsko-investicijska dela v jamah na področju Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Na gradbišču Hrastnik je zaposlenih 94 ljudi, ki izvajajo naslednja dela: •—• Sanacija plazovitega dela Hrastnika z drenažno-raziskoval-nim rovom. Za omenjeni objekt smo predvideli delo ca 100 m v smeri in prečno na njega 50 m proti severu in 50 m proti jugu drenažno — odvodnje-valne proge. Do začetka meseca aprila smo izdelali ca 120 m raz-iskovalno-drenažnega rova, ki je še vedno v nespremenjeni hribini. Zato smo izvedli predvrta-vanje v smeri napredovanja. Iz vrtin priteka okoli 36 1 vode na minuto. Pristopili smo k izkopu in polaganju cevovoda 0 400 mm pod cesto pri PTT Hrastnik za odtok vode v potok Bobenšči-co- — Pričeli smo s sanacijo dolske proge pri jašku Dol, ki bo služila za dovoz in odvoz zaposlenih in materiala od glavnega jaška Hrastnik do delovišča raziskovalne proge, ki pelje proti Laškem na k. 260. — Od investicijskih del tre« nutno izdelujemo in permanizi-ramo črpališče na 7. obzorju pod glavnim vpadnikom zvezno — 7. obzorje. Prav tako smo začeli z odpiranjem jame Hrastnik pod 7. obzorjem z vpadnikom TV — 85/0 in 7. obzorja (k. 85) na koto nič (k. ± 0). Dela na izkopu o-menj enega vpadnika smo začeli v začetku meseca marca. Do sedaj potekajo dela nemoteno po pogodbi. Prav tako smo po pogodbi končali odvodnjevalni vpadnik k- 87 na k. 48 kljub-težavam z dostavo praznih vozičkov. Transport izkopanine iz omenjenega vpadnika je bil urejen preko verižnih transporterjev po vpadniku in nakladanja na 7. obzorju v jamske vozičke Z vozički smo transportirali izkopanino do jaška Hrastnik po 7. obzorju. Dolžina dovoza, večkratno zalivanje rova na 7. obzorju in pomanjkanje praznih vozičkov so bili faktorji, ki so zmanjševali učinek dela na delovišču, kjer smo nakladali izkopanino v jamske vozičke. Trenutno ponovno permaniziramo progo na ordinati 5100 proti jugu z betonskimi toblikovanci. Zaradi prisotnosti metana, ki prihaja iz premogovega sloja po vrtinah smo ustavili izkop in permanizacijo dolske proge na 7. obzorju. Na področju Hrastnika trenutno izvajamo vsa dela po sklenjenih pogodbah po planu razen dolske proge na 7. obzorju, ki je ustavljena. Na gradbišču Trbovlje je zaposlenih 58 ljudi, ki opravljajo naslednja dela: Po pogodbah, na področju rudnika Trbovlje, smo že končali nadkop v Vode polju iz kote 230 na koto 2?5 po premogu in črni talnini; izdelali smo zračilni jašek v dolomitu; izkopali zračilno progo po dolomitu; razširili dvotir v trotir pri pol-nišču A — B na Save obzorju. Trenutno delamo na odpiranju AB polja po Save obzorju. Vsa ta dela potekajo po pogodbah in predloženih načrtih oz. plano-gramu projekta. Na gradbišču Zagorje je 171 zaposlenih in izvajamo naslednja dela: Po sklenjenih pogodbah izvajamo dela na permanizaciji N — 73 med 7. in 6. obzorjem in bodo predvidoma končana v mesecu maju. Nemoteno izdelujemo vpadnik V — 80/2. Ostalo delo, ki ga moramo po pogodbi opraviti, je še izdelava jaška J — 73/2 in priključkov na jašek J — 73/3 med 7. in 6. obzorjem. Zaradi težav z dotokom vode na 8. obzorju pa smo ustavili dve delovišči, in sicer jašek J — 83/2 med 8. in 7. obzorjem in progo H83. Vsi tisti objekti v izdelavi, ki niso povezani s transportom izkopanine po glavnih transportnih sredstvih, izvajamo v rokih, ki so povezani s transportom iz- kopanine preko glavnih transportnih naprav (gumi trakovi, do vozčikov na 6. obzorju), so ovirani in ne dosegamo napredkov, ki so predvideni v pogodbah. Dostava materiala na delovišču je otežena zaradi majhnih in stisnjenih profilov na 7. obzorju. V teh progah so montirani gumi trakovi za izvoz premoga in monorail viseča žičnica za do-• stavo materiala na delovišče (les, TH loki, zavoj ne drče itd.) in cevovod za vodo in kompri-miran zrak ter žlote za separatno zračenje delovišča. Mislim, da v teh progah, čeprav so preseka F — 9 m2, ni mogoče normalno delati. Težko pa si je zamisliti vsa ta dela pri precej zmanjšanih profilih v stisnjenih predelih prog- Tako smo priča velikemu številu nezgod pri delu, največ pri zaposlenih na transportu materiala. Izdelava raziskovalne proge Kotredež Zahod je bila postav- ljena pod vprašaj od samega začetka izkopa. Po nekaj metrih napredovanja smo prišli v kaverno, ki smo jo sanirali na ta način, da smo permanizirali z litim betonom do trdega, to je ca 30 m proge. Nato je vrtalna skupina GZL izvedla predvrtavanj e. Zavrtala je dve vrtini v dolžini 54 m (ena je bila dolga 19 m druga pa 35 m). Navrtali so kaverno polno vode, ki je pritiskala na čelo proge in razma-kala morsko globino. Tako smo imeli dva izriva materiala. Prvi izriv je zapolnil 6-7 m proge, ko smo očistili in skoraj prišli do čela proge, je še enkrat porinilo in zalilo okoli 15 m proge. Dela so trenutno ustavljena. Predvidevati moramo odvodnje-valne vrtine, ki bodo zmanjšale hidrostatičen tlak vode v kaverni, nato bomo zečeli z izdelavo raziskovalne proge. Slavko Kondič Program investicijskih VLAGANJ IN IZVAJANJE V I.ETU 1981 NA PODROČJU TRBOVELJ IN HRASTNIKA Po odobrenem investicijskem programu: »Odpiranje novih predelov slojišča na področju Hrastnika in Trbovelj ter za modernizacijo tehnološkega procesa proizvodnje premoga v letih 1980—1985« je od1 ISE (interesna skupnost energetike) odobrena transa za investicijska vlaganja v letu 1981 — 383,812.000 din. Od tega: — energetska sredstva 277,490.000 din — blagovni krediti 76,370.00 din — lastna sredstva 29,952.00 din SKUPAJ: 383,812.000 din Od tranše 383,81-2.000 din je 64,000.000 din predvideno za družbeni standard, 24,547-000 din pa je angažiranih s pogodbami iz leta 1980. Razpoložljivih sredstev za leto 1981 je: — energetskih sredstev — blagovnih sredstev — lastnih sredstev SKUPAJ: S temi razpoložljivimi sredstvi bomo v letu 1981 na področju Trbovelj in Hrastnika izvajali naslednja investicijska vla-?ania: 188.943.000 din 76.370.000 din 29.952.000 din 295.265.000 din PODROČJE TRBOVELJ — TOZD Premogovnik Trbovlje Rudarsko gradbeni objekti: — nadaljnje odpiranje A—B polja pod K. 280 — raziskovalna in odpiralna dela v Vode polju — raziskovalna dela v Frančiška polju — pričetek izgradnje oskrbo-valno-transportnega nadko-pa, K. 225—300, v Frančiška polju —• raziskovalna in odpiralna dela v VI. polju med K. 260— 280 Elektro strojna oprema — domača: — verižni transporterji — gumi transporterji — motalo PV 15/22 — stabilna ventilatorja za Fran čiška polje — žlotni ventilatorji — oprema za sipalnike — odkopno podpor je (STT) — kabli različnih presekov — transformatorske postaje — elektro oprema za odkope Elektro strojna oprema — uvozna: — vrtalna garnitura »DIAMEC« —■ pridobivalni stroj »EICK- HOFF« TOZD Separacija premoga Trbovlje Zunanji gradbeni objekti: — sanitarno garderobni objekt — ureditev transportnega sistema z bunkerjem za nakladanje energetskega premoga v vagone JŽ Elektro strojna oprema — domača: — jamski vozički V = 11001 — oprema za I. fazo rekonstrukcije separacije V izdelavi so tehnološki in ostali projekti za I. in II. fazo rekonstrukcije separacije v Trbovljah- TOZD Predelava jamskega lesa — domača oprema za žagalnico PODROČJE HRASTNIKA — TOZD Premogovnik Hrastnik Rudarsko gradbeni objekti: — raziskovalno odpiralni vpadnih med K. 85—0 —• zračilna zveza med 7. in Zveznim obzorjem — zračilni prekopi na 5. obzorju — pripravljalna in raziskovalna dela za odpiranje vzhodnega sektorja jame Dol na Zveznem obzorju Zunanji gradbeni objekti: —• samski dom, kapacitete ca 100 postelj :—■ razdelilne transformatorske postaje (gradbeni del) — 35 kV daljnovod (gradbeni del) Elektro strojna oprema — domača: — verižni transporterji — gumi transporterji — oprema za sipalnike ■—- oprema črpališča II. na 7. obzorju — SHP podpor j e »Salzgitter« — kabli različnih presekov — transformatorska postaja, , 2,5 MVA, 35/10—6—3 kV — oprema za delavnice Elektrostrojna oprema — uvozna: —• črpalka za črpališče na 7. obzorju —■ SHP podpor j e »MARREL — HVDRO« — hidravlika — stranski nakladalec »Salzgitter« TOZD Premogovnik Ojstro Rudarsko gradbeni objekti: — transportni vpadnih med K. 120—20 — zračilno oskrbovalni vpadnih med K. 120—40 — zračilna zveza med 5. in Zveznim obzorjem — zračilno oskrbovalni hodnik na 5. obzorju Elektrostrojna oprema — domača : — verižni transporterji — gumi transporterji —- SHP podpor j e »Salzgitter« Elektrostrojna oprema — uvozna: — visokotlačna črpalka »Hau-kinco« —• stroj za izdelavo prog F6—A — vrtalna garnitura »Diamec« Nekatere izmed navedenih investicijskih objektov bodo pričeli graditi v 3. in 4. kvartalu leta 1981, ker je projektna dokumentacija še v izdelavi- Matija Ušeničnik Raziskave na področju Kotredež-zahod Z geološkimi raziskavami območja med jamama Kotredež in Loke smo pričeli v letu 1977, ko smo izvrtali tri vrtine z oznako Kz-1/77, Kz-2/77, ter Kz-3/77 v skupni dolžini 594,4 m. Vse tri vrtine so bile locirane na južni strani potoka Medija pri obratu Energoinvest (Varnost). Vse tri vrtine so navrtale premog. Z raziskavami smo nadaljevali v letu 1978. Izvrtali smo vrtine Kz-4/78 Kz-5/78 in Kz-6/78. Skupna dolžina vrtin je bila 852,0 m. Vrtini Kz-4/78 in Kz-5/78 sta bili locirani pri kmetiji Ržišnik, okrog 300 m zahodno od Energoinvesta. Vrtini sta bili poševni, pod kotom 60° oz 80° proti jugu ter sta dosegli dolomitno podlago, vendar brez premoga. Vrtina Kz-6/78 je bila locirana severno od Kz-1,2,3/77 blizu vasi Vine. Vrtino smo u-stavili na globini 400 m v gov-ških plasteh zaradi velikih težav pri vrtanju (izguba izplake, zaglava ter lom drogovja). S to vrtino smo nameravali raziskati debelino ter globino premoga na dnu kadunj e,vendar to ni u-spelo. V letu 1979 smo izvrtali vrtine z oznako Kz-7/79, Kz-8/79 in Kz-9/79 v skupni dolžini 1453,40 m. Vrtina Kz-7/79 je bila locirana v dolini potoka Medija ca 150 m zahodno od Energoinvesta- Ustavljena je bila na globini 863 m v krovnih laporjih. Predpostavljamo, da je prišlo do večjega odklona vrtine od vertikale proti severu. S te/i lahko pojasnimo tako veliko dolžino vrtine. Vrtina je okoli 250 m severno od predpostavljene linije izdankov premoga ter bi po prognoznem profilu morah v globini 450 do 500 m navrtati premog. Vrtina Kz-8/79 je bila južno od Kz-7/78 in je prevrtala krovninske plasti premoga, tal-ninsko glino ter je ustavljena v psevdoziljskem skrilavcu. Pojav PREGLED VRTIN IN PORABLJENIH SREDSTEV ZA RAZISKAVE PREMOGA V ZAGORJU (med Kisovcem in Kotredežem) Program raziskav za pogodbeno leto: Izvrtano Porabljena sredstva (din) oznaka vrtine globina m interval premoga od — do m RSS sofinancer skupaj KZ-1/77 134,0 118,45 — 124,0 1977/78 KZ-2/77 168,90 142,30 — 163,50 997.100 500-000 1.497.100 KZ-3/77 291,50 221,80 — 277,90 KZ-4/78 75,0 KZ-4/78 157,0 — 1978/79 KZ-5/78 229,0 — 2.800.000 1.256.040 4.056.040 KZ-6/78 391,0 ni dosegla KZ-7/79 545,90 KZ-7/79 317,60 ni dosegla 1979/80 KZ-8/79 392,40 376,80 — 385,0 KZ-9/79 197,50 58.50 — 66,80 3.500.000 1.969-800,90 5.469.800,90 KZ-10/80 92,0 KZ-11/80 319,0 203,60 — 227,60 Skupaj: 11 vrtin 3.310,90 m 7.279,100 3.725.840,90 11.022.940,90 in razsežnost psevdoziljskega skrilavca daleč na jugu bodo morale pojasniti nadaljnje raziskave, namreč po dosedanjih u-gotovitvah psevdoziljski skrilavec nastopa na severni strani terciarja in se proti globini izklinja, južna pobočja pa so zgrajena iz apnenca in dolomitov. Vrtino Kz-9/79 smo locirali pri stari rudniški žagi na južnem bregu potoka Medija. Za premogovnim slojem smo navrtali talninsko glino, sivico, krovne laporje in dolomit. To zaporedje se je večkrat menjavalo, vse to kaže, da je za premogom močna narivna cona. To domnevo smo potrdili z vrtino Kz-10/80, ki je prevrtala podobno zaporedje plasti. To vrtino smo zavrtali z istega stojišča pod kotom 60" in azimutom 180° (proti jugu). Vrtina Kz-9/79 je bila opremljena kot piezometer. In kaj to pomeni? Piezometer je vrtina, zavrtana do vodonosne plasti, zacev-Ijena v celi dolžini in v spodnjem delu perforirana ter zapolnjena s filtrskim materialom-Vrtina Kz-9/79 je pod terciarjem navrtala vodonosni dolomit. Vrtino smo po celi dolžini zacevili. Cevi zadnjega intervala v dolomitu so perforirane in zapolnjene z gruščem določene frakcije. Ta del je filtrski del piezometra. Voda iz dolomita preko filtrskega dela infiltrira v zacev Ijeni del vrtine in dvignemo do nivoja, na katerem je voda v okolici dolomita. Tako piezometer kaže nivo podtalnice v dolomitu v svoji bližnji okolici. Tako merjeni piezometrski nivo vode je bil na koti +224,57, ustje vrtine pa je na koti 252,52. Nivo vode v piezometru je nihal v zelo majhnih intervalih. Po vdoru vode na 8. obzorju v jami Kotredež je nivo začel padati. V času od 16. 3. 1981 (vdor vode je bil 4- 3. 1981) do 19. 5. 1981 je padel za 27, 82 m. Poprečni padec nivoja je 40 d? 50 cm na dan. To kaže, da priteka veda iz dolomita Ocepkovega vrha in Smreko vice v jamo Kotredež. Naslednjo vrtino, kot sem že omenil, smo zavrtali z istega stojišča proti jugu pod kotom 60°. Ta vrtina ima oznako Kz-10/80. Vrtino Kz-11/80 smo locirali severovzhodno od prejšnje (Kz-10/80). Skupna dolžina vrtin izvrtanih v letu 1980 je 411 m. Z nadaljnjim vrtanjem na tem področju smo prenehali zaradi določenih pomislekov o valid-nosti takega vrtanja. Zagovarjalo se je, da je potrebno raziskave nadaljevati iz jame s kombina- cijo prog in vrtin. V ta namen je bil izdelan projekt. Osnovni koncept tega projekta je, da se iz jame Loke na koti 5- obzorja izdela proga po dolomitu proti jami Kotredež. Iz te proge bi vrtali v določenih profilih. Z deli po tem projektu smo že pričeli, vendar so se pojavili določeni problemi, tako da je hitrost napredovanja zelo majhna. Do sedaj smo z vrtinami raziskovali vzhodni del področja Kotredež — zahod. Vendar je mreža vrtin zelo nepopolna in niso izkoriščene vse možnosti vrtanja s površine. Z namenom, da bi čimprej dokazali večjo količino rezerve premoga C' kategorije oz. prekategorizirali obstoječe, bomo letos zavrtali dve vrtini. Prva vrtina z oznako Kz-12/81 je locirana severovzhodno od bivše rudniške žage oz. severovzhodno od vrtine Kz-11/80. Ta vrtina je že v izdelavi. Druga vrtina bo ca. 150 m vzhodno od prve. S“ temi vrtinami bomo prekategorizirali rezerve premoga na območju vzhodnega dela Kotredež-zahod. Tretja vrtina bo namenjena za izdelavo piezometra. Zavrtali jo bomo na področju opuščenega kamnoloma pri O-cepkovem vrhu. Vrtina bo imela tudi drugi namen pri eventualnem odpiranju nove jame Ko- tredež „—• zahod. Potreba za izdelavo še enega piezometra se je pokazala po vdoru vode na koti 8. obzorja jame Kotredež. Z merjenjem sprememb piezo-metrškega nivoja vode v obeh piezometrih bomo zasledovali, Itako poteka- odvodnj evanje (dreniranje) dolomita v zaledju jame Kotredež- Če poznamo nivo vode v dolomitu, vemo, s kakšnim pritiskom vode iz dolomita lahko računamo v jami na deloviščih, kar je predpogoj za varno odkopavanje in izvajanje jamskih del. Po predpisanih kriterijih (za rudnik Kanižarica) je za varno odkopavanje potrebna za vsako atmosfero pritiska vode dva metra debela plast talninske gline. Če računamo, da je nivo vode v dolomitu na področju jame Kotredež na koti +100, bi morali imeti na koti —- 230 (8. obzorje) najmanj 66 m debelo plast talninske gline, da bi varno odkopavali pred vdorom vode iz dolomita. Da bi ugotovili hidrološko povezavo med jamama Kotredež in Loke ter ugotovili položaj depresij skega lijaka, nastalega zaradi črpanja vode v obeh jamah, moramo postaviti večje število piezometrov na celotnem področju. Goce Mitrevski Krvodajalstvo V času od 3. do 24. aprila 1981 Dne 3. aprila 1981 TOZD Premogovnik Trbovlje Bajc Božo, Krhlikar Boris, Černivec Milan, Hrovat Janez, Ramšak Ivan, Belina Ervin, Gosak Mihael, Era j le Jože II. in Resman Marjan. s DO Termoelektrarna Trbovlje Jordan Marjan. TOZD Rudarski šolski center Zagorje Vračevič Voj o in Gerečnik Franc. Dne 10. aprila 1981 TOZD Premogovnik Trbovlje Dolar Franc, Smode Drago, Popovič Dušan, Dukanovič Branko, Jerman Milan, Zalar Boris, Planinc Zvone, Hribar Franc, Vrbnik Boris, Ovnik Jože, Strniša Rudi, Čop Jože, Kramar •lože, Ponikvar Ivan, Čehovnik Bogo, Baškovič Ladislav, Škof Anton. TOZD Rudarski šolski center Zagorje Imperl Silvester in Kukovec Maks- TOZD Premogovnik Kotredež Brlogar Branko. Dne 17. aprila 1981 TOZD Premogovnik Trbovlje G1avan Milan, Čeperlin Janez, Mak Ciril, Bešlič Vlado. Gošte Alojz, pianine Zvonko, Koncilja Milan, Brtan Jože, Skornšek Janez, Potokar Jože, Razpotnik Boris, Kos Herman, Hren Jani, Hanžič Slavko, Klemen Florjan, 'Černivec Štefan, Podmenik Dar ko, Cerar David, Tominšek Anton, Prašnikar Ivan, Zidar Franc. TOZD Premogovnik Hrastnik Nuhanovič Hasan, Kocman Marjan, LIribšek Rudi, Bezgov-šek Martin, Prosenc Peter, Prosenc Ervin, Stojkovič Jova. TOZD Premogovnik Kotredež Mali Ivan, Knez Marjan in Palčič Rudi. Dne 18. aprila 1981 Pelnaver Jože, Laporšek Mirko, Marn Danijel, Miglič Jože, Ilič Ilič Ilija, Žepič Stane, Karba Mirko, Obrovnik Srečko, Sodec Martin, Poplas Stane, Vrečar Branko, Škrbec Janez, Koželj Maksimiljan, Skornšek Janez, Plahuta Jože, Strniša Marija, Vrečar Breda, Žavbi Ivan, Škr-lep Bojan. TOZD Premogovnik Trbovlje Dne 24. aprila 1981 Unger Milan, Antolič Jože, Madžarevič Ranko, , Halilovič Salko, Potokar Radoš, Goljuf Janez, Šener Miro, Žagar Zvo- ne, Lavrenčič Ciril, Pavič Nedeljko, Božič Niko, Mladenovič Stanko, Sulejmanovič Rašici, Čamer Jože, Mohorko Karel, Dolinšek Drago, Janežič Rudi, Prašnikar Rajko, Grčar Ciril, Kraševec Boris, Krnič Jezdimir, Fikič Dragiša, Pomper Ivan, Raj bar Dušan, Oberčkal Kami-lo, Rabuzin Rudi, Avsec Martin, Toplak Danijel, Fajt Franc, Murko Milan, Berčon Ivan, Gros Branko, Mudrinič Rafko. DO Termoelektrarna Trbovlje Mlač Sando, Gantar Marjan. TOZD Premogovnik Kotredež Magaš Marjan, Razpotnik Gvido, Grden Ivan, Gajser Franc, Saletovič Handija. TOZD Rudarski šolski center Zagorje Filkovič Ivo, Zabrložnik Jože, Dobnik Ervin, Avsenak Marjan. Tovariši darovalci krvi, hvala vam! Inovacijska dejavnost v DO ZPT Prve tehnične izboljšave so bile po statistiki in tehnični dokumentaciji, ki je zbrana v razvojnem oddelku Zasavskih premogovnikov, evidentirane s 1. 6- 1963. leta. Predložene tehnične -izboljšave zejemajo področja dejavnosti v jami, elektro-strojnih delavnic, separacije in pred zadnjo reorganizacijo opekarno in kamnolome. V začetku so bile predlagane tehnične izboljšave manjše po številu in obsegu in so se nanašale na o-lajšanje dela pri remontih na večjih napravah in strojih. Z leti pa se je število in obseg tehničnih izboljšav močno povečal in tudi podeljene nagrade so izredno narasle. Zaradi boljše preglednosti navajam število predloženih tehničnih izboljšav in maso denarja za izplačane nagrade po letih v tabeli L tabela I Leto Štev. izbolj. Izpl. nag. 1963 4 3.770,— 1964 14 . 2.587,20 1965 2 1.150,— 1966 3 2.100,— 1967 9 2.650,— 1968 14 6.850,— 1969 1 — 1970 6 4.000,— 1971 15 10.100,— 1972 16 11.400,— 1973 14 7.900,— 1974 19 20.910,— 1975 12 31.830,— 1976 11 20.427,— 1977 25 191.977,55 1978 17 42.848,— 1963- -1978 182 360.499,75 Vse v tabeli navedene tehnične izboljšave je predlagalo 200 avtorjev. Podatki so le do leta 1978, ker razvojni oddelek ne razpolaga s podatki zadnjih dveh let, ko so bile imenovane komisije za izume in tehnične izboljšave na posameznih TOZD, te pa ne pošiljajo zapisnikov svojih sej in tehnične dokumentacije tehničnih izboljšav razvojnemu oddelku kljub temu, da so to dolžne po pravilniku o izumih in tehničnih izboljšavah. Koncem leta 1980 je bila predložena tehnična izboljšava na TOZD Premogovniku Hrastnik za rešitev problemov na novi transportni poti z gumijastimi transportnimi trakovi. Ta zasluži, da o njej več spregovorim. Po preusmeritvi transporta premoga iz 7. obzora in po glavnem izvoznem jašku za jamo Hrastnik z jamskimi vozički na novo zgrajeni glavni vpad nik Zvezni obzor-7. obzor in z njim povezanim transportom premoga iz posameznih odkop-nih polj z večjim številom pre-sipov in gumijastimi trakovi na 7. obzoru so z omenjeno tehnično izboljšavo odpravili te probleme, poleg tega pa še zmanjšali število strežnikov ob trakovih. Res je, da ideja ni izvirna in slične naprave uporabljajo po svetu, le v drugačni izvedbi. Gre za sistem loput, ki pri ustaljenem predhodnem traku, po določeni količini premoga in nastali kopici, avtomatično izklo- pi naslednji gumijast trak in po zmanjšanju kopice ponovno avtomatično zažene ustavljeni gumijast transportni trak. Ta tehnična izboljšava preprečuje zasipavanje in preobremenj eva-nje zaporedno položenih transportnih trakov in s tem prekomerno obrabo in uničevanje gumijastih transportnih trakov. Posebni problemi in nesoglasja nastopajo pri določanju nagrad za predložene tehnične izboljšave kljub temu, da imamo poseben pravilnik in v njem določen postopek za izračunavanje nagrade- Če je čista gospodarska korist nedvoumno določena, potem tudi ni težko izračunati višino nagrade po pravilniku. Večina predloženih tehničnih izboljšav pa je take narave, da je težko določiti in izračunati nedvomljivo višino čiste gospodarske koristi in zato nastopajo potem nesoglasja. Vsekakor je treba inovacije podpirati in pospeševati, vendar morajo komisije po posameznih Finančno Doseženi finančni rezultati v prvem trimesečju t.l. za naš kombinat niso presenetljivi, saj smo že nekaj let vajeni, da se v določenih panogah proizvodnje pojavljajo izgube. Tako so tudi letošnje tromesečje zaključile z izgubo temeljne organizacije proizvodnje premoga ter TOZD proizvodnja gradbenega materiala. Vzrokov za izkazano izgubo temeljnih organizacijah združenega dela več časa in skrbi posvetiti določanju višine čiste gospodarske koristi, in to čim bolj realno, če se ne da izračunati, da ne bodo prizadeti predlagatelji niti delovna organizacija. V zadnjem času namreč ugotavljamo, da so komisije premalo pozornosti posvečale ravno tej oceni in da je potem prišlo do nesoglasij. Komisije bi se morale posluževati tudi drugih členov pravilnika, v katerih piše, če se ne da nedvoumno določiti čiste gospodarske koristi, se predlagateljem podeli enkratna nagrada z ozirom na težo in vrednost predložene tehnične izboljšave. Ker nekateri členi v pravilniku niso dovolj jasno napisani in ne precizirajo dovolj določanje posameznih vrednosti, je potrebno sprožiti postopek za dopolnitev ter spremembo pravilnika, če se hočemo v bodoče izogniti raznim nesoglasjem. Jože Herman poslovanje KOMBINATA V PRVIH TREH MESECIH LETOŠNJEGA LETA je več, nanašajo pa se predvsem na: — nedoseganje proizvodnje in — nepravočasno povišanje cen Posamezne delovne organizacije, temeljne organizacije in delovne skupnosti v kobinatu so dosegle naslednji finančni rezultat: DO ZASAVSKI PREMOGOVNIKI: TOZD Premogovnik Hrastnik: 1. celotni prihodek 2. porabljena sredstva 3 dohodek 4. obveznosti iz dohodka 5. čisti dohodek 73.298.497.95 din 45.171.911,00 din 28.126.586.95 din 13.552.310,55 din 14.574.276,40 din 6. — del za OD 22.013.467,25 din 7. — del za stanovanjsko izgradnjo h123.470,20 din 8. izguba 8.562.661,05 din TOZD Premogovnik Ojstro: 1. celotni prihodek 43.302.920,15 din 2. porabljena sredstva 34.445.075,80 din 3- dohodek 8.857.844,35 din 4. obveznosti iz dohodka 8.627.420,00 din 5. čisti dohodek 230.424,35 din 6, — del za OD 14.387-776.65 din 7. —•' del za stanovanjsko izgradnjo 736.096.60 din 8. izguba 14.893.448.90 din TOZD Rudarsko elektrostrojna dejavnost Hrastnik: 1. celotni prihodek 20.107.906,60 din 2. porabljena sredstva 8.678.185,25 din 3- dohodek 11.429.721,35 din 4. obveznosti iz dohodkg 5.000.349,75 din 5. čisti dohodek 6-429.371,60 din 6. — del, za OD 9.362.080,25 din 7. — del za stanovanjsko izgradnjo 486.198,95 din 8. izguba 3.418.907.60 din Delovna skupnost pomožna dejavnost Hrastnik: 1. celotni prihodek 8.697.590,90 din 2. porabljena sredstva 5.308.118,85 din 3- dohodek 3.389.472,05 din 4. obveznosti iz dohodka 719.026,45 din 5. čisti dohodek 2-670.445,60 din 6. — del za OD 3.099.083,60 din 7. — del za stanovanjsko izgradnjo 162.359,00 din 8. izguba 950.997,00 din TOZD Premogovnik Trbovlje: 1. celotni prihodek 104.949.240,50 din 2. porabljena sredstva 74.649.199,90 din 3- dohodek 30.300.040,60 din 4. obveznosti iz dohodkaz 18.483.448,25 din 5. čisti dohodek 11-816.592,35 din 6. — del za OD 31.389.903,45 din 7. —• del za stanovanjsko izgradnjo 2.483.538,60 din 8. izguba 22.056.849,70 din TOZD Separacija premoga Trbovlje: 1. celotni prihodek 45.163.045,85 din 2. porabljena sredstva 25.819.180,05 din 3- dohodek 19.343.865,80 din 4. obveznosti iz dohodka 11-774.120,90 din 5. čisti dohodek 7.569.744,90 din 6. — del za OD 14.138.259,90 din 7. —■ del za stanovanjsko izgradnjo 1.183.530,30 din 8. izguba 7.752.045,30 din TOZD Predelava jamskega lesa: 3. celotni prihodek 15.095.406,70 din 2. porabljena sredstva 11.132.025,05 din 3- dohodek 3 963.381,65 din 4. obveznosti iz dohodka 1.296.747,15 din 5. čisti dohodek 2.666.634,50 din 6. — del za OD 1.135.707,55 din 7. — del za stanovanjsko izgradnjo 99.585,50 din 8. izguba 1.431.341,45 din III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije Priprave na III. kongres samo-moupravljalcev Jugoslavije potekajo v času, ko je celotna družba vključena v. uresničevanje e-konomske stabilizacije. Glede na to, da so z ustavo, zakonom o združenem delu in drugimi sistemskimi rešitvami opredeljeni trajnejši temelji sistema, je namen III. kongresa samouprav-Ijalcv v tem, da vsestransko proučimo in uveljavimo dosežke v razvoju socialističnega samoupravljanja in družbenoekonomskem razvoju, kritično obravnavamo probleme, težave in vzroke , zaostajanja v uresničevanju sistema in aktualna vprašanja družbenoekonomskega razvoja ter na teh podlagah vzpodbudimo vse delovne ljudi in celotno družbo za hitrejši razvoj in učinkovitejše uresničevanje samoupravljanja. To pa pomeni, da bomo v sleherni sredini kritično ocenili svojo vlogo, pravice in dolžnosti ter odgovornosti v samoupravnem družbenoekonomskem razvoju. Zaradi tako opredeljenega namena in značaja III. kongresa samoupravljalcev bo glavna tema kongresa — združeno delo v boju za socialistično samoupravljanje in družbenoekonomski razvoj. Ta tema omogoča spoznavanje razvoja socialističnega samoupravljanja in družbenoekonomskega razvoja v najširšem smislu, težišče pa je na združenem delu, njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih, kakor tudi na spoznanju vsega tistega, kar ovira uresničevanje njegove odločilne vloge. Pri tem pa je potrebno poudariti bistvene dosežke in uresničene rezultate v dosedanjem razvoju socialističnega samoupravljanja, uveljavitvi pozitivne rešitve in ustvarjalna prizadevanja pri uresničevanju sistema ter na tej podlagi vzpodbuditi delavski razred in delovne ljudi za nadaljnji razvoj socialistične skupnosti. Glavna tema vsebuje ključna vprašanja, do katerih se bo potrebno s kritično oceno opredeliti v sleherni sredini s premagovanjem obstoječih slabosti ter iskanju rešitev. Te pa so: pridobivanje in delitev dohodka, samoupravno povezovanje in združevanje na podlagi dohodka in združeno delo v delegatskem sistemu. V občini Trbovlje smo odgovorno in zavzeto pristopili k aktivnostim v zvezi s pripravami na III. kongres samoupravi j al-cev Jugoslavije. Ustanovljen je bil koordinacijski odbor za vodenje aktivnosti v pripravah, ki ga sestavlja 19 delegatov družbenopolitičnih organizacij, Skupščine občine in Izvršnega sveta, Medobčinske gospodarske zbornice in organizacij združenega dela. V prvi fazi priprav na kongres samoupravi j alcev ugotavljamo, da so bile aktivnosti zadovoljive. Koordinacijski odbor Trbovlje je vodil aktivnosti za pripravo skupnega poročila na temo »nagrajevanje po delu v težkih pogojih dela«, v katero so se vključevali še Litostroj Ljubljana, Železarna Ravne, KEMO Maribor, Cinkarna Celje, REK Velenje, REK Trbovlje, Rašica Ljubljana, IPK Ljubljana, Gozdno gospodarstvo Celje in Ljubljana. S temi udeleženci v pripravi skupnega poročila smo organizirali v februarju delovni razgovor, na katerem smo razpravljali o sporočilih na to temo, določili delovno skupino, ki je pripravila osnutek skupnega poročila, ki so ga obravnavali na tematski razpravi, ki je bila v Trbovljah v mesecu marcu in so se je poleg predstavnikov navedenih organizacij združenega dela udeležili tudi predstavniki republiškega koordinacijskega odbora za pripravo na III. kongres ter predstavniki RS ZS. Nosilec za vodenje aktivnosti v OZD so osnovne organizacije zveze sindikatov. Izdelane so bile akcijske usmeritve, program dela ter navodila za izvolitev delegatov. Na volilni seji občinskega volilnega telesa dne 20. 4. 1981 smo poleg volitev de- TOZD Rudarsko elektrostrojna dejavnost Trbovlje: 1. celotni prihodek 22.186.012,45 din 2. porabljena sredstva 5.738-400,60 din 3 dohodek 16.447.611,85 din 4. obveznosti iz dohodka 5.317.480,95 din 5. čisti dohodek 11.130.130,90 din 6. — del za OD 11.631.782,45 din 7. —■ del za stanovanjsko izgradnjo 977.483,60 din 8. izguba 1.479.135.15 din Delovna skupnost Pomožna dejavnost Trbovlje: 1. celotni prihodek 13-477.275,20 din 2. porabljena sredstva 7.598-945,25 din 3- dohodek 5.878.329,95 din 4. obveznosti iz dohodka 1.037.576,55 din 5. čisti dohodek 4.840.753,40 din 6. — del za OD 4.683.572,30 din 7. — del za stanovanjsko izgradnjo 409.397,80 din 8. izguba 252.216,70 din TOZD Premogovnik Kotredež: 1. celotni prihodek 98.781-277.80 din 2. porabljena sredstva 55.213.649,05 din 3- dohodek 43.567.628,75 din 4. obveznosti iz dohodka 19.006,989,65 din 5. čisti dohodek 24.560.639,10 din 6. — del za OD 29.000.587,55 din 7. — del za stanovanjsko izgradnjo 1.705.727,45 din 8. izguba 6-145.675,90 din TOZD Separacija premoga Zagorje: 1. celotni prihodek 15.101.755,80 din 2. porabljena sredstva 8.247.182.25 din 3- dohodek 6.854.573,55 din 4. obveznosti iz dohodka 4.140.435,10 din 5. čisti dohodek 2.714.138,45 din 6. — del za OD 4.248.175,70 din 7. —• del za stanovanjsko izgradnjo 245-722,45 din 8. izguba 1.779.759,70 din TOZD Rudarski šolski center: 1. celotni prihodek 10.531.830,00 din 2. porabljena sredstva 6.022.913,35 din 3 dohodek 4.508.916,65 din 4. obveznosti iz dohodka 4.260.307,00 din 5. čisti dohodek 248.609,65 din 6. — del za OD 3.690-867,05 din 7. — del za stanovanjsko izgradnjo 218.121.00 din 8. izguba 3.660.378,40 din TOZD Rudarsko elektrostrojna dejavnost Zagorje: 1. celotni prihodek 14.479.028,20 din 2. porabljena sredstva 3.054.708,35 din 3- dohodek 11.424.319,85 din 4. obveznosti iz dohodka 4.212.885,60 din 5. čisti dohodek 7-211.434,25 din 6. — del za OD 6.764.371,70 din 7. — del za stanovanjsko izgradnjo 407.287,05 din 8- ostanek 39.775,50 din Delovna skupnost Pomožna dejavnost Zagorje: 1. celotni prihodek 11.727.029,00 din 2. porabljena sredstva 5.527.113,00 din 3- dohodek 6.199.916,00 din 4. obveznosti iz dohodka 967.017,05 din 5. čisti dohodek 5.232898,95 din 6. —- del za OD 3.908.261,45 din 7. —- del za stanovanjsko izgradnjo 234.985,65 din 8- ostanek 1.089.651,85 din Delovna skupnost skupnih služb DO ZPT: 1. celotni prihodek 17.189.959,50 din 2. porabljena sredstva 2.253.667.00 din 3- dohodek 14.936.292,50 din 4. obveznosti iz dohodka 2-252.161,85 din 5. čisti dohodek 12.684.130,65 din 6. — del za OD 10.083.750,30 din 7. —- del za stanovanjsko izgradnjo 898.644,10 din 8. ostanek 1.701.736,25 din DO Rudnik premoga Kanižarica: 1. celotni prihodek 48.023.080,25 din 2. porabljena sredstva 19.773.583,70 din 3- dohodek 28.249-496,55 din 4. obveznosti iz dohodka 5.510.083,25 din 5. čisti dohodek 22.739.413,30 din 6. —■ del za OD 20.069.985,35 din 7. — del za stanovanjsko izgradnjo 1.319.443,80 din 8. ostanek 1.349.984,15 din DO Rudnik premoga Senovo: 1. celotni prihodek 55.619-350,50 din 2. porabljena sredstva 27.793.182,20 din 3- dohodek 27.826.168,30 din 4. obveznosti iz dohodka 6.373.078,70 din 5. čisti dohodek 21.453.089,60 din 6. — del za OD 21.025.338,65 din 7. — del za stanovanjsko izgradnjo 1.371-361,85 din 8. ostanek 943.610,90 din DO TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE: TOZD Proizvodnja električne energije: 1. cUotni prihodek 126.030.111,85 din 2. porabljena sredstva 67.913.328,55 din 3- dohodek 58.116.783,30 din 4. obveznosti iz dohodka 42.027.976,40 din 5. čisti dohodek 16.088.806,90 din 6. — del za OD 13-840.601,35 din 7. — del za stanovanjsko izgradnjo 1.799.543,35 din 8- ostanek 448.662,00 dih TOZD Vzdrževanje naprav: 1. celotni prihodek 24.096.508,55 din 2. porabljena sredstva 8.517.932,05 din 3- dohodek 15.578.576,50 din 4. obveznosti iz dohodka 6.667.497,45 din 5. čisti dohodek 8-911.079,05 din 6. — del za OD 7.731.371,65 din 7. —- del za stanovanjsko izgradnjo 929.457,40 din 8- ostanek 250.250,00 din Delovna skupnost skupnih služb DO TET: 1. celotni prihodek 8.647.116,05 din 2. porabljena sredstva 2.003.853,60 din 3- dohodek 6.643.262,45 din legatov za III. kongres samoupravi j alcev ocenili dosedanje priprave na kongres samoupravi] alcev ter sprejeli usmeritve za nadaljnje aktivnosti. Ugotavljamo, da bo potrebno večjo pozornost v organizacijah združenega dela nameniti izdelavi o-cen samoupravne organiziranosti ter družbenoekonomskih odnosov v združenem delu in jih povezati z obravnavo osnutka resolucije III. kongresa samoupravi j alcev, ki bo v javni obravnavi v sredini meseca maja. Nadalje bomo aktivnosti vodili v smislu organiziranja tematskih razprav po aktualnih vprašanjih samoupravljanja in razvijanja družbenoekonomskih odnosov. Poglobljene tematske razprave, ki bodo vodile in vzpodbujale delovne skupine občinskega koordinacijskega odbora, bodo potekale po tematskih področjih. Na REK EK, DO ZPT, DO RGD, DO TET bodo poglobljeno razpravljali o nagrajevanju proizvodnega dela ob upoštevanju težjih pogojev dela v merilih zahtevnosti del in nalog. V DO STT, Cementarni, Iskri in PEKO, bodo v poglobljenih razpravah na osnovi ustreznih ocen samoupravnih družbenoekonomskih odnosov razpravljali o samoupravnem povezovanju in združevanju dohodka kot bistvenem elementu družbene reprodukcije. V Samoupravno stanovanjski skupnosti KOP Trbovlje, ZZC, GIP Betonu ter KS Franca Fakina in Center, bodo razpravljali o razvoju delegatskih odnosov ter delovanju delegatov in delegacij. Na volilnem telesu, ki je bilo sestavljeno iz 33 delegatov delavskih svetov delovnih organizacij, 10 delegatov vodstev družbenopolitičnih organizacij, 3 delegatov Skupščine občine Trbovlje, 5 delegatov samoupravnih interesnih skupnosti, smo na osnovi predhodnega predloga koordinacijskega odbora za pripravo na III. kongres, ki je bil usklajen s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri OK SZDL izmed 23 e-videntiranih možnih kandidatov za delegate III. kongresa, izvolili tri delegate: Milana BREZNIKARJA, strojnega tehnika iz Cementarne, Mihaela GOSAKA, rudarja — kopača iz TOZD Premogovnik Trbovlje, Jožeta ZIDARIČA, kovinostrugarja iz STT Trbovlje. Vsi trije tovariši so delavci iz neposredne proizvodnje, ki že vrsto let odgovorno in aktivno delujejo na področju samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij v organizacijah združenega dela kot tudi širše, poleg tega pa veljajo za vestne in sposobne delavce, ki uživajo ugled med sodelavci. Jani Holešek Mihael Gosak delegat za III. kongres samoupravljalcev »Mislim, da je skrajni čas, da enkrat ločimo delo od nedela,« pravi delegat DO ZPT, ki je na III. kongresu samoupravljalcev zadolžen za reševanje problemov stimulativnega nagrajevanja delavcev v neposredni proizvodnji. Skromen in zadržan kakršen je tovariš Mihael je povedal o sebi naslednje: Rojen sem bil 26. 9. 1949 v Zbelovski gori v Ločah pri Poljčanah- Po štirih razredih osnovne šole, ki sem jo končal v Zbe-li, sem ostale razrede obiskoval v uro in pol oddaljenih Ločah. Odraščal sem v težkih socialnih okoliščinah in se s šestnajstimi leti sezonsko zaposlil v Kongradu v Slovenskih Konjicah, nato pa v opekarni v Ločah pri Poljčanah. Leta 1967, ravno na svoj osemnajsti rojstni dan, sem pričel delati v Premogovniku Trbovlje. V začetku sem občutil tesnobo, strah pred nesrečo v rudniku, bal sem se, kako me bodo sodelavci sprejeli, vendar sem kljub redkobesednosti našel družbo, dobre prijatelje in se hitro vživel v okolje. Ko sem se poročil s Trbovelj- 4. obveznosti iz dohodka 1.106.714,10 din 5. čisti dohodek 5-536.548,35 din 6. — del za OD 4.834.170,60 din 7. — del za stanovanjsko izgradnjo 336.522,85 din 8- ostanek 365.854,90 din DO RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST TRBOVLJE TOZD Rudarsko investicijske gradnje Trbovlje: 1. celotni prihodek 90.784.234,85 din 2. porabljena sredstva 40.361.831,25 din 3- dohodek 50.422.403,60 din 4. obveznosti iz dohodka 14.438.876,15 din 5. čisti dohodek 35-983.527,45 din 6. — del za OD 32.119.872,15 din 7. —- del za stanovanjsko izgradnjo 2.826.657.15 din 8- ostanek 1.036.998,15 din TOZD Elektrostrojne mehanične delavnice Trbovlje: 1. celotni prihodek 21.487.647,45 din 2. porabljena sredstva 10.504.000,55 din 3- dohodek 10.983.646,90 din 4. obveznosti iz dohodka 2-318.130,30 din 5. čisti dohodek 8.665.516,55 din 6. — del za OD 6.212.841,95 din 7. — del za stanovanjsko izgradnjo 534.247,15 din 8- ostanek 1.918.427,45 din TOZD Avtoprevoz »Zasavje« Trbovlje: 1. celotni prihodek 15.979.525,90 din 2. porabljena sredstva 8.216.956,55 din 3- dohodek 7.762-569,35 din 4. obveznosti iz dohodka 1.763.659,30 din 5. čisti dohodek 5.998.910,05 din 6. — del za OD 4.480.705,85 din 7. — del za stanovanjsko izgradnjo 389.678,50 din 8- ostanek 1.128.525,70 din TOZD Proizvodnja gradbenega materiala Trbovlje: 1. celotni prihodek 9.390.212,75 din 2. porabljena sredstva 5-977.328,95 din 3- dohodek 3.412.883,80 din 4. obveznosti iz dohodka 1.213.199,80 din 5. čisti dohodek 2.199.684,00 din b. — del za OD 2.565.940,05 din 7. —• del za stanovanjsko izgradnjo 225.697,80 din 8. del za prehrano iz prteklih let 371.340,75 din 9. izguba 963.294,10 din Delovna skupnost skupnih služb DO RGD: 1. celotni prihodek 4.914-181,50 din 2. porabljena sredstva 1.033.936,65 din 3- dohodek 3.880.244,85 din 4. obveznosti iz dohodka 589.237,30 din 5. čisti dohodek 3.291.007,55 din 6. — del za OD 2.791.379,65 din 7. —• del za stanovanjsko izgradnjo 230.319,65 din 8- ostanek 269-308,25 din DO INDUSTRIJSKE MONTAŽNE DELAVNICE TRBOVLJE TOZD Strojno industrijske montažne delavnice Trbovlje: 1. celotni prihodek 2/ porabljena sredstva 3- dohodek 4. obveznosti iz dohodka 5. čisti dohodek 6. — del za OD 7. —- del za stanovanjsko izgradnjo 8- ostanek 22.187.105,40 din 10.626.904.70 din 11.560.200.70 din 3.329.814,95 din 8.230.385,75 din 4.046 803,05 din 489.136,25 din 3.694.446,45 din TOZD Elektrostrojne industrijske montažne delavnice Trbovlje 1: celotni prihodek 2. porabljena sredstva 3 dohodek 4. obveznosti iz dohodka 5. čisti dohodek 6. — del za OD 7. —- del za stanovanjsko izgradnjo 8- ostanek 7.230.219,00 din 2.482.932,30 din 4.747.286,70 din 1-681.372,25 din 3.065.914,45 din 2.481.708,55 din 302.124,50 din 282.081,40 din Na 8. seji delavskega sveta SOZD REK EK v tej mandatni dobi dne 24. 4. 1981, so ob začetku seje pooblaščeni delegati vseh šestih delovnih organizacij združenih v SOZD REK EK — ZPT, TET, RGD, IMD, Rudnik Kanižarica in Rudnik Senovo, podpisali samoupravni sporazum o združitvi DO v SOZD REK EK. Foto Trbovlje Delovna skupnost skupnih služb DO IMD Trbovlje: 1. celotni prihodek 2. porabljena sredstva 3- dohodek 4. obveznosti iz dohodka 5. čisti dohodek 6. — del za OD 7. — del za stanovanjsko izgradnjo 8- ostanek 2.235.000. 00 din 234.563,30 din 2.000. 436.70 din 244.052,25 din 1-756.384,10 din 1.179.023,45 din 118.329,90 din 459.031,10 din DELOVNA SKUPNOST ADMINISTRATIVNO STROKOVNIH OPRAVIL: 1. celotni prihodek 5.162.999,65 din 2. porabljena sredstva 1.256.160,15 din čanko iz rudarske družine, sem že po enem tednu dobil stanovanje. Postal sem občan Trbovelj in tega nikoli nisem obžaloval. Kakšno je vaše družbenopolitično delo? V notranjosti sem začutil potrebo po vključevanju in udejstvovanju na raznih področjih. Najbolj me veseli delo pri sindikatu, ker je pestro, živo, povezujejo nas pristni človeški odnosi. Že deset let sem v izvršnem odboru sindikata. 1. maja sem dobil Srebrni znak sindikata. To je moje naj večje odlikovanje v življenju- Bil sem vesel in presenečen obenem. Sem predsednik izvršnega odbora delavskega sveta TOZD Premogovnik Trbovlje in delegat zbora združenega dela ter delegat za šolstvo in izobraževanje. Kako se pripravljate na kongres samoupravljalcev? Glavna tema na omenjenem kongresu bo: Združeno delo v boju za socialistično samoupravljanje in družbenoekonomski razvoj. Konkretno je za črno metalurgijo — premogovništvo zadolžen delegat iz Litostroja. Bo~ iim se, da ta delegat ne bo zastopal premogovništva v zadostni meri, ker ni dovolj seznanjen z našimi problemi. Delo v tovarni se precej razlikuje od dela v rudniku. Pravite, da so vam zaupali odgovorno in težko nalogo, ko so vas izvolili za delegata na III. kongresu. Kako se pripravljate na ta kongres? Stimulativno nagrajevanje je eden najvažnejših faktorjev vsake delovne organizacije. Na TOZD Premogovnik Trbovlje referendum za stimulativno nagrajevanje že dvakrat ni uspel. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi so seznanjeni z vzroki za'neuspeli referendum. Komisija najbolj izkušenih rudarjev je pripravila del pravilnika o stimulativnem nagrajevanju, ki vrednoti kvaliteto in pa težke pogoje dela v jami- V mesecu septembru bomo re- ferendum ponovno izvedli. Dela v zvezi z referendumom in III. kogresom, ki bo 18. junija t.L, je veliko. Ob pomoči družbenopolitičnih in samoupravnih organov upam, da bomo pripravili konkretne in pravilne smernice stimulativnega nagrajevanja v neposredni proizvodnji. Iskren, delaven, tih, s polno mero odgovornosti, človek, ki vzbuja zaupanje in ne razočara. To je naš delegat, Mihael Gosak. Dragica Bregant 8. zasedanje delavskega sveta SOZD REK Edvarda Kardelja Pred začetkom zasedanja, ki je bilo 24. aprila 1981, so predsedniki delavskih svetov delovnih organizacij ZPT, RGD, IMD, TET in enovitih DO Rudnik rjavega premoga Senovo in Rudnik rjavega premoga Kanižarica podpisali Samoupravni sporazum o združitvi delovnih organizacij v SOZD REK Edvarda Kardelja. Delegati so potrdili rezultate poslovnega uspeha v SOZD REK EK za obdobje januar— december 1980. Lanskoletno izgubo so pokrili delno iz rezervnih skladov delovnih organizacij, rezervnega sklada EGS ter sredstev ISE. Z zanimanjem so navzoči spremljali poročila o poslovanju posameznih delovnih organizacij v SOZD REK EK v obdobju januar—marec 1981. V delovnih organizacijah TET in IMD poslujejo normalno, v ostalih delovnih organizacijah pa so navedli objektivne in subjektivne vzroke, ki so vplivali na slabše rezultate poslovanja. Upajo pa, da bo ob doseganju proizvodnje in novih cenah rezultat poslovanja v prihodnje pozitiven. Nove kalkulacij ske cene storitev za leto 1981 v okviru SOZD REK EK veljajo od 1- 4. 1981 dalje. 3- dohodek 4. obveznosti iz dohodka 5. čisti dohodek 6. — del za OD 7. ■— del za stanovanjsko izgradnjo 8- ostanek 3.906.839,50 din 945.997,20 din 2.960-842,30 din 2.224.060,70 din 157.485,25 din 579.296,35 din DELOVNA SKUPNOST TEHNIČNO STROKOVNIH OPRAVIL: 1. celotni prihodek 2. porabljena sredstva 3- dohodek 4. obveznosti iz dohodka 5. čisti dohodek 6. —• del za OD 7. — del za stanovanjsko izgradnjo 8- ostanek 5.328.125.30 din 1.516.539.30 din 3.811.586,00 din 561.475,15 din 3-250.110,85 din 2.629.386,10 din 232.285,25 din 388.439,50 din Iz pregleda finančnih rezultatov je razvidno, da so prvo trimesečje letošnjega leta negativno zaključile naslednje temeljne organizacije: —- TOZD Premogovnik Hrastnik — TOZD Premogovnik Ojstro — TOZD RESD Hrastnik —• DS Pomožna dejavnost Hrastnik —- TOZD Premogovnik Trbovlje — TOZD Separacija premoga Trbovlje — TOZD RESD Trbovlje —- DS Pomožna dejavnost Trbovlje — TOZD Premogovnik Kotre-dež —- TOZD Separacija premoga Zagorje — TOZD RŠC Zagorje — TOZD GRAM AT Trbovlje Negativni finančni rezultat je ustvarila tudi delovna organizacija rudnik premoga Senovo. Skupna izguba v Zasavskih premogovnikih znaša 70.592.075,40 din. Kot smo že uvodoma pojasnili, je izpad prihodka posledica nedoseganja proizvodnje in nepravočasnega povišanja cen. Izpad prihodka zaradi nedoseganja proizvodnje znaša 53.171.000,00 din, zaradi nedoseganja cen pa 51.958-201,00 din. TOZD GRAMAT je ustvaril 963.294,10 din izgube, DO rudnik premoga Senovo pa 943.610,90 din. Ostale temeljne organizacije in delovne skupnosti ter DO rudnik premoga Ka- nižarica so ustvarili ostanek čistega dohodka, ki so ga začasno razporedili v sklad skupne porabe, v rezervni sklad ali pa so ga namenili za razširitev materialne osnove dela. V zvezi z negativnimi finančnimi rezultati bo veljalo opozoriti predvsem na posledice, ki se pojavljajo pri zagotavljanju normalnega tekočega poslovanja TOZD. Tu mislim predvsem na problem likvidnih sredstev, ki je pri »izgubaših« že dlje časa pereč. Vedeti morarrio, da izguba prinaša nelikvidnost, ki jo je moč reševati le s posojili, največkrat zelo dragimi bančnimi kratkoročnimi krediti, katerih obresti predstavljajo dodatno breme dohodka ter še povečujejo izgubo. Možnosti reševanja nelikvidnosti znotraj kombinata so zelo majhne, saj denarja najbolj primanjkuje za kritje izplačila osebnih dohokov in je zato potrebno mesečno preskrbeti najmanj 50 milijonov kredita, ki pa ga je ob doseganju tako nizke realizacije, problem vrniti. Zaradi tega morajo TOZD večkrat nositi tudi breme zamudnih obresti. Z zelo težko likvidnostno situacijo se soočamo že vse letošnje leto, saj je bila izguba iz leta 1980 šele pred kratkim pokrita, nakazana sredstva za pokritje izgube pa smo takoj porabili za odplačilo že zapadlih posojil. Tako problem likvidnosti še vedno obstaja -. . Emilija Figueroa Sprejeli so samoupravni sporazum o združevanju zagotovljenih deviz in ustvarjenega deviznega priliva za obdobje 1981 —1985 z veljavnostjo od 1. 1. 1981 dalje. V mesecu maju 1981 bodo pričeli z izgradnjo počitniškega doma na Rabu, in sicer najprej prvi del prve faze, ki predvideva izgradnjo objekta »A«. Nadaljevali bodo z zbiranjem sredstev za celotno izgradnjo I. faze. Delegati delavskega sveta so sprejeli tudi vrsto sklepov v zvezi s pogoji letovanja v letu 1981. (Več o tem bodo bralci lahko prebrali v članku »Pogoji in kriteriji letovanja v letu 1981«), Imenovali so še člane v odbor za razvoj SOZD REK EK in komisijo za izume in tehnične izboljšave ter odbor za pripravo in izvedbo programa proslave ob letošnjem praznovanju dneva rudarjev. Dragica Bregant Rade Galeb novi predsednik jugoslovanskih sindikatov Dne 20. maja se je sestal svet zveze sindikatov Jugoslavije. Na seji je svet soglasno izvolil novega predsednika sveta zveze sindikatov Jugoslavije z enoletnim mandatom in to Radeta Galeba, dosedanjega člana predsedstva ZSJ. Dosedanjemu predsedniku Miranu Potrču je potekel enoletni mandat predsednika sveta ZSJ, zato je svet ZSJ v skladu s svojim statutom razrešil sedanjega predsednika in izvolil novega. Rade Galeb se je rodil 24. 2. 1927 v Cerovcu pri Trebinju. Po narodnosti je Srb. V NOB se je vključil leta 1941, član ZKJ pa je od leta 1943. Končal je visoko šolo za politične vede. Pred izvolitvijo za člana predsedstva ZSJ. je opravljal odgovorne družbenopolitične funkcije v SR BiH- Po izvolitvi se je novoizvoljeni predsednik zahvalil dosedanjemu predsedniku Miranu Potrču za veliko opravljeno delo v zadnjem enoletnem obdobju. Proslavili so 1. maj Dne 23. aprila t.l. so osnovne organizacije zveze sindikatov TOZD Premogovnik Trbovlje organizirale v čakalnici kratko, vendar zelo učinkovito proslavo v počastitev praznika dela 1. maja, 40-letnice vstaje in ustanovitve OF ter v spomin na prvo obletnico smrti predsedni- ka Tita- Proslavo je pričel s krajšim govorom Miha Gosak, rudar i r sezhanil navzoče s pomenom praznovanja delavskega prazni' a. 1. maja ter 40-letnice vstaje in ustanovitve OF; posebej pa. sp se navzoči poklonili spominu pred letom dni. umrlega predsednika Jugoslavije .Josipa Broza Tita. V kulturnem programu so sodeloval i mladi kulturniki z osnovne šole Trbovlje —• PE Tončke Čeč. Otroški, zbor je pod vodstvom Cvete Kolenc zapel nekaj pesmi, učinkovito pa so nastopili tudi recitatorji, ki so recitirali nekaj pesmi. Zelo pa je poživila celoten nastop ritmična skupina te šole. I- Vsi nastopajoči so: .bili deležni toplega priznanja navzočih rudarjev in drugih sodelavcev. Miha Gosak je nato obrazložil, da so se vse tri osnovne organizacije sindikata TOZD Premogovnik Trbovlje odločile, da ob tej priliki dajo priznanje šestim svojim članom,- ki so se doslej pri delu, kakor tudi v življenju, predvsem pa pri delu Dne 23. aprila 1981 so rudarji iz TOZD Premogovnika Trbovlje in TOZD RESD Trbovlje v čakalnici proslavili praznik dela. 1. maja, 40 letnico vstaje in ustanovitve OF ter se poklonili spominu prve obletnice smrti maršala Tita. Na prireditvi je nastopil v programu otroški pevski zbor OŠ PE Tončke Čeč, vmes pa so podelili priznanja šestim rudarjem za vzorno delo v sindikalni orgapizaciji; in pri delu. Vodja TOZD Premogovnik Trbovlje Martin Putrič, dipl. inž., izroča priznanje kopaču Milanu Marinoviču. Foto Trbovlje Dne 30. 4. 1981 so ob proslavi praznika dela 1. maja, 40. letnici ustanovitve OF in vstaje, pred pričetkom kresovanja in med kulturnim programom, razvili prapor ZB NOVC krajevne skupnosti Franca Keršiča. V kulturnem programu so sodelovali godbeniki in pevci Delavske godbe in Zarje. Potekalo je na strelišču na Dobrni- Foto Trbovlje družbeno-političnih organizacij posebno izkazali. Priznanja so prejeli: Stane Medvešek, Agan Sačič, Stefan Podgoršek, Janez Juhnar, Milan Marinovič in Franc Erjavec II. Prejeli so knjigo Tito, katero jim je ob topli čestitki izročil vodja TOZD Premogovnik Trbovlje Martin Putrič, dipl. inž. Osnovna šola Tončke Ceč pa je dobila v dar knjigo Titov Kumrovec, s katero se je sindikat želel pose-sebej zahvaliti mladim kulturnikom s PE Tončke Čeč za njihovo večkratno in dolgoletno sodelovanje pri raznih prireditvah. Proslava je bila kratka, vendar zelo prijetna in prisrčna, Nastopajoči pa so poželi nedeljeno priznanje vseh, ki so bili na proslavi navzoči- (tl) Nagrada Edvarda Kardelja Skupščina SFRJ je na seji zveznega zbora 22. aprila 1981 sprejela, po predhodnih daljših razpravah, zakon o nagradi Edvarda Kardelja. To nagrado so ustanovili, kot je razvidno iz besedila zakona, kot družbeno priznanje, da bi trajno zaznamovali bogato in navdihujoče ustvarjalno delo Edvarda Kardelja, revolucionarja in marksističnega teoretika, ki je ugra-jeno v dosežke socialistične revolucije in uresničitev ciljev Zveze komunistov Jugoslavije ter zgodovinskih teženj in interesov delavskega razreda in delovnih ljudi, narodov in narodnosti Jugoslavije in zaradi njegovega izjemnega prispevka k razvoju teorije in prakse socialističnega samoupravljanja in prispevka k razvoju demokratičnih in socialističnih odnosov v mednarodni skupnosti ter zaradi vzpodbujanja ustvarjanja teoretičnih del in napredka prakse socialističnega samoupravljanja. Nagrade bodo podeljevali za naj višje dosežka v razvoju teorije in prakse socialističnega samoupravljanja in dosežke, ki pomembno prispevajo k nadaljnjemu napredku teorije in prakse socialističnega samoupravljanja. Podeljevali jo bodo posameznikom ali skupinam ustvarjalcev. Možno jo bo podeljevati tudi organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skup_ nostim, družbeno-političnim organizacijam. Podeljevali jih bo„ do vsako tretje leto, in to eno ali več nagrad, 27. januarja na rojstni dan Edvarda Kardelja. Nagrada bo podeljena v obliki diplome in denarnega dela. O podelitvi nagrade bo odločal odbor za nagrado Edvarda Kardelja, ki bo imel predsednika in 21 članov, v njem bodo zastopani delegati iz vseh republik in pokrajin. Sredstva za nagrado in za delo odbora bodo zagotovljena v zveznem prora_ čunu. Prvič bo podeljena v letu 1982. Tabor 1981-11 tudi tokrat uspešno V prejšnji številki našega glasila smo poročali, kako uspešno je potekala na področju Trbovelj vaja TABOR 81 v dneh 17. in 18. aprila- Nadaljnja vaja pa je potekala v času od 15. do 17. maja t.l. Na področju Trbovelj smo jo označili TABOR 81/11. Prvi del vaje pa je potekal brati tudi v Hrastniku, Zagorju in Litiji. Tudi tokratne vaje so potekale v okviru letošnje akcije — »Nič nas ne sme presenetiti«. V Hrastniku, Zagorju in Litiji so vaje končali že v soboto popoldan, medtem ko je na področju Trbovelj vaja trajala še v nedeljo. Iz poročil, ki smo jih prejeli, lahko povzamemo, da je vaja v vsem Zasavju oziroma vseh zasavskih občinah potekala v skladu s pričakovanji, pokazala pa je veliko pripravljenost vseh občanov —• delavcev, delovnih ljudi, krajanov, šolarjev in drugih za obrambo. Ra- zumljivo je, da je pri izvajanju akcij ponekod prišlo do manjših pomanjkljivosti, kar pa je bilo akciji le v prid. Prav s takšnimi in podobnimi vajami želimo namreč ugotoviti, kje se kakšna stvar lahko zatakne, z namenom, da jo v bodoče odpravimo- Ena takšnih manjših pomanjkljivosti je ta, da so bili nekateri člani kolektiva, pa tudi drugi občani, hkrati angažirani na več strani, bodisi v organizaciji združenega dela, kjer so zaposleni ali pa v krajevni skupnosti, pa še morda na kakšno drugo dolžnost. Večina občanov je pričakovala, da bo morda spričo pred hodnih priprav in krajših informacij lahko angažirana v večjem obsegu. Morda bi to pripravljenost v bodočih vajah lahko bolj s pridom izkoristili. Vaje so v dobršni meri pokazale pripravljenost odgovornih za organizacijo proizvodnje v vojnih razmerah, civilna zaščita je bila na svojem mestu, tako pri namišljenih, kakor tudi dajan-sko pripravljenih vajah. Enako pripravljenost in uspešnost pa so pokazale tudi družbeno-poli-tične organizacije, ki so se vključile v celotno akcijo. Vodstva obrambnih vaj v zasavskih občinah slo ocenila, da so vaje potekale zelo uspešno, da pa bo treba določene spodrsljaje v bodoče odpraviti. Uspešno so delovale enote civilne zaščite, teritorialne enote, organizacije združenega dela, skratka vsi, ki so bili kakorkoli povezani z vajami v okviru obrambnih priprav. Na kratko o MLADINS V petek, 17. aprila, je v Hrastniku potekala volilno-program-ska konferenca OK ZSMS. Mladi so sprejeli poročilo o dosedanjem delovanju OK ZSMS, program dela za naslednje man- datno obdobje ter izvolili novo vodstvo. Govorili so tudi o štipendijski politiki, o vključevanju mladih iz drugih republik v delo ZSMS in problemih, ki se pojavljajo pri samem aktivističnem delu mladih. Naslednji dan pa je na osnovni šoli Heroja Rajka potekalo posamično kviz tekmovanje »Tito —■ revolucija — mir«- Štafeta mladosti v Zagorju 26. aprila 1981. Foto Drago Jamnik 25. aprila pa so mladi na seji Centra za MDA pri OK ZSMS Hrastnik sprejeli program lokalnih MDA, ki so ga pripravljali in usklajevali s posameznimi krajevnimi skupnostmi in OZD skozi ves mesec. Mladina v KS Mlinše — Kolovrat se je sredi aprila dogovarjala s predstavniki KS o organiziranju lokalne MDA pri izkopu vodovodnega jarka v Kolovratu. O brigadah, brigadirjih in akcijah še tole: izvedeli smo, da bo MDB Bratska mesta odšla na zvezno MDA Zvornik. V OO ZSMS Kotredež so pretekli mesec (aprila) izvedli vo-lilno-programsko sejo ter rešili kadrovsko problematiko, ki jih je pestila leto in pol. Akcijsko usmeritev za delo pa jim je dala tudi OO ZK v tej KS. Predsedstvo KMKS pri zagorski OK ZSMS se je na eni zadnjih sej odločilo, da bodo člani KMKS obiskali vse tiste OO ZSMS v KS, kjer je čutiti mrtvilo pri njihovem delu ter ga skušali odpraviti s skupnimi akcijami in zadolžitvami. Iz poročil OO ZSMS iz KS v zagorski občini'je razvidno, da večina OO ZSMS sproti obravnava vse aktualne naloge ZSMS. Nosilci letošnjih športnih tekmovanj v mesecu mladosti so OO ZSMS po posameznih panogah. Finančne stroške pa bo krila letošnje leto OK ZSMS. Drago Jamnik Delovanje kluba samoupravljaicev Klub samoupravljaicev Trbovlje je v svojem programu dela za leto 1981 opredelil tiste naloge, ki jih je objektivno možno uresničiti s tem, da je upošteval programe delovanja občinskih družbenopolitičnih organizacij. V letošnjem letu bo Klub sa-moupravljalcev osrednjo pozornost namenil pripravam na III. kongres samoupravljaicev Jugoslavije, uresničevanju politike gospodarske stabilizacije, uresničevanju načela delitve po delu in rezultatih dela ter pripravam na III. konferenco Zveze sindikatov Slovenije o socialni politiki in krepitvi socialne varnosti in že utečenim oblikam izobraževanja delavcev samouprav-1 j alcev. Glede na to, da je klub samo-upravlj alcev oblika dela občinske organizacije Zveze sindikatov, menimo, da je Klub samo-upra vij alcev pri svojem .delovanju dal poudarek tistim aktivnostim, ki bodo prispevale k nadaljnjemu razvoju samoupravljanja in krepitvi njegove materialne osnove, k afirmaciji doseženih rezultatov in pozitivnih izkušenj, spoznavanju vzrokov in problemov, ki zavirajo razvoj samoupravnih odnosov in k op- redeljevanju smeri njihovega premagovanja. Za uspešno izvajanje navedenih nalog bo Klub samoupravi j alcev Trbovlje u-sklajeval svojo redno aktivnost s koordinacijskim odborom za izobraževanje pri OK SZDL, koordinacijskim odborom za pripravo III. kongresa samouprav-1 j alcev, predvsem tistih nalog, ki so vsebinsko povezane s kongresnimi pripravami. V pripravah na III. kongres samouprav-1 j alcev bo Klub samoupravlj alcev usmerjhl aktivnost predvsem na obravnavo vprašanj, ki se po vsebini in času uvrščajo v priprave na kongres, organiziranje tematskih razprav po vsebinskih področjih, izdelavo poročil o razpravah in povzetke konkretnih predlogov in mnenj ter sodelovanje z občinskim koordinacijskim odborom. Tudi v letošnjem letu bomo nadaljevali z aktivnostmi pri u-tesničevanju ciljev gospodarske stabilizacije. Preko svojega delovanja bo Klub samoupravlj alcev uporabil takšne oblike in metode svojega dela, da bo čim večji krog delavcev, delovnih ljudi in občanov, seznanjen z nujnostjo uveljavljanja takšnih odnosov, kot so; krepitev materialne podlage dela, smotrnega gospodarjenja s sredstvi družbene reprodukcije, zmanjševanje stroškov, povečanje izvoza ter doslednejše uresničevanje načela delitve po delu in rezultatih dela. Prva konferenca ZSS v letu 1979 je sprejela dokument o družbenem planiranju, ki opredeljuje naloge organizacij in organov Zveze sindikatov pri uveljavljanju družbenega planiranja. Te naloge so še vedno aktualne, zato bo Klub samoupravlj alcev poleg organizacij in organov Zveze sindikatov prevzel del odgovornosti za izvedbo te naloge, predvsem v tej smeri, da bo usposobil delavce, člane izvršnih odborov in člane samoupravnih organov za neposredne aktivnosti na področju planiranja. Na III. konferenci Zveze sindikatov, ki bo potekala v jeseni 1981, bodo obravnavali celoten sklop vprašanj s področja soci- alne politike, varnosti delavcev glede na uveljavljanje samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavcev, pa tudi u-resničevanje ciljev družbenoekonomskega razvoja in gospodarske stabilizacije. V pripravah na to konferenco bo imel Klub samoupravlj alcev svoje aktivnosti usmerjene v to, da bo preko svojega dela v razprave o dokumentih za konferenco vključil kar najširši krog delovnih ljudi in občanov in tako s svojimi izkušnjami iz vsakodnevne prakse že v pripravah na konferenco, zlasti pa po njej, pripomogel, da bodo problemi, ki zadevajo socialno politiko čimprej odpravljeni in da se bo okrepila socialna varnost delavcev. Na osnovi petletnih delovnih rezultatov, kjer smo delovanje-usmerjali predvsem na izobraževanje delavcev, ki neposredno delujejo v samoupravnih organih, disciplinskih komisijah, komisijah za delovna razmerja, samoupravni delavski kontroli in v delegacijah, bomo v letu 1981 skušali obogatiti delovanje Kluba samoupravlj alcev z naslednjimi oblikami: — izmenjavo izkušenj in problemov pri uresničevanju konkretnih vprašanj ali odnosov o-ziroma spletov odnosov v različnih OZD (omejevanje izostankov z dela in smotrna izraba delovnega časa, nagrajevanje po delu, delovanje delegatskega sistema); — organiziranjem razprav o naprej opredeljenih problemih, ki so vezani za konkretno prakso in do katerih je potrebno najti rešitve (alkoholizem); — kritičnimi obravnavami konkretnih problemov oziroma konkretnih rešitev v določeni organizaciji združenega dela (delitev po delu, vrednotenje del in opravil). Te oblike dela ne bodo zahtevale posebno visoko kvalificiranih strokovnjakov in predavateljev, pač pa usposobljene, z izkušnjami obogatene delavce — samoupravlj alce, obenem pa bodo njihove rešitve in ugotovitve koristen napredek za nadaljnje delo in aktivnost v temeljnih organizacijah združenega dela. Jani Holešek Pogoji in kriteriji letovanja v letu 1981 Z namenom, da bi delavci SOZD REK EK tudi v letu 1981 nemoteno letovali, smo v strokovnih službah delovne skupnosti ASO pripravili pogoje in kriterije letovanja in regresiranja oskrbnega dne v naših počitniških domovih oziroma v hotelskih ustanovah, s katerimi smo sklenili ustrezne pogodbe. Člani kolektiva SOZD REK EK in njihovi svojci bodo imeli v letu 1981 možnost letovanja v naslednjih počitniških domovih: — na Rabu — Palit — 130 ležišč pri zasebnikih in Kaldani s prehrano v našem domu; — v počitniškem domu v Crikvenici — 60 ležišč v našem domu in pri zasebnikih s prehrano v našem domu; — v Novigradu — Pineta 28 lezisc v naših počitniških hišicah s prehrano v domu počitniške skupnosti Hrastnik; —• v Novigradu — turist biro —- 30 ležišč pri zasebnikih s prehrano v hotelu Emonia; — na Partizanskem vrhu v našem domu, ki ga ureja in u-pravlja Pomožna dejavnost Trbovlje; —• v letu 1981 bo možno tudi bivanje v Čateških Toplicah v prikolicah, vendar to letovanje urejajo po posameznih področjih, in sicer za Hrastnik na rudniku Hrastnik, za Trbovlje na rudniku Trbovlje, za Zagorje na rudniku Kotredež. V delovnih organizacijah RGD in IMD s.e bodo člani kolektiva prijavili za bivanje v prikolicah v DO RGD- Dopustniki bodo v letošnjem letu letovali v osmih dekadah po 10 dni, in sicer od 20. 6. 1981 do 8. 9. 1981. Cena oskrbnega dne v po- čitniških domovih znaša v sezoni 300,00 din/dan, za otroke od 4. do 10. leta starosti pa 210.00 din/dan. Cena v predsezoni, to je od 20. 6. do 30- 6. in v poseženi od 29. 8. dalje, znaša 80 %> polne penzionske cene. V primeru, da bodo letovalci koristili le posamezne obroke prehrane, bodo prispevali za zajtrk 35,00 din, za kosilo 110,00 din in ve čerjo 75,00 din. Cena prenočevanja znaša 15.00 din. Člani kolektiva, ki bodo v letu 1981 letovali, bodo poleg 2400,00 din prejetega regresa za letovanje deležni še regresiranja oskrbnega dne po sledečih kriterijih. Pravico do regresa za oskrbni dan imajo vsi zaposleni člani kolektiva, njihove nezaposlene žene in nepreskrbljeni otroci, ki bodo v letu 1981 dopolnili štiri leta starosti in so zavarovani po članu kolektiva REK EK Trbovlje. Pravico do regresa oskrbnega dne imajo tudi otroci članov kolektiva, ki po končanem obveznem osemletnem šolanju še niso zaposleni ali niso nikjer' v uku, vendar najdlje do 18- leta starosti, in otroci, ki se niso zmožni sami preživljati. Predpogoj pa je, da so prijavljeni pri samoupravni skupnosti za zaposlovanje in da se tam redno javljajo. Regres za oskrbni dan pripada tudi otrokom, ki se redno šolajo v poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, vendar najdlje do 26. leta starosti in pod istimi pogoji kot nezaposleni otroci članov kolektiva. Predložiti pa morajo potrdilo o šalanju v tekočem letu ter potrdilo o višini štipendije, ki jo prejemajo. Mladoletni otroci članov kolektiva lahko letujejo brez staršev le v primeru, če njihovi starši iz zdravstvenih ali socialnih razlogov ne morejo letovati. V takšnem primeru morajo letovati s člani neke druge družine oziroma varuha. Pravico do regresa imajo tudi otroci, ki letujejo v organiziranih skupinah. Višino pripadajočega regresa določajo po sledeči socialni lestvici: Poprečni OD člana družine od 0 do 3.500,— 100 %> od 3,501 do 4,100,— 80 % od 4,101 do 4,800,— 60 °/o od 4,801 do 5,600,— 40 % od 5,601 do 6.600,— 20 % od 6,601 do 8,500,— 10 % nad 8,500.—• 0 % Opomba: Kot osnova za izračun višine oskrbnega dne je penzionska cena v višini 300.— din/dan. Pri ugotavljanju povprečnega osebnega dohodka na člana družine upoštevamo le dohodke ožjih družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (zaposleni, njegov zakonec, nepreskrbljeni otroci in posvojenci ter osebe, ki jih je delavec po zakonu dolžan preživljati in jih preživlja). Pri izračunu povprečnega osebnega dohodka na člana družine upoštevajo osebne dohodke dosežene v prvih treh mesecih leta 1981 (ob upoštevanju 48-urnega delovnega tednika po družbenem dogovoru, ki je priznan za rudarstvo)- Regresiranje oskrbnega dne priznavamo le v primeru neprekinjenega letovanja, in sicer za najmanj pet ali največ deset dni. Letovalci, ki bodo letovali izven naših počitniških domov, morajo po končanem letovanju predložiti potrdilo o višini pripadajočega regresa in račun o plačani turistični taksi z navedenim datumom pričetka in zaključka letovanja in z imeni oseb, ki so letovale. Regres bodo letovalcem, ki letujejo drugje, izplačali po sezoni. Vsak posameznik ima pravico do regresa oskrbnega dne le enkrat v tekočem letu. Člani kolektiva, ki gredo v letu 1981 v pokoj in tisti, ki so šli v pokoj v letu 1980,niso pa koristili regresa za oskrbni dan v letu 1980, imajo pravico do letovanja pod istimi pogoji kot aktivni člani kolektiva. Člane kolektiva obveščamo, da se morajo tisti, ki bodo letovali v naših počitniških domovih evidenčno vpisati v seznam kandidatov za letovanje. Ob podpisu prijave, najmanj 15 dni v sezoni po sezoni regres odrasli-otroci od 4—10 let 4—10 let 300,— 210,— 240— 168,— 240,— 168,— 192,— 134,— 180,— 126,— 126.— 100,— 120— 84,— 86,— 67.— 60,— 42— 48,— 34,— 30,— 21,— 24,— 17,— pred pričetkom letovanja pa morajo plačati celotni znesek lastne udeležbe za število prijavljenih oskrbnih dni in za število članov, ki bodo z njimi letovali- V primeru, da prijavljenec ne more letovati zaradi upravičenih vzrokov, kot so: smrt v družini (zakonca, otroka, matere, o-četa, sestre, brata, očima, mačehe) oziroma bolezni v ožji družini, bomo odjavo upoštevali in povrnili plačani znesek, v o-stalih primerih pa ne. Vse člane kolektiva REK EK, ki bodo letovali, opozarjamo, da morajo posredovati točne podatke. Posledice, ki bi lahko nastale v zvezi z letovanjem in regresiranjem zaradi netočnih podatkov, bodo letovalci nosili sami. Mirko Pirnaver Energetsko gospodarstvo Že nekaj časa je v razpravi o-snutek, pa tudi predlog novega zakona o energetskem gospodarstvu naše republike. O tem smo sicer že pisali v našem glasilu s posebnim ozirom na to, da je potekala prav v našem kombinatu širša razprava skupno s predstavniki medobčinske gospodarske zbornice revirskih občin in njenega sveta za energetiko. Ob tej priliki so bile pripravljene tudi razne pripombe, ki so bile posredovane pristojnim organom v republiki v obravnavo in eventualno spre j e- manj e za vključitev v dokončni predlog zakona. O predlogu zakona o energetskem gospodarstvu naše republike pa je razpravljal pred nedavnim izvršilni odbor Gospodarske zbornice Slovenije- Ugotovili so, da je bila razprava o ".en: zakonu zelo, široka in zavzeta- ter zelo angažirana, tako da je bila na podlagi pripomb in stališč dana sugestija za družbeni dogovor in samoupravne sporazume o ustanovitvi bodočih energetskih skupnosti. Pripombe in predloge so posredovale skoraj vse medobčinske gospodarske zbornice, splošna združenja itd. Cilj zakonskega predloga s katerim naj bi zaokrožili normativno urejanje energetike v naši republiki, je večja učinkovitost celotnega sistema energetskega gospodarstva in tesnejša povezava med proizvajalci in porabniki. V maju pa je potekala tudi razprava o organiziranosti energetskega gospodarstva in v zvezi s tem o pripravi družbenega dogovora. Izvršilni odbor je sklenil, da naj Gospodarska zbornica Slovenije posveti vso pozornost ,in usmeri svojo dejavnost tudi k razreševanju drugih problemov energetike, ki jih sicer ni možno regulirati z novim zakonom. To So predvsem.: proizvodnja na- prav in izdelkov za zmanjševanje porabe energije, spodbujanje energetskega varčevanja s standardi, politika prometnega davka,, obrestne mere in diferencirana kreditna politika poslovnih bank. Med te teme, ki se jih bo treba lotiti, pa sodi tudi racionalizacija administrativnega aparata v organizaciji elektrogospodarstva, ukrepi za racionalnejše gospodarjenje v komunalni energetiki, skupno reševanje problemov okoli izgradnje energetskih objektov v jugoslovanskem okviru . ipd., predvsem pa vprašanje najemanja tujih kreditov, naročil opreme ipd. (tl) Praznik občine Trbovlje Občani občine Trbovlje praznujejo vsako leto 1. junija svoj občinski praznik. Praznujejo ga v spomin na spopad revolucionarnega delavstva z Orjuno. Zasavski revirji so bili že od nekdaj središče revolucionarnega delavskega gibanja, zato ni čudno, da je prav v Trbovljah prišlo do hujše zaostritve med delavci in nacionalisti. De_ lavci v revirjih so se odločno uprli fašistični provokaciji, ki so jo pripravljali Orjunaši in v celoti razbili pohod Orjune na rdeče Trbovlje. O tem je bilo napisanih že mnogo razprav, pa tudi knjig, saj so trboveljski dogodki 1. junija 1924 dibili širok in močan odmev po vsej državi. Boj revirskih delavcev na sedanji ulici 1. junija v Trbovljah je pomemben mejnik organiziranega boja rudarjev in delavcev proti fašizmu, ki ga je vodila KPJ in so ga kasneje nadaljevali kot prostovoljci v vrstah španskih republikanskih borcev in v veliki NOV, ko so si končno pridobili tako želj eno svobodo in vodilno vlogo v našem družbenem življenju. V spomin na ta dan Trboveljčani vrsto let praznujejo svoj občinski praznik. Praznovanje spremlja vsakokrat vrsta prireditev. Tako tudi letos. V okvir programa ob praznovanju 1. junija — občinskega praznika občine Trbovlje, praznovanja 40. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti, 40. obletnice ustanovitve OF in dneva mladosti, sodijo letos naslednje prireditve: — -22. maja ob 17. uri, zaključna prireditev meseca mladosti na igrišču Partizan, —■ v soboto 23. maja ob 9. uri-otvoritev športnih iger delavcev PTT podjetij iz Slovenije, —29. maja ob 10. uri-odkrit-je spominskega obeležja revirski četi pri Ivanu Marku v Šmik-lavžu, '— istega dne ob 11. uri odkritje spominskega obeležja revirski četi, Andreja Zakonjška — domačjja Pošebal —• 30. maja množični partizanski pohod na Vrhe »Trbovlje 81«. Ob 11. uri tega dne bo slavnostni govor in kulturni program pred domom revirskih in savinjskih borcev na Vrheh. Slavnostni govornik bo Janez Vipotnik, predsednik zveze združenj borcev NOV Sloveni, je. — v nedeljo 31. maja ob 7. uri tekmovanje gasilcev iz REK Zasavja na štadionu ŠD Rudar, ob 10,30 promenadni koncert Delavske godbe na plošča, di Delavskega doma, ob 11. uri pa slavnostna seja občinske skupščine v gledališki dvorani Delavskega doma. Na tej seji bodo podeljene tudi letošnje Prvo junijske nagrade, nastopa Trboveljski oktet in DPD Svoboda II, —■ v ponedeljek 1. junija bo ob 17. uri otvoritev novega dvosteznega balinišča pred do, mom društva upokojencev' Trbovlje na Trgi svobodi —• v soboto 6. junija pa bo ob 6. uri družbeno-politična akcija »sindikati v SLO 81« na Vrheh. K udeležbi na vseh naštetih prireditvah vabijo tako občinska skupščina, kakor tudi družbenopolitične organizacije občine Trbovlje. Dan RUDARJEV bomo praznovali v Trbovljah Delavski svet SOZD REK EK je imenoval tudi letos poseben odbor za pripravo in izvedbo proslave dneva rudarjev. Tudi letos bomo ta praznik proslavili kot praznik rudarjev in praznik članov kolektiva našega kombinata — 3. julija. Odbor se je že dvakrat sestal in sprejel okvirni program prireditev o praznovanju tega dne. Sklenil je, da bo letos po vrstnem redu potekala osrednja proslava v Trbovljah, in to na prostoru pred domom DPD Svoboda Dobrna v Hohkrautovi koloniji na istem prostoru kot pred tremi leti. Na proslavi bomo sodelovali vsi člani kolektiva, upokojeni člani kolektiva, svojci, gostje in drugi občani. Poleg slavnostnega govora bo tudi kulturni program, podane pa bodo razne informacije o jubilejnih nagradah, raznih priznanjih, podeljene bodo plakete SOZD REK EK ipd- Neposredno po proslavi bodo podeljene jubilejne nagrade in razna priznanja tako za inovacije, kakor tudi za delo v jamskih reševalnih moštvih itd. Po končani proslavi bo tovariško srečanje članov kombinata. Ob dnevu rudarjev bo organiziranih tudi več drugih prireditev. Tako bodo gasilci industrijskega gasilskega društva REK EK v Trbovljah praznovali 100-letnico svojega obstoja. Likovna sekcija RELIK bo pripravila samostojni razstavi dveh članov našega kolektiva (Potokarjeva v čakalnici TOZD Premogovnik Trbovlje in Lavrinijeva v likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu). Ves mesec junij pa bodo potekala športna tekmovanja sindikalnih športnih ekip iz vseh TOZD in DS v raznih disciplinah. Prevoz na mesto proslave bo potekal tako kot pretekla leta. Prvikrat se bodo osrednje proslave udeležili tudi člani kolektivov rudnika Kanižarica in Senovo, čeravno bodo zaradi dosedanjih navad, pa tudi oddaljenosti, organizirali tudi svoje interne proslave ob dnevu rudarjev. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno in da bomo celotno proslavo lahko izvedli v začrtanem okviru, predvsem pa ob lepem vremenu, (tl) Ay*vxrx^vNZ'vvr\zv\zvxrv,\zsz\yxz'zv'y\Asz,vsAyxv,vv Razpisane so štipendije V marcu 1.1. je dnevnik Delo objavil skupni razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1981/82. Glede na to, da je mar_ sikdo to objavo prezrl, smo celotni razpis kadrovskih štipendij za področje našega kombinata objavili v Biltenu številka 23/81, na straneh našega glasi, la pa objavljamo najpomembnejše iz tega razpisa. Razpisni rok je 15. julij t.l. s tem da bo celotni razpisni postopek končan do 15. septembra 1981. Vloge je treba predložiti na predpi. sanih obrazcih in priložiti zahtevana potrdila, predvsem potrdilo za vpis v šolo, prepis oziroma fotokopijo zadnjega spriče. vala, potrdilo o premoženjskem stanju družine in družinskih članih, potrdilo o OD iz preteklega koledarskega leta. Če so starši upokojeni, priložite odrezek o pokojnini za december 1980. Kandidati za razpisane štipendije bodo pismeno obveščeni o načinu rešitve njihove prošnje. Naše delovne organizacije: Zasavski premogovniki, RGD, IMD, Rudnika Kanižarica in Se novo ter DS ASO in DS TSO so skupno razpisali za naslednje šolsko leto 197 štipendij. Pri tem niso vštete razpisane štipendije DO TET. Od skupne-1 ga števila razpisanih štipendij je razpisanih za rudarski poklic 119, za poklic ključavničarja 24, mehanika 1, kovača 1, elektrikarja 14, rudarskega tehnika 6, strojnega tehnika 2, elektrotehnika za jaki tok 2, gradbenega tehnika 3, ekonomskega tehnika ■ 8, rudarskega inženirja 1, strojnega inženirja 1, ekonomista 1, administrativnega tehnika 1, rudarskega tehnika 2, kuharja 1, natakarja 1, diplomiranega rudarskega inženirja 6, diplomiranega strojnega inženirja 2, diplomiranega gradbenega inženirja 1 in diplomiranega ekonomista 1. Rok za prijave je torej najkasneje do 15. julija 1981. Komentiramo zamude in predčasne odhode z dela Zamuditi na delo ali predčasno oditi domov je naš že vsakdanji povsem normalen pojav, čeravno je v vseh pravilnikih TOZD opredeljen za kršitev delovnih obveznosti. Še bolj žalostna slika pa je, da proti tem negativnostim ne podvzemamo nobenih konkretnih ' ukrepov. Če jih, potem kličemo na odgovornost predvsem delavce iz neposredne proizvodnje, ne pa tistih, ki kršijo masovno, tu mislim na delavce iz pisarn. Zakaj tako, je po eni strani razumljivo, po drugi pa zahteva zadeva dodatno in posebno obravnavo! Statistike sicer nekaj govore o efektivnem delu, ki znaša v povprečju v naši republiki okoli tri ure, molčijo pa o načeti problematiki (o zamudah in predčasnih odhodih z dela). V nekaterih delovnih sredinah so skušali zamujanje na delo rešiti (odpraviti) z uvedbo drsečega delovnega časa. Vendar tudi ta samoupravni korak ni rodil pravih sadov. Med delavci je mnogo takšnih, ki nimajo v popoldanskem času (po 14. uri) zagotovljenega otroškega varstva ali pa predčasen odhod opravičijo (izsilijo) z vse mogočimi in nemogočimi (lažmi) »objektivnimi vzroki«. Nekateri to vsakodnevno bolezen naše nediscipline kratko malo povezujejo z nizko ali nerazvito osveščenostjo. Da je ta trditev točna, ni potrebno dvomiti. Postavljajo pa se nam še dodatna, vmesna vprašanja. Zakaj ni moč zapustiti delovnega mesta delavcu za tekočim trakom ali normiranim delom? Če že je (tudi to se namreč dogaja), je potrebno is- kati vzroke v prenizki normi-ranosti ali pa pojavih anarhizma (pri popolni neodgovornosti vseh zaposlenih). Pri varnostnikih se nabirajo debeli skladi evidenčnih listov, kjer so vpisane zamude in predčasni odhodi zaposlenih. Je morda ta evidenca samo posmeh delu varnostnikov ali morda predstavljajo za nekoga strah pred nečem neznanim — tujim? Če bi še nadalje gledali iz tega zornega kota kritičnosti nepristranskega opazovalca, bi ugotovili, da nam te evidence ponujajo zastrašujoče seštevke nepruduktivnih ur. Če lahko uporabim besedo kriminalno, jo lahko z vso upravičenostjo uporabim za vse te za-tnude in predčasne odhode. Dejstvo pa je tudi to, če bi vse te podatke (evidence zamud in predčasnih odhodov) upoštevali pri obračunavanju mesečnega osebnega dohodka, bi bili le-ti porazni (osebni dohodki posameznika namreč). Predstavljali pa bi dejahsko sliko vloženega dela (prisotnosti na delovnem mestu), za kar smo se opredelili že v Zakonu o združenem delu. Pri vsem tem pa je izpuščen poglaviten činitelj ustvarjanje dohodka, to je produktivnost. Čestokrat krivdo zanjo iščemo v nerazviti tehnologiji, kar je delno sicer res, gledano iz tehnične perspektive. Torej je nagrajevanje po delu pri nas resnično le še na papirju in ga praksa šele videva tu in tam. Resnici na ljubo moramo priznati, da disciplinske komisije v nekaterih delovnih kolektivih obravnavajo posamezne primere teh kršitev. Če bi morale vse in slednjega, bi morali imeti člani teh komisij to za osnovno delo nalog in opravil, kar pa bi še povečevalo administracijo. Posebno poglavje v načenjanju te vrste problematike predstavljajo prav administrativni delavci in režijski delavci, da v določenih primerih ne izpustimo in opozorimo tudi na odgovorne osebe. Treba je reči, da smo o teh problemih neštetokrat razpravljali na vse mogočih sestankih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter s tem povečevali neproduktivne ure, kajti po sejah smo lahko opazili, da se med kršitelji pojavljajo tudi tisti,, ki so na sestankih obsojali takšno ravnanje. Očitno nas takšno vrtenje v začaranem krogu ne bo pripeljalo na zeleno vejo. Poudariti želim, da na milijone izgubljenih delovnih ur na ta način ne predstavlja prispevka k stabilizaciji našega gospodarstva, prej nasprotno. Priznati pa moramo, da smo v zadnjem letu dni to stanje znatno popravili, ne še odpravili, zato mora naša akcija teči še dalje v tej smeri. Vsi skupaj se moramo slednjič zavedati, da s tem povzročamo umetno ustvarjanje nadurnega dela (v nočnem času, sobotah, nedeljah in celo v praznikih). Poleg tega pa zaviramo proizvodnjo in si krademo krepak kos kruha od mase dohodka za izplačilo osebnih dohodkov. Stališče vseh subjektivnih sil v naši družbi in v prvi vrsti vsega delavskega razreda nam je vsem prav dobro poznano, preostane nam le še to, da nam to slednjič pride v »kri« in da se zavedamo posledic svojega negativnega ravnanja. Zavedati pa se moramo tudi, da je potrebno v prvi vrsti gledati na družbeni interes in šele nato na svoj osebni, da mu ne rečemo kar privatni in da ne more biti naš delovni čas obremenjen z vse mogočimi izvenslužbenimi opravili. Vse to pa konec koncev od nas zahteva tudi sama zaostrena svetovna in domača gospodarska situacija. Drago Jamnik Prvomajske listine podeljene Dne 12. maja so v svetu zveze sindikatov Jugoslavije v Beogradu podelili letošnje Prvomajske listine zveze sindikatov Jugoslavije, ki jih prejmejo o-snovne in občinske organizacije zveze sindikatov za dosežene u-spehe pri razvoju socialističnega samoupravljanja, za povečevanje produktivnosti in proizvodnje, za uresničevanje delitve po delu in rezultatih dela, izboljšanje življenjske ravni zaposlenih, dvigu kulturne in izobrazbene ravni ter podružblja-nju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite- Iz Slovenije so Prvomajske listine prejele naslednje OOZS: Rudnik Mežica — TOZD Metalurgija, Kovinoplastika L'ož —- TOZD Okovje, Predilnica Litija in občinski svet zveze | sindikatov Ljubljana Moste — Polje. Podeljena so bila priznanja OF in srebrni znaki zveze sindikatov SLOVENIJE Kot vsako leto so tudi letos družbenopolitične organizacije, ■ skupščine občine in ZKO vseh treh revirskih občin organizirale proslave v počastitev praznika dela, 1- maja. Proslave pa so bile namenjene tudi počastitvi 40-letnice vstaje slovenskega naroda in drugih jugoslovanskih narodov in 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte. Ob tej priliki je bil organiziran pester kulturni program, posebne žirije v okviru SZDL pa so podelile priznanja OF, žirije Zveze sindikatov pa srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije. Priznanja osvobodilne fronte so prejeli: Trbovlje —■ Okrožni odbor bivših aktivistov OF za revirje, Krajevna skupnost Dobovec, Drugovič Stane, Grčar Franc, Medvešek Alojz, Ocepek Alojz, Suša Jože, Šprogar Franja Hrastnik —- Ferdinand Deželak (TKI Hrastnik), Janko Kavzer (starejši —■ Steklarna Hrastnik), Janez Klemen (Premogovnik Hrastnik), Alojz Lesjak (Temeljna zadružna enota Dol), Vida Logar (Vzgojno varstveni zavod Hrastnik), Vanda Mlinar (Osnovna šola heroja Rajka), Mirko Ostrožnih (Osnovna šola heroja Rajka), Rudniško gasilsko društvo Hrastnik Zagorje Železnik Viktor, Pokoren Alojz, S trmi jan Ivan, Merva Anton, Podbregar Ferdo, Polc Ludvik, Vozelj Robert, Krznar Ivan, Kovač Mira, TVD Partizan Izlake, Delavski pihalni orkester Zagorje Srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije pa so prejeli: Trbovlje Kovačič Branko (Mehanika Trbovlje), Majdič Cveto (RUDIS Trbovlje), Gosak Miha (Premogovnik Trbovlje), Vozelj Milan (KOP Trbovlje), Vili Lamovšek (STT), Zakrajšek Franc (TET Trbovlje), Osnovna organizacija Zveze sindikatov Slovenije SLOVENIJALES Tovarna pohištva Trbovlje Hrastnik Aškerc Alojz (Jutranjka), Hafner Alojz (Premogovnik Hrastnik), Matek Jože (Premogovnik Ojstro), Pokrajac Doko (Steklar, na Hrastnik), Poljšak Marjeta (Osnovna šola Hrastnik), Rajh Alojz (TKI Hrastnik) Zagorje Tominšek Marija — KOP Zagorje, Krznar Janez (TOZD Gradbeništvo Beton Zagorje), Zdenko Fric (Delovna skupnost skupnih služb Beton Zagorje), Marjan Zupančič (Siporex Zagorje), Poldi Drobne (Center strokovnih šol Zagorje) Vsem prejemnikom priznanj O-svobodilne fronte in srebrnih znakov Zveze sindikatov Slovenije toplo čestitamo! Ivi Leskovar Nagrade, odličja, priznanja V palači federacije so podelili ob letošnjem prvem maju Prvomajske nagrade 30 delavcem iz Jugoslavije. Iz Slovenije so jih prejeli štirje delavci: Jože Brus iz Avtoradgone —■ Gornja Radgona, Elizabeta Kunstek iz Laboda — Ptuj, Jože Ulčar, Železarna Jesenice in Karel Žmavc iz Alprema —■ Kamnik. Ob podelitvi nagrad je govoril predsednik skupščine SFRJ Drago-slav Markovič. Na Senovem so na območni prireditvi »Posavje pleše« podelili bronasta priznanja OF. Prejeli so jih: Dušan Brinovar, Anton Tržan, Ivan Soln, Jože Omerza, Janez Kranj, Alojz Hlastan ter društvo upokojencev Senovo. Visoko državno odlikovanje pa je predsednik Skupščine občine Krško Silvo Gorenc izročil Pavlu Petanu. Odličja OF v Zagorju so podelili ob krajevnem prazniku KS Jože Marn. Osem bronastih odličij OF so dobili: Franci Kovač, Mirko Lukač, Rudi Bantan, Lojze Zupan, Ivan Kolenc, De-loza, Rudi Kos in Franc Šebenik. Koncem aprila 1981 je predsednik izvršnega sveta skupščine občine Trbovlje Slavko Pavlič podelil državna, odlikovanja desetim Trboveljčanom, ki jih je odlikovalo predsedstvo SFRJ za dosežene uspehe pri delu in za zasluge pri graditvi socializma in graditve socialističnih samoupravnih odnosov. Odlikovanja so prejeli: Vili Zupančič — red dela z zlatim vencem, dr. Jože Kerstein — red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo pa so bili odlikovani: Ervin Plevnik, Geni Rak in Franci Vizovišek; z redom dela s srebrnim vencem pa: Emilija Pišek, Danica Jelen, Milica Škrinjar, Marija Šoster in Štefi Zelič- Čestitamo! Povše Avgust — Dušan, predsednik medobčinskega sveta zveze združenj borcev NOB revirskih občin, je govoril na ustanovnem občnem zboru osnovne organizacije ZRVS Alojza Šprogarja - Lui-gija- Foto S. Weiss 00000000 Senovški rudarji - dobri kulturniki Udejstvovanje rudarjev na Senovem v delavskem kulturnem društvu in družbeno-političnih organizacijah v letih najtežjih socialnih in družbenih pretresov, ki jih je delavstvo v revirjih doživljalo, je bila težnja, da se ohrani enotnost in povezanost delavstva- Delavske stro-, kovne organizacije so bile oslabljene, večina delavcev je bila strokovno nepovezana. Zato so delavci, žene in mladina pričeli misliti na organizirano delovanje raznih kulturnopolitičnih in telesno-vzgojnih organizacij in društev s ciljem združevanja delavskega življa, po načelu prostovoljnosti in samovzdrže-vanja. Rudarji so skrbno čuvali in razvijali svoje kulturne tradicije. Misel na ustanovitev god be na pihala je bila vedno bolj prisotna med rudarji na Senovem. Ta velika misel je postala resničnost. Prva akcija za nabavo inštrumentov je stekla z u-stanovitvijo fonda, v katerega so začeli pritekati dinarji in vinarji. Prvi dinar je bil darovan že 8. februarja 1921. leta. Leta 1925 so rudarji zgradili svoj delavski dom. Napredni rudarji so preko strokovne organizacije Zveze rudarjev .—■ II. rudarske skupine vodili kulturno in politično delo na Senovem, ki se je po izgradnji doma vse bolj širilo. Po večletnem zbiranju sredstev za nakup inštrumentov je organizatorju v jeseni 1928 uspelo nabaviti 28 inštrumentov in še istega leta je bila ustanovljena rudarska godba na pihala pod vodstvom kapelnika Alojza Kralja in so jo sestavljali večina rudarji. Od leta 1928 na Senovem ni bilo praznovanja, zborovanja, družabne prireditve na prostem ali žalostnega dogodka, na katerem ne bi sodelovala godba- Iz arhiva je razvidno, da je od leta 1928 do odhoda v NOB poleti 1944. leta pri godbi sodelovalo 78 godbenikov, od katerih je šest dalo življenje za boljši jutri, trije kot borci in trije kot talci. Po osvoboditvi je ponovno pričelo s svojo aktivnostjo prosvetno društvo, v katerem so bili večina delavci rudnika in njihovi družinski člani. Aktivnost v sekcijah je bila izredna, saj so že leta 1945 naštudirali tri dramska dela, naslednje leto celo devet del, oziroma do danes že 77 del. V delavsko kulturno društvo »SVOBODA« je vključenih 330 članov, od večine aktivnih v sekcijah pa so pretežno delavci iz proizvodnje: Rudnika, Metalne (nekdanji delavci rudnika), Lisce in ostalih. Kulturno delo je med delavci in krajani zelo upoštevano, saj so prireditve dobro obiskane. Pri društvu delujejo naslednje sekcije: dramska, glasbena (v kateri deluje pihalni orkester), zabavna ansambla, poučevanje citer, kitar in pihalnih inštrumentov, pevska (mešani zbor upokojencev, oktet in trije zbori podmladka na osnovni šoli), 120 let V soboto 16. maja je Delavski pihalni orkester Zagorje ob Savi pripravil celovečerni slavnostni koncert v počastitev 120-letne-ga obstoja te godbe. Še ni dolgo tega, ko se je godba imenovala Rudarska godba, zato je prav. da temu jubileju posvetimo tudi mi večjo pozornost. Slavnostni koncert je bil v Delavskem domu, vodil pa gaje dirigent Edvard Eberl. Ob jubileju je govoril sekretar republiške konference SZDL Miloš Prosenc. V svojem govoru je posebno poudaril, kako tesno sodelujejo zagorski godbeniki z Zagorjem, z občani in delovnimi ljudmi in z organizacijami združenega dela. Poudaril je tudi to, da je bila zagorska godba ved- šahovska, recitatorska,' knjižničarstvo in kino. Z dokončanjem doma XIV. divizije in pomožnih prostorov bodo zagotovljeni najboljši pogoji za delo večine sekcij, za kar se je društvo v kraju prizadevalo že od leta 1945 dalje. Najbolj smo ponosni na delavski pihalni orkester, ki je dosegel najhitrejšb kakovostno rast pod vodstvom prof. Janeza Ceglarja. Aktivnost v posameznih sekcijah bi bila še večja, če bi imeli v kraju več vnetih mentorjev za ljubiteljsko kulturno dejavnost in boljše finančne možnosti. Zadnja leta se delavci rudnika premalo ^aktivno vključujejo v društveno in politično dejavnost v krajevni skupnosti- Želimo, da bi bili tudi še v bodoče glavni nosilci družbenopolitičnega življenja v kraju, kot so to bili v preteklosti. Anton Pleterski zagorske godbe no napredni nosilec kulture in osveščanja. Na koncertu so predvajali enajst skladb domačih in tujih avtorjev. Solist je bil Emil Kre-čan, pri izvajanju jubilejnega koncerta pa je sodeloval tudi Zagorski oktet. Med izvajanjem koncerta so podelili priznanja godbenikom, razvili prapor, številni gostje iz sosednjih in drugih godb in društev pa so čestitali godbi k visokemu jubileju in ji zeželeli - mnogo uspeha, predvsem na letošnjem nastopu v Keerkradeju na Nizozemskem, ko se bodo udeležili svetovnega tekmovanja pihalnih orkestrov. S tem pa je godba v letošnjem letu dobila posebno priznanje. Brez dvoma se je zagorska god- ba v zadnjih letih številčno in v kakovostnem pogledu izredno dvignila. Pred sedmimi leti so namreč naredili črto in znova začeli z organiziranim delom, kar je rodilo velik uspeh- Delali so dolga leta, in to načrtno in kakovostno. Pomembno je njihovo sodelovanje z glasbeno šolo v Zagorju, ki je že doslej dala mnoge mlade godbenike z ustrezno glasbeno izobrazbo. V času svojega 120-letnega obstoja je imela godba veliko število koncertov, nastopov, tekmovanj, udeležila se je številnih slovesnosti, proslav, akademij, promenadnih koncertov, gostovanj, pa tudi pogrebov občanov. Iz brošure, ki jio je godba izdala ob tej priliki, je razvidno, da je bila godba v vseh časih oziroma v vseh razdobjih vedno med najpomembnejšimi kulturnimi dejavniki v zagorski občini. Godbi in godbenikom vse čestitke ob njihovem visokem jubileju! (tl) Delavski pihalni orkester iz Zagorja ob Savi. je 16. maja t.L proslavil svoj 120 letni obstoj s slavnostnim koncertom v dvorani Delavskega doma v Zagorju. Foto Drago Jamnik Trboveljski oktet v TOZD GRAMAT Pevci trboveljskega okteta so se ljubeznivo odzvali vabilu delavcev TOZD GRAMAT in 24. aprila letos nastopili v proizvodnih prostorih opekarne. Iz svojega programa so nam zapeli nekaj najbolj primernih pesmi ob prazniku ustanovitve OF in prazniku dela 1. maju. S kulturnim programom, ki so ga izved- Jugoslovanski komite svetovne konference za energijo organizira v času od 24. do 25- novembra 1981 v Beogradu strokovno posvetovanje na temo: Viri energije in tehnično-tehno-loški razvoj energetske opreme v Jugoslaviji. Posvetovanje naj bi ocenilo možnost lastne proizvodnje v zadovoljevanju potreb za ener- li pevci trboveljskega okteta, smo delavci TOZD GRAMAT proslavili 40-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte in 40-letni-co vstaje vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti ter praznik dela 1. maj. S svojim nastopom v proizvodnih prostorih TOZD GRAMAT so pevci trboveljskega okteta dokazali, da gijo v času od leta 1981 do 2000. Vključno z možnostjo nadomeščanja energije in racionalnega izkoriščanja skupne energije, po drugi strani pa tudi možnost razvoja opreme za proizvodnjo premoga, nafte, plina, proizvodnjo in predelavo jederskih surovin, proizvodnjo in predelavo novih in vzporednih virov energije, kakor tudi problematiko dosledno izvajajo načelo »Čimbolj približati kulturo delavcem« ter da so pripravljeni nastopiti tudi v proizvodnih prostorih in ne samo na odrih, ki so namenjeni za kulturne prireditve. Z njihovim nastopom smo bili delavci TOZD GRAMAT izredno zadovoljni in se jim iskreno zahvaljujemo za res lep kulturni dogodek z željo, da nas še kdaj obiščejo- Ivan Slanšek investicij za proizvodnjo energetske 'opreme vključno s surovinami in polproizvodi za izdelavo opreme. Strokovno posvetovanje naj bi definiralo kompleksno politiko nadaljnjega razvoja strojegradnje v sklopu definiranja skupne energetske politike naše države. Prijave za referate sprejema organizator do 26. maja t. 1. Rok za dostavo referatov pa je 15. september t. 1. Strokovno posvetovanje o virih energije Maks Marinčič Spomin na črni dan Vse, kar je mučno za človeka, naj pozabi se, , a držati tega reka ne uspeva — ne. Kdor zgubi očeta, sina, prij atTj a — 1 j ubega — ne izbriše čas spomina, samo omiV se bolečina. Dvajset let je ž-e za nam’ tisti usodni dan v jam’, ko eksplodiral je metan in njih štir’najst ni več med nam’ Sirena v noči se je oglasila, zlohoten bil je znak, iz sna Zagorjane prebudila, v njih rodila strah. Nesreča v rudniku se je zgodila je kmalu vedel vsak: žene, matere, dekleta so vzdrhtela, ker v jami bil je njihov drag’. Pred vhodom v jamo se zbira množica Tj udi, še z upanjem v srečo, ki je ta dan za mnoge ni. Tu in tam med solzami se zaiskri, ko vzro oči jim drago lice, čas upanja mineva — njih iz jame ni — krik prodoren bolečine- Krste v jami so polnili, iz jame ven jih prineso, na njih imena napisali, da bi vedli kod je kdo. V avli delavskega doma eno k drugi polože, da se lahko, njim tak’ dragi, poslednjič od njih poslove. V solzah se Zagorje poslavljajo je od njih. Menjavali so se ob krsti knapje, z bolečino v srcu trdih lic. Ura je prišla slovesa, na poslednjo pot jih poneso, kjer čaka jama ob jami, da kot na delu skupaj so. Spomin na njih — na črni dan se v srcih hranil bo in na grobu spomenik bo — »Junakom dela v slovo«. (V spomin na ponesrečene tovariše v jami Kotredež, 1. 1961) Kulturni barometer Dne 9. maja so imeli na Senovem premiero Medvedove komedije Randevu- Režirala je Vida Jalovec, uprizorila pa jo je senovška dramska skupina. Hkrati s to premiero so sklenili tudi dvomesečni seminar posavskih gledališčnikov, ki so se ob strokovnem vodstvu seznanjali z dramskim uprizarjanjem. Republiški odbor združenja gledaliških skupin Slovenije je podelil dve zlati Linhartovi znački, poleg tega pa so podelili tudi šest jubilejnih Linhartovih značk zaslužnim kulturnim delavcem na Senovem. Likovna sekcija RELI K Svobode Center Trbovlje je razstavljala, od 6. do 16. maja, dela svojih članov v Celju, v muzeju revolucije. Razstavljali so skupno 28 del, od tega 21 slik v raznih tehnikah, štiri plastike v železu in tri umetno oblikovana stekla. Razstavo v Celju je pripravilo kulturno društvo France Prešern v Celju. Ista likovna skupina, to je RE-LIK, pa je imela pred tem razstavo svojih del — 22 slik v raznih tehnikah, v upravnem poslopju SOZD REK Edvarda Kardelja na Trgu revolucije 12. Dela so bila razstavljena od 22-aprila do 5. maja. V petek 22. maja v večernih urah je imel mešani pevski zbor Slavček Svobode Center iz Trbovelj svoj celovečerni koncert pod vodstvom zborovodje Jožeta Skrinarja. Zbor se je imenitno predstavil s petjem manj znanih slovenskih narodnih pesmi. 8. maja t.l. popoldan je bila v Delavskem domu Trbovlje revija otroških, mladinskih in dekliških pevskih zborov v Trbovljah v organizaciji ZKO Trbovlje. Nastopilo je šest otroških, po en mladinski in dekliški zbor ter dva združena zbora- Vseh nastopajočih pevcev je bilo o-koli 450. Vsak zbor je zapel po tri pesmi. RTV Ljubljana je s 1. majem t.l. odprla novo dopisništvo za potrebe TV programa, ki pokriva celotno Zasavje oziroma zasavske občine. Vodja tega dopisništva je Stane Strbucelj. Trenutno ima svoj sedež v prostorih Radia Trbovlje v Delavskem domu. 5. maja je gostovalo v trboveljskem Delavskem domu Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Nastopili so z delom O- Wuch-nerja — Pastirček Peter in kralj Maliban. Dve predstavi sta bili namenjeni osnovnošolskemu abonmaju. Od 24. aprila do 10. maja je bila v likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu razstava 24 partizanskih grafik in risb Nikolaja Pirnata. Galerijski svet pri ZKO Trbovlje je to razstavo pripravil v počastitev 1. maja, 40-letnice vstaje in ustanovitve OF. V času od 27. do 28. aprila je gostoval v Aleksincu moški pevski zbor Elektroelement z Izlak pri Zagorju, in to v okviru kulturnih izmenjav pobratenih mest Zagorje in Aleksinac. V Aleksincu pa je imel prav tako v okviru medsebojnih izmenjav Aleksinac — Zagorje likovno razstavo akademski slikar Franc Kopitar. V domu kulture je za razstavo pripravil 25 del v akrilu in akvarelu- Bila je odprta 14 dni, pripravili pa so jo v počastitev L.maja. Dne 31. maja 1981 sta se mešani pevski zbor Svobode II in Trboveljski oktet udeležila v Pridvoru pri Kopru pevske manifestacije »Pesem ne pozna meja«. Tega vsakoletnega tradicionalnega srečanja so se udeležili tudi zamejski pevski zbori iz Trsta in njegove okolice. Kulturnih prireditev je bilo na področju občin v katerih delujejo naše DO, TOZD in DS še več, vendar vseh nismo mogli zajeti oziroma na kratko poročati o njihovih izvedbah, (tl) Rudar - knap Rudar — knap Rudnik kliče nas že, knap! še lampo in v delavnico po kramp, in pogled iz kletke čez, kaj postorit naroča še »oblez«. F, K . Knap zapušča beli dan, tam doli naš premog je in hram, naš vrt, ki daje delo nam, s temo in črnino ves obdan. V jami vsak na svojo stran, po temačnih razvejanih hodnikih, ovinkih, nadkopih in vpadnikih, vsaka ped je knapu znan. Ob delu prepoten od znoja, kruši premog v kosih iz sloja. Koplje v strop ali v ulm, naj bo jalovina ali pa »kulm«. Naredi varnost si za strop, založi, da ni zrušku vzrok, da nevarnost ne preti, ne za stroje ne ljudi- Je strelec »laufer« in kopač, na traku pa strežaj »mazač«, pod zemljo si služijo kruh, kot delavec v kamnolomu »pruh«. Drug drugemu ponuja čik, saj kmalu mine težak- šiht. Po belem dnevu hrepeni spet, in »Srečno«, zdaj je on »oblez«. Srečko Erker •aoo$ee®c$Bc«eoeeeaoiBe<»6(a®ee®oeee«®®eee 0 0 0 0 —9 »eeeeeeeoaeo-seoeeeeoee e-eeeeeeeeeee-i Rudarstvo in energetika doma in po svetu URAN JE ŽE V REAKTORJU V začetku maja t.l. so začeli z gorivom polniti jedrski reaktor v jedrski elektrarni v Krškem. Delo je potekalo po načrtu, ob navzočnosti naših in ameriških strokovnjakov. Skupno je bilo postavljenih 121 gorilnih elementov, v vsakem od teh elementov pa je po 231 palic, ki jih je tako skupaj 28.435. V vsaki palici je uran v kemijski obliki uranovega dioksida. Skupno ga je okoli 50 ton, vsako leto ga zgori približno 1/3 in ga bo treba vsako leto za toliko izmenjati. JE Krško bo pri 700 načrtovanih urah proizvajal 4,4 TVh ali nekaj manj kot 1/4 električne energije v SR Hrvatski in Sloveniji. Nekaj manjša bo proizvodnja do zgraditve čistilne naprave pri tovarni D juro Salaj. Dokler je Sava onesnažena, bo potrebno hlajenje tretjega kroga hladilne vode v zračnih hladilnih stolpih in čimmanj s savsko vodo. Gorivo so torej prenesli iz predprostora v Krškem v jedrski reaktor na mesto, kjer se bo čez nekaj tednov sprožila verižna reakcija. Takrat bo reaktor postal kritičen in bodo pričeli s poskusnim obratovanjem. Prvi kilovati električnega toka naj bi prišli iz novozgrajene JE, ko bo postala jedrska elektrarna Krško po vseh kriterijih energetski objekt. Predvidoma bodo v novozgrajeni JE Krško imeli odprte dneve, da bi si novozgrajeno nuklearno oziroma jedrsko elektrarno lahko ogledala javnost. V ZENICI ŠOLAJO RUDARJE V rudniku Zenica čedalje bolj skrbijo za šolanje rudarjev, da bi 'na ta način dobili čimveč kvalificiranih kopačev in da bi v bodoče nakopali dovolj tako iskanega in cenjenega premoga. Njihov šolski center je na široko odprl vrata vsem srednješolcem. Doslej se je v teni centru izšolalo in usposobilo za različne poklice 2.000 delavcev. Že prihodnje leto bo rudnik Zenica odprl tri oddelke srednje rudarske šole. Danes rudnik štipendira na višjih in visokih šolah 129 študentov, 80 dijakov srednjih šol, ob delu pa se šola okoli 30 rudarjev. Proizvodnja premoga je večja, vendar še premajhna Dne 7- maja je potekala v rudniku rjavega premoga Djur-djevik v Živinicah pri Tuzli VII. seja skupščine splošnega združenja premogovnikov Jugoslavije. Udeležilo se je okoli 50 delegatov iz vseh republik in pokrajin. Na skupščini so največ razpravljali o izkopu premoga v prvih štirih mesecih t. L, o izpolnjevanju nalog iz energetske bilance in resolucije za leto 1981 ter o enakomerni preskrbi kupcev oz. porabnikov premoga itd. Posebno pozornost so posvetili vprašanjem, ki se nanašajo na odpiranje novih ter modernizacijo starih premogovnikov. V letošnjih prvih treh mesecih, to je v razdobju januar — marec 1981, so jugoslovanski premogovniki nakopali skupno 12 milijonov 852.000 ton premoga, kar je za 16,1 °/o več kot v enakem, razdobju lanskega leta. Ta uspeh oz. proizvodnja pa kljub temu ne dosega letošnjega proizvodnega načrta, ki predvideva, da bo letošnja proizvodnja vseh premogovnikov v Jugoslaviji znašala skupno 52,5 milijona ton- Kostolac — več bo lignita Rudarji in energetiki v Kos-tolcu uresničujejo svoj novi srednjeročni program razvoja; sredi desetletja naj bi nakopali več kot 10 milijonov ton lignita na leto; termoelektrarne z jakostjo več kot tisoč megavatov bodo lahko proizvajale toliko e-lektrične energije, kot je danes dajejo turbine djerdapske hidroelektrarne. V površinskem kopu »Cirikovac« naj bi, naprimer, lansko proizvodnjo, milijon ton, sredi desetletja povečali na 3,200.000 ton lignita. Združujejo tudi sredstva za ureditev novega površinskega kopa »Poljana«; nakopali bodo milijon ton premega na leto. Azijske države in njihov energetski deficit V azijskih državah je že doslej velika razlika med energetskimi možnostmi in energetskimi potrebami. Po mnenju strokovnjakov se bo ta razlika med potrebami in možnostmi energije v teh državah še povečala v naslednjih letih. Le pet držav jugovzhodne Azije razpolaga z nekoliko več energije, kakor pa jo trenutno same potrebujejo, kot Indonezija, Malezija, vendar se bo ta pozitivna razlika kmalu zmanjšala. Računajo, da bosta edino Avstralija in Nova Zelandija uspeli povečati energetski presežek, medtem ko bodo vse ostale države jugovzhodne Azije in jugovzhodne Afrike pri tem prizadete. Smatrajo, da se bo delež nafte v skupni energetski porabi: Japonske, Južne Koreje, Hongkonga, držav ASEAN, Avstralije in Nove Zelandije zmanjšal od 71 °/o v letu 1978, na 57 %> v letu 1990. Pri vsem tem pa se bo proizvodnja nafte, kakor tudi plina povečala do konca tega stoletja. Angleži so zmanjšali porabo e-nergije Porabo energije so v Veliki Britaniji zmanjšali v prvih treh mesecih letošnjega leta za 8,6 °/o v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Porabo na£-te so' zmanjšali v tem obdobju za 14,2 No, premoga za 8,9 No in zemeljskega plina za 3,1 %■ Prekoračen načrt proizvodnje V SOZD Titovi rudniki uglja v SR BIH so v prvih treh mesecih t. 1. nakopali skupno 3 milijone 186.578 ton lignita in rjavega premoga, kar je za 4,6 No več napram planu, ali za 74.842 ton manj napram proizvedenim količinam lanskega leta v istem obdobju. Najboljše rezultate je dosegel rudnik Breza, ki je.prekoračil svoj plan za 28,2 %,medtem ko je količinsko največ premoga proizvedel rudnik Do-brnja — Lukavec, nato rudnik Tito — Banoviči in nato Kreka. Čeprav je bila proizvodnja na ravni SOZD v prvem trimesečju nad planirano, pa so bili finančni rezultati zaradi velikih stroškov in nekaterih slabosti slabši. Pred kratkim so podražili premog za 35 No, zato upajo, da bodo lahko izboljšali do sedaj slabo situacijo nekaterih premogovnikov. Ibarski premogovniki prekoračujejo proizvodnjo Ibarski rudniki načrtujejo letošnjo proizvodnjo v višini 130.000 ton, v letu 1985 pa naj bi znašala proizvodnja 180 oziroma 200.000 ton. Pomembna postavka njihovega srednjeročnega načrta predvideva izločanje precejšnjih sredstev v nadaljnje raziskovanje rudnika- Ta dela bodo potekala na področjih: Aljevac, Tadenja in Progorelica. Računajo, da leži na teh področjih več milijonov ton premoga. Program raziskav nameravajo realizirati v dveh fazah, prvi del do konca leta 1985, drugi del pa do leta 1990. Proizvodnja premoga v SSSR Sovjetska zveza ima velike načrte za povečanje proizvodnje premoga. Vendar pa tega povečanja ne bodo mogli doseči brez investicijskih vlaganj v novo tehnologijo. Proizvodnja premoga iz dnevnih kopov znaša v SSSR 37 No celokupne proizvodnje premoga v SSSR. V letu 1-979 je znašala ta proizvodnja na površinskih kopih 256,7 milijonov ton. V ZDA bo, naprimer, iz površinskih kopov'proizvedenega 60,9 No celokupne proizvodnje premoga. Tudi najnovejši sovjetski načrt predvideva približno enako razmerje v naslednjem obdobju. Najpomembnejša področja, ki v SSSR omogočajo večjo proizvodnjo premoga, se nahajajo v Sibiriji, kjer pa sq geološki, predvsem pa vremenski pogoji izredno težki. Tudi oprema je v SSSR v tem pogledu razmeroma zaostala, kar seveda ni v skladu z večjimi željami in načrti za zvišanje produktivnosti. Nove energetske zmogljivosti v BIH Do konca tega srednjeročnega obdobja bodo v Bosni in Hercegovini zgradili nove zmogljivosti za proizvodnjo električne energije z močjo 1-327 MW. Od tega bo 497 MW v hidroelektrarnah, v termoelektrarnah pa 830. Za zgraditev proizvodnih objektov prenosne mreže, informacijskega sistema, študij in raziskav, planirajo vlaganja v višini 26,5 milijard dinarjev po cenah iz leta 1980. Poraba električne e-nergije v letu 1985 bo znašala v tej republiki 12.749 milijonov kWh, celokupna razpoložljiva e-nergija pa bo koncem tega srednjeročnega obdobja znašala 16.698 milijonov kWh. Trenutno nastopajo določene težave pri zgraditvi rudnika in TE v Gac-ku in Ugljeviku, katerih zakasnitev dograditev bo v določeni meri porušila predvideno količino energije. Sredstva, potrebna za financiranje izgradnje proizvodnih objektov in visokonapetostne mreže bodo na razpolago v višini 20 No iz lastnih sredstev elektroenergetskih organizacij, ostalo pa bodo združena sredstva porabnikov električne energije, samoupravnih organizacij in skupnosti, drugih republik in pokrajin, poslovnih bank, skladov za kreditiranje nezadostno razvitih republik in pokrajin, krediti izvajalcev del in opreme ter drugi viri. Viri energije v naslednjih 50 letih Ce bo svet želel zadovoljiti svoje energetske potrebe v naslednjih 50 letih, se bo moral poslužiti pri tem vseh razpoložljivih oblik in virov energije. Tako so ugotovili znanstveni sodelavci mednarodnega instituta za analize uporabnih sistemov. Hitri oplodni reaktorji, sončna energija in obnovljivi viri energije, npr.: veter, bo treba izkoristiti v največji možni meri, da bi lahko zadovoljili svetovne energetske potrebe. Do leta 2030 bo potreba po vseh vrstah energije narasla 3 do 5-krat. Pri tem pa seveda ne moremo govoriti o alternativnih virih energije, pač pa o dopolnilnih virih, ker en sam vir ne more zadovoljiti vseh potreb. Jedrska e-nergija bo, npr-, lahko pokrila le okoli 30 No svetovnih potreb energije. Svet bo moral preiti od nafte in naravnega plina na premog in težko nafto. Grčija se vrača k premogu Po polnih 20 letih grške industrijske orientacije na nafto, ki so jo v glavnem uvažali iz arabskega vzhoda, so se grški industrialci skupno z vladnimi strokovnjaki sedaj preorientira-li na premog. Grčija sama nima tega bogastva, njihova proizvodnja pa ne zadošča niti za današnje potrebe TE, zato so se odločili za uvažanje večjih količin visokokaloričnega premoga, deloma iz zahodnih držav, deloma pa iz vzhodnih. V prvi vrsti se bo na premog preusmerila tekstilna industrija, nato industrija aluminija in nazadnje jeklarne. V prvi etapi bo okoli 52 No sedanjih industrijskih obratov preusmerjenih na porabo premoga. Samo cementna idustrija bo v 74 No uporabljala premog. Druga etapa preusmeritve pa bo trajala do leta 1990. V tej etapi bo prešla na premog tudi druga industrija. Energetska kriza se bo stopnjevala. Pred nedavnim je poblaščeni predstavnik mednarodne agencije za energijo IEA opozoril, da bo obdobje najtežje energetske krize nastopilo v času od leta 1985 do 1993, če v tem času ne bodo povečali investicije v raziskave in izpopolnitev energetskih virov. Na petdnevni konferenci o racionalni porabi energije, ki je potekala v zahodnem Berlinu, so ugotovili, da bo energije vse manj ,pa tudi cena v bodočnosti ne bo nizka. Nujno pa je potrebno izvajati nepopularne u-krepe na področju varčevanja z energijo- Kosovo — velike zaloge premoga Na področju občine Klina na Kosovem so pred nedavnim u-gotovili rezerve premoga, ki znašajo 2,5 milijard ton. Kdaj bodo pričeli z eksploatacijo tega nahajališča lignita še ni določeno, po vsej verjetnosti pa bodo pričeli že v tem srednjeročnem obdobju. Na področju te občine pa leži tudi precej boksita, ki ga med drugim tudi izvažajo. Ro jeseni dovolj energije? Čeravno je sedaj pomlad v deželi, pa se s strahom sprašujemo, kako bo z energijo letošnjo jesen in zimo. Da bi je bilo dovolj, je predvsem odvisno od pravočasnega in uspešnega dokončevanja elektroenergetskih objektov, rednega oskrbovanja porabnikov s premogom, hidroloških prilik med letom ipd. Tako so ugotovili situacijo na seji izvršnega odbora skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva. V precejšnji meri je to odvisno od predvidenega začetka in obratovanja prve jugoslovanske jedrske elektrarne Krško, ki naj bi pričela obratovati sredi t. 1- z močjo 632 MW. Nadalje računamo tudi na HE na Vrbasu, dve na Neretvi in TE Bitola. Manj premoga v Srbiji Proizvodnja premoga v pre-mbgovnikih z jamsko eksploata- cijo v Srbiji je nekoliko manjša. Preteklo leto so ga nakopali 3 °/o manj kot leta 1979* to je 1,26 milijonov ton. V prvih treh mesecih t. 1. znaša proizvodnja okoli 15 "/o manj kakor lani v istem razdobju. Naj omenimo, da. je znašala proizvodnja v letu 1970 še okoli 1,6 milijonov ton. Neposredni vzroki upadanja proizvodnje tiče predvsem v kas-nitvi pri odpiranju novih in rekonstrukciji in modernizaciji obstoječih jam. Zato bodo v tem petletnem obdobju nakopali 460.000 ton premoga manj, kot so načrtovali z družbenim dogovorom o razvoju energetike-Primanjkuje pa tudi delovnih moči vseh profilov od kopačev do inženirjev. V bistvu je ta padec proizvodnje posledica zaostajanja in težkega položaja, v katerem se nahajajo premogovniki že dlje časa. V zadnjih letih se je situacija nekoliko izboljšala, predvsem od septembra 1979 dalje, ko je pristojnost za določanje cen premoga prešla na republike. V tem času se je premog v Srbiji podražil za 173 “/o. Kljub temu pa je dispariteta med cenami premoga in nafte še vedno velika. Tako znaša cena za milijon k J (kilo džula) iz mazuta 158 dinarjev, iz premoga pa 61 do 92 din, odvisno od vrste premoga. Poleg tega so rudniki dobili (v Srbiji) določene kompenzacije. Oproščeni so nekaterih davkov in prispevkov ter drugo. Učinek teh ukrepov je znašal v letu 1980 na področju Srbije 285,5 milijonov din. Kljub temu pa je polovica od 10 premogovnikov preteklo leto končala z izgubo v znesku'100 milijonov din, od tega največ Rembas 81 milijonov din. Ostalih pet premogovnikov je poslovalo na meji rentabilnosti- Razumljivo je, da se s takšno e-. konomsko močjo, ni moglo mnogo doseči. Sredstva počasi prihajajo, da bi lahko modernizirali stare in odpirali nove .jame, čeprav z zakasnitvijo. Najhuje je, ker ni na razpolago dovolj dobrih rudarjev. Preteklo leto je znašal povprečni OD v srbskih premogovnikih 7.463,00 din. Takšen osebni dohodek pa seveda ni privlačen. O tej situaciji srbskih premogovnikov bo v kratkem razpravljal ISSR Srbije .. . Predvideno je, da bo SR Srbija premogovnikom zagotovila okoli 3 milijarde dinarjev, od tega milijardo-iz davka na promet z motornim bencinom, 1,7 milijard din skozi kompenzacije, ostalo pa iz drugih virov. Ogrevanje s tekočim premogom Tudi na Švedskem se intenzivno ukvarjajo s tem, kako bi intenzivno varčevali z energijo, predvsem z uvoženo nafto- Pripravili so enega naj zanimivejših projektov za pretvarjanje premoga v tekočino. Ta čudodelna substanca se imenuje kar-bogel. Beseda je o prečiščenem tekočem premogu, ki ga proizvaja družba za predelavo rud in kemikalij Boldenmining na Švedskem. S tem projektom se namerava Švedska vsaj delno odtrgati od velike odvisnosti od bližnj evzhodnih držav, oziroma njihove nafte. Karbogel pridobivajo z mletjem premoga kakršnekoli kvalitete, nato odvajajo pepel, težke kovine in neorgan-sko žveplo. Po-tem dodajo vodo in milu podobne aditive, ki razkrajajo prečiščen premogov prah v izenačeno suspenzijo, ki je podobna na pol predelani nafti. Disperzant je dobro znana in komercialno zelo eksploatirana kemikalija. Ta firma namerava izkoristiti žveplo, pa tudi nekatere druge ostanke iz te predelave po končanem procesu predelave premoga, in to za uporabo v drugi industriji. Karbogel je možno črpati in potiskati po cevovodih, ter ga skladiščiti za nedoločen čas. Nevarnosti za eksplozijo pa praktično ni. Njegova energetska vrednost znaša 60 °/o napram isti količini nafte pri čistejšem izgorevanju. Zaenkrat ima pravico izdelave premogove tekočine na Švedskem le ta firma, razmišljajo pa že sedaj, da bi to licenco prodali tudi drugim zainteresiranim firmam. Tržišče za energijo je ne le na Švedskem, pač pa tudi drugod na svetu ogromno- V načrtu imajo, da bodo uvozili na Švedsko milijone ton ameriške- ga premoga, namenjenega predelavi'. Rekorden skok v Velenju Dne 13. maja so rudarji REK Velenje — DO Rudnik lignita Velenje dosegli nov rekord. Dosegli so namreč novo rekordno proizvodnjo, ki znaša 22.000 ton nakopanega lignita v enem dnevu. Podobne rekorde so dosegali tudi že v preteklih letih, vendar je ta doslej najvišji. Velenjski rudarji so v prvih štirih mesecih t. 1. in v devetih dneh maja nakopali skupno 1 milijon 816.800 ton premoga, in to v 103 delovnih dneh. Povprečna dnevna proizvodnja znaša 17.639 ton- Za primerjavo naj navedemo, da so rudarji rudnika Velenje v letu 1945 nakopali 182.540 ton lignita in je mesečna proizvodnja znašala 15.212 ton ali 617 ton na dan.Leta 1965 so nakopali že 3 milijone 472.770 ton ali mesečno 289.398 ali 11-461 ton dnevno. Iz vsega tega je razvidno, da je 4500 članski kolektiv rudnika Velenje dosegel v povojnih letih izreden razmah in ogromen napredek. Letošnji proizvodni načrt določa proizvodnjo v višini 4 milijone 700.000 ton lignita. Zveza za sončno energijo 14. maja t- 1. so v Beogradu ustanovili zvezo za sončno energijo. Sonce oziroma njegovo ogromno energetsko bogatstvo izkoriščajo v svetu že nekaj časa. Hiše, ki jih ogrevajo sončni žarki, pa stoje domala že na vseh celinah. Teoretične možnosti za izkoriščanje sončne energije obstajajo že dolga leta, sedaj pa se je začela faza, ko je treba izpopolniti tehnične postopke. Tudi v naši državi v. tem pogledu ne zaostajamo, saj je koncem leta 1980 30 delovnih organizacij že izdelovalo opremo za izkoriščanje sončne energije, podpisali so poseben samoupravni sporazum o sodelovanju, specializaciji in usklajevanju proizvodnega in usklajevalnega programa. Novoustanovljena zveza bo imela pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju tovrstne industrije. Montaža drugega bloka Na gradbišču rudarskoener-getskega kombinata Bitola so začeli z montažo opreme drugega agregata Bitola 2 ž zmogljivostjo 210 MW. Dela bodo končana v 18 mesecih, tako da pričakujejo, da bo TE Bitola 2 pričela obratovati koncem leta 1982. Po dinamiki del na izgradnji TE Bitola 1 pa obstaja možnost, da bi že letos jeseni pričeli poskusno obratovati. Tudi ta blok ima zmogljivost 210 MW- Podpora premogu Pred nedavnim so razpravljali o osnutku predloga družbenega načrta SR Hrvatske za to srednjeročno obdobje, in to delegati skupščine splošnega združenja za energetiko Hrvatske. Menili, so, da je temeljni koncept tega načrta možno sprejeti s tem, da bi obvezno vnesli določene izboljšave in spremembe, ki se nanašajo na energetiko. Poudarek so dali večjemu izkoriščanju premoga v ehergetske potrebe. To potrjuje tudi energetska bilanca Hrvatske za leto 1985. Zato je vnovič nastopilo aktualno vprašanje odpiranja novih premogovnikov in zamenjava porabe premoga namesto mazuta v TE. Raziskave so pokazale, . da imajo v severnem delu Dalmacije, pa tudi Hrvatske, večje rezerve premoga. V letošnjem letu naj bi odprli dva nova premogovnika, in to Hlo-štar in Vrbovo. Do leta 1985 naj bi iz novih in obstoječih premogovnikov pridobili 1,7 milijonov ton premoga. Pokazala se je potreba za izdelavo dolgoročnejše energetske bilance in pa ustanovitev hitrejše poslovne skupnosti za premog, preko katere bi hitreje reševali vsa vprašanja raziskav, proizvodnje in predelave premoga. DOMAČA OPREMA ZA PREMOGOVNIKE V Kolubari so pred 'nedavnim izdelali v kooperaciji z zahodno-nemško firmo Krupp prvi velik domač bager. S tem bo v bodoče omejena nabava tuje tovrst- ne opreme- Jugoslovanskim premogovnikom s površinsko eksploatacijo je potrebnih okoli 105 kombiniranih bagrov s trakom in odlagalcem — do leta 2010. Če bi morali te bagre uvoziti, bi porabili zanje ogromno deviznega denarja. Doslej so bili največ ji površinski kopi pri nas Kolubara, Obilič in Kostolac prisiljeni, da so uvažali tovrstno opremo in rezervne dele. Predvsem so bili prepuščeni sami sebi, kadar je premog kot energetsko gorivo bil potisnjen na drugi tir. Sedaj v »Kolubara Metalu«, ki sodi v sestav REIK Kolubara, proizvajajo okoli 86 °/o rezervnih delpv za uvoženo opremo. V Kolubari so za letošnji 1. maj svečano pričeli z obratovanjem prvega velikega bagra — odlagalca, v katerem je okoli 60 n/o opreme delo delavcev in strokovnjakov DO Kolubara —- Metal, pa tudi drugih domačih moči. Preostalo opremo je dobavil zahodnonemški partner Krupp. (It) NOVI INŽENIRJI RUDARSTVA IN GEOLOGIJE V času od 1. 7. do 31. 12. 1980, so na VTO Montanistika — fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, dokončali študij rudarstva in geologije naslednji diplomanti: a) diplomirani inženirji geologije so postali: Bojana Dolinar,, Darko Peta-uer, Helena Rifelj, .Janez Tomšič in Renato Vidrih b) diplomirani inženirji rudarstva so postali: Agbemadon Kokou Solete, Milenko Mitrov, Mexhit Pllana, Branko Sikovc c) inženirji rudarstva pa: Adem Biščič, Marjan Hace, Miroslav Jegrišnik, Igor Jevšo-var, Janez Mramor in Franc Planinc. Čestitamo! V nekaj vrstah... SIPOREX BO RAZŠIRIL SVOJO PROIZVODNJO Ni še dolgo tega, odkar je bila slavnostno odprta tovarna plinastega betona — Siporex v Kisovcu v Zagorju. Temu smo deloma pripomogli tudi člani kolektiva našega kombinata, saj je bila investicija v dobršni meri posledica zmanjšanja obratovanja in predvidene ukinitve obratovanja v jami Kisovec — Loke. • Dosedanji rezultati v tovarni kažejo, da je bila investicija v celoti opravičena. Celotno proizvodnjo so prodali, tako da bi lahko spričo velikega povpraševanja . prodali še enkrat toliko. Zanimanje za siporexove izdelke je precejšnje. V okviru prizadevanj za povečano proizvodnjo pa so se lotili tudi izboljšanja tehnološkega postopka za izdelavo plinastega betona. To jim je omogočilo povečanje letne proizvodnje za 10 0/°. To je od prejšnjih 90.000 na sedanjih 100.000 m3 izdelkov. Tudi v letošnjem prvem trimesečju je kolektiv, ki šteje 187 članov, presegel svoje planske obveznosti za 4,4 %. Storilnost se je v letošnjih prvih štirih mesecih povečala za 16 °/o. Tudi ostala predvidevanja so bila prekoračena. Intenzivno pa se pripravljajo tudi na povečanje tovarne s tem, da bi lahko podvojili svojo proizvodnjo. Upamo, da jim bo tudi v celoti uspelo. V KOTREDEŽU NOV SPOMENIK NOB V krajevni skupnosti Kotredež so kmalu po končani vojni postavili spomenik v spomin padlim v NOB. Odkrili so ga leta 1947. Cas ga je prerasel, pa tudi okvare so nastale na njem. Zavoljo tega se je krajevna organizacija zveze združenj borcev NOB Selo — Kotredež odločila, da bo postavila nov spomenik padlim borcem in talcem v NOB ter internirancem v obdobju 1941—1945. Postavili ga bodo v obliki 5 m visokega obeliska s tlorisnimi izmerami 60 x 40 cm. Izdelali ga bodo v betonu, medtem ko bodo liki iz NOB izdelani v mozaiku. Postavili ga bodo pred zgradbo novega gasilskega doma v Kotre-dežu, slavnostno pa ga bodo odkrili ob letošnjem dnevu borcev 4. julija. Dela pri oblikovanju likov v mozaiku bo opravil Franc Kopitar, ak. slikar, s svojima sodelavcema iz RELIK-a, Žgalinom in Ostankom. URADNE URE NA OBČINI TRBOVLJE V Biltenu smo že seznanili vse naše sodelavce kombinata s področja Trbovelj, da je občinska skupščina Trbovlje'razširila število uradnih ur tudi v popoldanskem času. Naj povzamemo, da lahko občani Trbovelj od 1. maja dalje urejajo svoje zadeve pri upravnih organih občinske skupščine tudi ob ponedeljkih dopoldan od 8. do 12. in popoldan od 14. do 16. ure. Isto velja tudi za sredo, kar pa je bilo možno že doslej. Nekatere službe pa imajo uradne ure ves delovni čas,to je predvsem sprejemna pisarna, prijavno odjavna služba, matična služba in prijavno odjavna služba za ljudsko obrambo. Za razširitev oziroma dopolnitev svojih uradnih ur se je izvršni svet občine Trbovlje odločil zato, da bi občani in delovni ljudje lahko urejali svoje življenjske, prometne in druge zadeve v izvendelovnem času. Na ta način občinski organi prispevajo svoj delež k stabilizacijskim prizadevanjem organizacij združenega dela. ŠOLA ZA MLADE SAMOUPRAVLJALCE 5. maja letos so v Hrastniku pričeli s poukom v šoli mladih komunistov — samoupravljal-cev. Šolo obiskuje 25 mladincev. Predavanja so v popoldanskem času. Slušatelji bodo imeli več pogovorov o družbeno- ekonomskem in političnem položaju v Hrastniku, obiskali pa bodo tudi nekatere hrastniške organizacije združenega dela. V KS JOŽE MARN SO SLAVILI 10. maja letos so krajani krajevne skupnosti Jože Marn v Zagorju končali s prireditvami ob letošnjem krajevnem prazniku. Vsako leto na ta dan ga slavijo v spomin na 19 ustreljenih talcev. Osmim krajanom so podelili bronasta odličja OF. Slavnostni koncert pa je imel moški pevski zbor Tone Okrogar ob svoji 60-letnici. KURIRČKOVA POŠTA V VARNIH ROKAH V času od 9. do 10. maja t.l. je Kurirčkova pošta v Trbovljah potovala po partizanskih poteh revirske in trboveljske čete. Ustavila se je na Mrzlici, Veheh, Partizanskem vrhu. Nato pa so jo preko Knezdola prinesli v Trbovlje, kjer so imeli na strelišču na Dobrni partizanski miting s kulturnim programom. SEMINAR MARKSIZMA KONČAN Dne 6. maja se je končal trimesečni strnjeni seminar na temo: Teorija in praksa marksizma. Udeležilo se ga je 23 mladih komunistov iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Po končanem seminarju so udeležencem — slušateljem ob krajši slovesnosti podelili diplome. Govorili so tudi o njihovem delu v organizacijah združenega dela od koder izvirajo. Ta generacija je bila že 4. po vrsti, ki so jo obiskovali komunisti iz revirjev. ZACELI SO Z GRADNJO GARDEROB IN SANITARIJ Takoj po prvomajskih praznikih so pričeli na separaciji pre- Društvo upokojencev Trbovlje bo pričelo sredi tega leta z gradnjo novega stanovanjskega bloka za potrebe svojih članov. Zgradili ga bodo v neposredni bližini sedanjega doma upokojencev v Koloniji 1. maja. Postavili ga bodo na mestu, kjer sedaj stojita rudniški stanovanjski hiši Kolonija 1. maja številka 15. in 17. Skupno bodo porušili 21 stanovanj. Foto Milan Cerinšek moga Trbovlje graditi zgradbo, v kateri bodo imeli delavci iz TOZD Separacija Trbovlje, pa tudi iz separacijske delavnice svoje garderobe, kopalnice, sa_ nitarne prostore. Predračunska vrednost je 20 milijonov dinarjev. Potreba po novih prostorih se je pokazala že pred leti, ko so bili odstranjeni stari separacijski objekti. Po drugi strani pa je treba delavcem pripraviti udobnejše pogoje za umivanje, preoblačenje itd. ZACELI SO Z GRADNJO NOVEGA SAMSKEGA DOMA V HRASTNIKU Dne 6. maja t.l. so začeli v zgornjem, delu Hrastnika graditi nov samski dom za rudarje, ki dela_ jo v TOZD Premogovnik Hrastnik, TOZD Premogovnik Ojst_ ro in TOZD RESD Hrastnik. Dosedanji samski dom je že precej star, dotrajan, pa tudi zasta_ rel. Novozgrajeni samski dom bo tvorilo pet paviljonov, v njem pa bo okoli 100 ležišč, družbeno-sanitarni prostori ipd. Dom ■ nameravajo zgraditi do prihodnje pomladi. Stroški pa naj bi znašali okoli 30 milijonov din. Črnomaljsko GOSPODARSTVO JE USPEŠNO Tako kot povsod drugod se tudi v Črnomlju gospodarstvo sre_ čuje z mnogimi težavami. V zadnjih letih so v tej občini zgradili več industrijskih objektov, vendar le-ti ne morejo vsi normalno obratovati. Večina industrije je odvisna od uvoženih surovin, deloma pa je temu kri_ vo tudi dohodkovno in drugo povezovanje gospodarstva iz drugih regij. Zastoj je nastal tudi v investicijski izgradnji. Celotni prihodek so povečali za 36 0/0, CD za 37 0/0, izvoz pa so povečali skoraj za polovico. Ugotavljajo, da so večino del preteklo leto uspešno končali, vendar čutijo, da še ni zaželje-'nih rezultatov. Predvideli so, da bodo pravočasno dokončali 27 načrtovanih projektov, medtem ko jih je dejansko pričelo obratovati le 7. Med temi naj omenimo tovarno Gorenje, ki kasni s proizvodnjo leto dni, kar se precej pozna v črnomaljski občini. Takšnih in podobnih težav pa je še več. Nobena de_ lovna organizacija lani ni končala z izgubo, čeprav so imeli številne težave. Tako so imeli težave v Bel tu, ko je zmanjkalo uvoznega koksa in drugega materiala, nadalje v Belsadu, ko niso imeli dovolj surovin, težave pa so imeli tudi v obratu Beti. Tudi v Črnomlju se srečujejo s tem, da bodo morali uporabljati domače surovine, bolj izkoriščati proizvodne in kadrovske zmogljivosti ter se dohodkovno povezovati. KRŠKO GOSPODARSTVO NAPREDUJE Analitiki v Krški občini ugo_ tavljajo, da so preteklo leto, to je leta 1980, končali razmero_ ma ugodno. Ker tudi v tej ob_ čini ni šlo brez motenj, so se srečevali s težavami pri poma_ n j kanj u reprodukcijskega mate_ riala, to je surovin ipd. To so najbolj občutili v Kovinarski, SOP, IGM, pa tudi v TOZD Metalna v Senovem. Občinski izvršni svet je pripravil nekaj ukrepov za združevanje sredstev v kmetijstvu, ugotovil možnosti za kreditiranje opreme v kovinsko predelovalni industriji ter podprl prodor pomembnejših proizvajalcev ha zunanji trg. Z rudnikom Senovo bodo skušali doseči dogovor o večjem izkopu premoga za domače potrebe, radi pa bi dokončali polnilnico vin in Sig-mat v Brestanici. Zagotoviti bo treba potrebna sredstva. NASIPE BODO ZAZIDALI Včasih področje nasipov v Trbovljah ni bilo posebno zanimivo za industrijsko gradnjo niti za gradnjo novih stanovanjskih blokov. Ker pa v Trbovljah čedalje bolj primanjkuje zazidljivih površin, so se nekatere delovne organizacije odločile, da bi postavile svoje proizvodne in druge objekte tudi na tem območju. Ker je interesentov več, to je predvsem GIF Beton Zasavje — TOZD Operativa Zasavje Trbovlje, Komunala, PTT podjetje, pa tudi TOZD našega kombinata iz DO RGD in DO IMD ter DO ZPT, so se občinski organi odločili, da naroče izdelavo zazidalnega načrta na območju od Žabjeka do Sušnika ter od glavne ceste do La-konce. Pri izdelavi načrta bodo upoštevali nameravano gradnjo nove industrijske ceste od Sušnika preko III. etaže do Žabjeka, položitev toplovodnih cevi, kanalizacije, vodovoda, električnih daljnovodov ipd. Dela okrog izdelave načrta bodo kmalu končana. PRVI MAJ NA MRZLICI Pred zadnjo vojno, in tudi ne_ kaj let po osvoboditvi, so se delavci, delovni ljudje in drugi občani iz revirskih in savinjskih občin radi sestajali na Mrzlici in tako proslavili vsako leto svoj praznik dela 1. maj. Nekaj let nazaj je bila ta navada opuščena, sedaj pa je Planinsko društvo Trbovlje v letošnjem letu vnovič pokrenilo akcijo skupno s samoupravno interesno telesno kulturno skupnostjo in občinskim svetom zveze sindikatov Trbovlje, da bi 1. maj praznovali vsi delavci iz revirskih in savinjskih občin na Mrzlici. Ker dogovor o tem še ni bil sprejet na medobčinski ravni, je bila proslava 1. maj s na Mrzlici letos v nekoliko skromnejšem obsegu, čeravno se je udeležilo preko 1000 občanov. Od teh je preko 700 pohodni, kov dobilo prvič trim značko brezplačno, kar je omogočila SITKS. V planinskem domu na Mrzlici je pripravil moški pevski zbor Zarja pod vodstvom Riharda Beuermana polurni koncert domačih pesmi, vse navzoče pa je toplo pozdravil v znamenju praznovanja prvega maja predsednik PD Trbovlje, Tone Sterniša. Za dobro voljo je skrbel nato harmonikar Lojze Vrtačnik. Množica ljudi se je pozno popoldne zadržala na Mrzlici in praznovala praznik dela. Dan prej, to je 30. aprila v večernih urah, pa je bila proslava 1. maja na Dobrni, na strelišču. Tu je nastopila Delavska godba, Moški pevski zbor Zarja, govornik je bil Ivan Ma-leš, predsednik občinskega sve- ta zveze sindikatov Trbovlje, ZRVS pa je razvila svoj prapor. Ob kresu se je ob zabavni glasbi mudilo daleč v noč veliko število občanov. Srečanje na Dobrni je postalo tekom let tradicionalno. PROSTORSKI PLAN OBČINE TRBOVLJE NA VPOGLED V smislu zakonskih določil so dolžne vse slovenske občine pripraviti svoje prostorske plane. Tako je tudi trboveljska občina naročila izdelavo tega plana IBT — TOZD Projektiva in TOZD Gozdarsko načrtovanje. Le-ta je sedaj pripravljen. Razprava poteka vse te dni v maju. Za posamezne nosilce planiranja so bile organizirane posebne razprave. Prostorski plan je razgrnjen v sejni sobi SOB Trbovlje. NOVO TENISKO IGRIŠČE ODPRTO V naselju Pod gozdom v Trbovljah, nasproti doma socialnih oskrbovancev, so 27. aprila 1.1. ob 9. uri slavnostno odprli novozgrajeno teniško igrišče. Teniški klub Rudar je imel te_ niška igrišča na pomožnem igrišču ŠD Rudar ob ulici Salla-umines. Ker so pred dvema letoma pričeli na tem prostoru graditi velike stanovanjske bloke, je bilo treba izgubljeno igrišče nadomestiti. Tako so po projektu IBT, investitorji: samoupravna stanovanjska skupnost SITKS, in teniški klub Rudar pričeli z zgraditvijo novih igrišč. Dela je izvajalo GIF Beton Zasavje, TOZD Operativa Zasavje, Trbovlje. Zgrajena so štiri igrišča, slačilnice in klubska pisarna. Omenjenega dne se je ob napovedani uri zbralo veliko šte_ vilo občanov k otvoritvi. S slavjem je pričel predsednik TK Rudar Jože Ostanek. Orisal je potek priprav in del, pa tudi delo teniškega kluba Rudar, ki se ponaša z večjimi uspehi svojih članov. Zahvalil se je investitorjem, izvajalcem ter vsem delavcem in ostalim občanom Trbovelj, ki so kakorkoli omo_ gočili zgraditev novih teniških igrišč- Nato pa je naj starejša tenisačica v Trbovljah, Frančiška Goneli, servirala prvo žogo in s tem otvorila novo, zgrajena teniška igrišča. Vsi navzoči so njeno otvoritev po-pozdravili z dolgim ploskanjem. Trener Hribar pa je nato prikazal začetne vaje s pionirji. Število članov tega kluba se je v zadnjem obdobju izredno dvignilo, (tl) Rešitev prvomajske nagradne križanke Vodoravno: OPTIKA. VPIS, PRAZNIK DELA, IREC. ARNO, OLIMPIADA, SEVER, LG, MN. LOPAR, DAN OSVOBODITVE, ANA. EL, MO A VIJ A, EIS, MG, LJUBLJANE, ORK. OSLO, PREMIER, ATLANTSKI OCEAN, EREMIT, NOTA. KUTA, VERDI, FILATELIJA, AN, LECT, OT, EBEN, VEK, SAM. ITALA, RS, KO, UU, PAULI, SRCE, ITA, TRI-ERA. KATRAN. SIGA, LIK, PLANTAN, OMOT, JAREK, DAN JUGOSLOVANSKEGA, RJA, CA, EDO, ER, RN, VOJNEGA LETALSTVA, NAREK, ZRENJANIN, ROKOKO, NELA, OLGA. POLTRAK. ZN, TER, DELNICE, OST, RN, VITICA, TENDER, STEČAJ, KA-OLIN, EN, EOCEN, RIEMANN, LASO, MAO, LIVAR, PEN, ONIC, E, TD, USTA, LAVA, OVES, OLEANDER, TOLMIN, KARO, TUNIKA, ENA, SEL, OJ, EMO, TERAN. RAST, AZIJKA, TITOGRAD, BALKON, KATJA, ANAKONDA, BUTARA. EFEKT, OD, EMU, SAK, PRIBOR, VZLETNA STEZA, RELE, IP, ORGLE, OTO-LIT, EMANUEL, JEANNE, AL, JJ, IS, MIT, URA, NN, IDOL, MOKA, OPREDELITEV , ANDREJ, CECILIJA, PREVALJE, LE, TAJGA, EREVAN, TACEN, URNIK, K AN A AN, NAV, IZ, ROMB, OJ, PANJ, LIPPS, RAKETA, KNA, SOLATA, AT, UČENOST, AMIN AIR, VAJTA, SUROGAT, LIE, POROTA, KN, OVAL, ALAMO, ART, ČREVO, OK, VDOLBINA. MINOS, LORRAINE, TGO, PE, GOJENKA, TLESKANJE, ŠTERN, ILO, DA, TUNIS, ODTOK, MO, URAD, SALMI, OST, VOVK, KANONADA, INTERKALACI-JA, AO, ANILIN, M, VIKI, ELEGAN, ZVONČEK, BB, PLES, OVCA, ARSEN, NIL, AARAU, IO, OCET, EKRAN, TILEN, ALT, APA, SER, RILKE, RETINA, DESKA, DAN MLADOSTI, GRELEC, STEN-TOR. ARAGONIT, AK, ANKARA. ODRA, NA Takšnih srečanj si še želimo... V počastitev OF in 1. maja praznika dela je konferenca sindikata TOZD Premogovnik Trbovlje organizirala dne 11. 4. 1981 tekmovanje v malem nogometu med tretjinami in tehničnim kadrom. Tekmovanje je potekalo v prijetnem tovariškem vzdušju, h kateremu je pripomoglo tudi toplo dopoldne in kar precejšnje število navijačev. Največ pohval je požel vratar Šmid Davorin-Feri. Nekaj pikrih pa je moral prebaviti sodnik, ki je običajno tarča po končani tek- mi. Njegovemu solidnemu sojenju sicer ni kaj oporekati. Zmagala je ekipa druge tretjine. Ta ekipa bo za nagrado dobila odojka na enem od naslednjih srečanj- Seveda ga bodo deležni tudi poraženci. Vsi tekmovalci so se po končani tekmi odžejali vsak z eno steklenico piva, ki se je pošteno prilegla. Prijetno razpoloženi smo se razšli z željo, da bi bilo več takšnih in podobnih srečanj, predvsem na ravni delovnih organizacij in SOZD. Mihael Gosak Tekmovanje v malem nogometu v TOZD Premogovnik Trbovlje. Zmagala je ekipa II. tretjine. Foto Maks Koželj ŽREB JE ODLOČIL Uredništvo našega glasila je prejelo do vključno 8. maja 1981, na objavljeno nagradno križanko ob prvem maju 1981, skupno 27 rešitev. Med reševalce, ki so križanko pravilno rešili, podeljuje uredništvo tri knjižne nagrade, ki jih prejmejo: L nagrada Tanja Drobne, Novi Log 14, 61430 Hrastnik II. nagrada Marjeta Koban, C. 20. julija 2, 61410 Zagorje ob Savi III. nagrada Franc Bombek, Log 22, 61430 Hrastnik Vsem trem nagrajencem čestitamo! Knjižne nagrade bomo poslali po pošti. HUMOR »Hej, Janez, kaj pa kaj ti zdaj delaš?« »Pohištvo prodajam«. »Imaš dober kšeft?« »Ne preveč, do sedaj sem prodal samo svoje pohištvo«. □ • □ »Ali že veš,« pravi soseda, »da je Micka rodila dvojčke, fantka in punčko? Ne vem pa tudi, če ni narobe, da sta punčka in fantek.« □ • □ Po hudi nesreči se zbudi Janez v bolnišnici. »Kje sem?« vpra-Ša,« ali sem že v nebesih?« »Ne, pravi njegova žena, »jaz sem še vedno pri tebi.« □ © □ »Tale čevelj mi pa končno paše,« pravi kupec prodajalki, potem ko je pomeril že cel kup čevljev-»Poslušajte vi«, pravi prodajalka. »To sploh ni čevelj, to je škatla od čevljev.« n e n »No, Janez, kako se kaj počutiš z novimi očali?« »Odlično, veš koliko ljudi sem danes srečal na cesti, ki jih že par let nisem videl.« □ ® □ Pri nekem uradniku že četrt ure zvoni telefon, »Neverjetno,« pravi soseda, »koliko časa ljudje porabijo za telefon.« □ • □ Ne lupite nagi krompirja, tudi krompir ima oči. □ • □ V mesnico je prišla mlada ženska in dejala mesarju: »Prosim vas, dajte mi nekaj, kar se ne bo pripalilo«. in ANEKDOTE E3E2E3E3E3E3E2E3 ESE3E3000 00 Po zadnji podražitvi bencina je rekla Micka Franceljnu: »Sedaj pa res morava začeti šparati. Ti boš nehal piti, jaz te bom pa odvadila kaditi.« □ ® □ »V Žabji vasi obhaja danes neka ženska svoj stoti rojstni dan«, pravi Janez svoji ženi. »Ali bi jo hotela obiskati?« »Zakaj neki?« vpraša žena- »Mogoče bi ta ženska še vedela, kako se prišije gumb na srajco«, pravi Janez. < □ • □ »Škoda«, pravi Janez Franceljnu, »da ni v tvojem novem stanovanju kopalnice.« »Ah, to me nič ne moti,« pravi Francelj, »saj greva z ženo vsako leto za deset dni na Rab.« □ • □ Milan Kovač Glasilo Srečno izdaja SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja, n. sol. o., 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečna Družbeni organ glasila je časopisni svet — predsednik Rudi Kreže. Glasilo ureja uredniški odbor: Jože Skrinar, Hinko Jazbec, Matjaž Ce-rovac, Ivan Gorobinko, Dragica Bregant, Janez Oberžan (predsednik odbora), Emil Kohne (odgovorni urednik), Tine Lenarčič (urednik). Naklada 3.400 izvodov. Za člane kolektiva SOZD REK Edvarda Kardelja je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju republiškega sekretariata za Infor-macije št. 421-1/74 z dne 9. 1. 1974 spada glasilo »Srečno« med proizvode iz 7. točke 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Tisk KTL — TOZD TIKA Trbovlje.