477. štev. V Ljubljani, četrtek dne 24. aprila 1913. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vaak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pomleljkib pa oli 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10’—, četrtletno K 6’—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se ts poSiija upravništvu. :a is: Telefon številka 118. ::: Leto II. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. m Uredništvo In npravnlžtvo: ^ Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica It. 0. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana 'n zahvalo vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju >o-n: pust. — Za odgovor jo priložiti wmko. : k: Telefon številka '18. Skader padel! Ves krščanski svet je včeraj zjutraj zaslišal veselo novico. Ves kulturni svet se je razveseli! nad zmago male evropske države, nad barbarsko turško silo. Ves slovanski svet je pozdravil veliki dogodek, hi je dokazal neizčrpno narodno silo črnogorskega naroda. Padec Skadra jc prišel nenadoma in nepričakovano. Pričakovali sino ta padec nestrpno že od oktobra pieseca, ko so se (dne 20. oktobra) prve črnogorske čete približale Ska-dru. Skader je bil kljub vsem velikim dogodkom v celi vojni osrednja točka, okoli katere se je sukal položaj. Taraboš je bil kakor morski svetilnik, ki je molel nad razburkano balkansko morje. Dokler so s Tara-boša letele turške krogi je — ni moglo biti govora o miru. Brez primere v zgodovini človeštva je boj male črnogorske države za to važno postojanko, ki skriva v sebi usodo Balkana. V trenutku ko je Skader padel, Je izpregovorila o njem stara srbska zgodovina. Srbska narodna pesem poje o zidanju mesta Skadra na Bojani. Ako 'o tem poje narodna pesem, ni dvoma kdo ga je sezidal. In zazidali so v zi-'dovje stolpa, ljubečo srbsko mater, ki Je v stolpu zazidana hrepenela po svojem otroku in je prosila zidarje, da naj ji ne zazida prsi, da ji bodo mogli prinesti k njej otroka in ga bo podojila. Koliko resnice hrani v sebi ta pesem. V Skaderskem zidovju je bila zazidana stara zgodovina — iz nje so mogli črpati svojo silo za boi on), ki so se bojevali z« svojo staro last. Kakor da so šli otroci k materi. Res so jih odganjale turške kro-glje — toda oni so hoteli imeti v svoji lasti stolp, kjer je bila zazidana ljubeča srbska mati. Srbska narodna pesem je postala kakor živa resnica. Sinovi so pri materi. Zgodovina se je prebudiLa. Hudi boji se se vršili za Skader. Od svojega začetka Je bil Skader ena največjih trdnjav na Balkanu. Pri Skadru so se končevali vsi veliki boji za oblast na Balkanu, tu se Je odločila zmaga — Skader Je bil vrata — Iz Adrije v notranji Balkan. Hudi boji so se bili pod obzidjem Skftdr^ Dve leti so nekoč oblegali Turki Skader in ga niso mogli vzeti. Cel Balkan so že imeli v svojih rokah — Skadra niso mogli vzeti. Druga za drugo so padale balkanske države. Po bitki pri Tirnovu (I. 1393) je bila kmalu cela bolgarska 1 v turški oblasti. Po padcu Carigrada (1453.) so bili Turki popolni gospodarji Balkana. L. J459. je bila že cela Srbija turška — 1. 1463. cela Bosna (zadnji kralj 1 omaševič je bil obglavljen). L. 1458. je zasedel sultan Mohamed celo Grško — branil se je še edini Jurij Kastrutič Skanderbeg s pomočjo Rima, Benečanov in Neapla. Celih 24. let se je branil. L. 1468. je umrl in s tem so Turki zavladali tudi okoli Skadra. Zadnji boj za Skader se je bil med Turki in Benečani. Po dolgih bojih so Turki osvojili Skader 1.1479. Torej je bilo zadnje balkansko mesto, ki so ga osvojili. Ni čuda, da se je tudi v tej vojni najdalje držal. Skader }e slovanski — njegov padec je v slavo vsemu slovanstvu. Vidi se torej, da so se za Skader borili narodi, ki so hoteli obvladati — z Jadranskega morja Balkan. Dolgo so Balkanu vladali tujci — Od Carigrada - do Skadra je ležala turška barbarska roka -— in je morila vsako novo sveže življenje. Ko pa je zavel dih svobode po Balkanu, ni bilo nobene sile, ki bi ustavila mogočno samozavest. Po velikih pomladanskih viharjih J« zagrmelo staro strohnelo turško drevo — Skader je zgrmel, kakor spodsekan oreh. Vsi so že skoraj obupali — samo Črnogorci ne. Vso okolico so pokrivali grobovi — šli so preko grobov na nov boj. Vedeli so. kaj pomeni zanje Skader. Zavest v lastno moč je zmagala. Padale so trdnjave: Janina, Dri-nopolje — Skader je stal. Prišlo Je tako daleč, da bi Črnogorci Skader niti ne smeli vzeti. Zgodilo se je nekaj nepričakovanega: Osamljena In zapuščena črna Gora Je vzela Skader, ko so ladje petih velesil plavale po morju v znak protesta. V trenutku, ko so se pripravljali resni ugovori od strani velesil. Ob času ko je Evropa hotela že zaključiti račun. Osamljen ostane ta svetovni dogodek. Črna Gora ie pakazala svojo življenjsko silo. Padec Skadra pomeni nov preobrat v sedanjih važnih evropskih vprašanjih. Napad na Skader pomeni vrhunec junaštva, ki ga je pokazala izmučena črnogorska vojska. — Vsak, ki zna ceniti junaštvo — mora dati zmagovalcem čast. Zmagali so v boju za sveto stvar. LISTEK M. ZEVAKO: V senci jezuita. In Manfredoy obraz Je bil tako prepaden, da je popadla Beatrice huda slutnja; kriknila je: »Pa ne, da bi se bilo vitezu kaj zgodilo?« »Nič, gospa, nič, bodite brez skrbi... Ostavil sem gospoda viteza v Čilem zdravju in dobri volji...« Beatričina misel se je vrnila zdaj iz vso silo k temu mlademu možu, ki je stal pred njo. Pridušen zdihljaj se je izvil iz njenih prs. V prvem trenotku se je zanade-jala, da je našla v njem sina. ki ga išče. Toda yitez De Ragastan ji je bil namigni da se je motila, bralec se gotovo še spominja, kdaj. Kljub temu pa je ohranila Manfredu simpatijo, ki si je sama ni mogla razložiti, in želela vroče, da bi se mu nasmehnila sreča. »Kako je, gospod,« je prašala, »ali se vam je posrečilo vaše podjetje? Prelestna Zileta... deklica, ki sem jo vzljubila iz vse duše.. « Manfred je čutil že par trenot-kov, kako mu vrve vse misli križem po glavi Poslušal je kneginjo, ne da bi bil slišal, kaj govori. Ona je opažala to globoko razburjenost. ki je uavdalala mladega moža,. ■»•UK. Ilii 22. IV. 1913. Razvoj poslednje'bitke za Skader. Zadnje dni je pristanišče Rijo-la na Skaderskem jezeru nudilo sila živahno sliko. Mrzlična nervoznost je vladala povsodi. Vse se je pripravljalo za naskok. Postavljale so se barake za ranjencc, pripravljale ladje za prevoz taistih, vojni materi-jal se je v največji naglici urejeval. Razpoloženje je bilo isto kot pred bitko za Bardanjol. Prihajali so bataljoni in odhajali, vsi z izrazom odločnosti na obrazu. Le eno geslo so poznali vojniki, en glas le sc je širil čez Poljane pod Skadrom: »Skader ali smrt!« Videlo se je, da čete ne prihajajo za to, da se vrnejo pred padcem Skadra. Kdo bi se upal stopiti pred te nove bataljone, polne navdušenja, polne odločnosti, polne preziranja smrti, kdo bi se upal stopiti pred nje tet Jim dati povelje: »Izpred Skadra! Skader dojbi Albanija?!« Takšno povelje bi pomenjalo izbruh revolucije. Vse gibanje je značrlo, da se bliža usodepolni trenutek zmage in življenja ali smrti. Med tem. ko je srbska armada dobila povelje, da zapusti pozicije pred Skadrom, so bili pozvani pod orožje vsi rezervisti in tudi oni, ki so bili manj sposobni, že odpuščeni od armade, ko je prišla srbska pomoč pred Skader. Dne 19. aprila so dospeli pred Skader 4 novi bataljoni. Nekaj dni preje sta odkorakala za Bardanjol še dva bataljona iz okolice Gusinje. Novi bataljoni so bili sestavljeni iz Srbov osvobojenih krajev in oboroženi z ruskimi brzostrelnimi puškami. ki jih je imela cela črnogor-» a ?rn,ac*a- To so takozvane: mo-skovke. S prihodom omenjenih šestih bataljonov pred Skader ie štela Črnogorska vojska 50.000 vojnikov, ki so bili razdeljeni v tri oddelke: Vukotičev, Martinovičev in vojvo-. de Petroviča. Martinovičev oddelek je operiral proti Tarabošu od lezera or je prodiral severno od jezera preko Bardanjola; Petrovičev oddelek 5e pa zasedel postojanke, na katerih so bile srbske čete, predno so bile odpoklicane. Vse je kazalo, da je prvi sunek namenjen Tarabošu, vsled česar so bile ondotne pozicije tudi ojačene, tako. da je Martinovičev oddelek, ki je preje štel 10.000 mož, znašal naposled 20.000 vojnikov. Dokler so se izmenjavale srbske in črnogorske čete, so topovi počivali, samo 17. t. m. je bila ka-nonada nekoliko močnejša, ker so Nikita vrh Skadra. Turki z Brdice poskušali, da z ognjem preprečijo četam vojvode Petroviča zasesti pozicije srbskih čet. Zato so tudi Črnogorci otvorili artilerijski ogenj na turške pozicije, ki so kmalu prenehale z odgovarjanjem. Pri tej priliki Je padlo nekaj strelov v mesto samo, radi česar so Turki takoj prenehali z streljanjem. V tem času se je posrečilo črnogorskim četam zayzeti vse pozicije srbske armade in postaviti poslednje došle težke oblegovalne topove, katerih prevoz je bil vsled preplavbe reke Bojane in Kire za nekaj Časa silno otežkočen. Ko je bilo vse to izvršeno, je dal kralj pq ministrskem svetu povelje za generalni naskok. Začel se ie ljut, strahovit boj, najstrašnejši od vseh prejšnjih. Dva dni neprenehoma noč in dan so bruhali srbski topovi ogenj na turške utrdbe. Meje dežele so se zaprte, vsak dohod in vsak izhod je bil onemogočen. Vesti niso prihajale. Vse je bilo podvrženo strogi cenzuri. Kralj ni hotel, da bi Evropa prekmalu zvedela za vspehe črnogorskih junakov In tako morda preprečila čin. ki povzdigne Čast črnogorskega orožja In Črnogorskega Junaštva na višino ostalih balkanskih zaveznikov. V resnici niso prihajale z bojišča druge vesti, kot, da je v Skadru velika stiska. Poleg tega pa še posebno diplomatične vesti, kakor one, da je črna Gora sprejela mirovne pogoje velesil brezpogojno. Tem vestem nismo verjeli, zato tudi nismo delali z njimi nobenih senzacij. Prihajale so tudi vesti preko Londona in Pariza, da se kralj uda in da že pripravlja tozadevno proklamacijo na narod. Zadnji čas so se razširile tudi vesti, da je k četam pred Skader odšel tudi črnogorski princ Peter, ki naj pripravi. kot ljubljenec vojnikov, vojsko do tega, da zapusti Skader. Vse to so bile sila diplomatične vesti, ki so imele namen: skriti črnogorske operacije. Posrečilo se Je to! Včeraj je pa bila izdana prva črnogorska pozitivna uradna vest, k| je sporočila, da so v noči z 21. na 22. aprila stopile črnogorske čete na ce- li fronti v mogočno ofenzivo in se z vso silo vrgle na turške pozicije. Črnogorci so v porabljali v boju težke srbske topove, ki so s turškimi ba. terijami naravnost pometali. In razdejali celo vrsto turških utrdb. Bitka je trajala celo noč. Bil ja pravcati boj za življenje in smrt. Na vzhodni in jugozapadnl fronti so Črnogorci. potem ko so končali srbski topovi svoje delo, z bajonetnim na^ skokom v nepopisnem klanju zavzeli celo vrsto turških utrdb in razobesili takoj na njih črnogorske zastave: Turki so se branili kakor levi. Črnogorci so sl morali z velikimi izgubami priboriti vsako ped zemlje. Danes ob 7. zjutraj so podvzell Turki z novimi četami, ki se niso vde. iežile ponočne bitke, silen protinapad, a so bile z velikanskimi izgubami odbite na vsej črti. Napad se je popol-notna ponesrečil. Naše izgube so velikanske, a JIM še ni mogoče konstatirati. Na vseh utrdbah okrog Skadra In tudi v mestu samem, vlada nens> vadno živahno vrvenje in gibanje. Danes divja bitka nepretrgoma že cel dan. Črnogorci so napeli vsa sile. da zavzamejo v generalnem naskoku mesto. Padec trdnjave je pričakovati vsako uro, mogoče se zgodi to že tekom današnje noči. — Proti večeruf včerajšnjega dne so Črnogorci z strahovitim naskokom zavzeli utrdbe nal Tarabošu, ki je ključ mesta. S tem sd postali gospodarji Skadra, vsled česar je Essad paša takoj ukazal, da sei ves upor ustavi, — Skader, bivšd prestolno mesto srbske države Zital ne da bi slutila, kaj Jo povzroča. On pa se ni mogel več premagovati. »Vidite, gospa,« je rekel z razburjenim glasom, »kar vam imam povedati, je tako čudno, da ne vem, kako naj se izrazim...« In ko je molčala v svoji osuplost«, mu je prišla nenadoma dobra misel v glavo. Segel je v nedrije po pismo stare ciganke in ga pomolil z drhtečo roko kneginji, rekoč: »čitajte!« Beatrico je prešinilo kakor električna iskra. Bilo je. kakor da Ji je glas Manfredov, njegovo yedenje in silna razburjenost, ki je navdajala vse njegovo bitje v tem trenotku. razodela resnico. Silno so se ji stresle roke, ko je vzela pismo, in ko ga je brala, je bledela čim dalje bolj. Nazadnje pa je zamrmrala, dušeča vzdihljeje, ki so ji tesnili prsi: »Saj sem vedela... saj sem vedela ..« In zgrudila se je vznak. Manfre<' je kriknil od groze in Jo prestregel z rokami ravno še o pravem času, da ni padla na tla. »Gospa 1 Oh, gospa!« ie jecljal nehote in nevede. Čudno in hkrati zelo naravne Je bilo, da mu ni prišlo na um, reči Ji »mati«. Kneginjina omedlevica je trajala Ves bled je mislil Manfred že, da Je umoril svojo mater. Saj je v človeškem življenju marsikaterikrat radost enako mogočna kakor bolečina, jn tnore ugonobiti človeka kljub abotnemu pregovoru, ki pravj, da ni še nihče umrl od veselja. Manfred je položil Beatrico v bližnji naslanjač in zaklical v svojem blaznem obupu na pomoč. Pritekli sta dve ženski, in nujni skrbi se Je posrečilo kmalu, da je kneginja spet odprla oči. Videla je Manfreda sklonjenega nad seboj in zamrmrala vzradoščena: »Moj sin!« Sele zdaj si je upal Manfred reči: »Moja mati!« Zaplakal je in plakal dolgo, dolgo, kakor plakajo mali otročički. Naslednje tri ure so minile kakor ena sama minuta; nepotrebno se nam vidi, poročati o vseh neštetih vprašanjih, ki sta si jih zastavljala mati in sin, nepotrebno tudi, naštevati vse genljive izlive teh dveh žlahtnih bitij, ki sta se razodevali drugo drugemu, izkušaje se spoznati po tako dolgi in bridki ločitvi. Poyejrno samo to. da je Manfred nazadnje mahoma vstal in rekel, da mora iti: spomnil se je bil Lantnčja. Beatrice je prebledela: »Kdo ve? Nemara ga zopet iz-tfubim...« Ta misel se je razodevala ne-dvojbeno v njenih očeh. Toda Manfred jo Je pomiril z ganjenim usmevom in dejal: »Saj nisem več otrok, ki ga lahko ukrade vsaka ciganka, in znam se braniti... zdaj pa še prav posebno! Smrt božja, mati, kar smili se mi tisti ki bi poizkusil ločiti naju dva!« Zdaj je pomerila Beatriče prvikrat vso sinovo postavo. Videla je njegovo moč, njegovo krepko elegantnost, njegovo močno lepoto in njegov smeli nastop. Plamen ponosa je oblil njeno čelo. Vse na njem se ji je zdelo čudovito in vredno občudovanja — celo krepka kletvica, ki mu je bila ušla y navdušenju. Bil je v resnici vredni sin viteza De Ragastana. uri. Manfred je izos.tal jedva dve Ko se je vrnil, ga je spremljalo troje oseb. »Mati,« je rekel kneginji, »evo ti Lantnčja, prijatelja in brata mojega od prvih trenotkov moje mladosti. njega, ki mi je že večkrat otel življenje ... Evo ti gospoda grofa De Monklarja... Ta starček je Lan-tnčjev oče... Tu pa viijiš gospodično Aveto Doletovo, za.ofcenko mojega prijatelja... rad jo imam kakor rodno sestro...« Beatriče je pomolila Lantnčju roko in poljubila Aveto na čelo. Nato se ie začel med niimi vsemi dolg raz- govor, ki se ga edini grof De Mon-klar ni mogel udeležiti. Sklenili so, da ostaneta Aveta in grof Monklar v dvorcu, dočim jo mahneta Manfred in Lantnž v Fon-tenblo. Nato so pokazali Lantnčju, Ave-ti in starcu sobe, ki jim jih je bila dala pripraviti Beatriče. Kaj naj še povemo? Zora je že vstajala, a niti Beatriče. niti Manfred nista mislila na' to. da bi šla počivat; zdelo se jima le, da ne moreta vekomaj izčrpati vsega, kar sta si imela povedati. Toda trebalo se je ločiti. Po tisoč in tisoč priporočilih je zajahal Manfred konja in zdirjal t Lantnčjem proti Fontenbloju. Prvo uro sta prejahala molčey obadva. Manfred in Lantnfi sta se vdajala sleherni svojim mislim... Reči moramo. da so bile Manfredo-ve vse vesele. Bil je v tistem srečnem stanju duha, ko nemogočnosti ni več za človeka, ki skomizga z ramami nad sleherno težavo, namesto da bi se' je bal. Bil je prepričan, da dobi tudi Zileto nazaj: saj Je bil našel svojo mater... Morda mu Je hranila bodočnosti kruta razočaranja... »Kako ti ugaja moja mati?« j« prašal Lantnčja, Lantn6 se je zdrznil, iztrgan ne-nadoma iz žalosti, kj Je polnila nje-' gova premišljevanja. (DaJJe.) (e postai zopet po toliko sto in sto letih srbski oz. črnogorski. Dočakal Je dan osvobojenja. Naj bo simbol!! Čast črnogorskega orožja je rešena. Junaštvo Črnogorcev neoporek-Ijivo! Ves jugoslovanski narod praznuje danes praznik zmagoslavja. Blagor jim, ki ga slave! Po osvobojenju Skadra. Sinoči zvečer so dospele na Cetinje prve vesti o osvobojenju mesta. Zavladalo je velikansko navdušenje, v katerega se je zlila cela tako mehka jugoslovanska duša. Ljudje se objemajo od radosti; prepevajo junaške pesmi; starci jokajo od veselja, da so doživeli dan utešitve svojega hrepenenja in svojih sanj Na čelu zmagoslavne vojske bo vkorakal kralj Črnogorcev v mesto, kjer ga pričakuje osvobojeni narod. Praznik v Belgradu. Kralj Peter je dobil vest o osvobojenju Skadra ob 2 url ponoči. Ob 5. uri zjutraj jo je dobilo ministrstvo. Listi so izšli v slavnostni opremi. Manifestacije so bile veličastne. Na čelu sprevodov, pevajočih srbske junaške pesmi o stari In novi slavi so korakale devojke, oblečene v bela praznična oblačita — simbol vstajenja. Za njimi učeča se mladina. Pred kraljevim dvorom je zapela množica kraljevsko himno. Ginjen s solzami v očeh se je kralj Srbov zahvaljeval. Mučni vtisi! Slovanski Jug se raduje. na Dunaju je pa napravila vest o osvobojenju Skadra — mučen vtis. In že se vrše posvetovanja, kako bodo še naprej kršile velesile mednarodno pravo — pravo zmage. Oflcijozus piše, da bo pripadel Skader za vsako ceno Albaniji. Če ne bo našla Evropa sredstva, našla ga bo kakšna druga država. Deželnozborske volitve na Goriškem. (Informativno poročilo.) Na podlagi novele z dne 12. septembra 1907. št. 32 goriškega dež. zak. obstoji deželni zbor goriško-gradiščanski iz 30 članov: a) iz knezoškofa goriškega, b) iz 29 voljenih poslancev in sicer: I. 6 poslancev velikega posestva. II. 5 poslancev mest in trgov in 2 poslancev iz trgovske zbornice. III. 10 poslancev kmečkih občin. IV. 6 poslancev splošnega volilnega razreda. Za volilno pravico v veleposestvu je merodajen cenzus 200 K zemljiškega davka, za mesta cenzus 20 K, za kmečke občine 8 K, v splošnem razredu voli vsak 241eten mož. Voliini okraji so tako razdeljeni, da volijo y veleposesti vsi italijanski kraji skupaj, slovenski z mestom Gorica pa skupaj. Vsaka skupina ima po 3 poslance. V mestih tvorijo slovenska mesta in tigi eno skupino. ki voli 1 poslanca, vsa laška mesta in Gorica pa drugo skupino, ki yoli 4 poslance. Za volitev poslancev kmečkih občin tvorijo po en vo-lini okraj: a) Goriška okolica (voli 3 poslance), b) Gradiška (3 poslance), e) Tolmin (2 poslanca), d) Sežana (2 poslanca). Za splošni volilni razred volijo kot skupina vse laške občine z Gorico vred in vse slovenske občine skupaj po 3 poslance. Ti mandati so bili v razpuščenem deželnem zboru razdeljeni tako, da so imeli: 1. slovenski naprednjaki 3 veleposestne mandate, 1 kmečki mandat (Sežana — dr. Gregorin) in mestni slovenski mandat. 2. Slovenski klerikalci so imeli vse slovenske kmečke mandate razun sežanskega okraja in vse mandate splošne kurije. 3. Laški liberalci so imeli mestne, veleposestne (laške skupine) in trgovskozbornične mandate. 4. Laški klerikalci pa vse laške kmečke in splošne mandate. Razmerje je tedaj bilo: Slov. naprednjaki; 5 mandatov. Slovenski klerikalci: 9 mandatov, (in en škof). Laški naprednjaki: 9 mandatov. Laški klerikalci: 6 mandatov. Kakor znano so se slovenski klerikalci in laški naprednjaki zdru-iživi v večino, ki je zasedla vsa de-želnoodborniška mesta, potem ko je neljube nasprotne mandate enostavno razveljavila. Pri zadnji volitvi so klerikalci y Sežanščini zmagali le, ker so bili {naprednjaki cepljeni v »naprednjake«. »agrarce« in »samostojne«, iz istega razloga so mogli klerikalci prodreti v goriški okolici s par glasovi večine. Laški klerikalci so zma- gali deloma le s pomočjo slovenskih naprednjakov nad nacionaici, ki so bili podpirani od slovenskih klerikalcev. To velja posebno za furlanski kmečki volilni okraj, v katerem voli nekaj davčno zelo močnih slovenskih občin. Današnje razmere je precej težko opisati: Laški klerikalci v Furlaniji napredujejo. Izvzemši červinjan drže tudi furlanska mesta nekako na polovico v svojih rokah. V Gorici nimajo velike močj. Vendar ni dvoma, da če jim kompaktno pomagajo vsi Slovenci, da zmagajo ne le v kmečki in splošni kuriji ampak tudi v mestih in s tem dosežejo 10 mandatov. Če pa se slovenski glasovi cepijo ali celo proti njim obrnejo, znajo izgubiti vse mandate. Laški liberalci nazadujejo. V veleposesti se morajo zadovoljiti z listo, ki bo sicer napredna, a ne radikalno nacionalna. Trgovsko zbornico seve obdrže. Oslabljeni sp pa močno v Gorici in furlanskih mestih. V Gorici napredujejo Slovenci, v furlanskih mestih pa klerikalci in »av-strijakanti«. Če bi prišlo do enotnega nastopa vseli Slovencev in fui lanskih klerikalcev, se lahko la-ško-napredni stranki zgodi, da izgubi vsako politično veljavo v deželi. Slovenski klerikalci so od zadnjih volitev nekoliko napredovali deloma vsled agitacije takozv. »no-vostrujarjev« deloma vsled krivde naprednjakov samih. Deljeni so v dva tabora: stari (Gregorčič-Ber- buČ) in »novostrujari«, ki se med sabo sovražijo in se tudi po načelih ločijo. Ni izključeno, da med njimi pride v nekaterih okrajih do boja, dasi se tega »stari« zelo boje. Vsekako se bode moč novostrujarjev prenesla tudi v deželni zbor in to izključuje, da ti zopet nastopila doseda-nia koalicija. »Novostrujarjem« je ideal, da zavzame klerikalna stranka vseh 15 slovenskih mandatov in da se potem sklene večina z laškimi klerikalci. Slovenski naprednjaki po deželi niso ravno oslabeli, da še nedavno so osvojjli par močnih občin. Manjkalo pa je nekaj časa enotnega vodstva. Zdai so se v ta namen vsi naprednjaki zložili v »Slovensko politično društvo« v Gorici. Kakor se čuje. so vse vesti o kakih kompromisih med naprednimi veleposestniki in klerikalci neresnične. Pač pa je gotovo, da bodo naprednjaki nastopili v vseh okrajih. Če bodo složni in srečni v izbiri kandidatov, bodo nele obdržali Gregoma, ampak tudi o-Svojili Stepančičev mandat v sežanskem glavarstvu, kajti dobro 70% volilcev v tem okraju Je naprednih. Pa tudi zmaga v goriški okolici je verjetna. Nove volitve se vrše od 13. julija naprej do avgusta.. Pač zelo neprimerna doba za kmetovalca! Dnevni pregled. Avstrijska skrb za albanske šole. Naša ljuba Avstrija si napravlja sive lase, pa vse samo radi ljubezni do ljubeznjivih Albancev. Pametne in resnične so besede, ki jih prinaša o tej veliki skrbi goriška »Soča«: Taka skrb za šole za Albance! Umetnejša bi bila skrb za šolo doma, za domače narode, za vsakega v njega lastnem jeziku. Tu se vlada ne gane, tu doma pusti, da privilegirani trije narodi; nemški, madjarski in italijanski delajo kar hočejo z ljudsko šolo, namenjeno Slovanom. Odpirajo se nemške, madjarske in italijanske šole, slovanskih kolikor mogoče malo; velikanske težkoče so ob mejah ali kjer bivata skupaj Slovan in Nemec ali Madjar ali Italijan. Tako številnim Čehom na Dunaju ne privoščijo šole, škandali, sramota za kulturonosce. so se vršili s temi šolami, na Dunaju, v Pcštorni itd. Na Štajerskem, na Koroškem usiljujejo nemške šole, koroški Slovenci sploh še nimajo svojih slovenskih šol, v Primorju silijo nam iltalijanske. Na Hrvaškem odpiiajo madjarske šole, med Slovaki madjarske. Slovanskih šol ne! to Se geslo privilegiranih treh narodov. In kjer mogoče zapreti, naj se zapre slovanska šola! Grozovitosti, nečuveni škandali v sramoto dvajsetemu stoletju so se vršili v tem oziru širom Avstro-Ogrske. ki pa ima sedaj čudovito visoko skrb za albanske šole. Vprašanje na knezoškofijskl or-dinarijat. Odkar stoji Ježica, so vedno župniki opravljali cerkveno opravilo. Kako se strinja s predpisi to, kar dela sedanji župnik? Pusti si plačevati za molitve, ki jih pa mesto njega opravljajo razne ženske. Kako se more opravičiti dejstvo, da v razredu učiteljice Malovrh poučuje učiteljica sama verouk. Ljudje se čez to pritožujejo, ker je učiteljica neprimerno stroga, dasiravno, kakor sama trdi — ne zna potrebne snovi. Učiteljica omogočuje župniku agiti- rati in delati zdražbo, — Starši učencev. Izpreinembe v naučni službi. Sloven. dr. Primožič ie dobil naslov dvornega, svetnika in gre iz nauč-nega ministrstva V Zader kot dež. šolski nadzornik. Cenjenim podružnicam družbe sv. Cirila in Metoda vsem. Družba sv. Cirila in Metoda Vas vljudno prosi, da skličete prav kmalu podružnični občni zbor in nam na (priloženi) tiskanici naznanite ime. stan in bivališče odbornikov, oziroma odbornic, število raznih članov in imena delegatov za letošnjo veliko skupščino. Glasom določil § 14, zadnji odstavek družbenih pravil se ustanavlja število podružničnih zastopnikov tako. da je po stanju družbenikov dne 31. decembra preteklega leta na vsakih 50 družbenikov en zastopnik, vendar pa mora vsaka podružnica imeti najmanj enega zastopnika. Ta sporočila so nam potrebna za predpriprave k veliki skupščini in za sestavo družbmega koledarja. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 'dne 19. aprila 1913. Iz Karlovca se nam piše: Našo mestno čitalnico in knjižnico obiskuje dosti Slovencev, zlasti vojakov, katerih pa zaradi pomanjkanja slovenskega čtiva ne moremo zadovoljiti. Ker ima knjižnica dosti duplikatov beletrističnih in poučnih knjig v hrvatskem jeziku, rada zamenja te knjige za slovenske. Zlasti dobro bi prišle Matične knjige, leposlovni listi, nekatere Mohorjeve itd. S tem se bo delalo na zbližanju nas Hrvatov in Slovencev, na drugi strani pa skrbelo za čtivo slovenskim vojakom v. Karlovcu. Natančnejša pojasnila daje »Gradska knjižnica v Karlovcu.« (Op. ttred. Priporočamo to prošnjo vsem, ki jim je mar ljudske prosvete.) Smrten padec. Pretekli petek je popravljal 541etni posestnik Ant. Kranjc iz Trnovega pri Ilirski Bistrici streho svojega gospodarskega poslopja. Nenadoma je padel z višine štirih metrov tako nesrečno na tla, da ie v par urah nato umrl. V znamenju noža. Kajžar Jernej Kerničar iz kranjske okolice se je začel oni dan brez vkakega vzroka prepirati z nekim posestnikovim sinom, ki ga je med prepirom sunil z nožem v desno roko in ga težko poškodoval. Nočni napad. Ko je šel pretekli četrtek posestnik Martin Prešeren iz Rečice ponoči domov, sta ga pred neko hišo v domači vasi napadla dva fanta in to brez vsakega vzroka. Fanta sta obdelavala Prešerna s palicami in z nožem in sta ga težko poškodovala. S Prešernom je bil tudi njegov 211etni sin Milan, katerega sta ona fanta ravno tako pretepla kakor njegovega očeta. Aretacija tatu. Preteklo soboto popoldne se je splazil 171etni čevljarski pomočnik Peter Kaiser v stanovanje Marije Snoj v Dravljah in je ukradel iz neke škrinje za obleko 68 kron. Z ukradenim denarjem si je Kaiser nabavil več malenkosti, dočim je ostali denar zapravil v veseli družbi. Predvčerajšnjem so Kaiserja v Spodnji biškl aretirali in ga izročili deželnemu sodišču v Ljubljani. Smrt milijonarja. Pretekli petek je umrl v Madridu španski železniški kralj Marinez Rivas. Zapustil je 300 milijonov kron premoženja. Marinez Rivas je ustanovitelj vseh velikih španskih vojnih ladij. Oporoka milijonarja Morgana. Kakor je »Dan« že poročal, je pred kratkim umrl svetovno znani milijonar Morgan. Vesti iz Novega Jorka sedaj poročajo, da je^ Morgan vse svoje ogromno premoženje zapustil svojemu sinu -J0'1011- Obglavljenje pariških avtoapa-šev. Dne 19. aprila je znani panski rabelj Deibler obglavil v Versejlu roparskega morilca Barreja. Dne 21. aprila t. 1. pa so stopili pod gi ljotino trije voditelji zna™h _ pariških avtoapašev; Soudy, Momer in Callemin. V nedeljo zjutraj so pripeljali giljotino iz Versejla v Pariz in ob 1. uri ponoči so republikanske garde zaprle buljvar Arago pred ječo. kjer so bili zaprti imenovani apaši. Da ne bi bilo preveč radovednega občinstva, so oblasti naznanile. da se bo obglavljenje vršilo šele v torek zjutraj. Zločince so pripeljali na vozu iz ječe Pred oder, kjer bi morali biti obglavljeni. Malo prej se jim je naznanilo, da je predsednik republike odklonil njih prošnjo za pomiloščenje. Soudy je prvi stopil na voz, stresji se je m rekel: »Brr, danes je mraz!« Stopil je tudi prvi pod giljotino. Callemin se je obnašal, kakor bi ga ^ela stvar prav nič ne brigala in je ostal skoz in skoz hladnokrven. Monier je rekel zaničljivo: »Na svidenje, moja gospoda!« Slučaj je nanesel, da je ta zločinec isti dan obhajal ravno svoj 23. rojst. dan. Razun zastopnikov oblasti je prisostvovalo obglavljenju, tudi 200„žurnalistov. Od časa velike revolucije, se je zgodilo to pot prvič, rda so bili trije zločinci v enem dnevu obglavljeni. To so torej zadnji odmevi iz procesa proti pariškim avtoapašem. Kako Angleži poznajo Slovane. V lepi zbirki cenili knjig na Angleškem Everymans library izhaja sedaj enciklopedija, ki bo imela 12 zvezkov (knjig) navadne velikosti knjižnice Everymans library po 1 s. V prvem zvezku se govori o Avstriji in zanimivo je. kako neinformirani so drugi narodi o Slovanih. V onem članku se govori o Slovanih, da se v Avstriji delijo na Čehe, Ru-sine in Poljake. Pisatelju torej ni nič znanega o Slovencih in Srbo-lrvatih, dočim ima o Italijanih podrobno razdelitev. Tudi kar se tiče ezika, je zanimivo, da pisatelj pravi. da so vladajoči jeziki nemščina, madjarsčina in češčina. Dobro bi bilo, da bi za to poklicani faktorji pravem času opozorili redakcijo, naj prinašajo članki v nadaljnih zvezkih, kar se slovanskih zadev tiče. le prave in popolne informacije, tla ne bodo bralci gledali na Slovane skozi nemške naočnike. Grozen čin iz maščevanja. Ka-(or se iz Pariza poroča, je dobil dne 19. t. m. tamošnji profesor godbe Sully po pošti zavitek, katerega je odprl v prisotnosti svojih sorodnikov. Zavitek je eksplodiral in profesor Sully, njegova žena, njegova mati in njegpvi sinovi so bili vsled eksplozije težko ranjeni. Po preiskavi se je dognalo, da je bila v zavitku bomba, napolnjena s smodnikom. Tu gre očividno za čin maščevanja, vendar profesor Sully ne more nobenega, človeka sumiti, ki bi napravil s kakega vzroka ta napad nanj in na njegovo družino. Obsodba tatinske dvojice. Garnizijsko sodišče na Dunaju je dne 22. aprila t. 1. obsodilo na pet let težke ječe dezerterja Antona Kop-ko, ki je skupno s svojo ljubico, neko kuharico, ukradel višjemu stavbnemu svetniku Redlichu dragocenosti v vrednosti 10.000 K. Kopka je ukradel tudi nekemu grofu več kin-ča. Njegova ljubica je bila že prej nekoč radi tatvine obsojena na štiri leta težke ječe. Ukaz železniškega ministra glede nezavarovanih igel na damskih klobukih. Železniški minister je te dni izdal naredbo, da se bo noša nezavarovanih igel na damskih klobukih v železniških vozovih kaznovala z globo od 2 do 200 K. oziroma z zaporom od šestih ur do štirinajstih dni. Poštni urad zgorel. Dne 22. t. m. je zjutraj zgorel poštni urad v Kirchdorfu pri Sv. Ivanu na Tirolskem. Posrečilo se je, vrednostne stvari rešiti. Grozna rodbinska drama. Kakor se iz Marselja poroča, je dne 22. t. m. neki Jean Tongmola prerezal svojim trem otrokom in svoji ženi vrat. Nato si je še sam pognal krogljo v glavo. Cela rodbina je bila v par minutah mrtva. Smrtna obsodba. Porotno sodišče na Dunaju je dne 21. aprila t. 1. v pozni nočni uri obsodilo obtoženca Skvarila, ki je umoril svojo ljubico. na smrt na vislicah. Knez Robert Windischgratz umrl. Na Dunaju je v pondeljek ponoči umrl knez Robert NVindisch-gratz v starosti 82 let na vnetju pljuč. Tatinski železniški uslužbenci. Kakor se iz Krakova poroča, se je prišlo dne 21. t. m. na tamošnjem kolodvoru severne žcleznice na sled prav občutni škodi. Dva železniška uslužbenca na tamošnji postaji so aretirali, tretji je ušel. Nezgoda največjega parnika sveta. Dne 22. t. m. je hotel pluti novi parnik linije Hamburg-Amerika »Imperator«, ki je doslej največii parnik na svetu, po dolenji ^Labi. Pri Altoni pa je zadel na dno. Šele proti večeru se je parnik mogel ganiti. Nenadoma zblaznel. Četovodja 69. infanterijskega polka v Stuhl-vveissenburgu Franc Maier je postal dne 21. aprila t. 1. nenadoma blazen v tamošnji vojašnici. Zgrabil je ostro nabito službeno puško in je iz-piožil iz nje deset strelov. Vojaki, ki so še spali, so se vsled tega seveda zbudili, toda nihče izmed njih se ni upal k blaznemu tovarišu, ki je pretil, da bo vsakega ustrelil, ki se mu bo približal. Slednjič so blaznemu četovodji iztrgali puško, zvezali ga in odpeljali v garnizijsko bolnišnico. Iz pisma katoliškega duhovnika kateheta svoji ljubici, katero jo ljubezen naposled spravila v — vodo. »Ti se bojiš, moja čista deva, da si Ti kaj zgodi, če me ljubiš. Ne boj se. Tebi se ničesar ne zgodi, ko te Poljubljam in stiskam v objemu. 1«> en-tiš srečo moje ljubezni in laz čutim olajšanje otročjega semena m s tem Sffc S&aJsky). Dr! bogoslovja Hrachoy*ky Je oni mož, vsled katerega je izvršila samomor njegova ljubica .Marija Pavlikova iz Kolina. Skočila je namreč v relco, kjer je utonila. Bivšega lemenatarja napadla verska blaznost. Ze davno je znano, kako se vzgajajo mladi ljudje v seminarjih. Tudi Ladislav Turek iz Prage je študiral teologično fakulteto, ker je hotel postati duhovnik, Pred koncem pa je odšel iz seminarja, kjer bi moral biti posvečen in je dobil mesto pri policiji in to v varnostnem oddelku. Tam lake ljudi potrebujejo, Pridne in pobožne. Predvčerajšnjem pa so Turka prijeli na dvorišču teologične fakultete y Pragi. Obnašal se je zelo čudno in je pridigoval, da je svetnik. Po zdravniški preiskavi so odpeljali reveža v zavod za umobolne. Napadla ga je verska blaznost. Nesrečen zakon. 351etni strojevodja pri državni železnici v Brnu, Franc Chmeliček že leto dni ni živel skupaj s svojo ženo. Pred enim letom mu je žena ušla in nesrečni soprog je do tega časa neprestano iskal priložnost, da bi svojo ženo zopet pripeljal domov. To pa se mu ni posrečilo, žena se ni hotela vrniti iii to je Chmelička slednjič tako užalilo, da je sklenil napraviti vsemu konec. Predvčerajšnjem zvečer se je skril pri hiši, kjer je stanovala njegova žena pri svojih stariših. Nato je zlezel uo stopnjicah, ki so držale v podstrešje, ker je žena stanovala y tretjem nadstropju. Ko je stopila iz svojega stanovanja, je skočil Chmeliček iz svojega skrivališča in je sprožil nanjo strel iz brovniuga. Krogla je zadela ženo v leket desne roke in jo težko ranila. Chmelič-kova žena je zbežala v svoje stanovanje, dočim se je njen mož obrnil in sprožil sebi v glavo. Pri tem pa se prvič ni zadel. Druga krogla ga je zadela v sence, toda slabo, tako. da se je Chmeliček le težko ranil. Oba obstreljenca so odpeljali v bolnišnico. Usmiljeni brat — samomorilec. V samostanu usmiljenih bratov v Brnu se je .obesil te dni zakristan brat Martin Fičal. Postal je žrtev izkoriščevalcev. Dobil je grozilno pismo, v katerem se je od njega zahteval denar. Ker Fičal ni mogel spolniti grozilnega ukaza, se je obesil. Pisce onega grozilnega pisma pa so zasledili in so jih izročili sodišču. Smrten skok. V Mautovi na Češkem se je sprehajal 201etni rudar Jožef Stalil med plesno zabavo, ki je bila prirejena predvčerajnšjem v ta-mošnjem kraju, po visokem podu za godce. Neki njegov tovariš ga ie tam zasledil in je hitel za njim, da bi ga pripeljal doli. Stalil pa se ni pustil prijeti in je hotel skočiti z visokega odra v plesno dvorano. Pri skoku pa je obvisel za peto in je padel nato z največjo silo v dvorano na glavo in si je razbil lobanjo. Odpeljali so ga nato k njegovi rodbini, kjer je kmalu nato vsled smrtne rane umrl. Potopljeno mesto. Grško mornariško ministrstvo naznanja, da je izsledil lajtnant Bakopulos vzhodno od otoka Lemnos v morski globini razvaline, ki so najbrž preostanek antičnega mesta, ki se je potopilo v morje. Razvaline se razširjajo v o-krožju treh milj. Ministrstvo ie odredilo znanstveno preiskavo. Pri trganju svetlic smrtno ponesrečil. Na takozvani okrogli steni pri Thauru na Tirolskem je padel te dni pri trganju alpskih cvetlic v brezdno Martin Rigger iz Inomosta. Nesrečnež je bil na mestu mrtev. Četrt milijona rubljev poneveril. Kakor se iz Petrograda poroča, je dne 20. aprila t. 1. poneveril ravnatelj tamošnje Asov-Donske banke Steindlin četrt milijon* rubljev. Steindlin je s poneverjenim denarjem pobegnil v družbi neke kabaretne igralke v inozemstvo. Ljubljana. — Kako smo praznovali padec Skadra v Ljubljani. Včeraj se je okoli 10. ure raznesla po Ljubija111 novica, da je Skader padel, tu or pozna zanimanje in navdušenje naših Ljubljančanov, ta ]e prepričan, da bi bile včeraj iz ljubljanskih hiš zaplapolale slovenske trobojnice, Ker je to bilo prepovedano — se ie slavil ta dogodek v srcih — ins*?er tako, da je vsak lahko videl, koliko veselja in navdušenja se skriva pri nas. Ljudje so se pozdravlja h po ulicah kratko: »Skader ie padel« -— ali pa kratko: »Pf^f1 "P^el«. Tako je šel prijatelj nnmo prijatelja. znanec mimo znanca, in vsak je mislil svoje. Tako smo slavili Slovenci ta veliki slovanski dogodek ob času, ko krščanskim narodom ni dovoljeno javno pokazati svojo radost nad krščansko zmago. Nekdaj se je pridigovala po krščanskem svetu križarska vojska proti Turkom. zdaj pa krščanski svet skoraj ne sme proslaviti krščanske zmage. Napredek! — Vohuni ln špljonl so imeli včeraj mnogo dela. Bilo jih Je polno po ulicah in .v, javnih lokalih. Vče- raj zvečer je marsikdo izpil kak kozarec na zmago Skadra. Saj tfe bilo povsod mnogo stave, ki se je deloma že izpila kot zgubljena — in se je zdaj morala drugič piti. Pri tem se je seveda rekla marsikatera navdušena beseda in zapeli r smo tudi — saj so zmagali bratje Črnogorci nad Turki. — Kontiscirana čuvava. Ob pozni uri je prišlo poročilo, da so bila v Dalmaciji vsa čuvstva kon-fiscirana. Lep piruh so dobili Črnogorci za velilconoč. Danes je namreč pri pravoslavnih veliki četrtek in v nedeljo je velikanoč. Da se ne pozabi, kdaj je padel Skader, naj vsak Slovenec ve, da je na dan 23. aprila pred dvema letoma padla Ljubljana, izdana po klerikalcih. Dr. Oražem se je včeraj vrnil iz Niša domov. Prinesel ie zanimive spomine, med drugim tudi kruh izpred Drinopolja. ki kaže kako so živeli junaki. Tudi fotografije iz obleganja je prinesel. Dr. Oražen se je pri bolnikih sam dvakrat inficiral. Ranjenci izpred Drinopolja so mnogi težko bolni (tifus, omrzline, kolera itd.) — Vprašanie sokolskega zleta. Včerajšnji »Slov. Sokol« prinaša o zletu prepoved in rekurz glede sokolskega zleta. Kakor znano, je vlada zlet prepovedala, sklicujoč se na določila § 6, postave z dne 15. nov. 1867. drž. zakona št. 135. z ozirom na Javni red in mir: Proti temu je vložila Slov. sok. zveza sledeči rekurz: C. kr. deželnemu predsedni-štvu v Ljubljani. Pritožba Slovenske sokolske zveze v Ljubljani proti odloku z 13. marca 1913 št. 294/Pol. na c. kr. ministrstvo za notranje stvari. Proti gori navedenemu odloku, s katerim se nam je prepovedal nameravani slovenski vsesokol-ski zlet v Ljubljani, zglašamo pravočasno tole pritožbo. Že lepo vrsto let se vršijo v Pragi vsesokolski zleti, jcaterih se v velikem številu udeležujejo ne samo češka sokolska društva, temveč tudi druge avstrif-ske in neavstrijske slovanske sokolske organizacije in zastopniki »Evropske telovadne zveze.« Naravnost ogromna pa ie bila udeležba na lanskem sokolskem zletu, katerega so se aktivno udeležile skotai vse telovadne zveze, združene v omenjeni Evropski telovadni zvezi«. Kljub temu, ali morda ravno zato so ta zlet počastili tudi visoki državni dostojanstveniki, pred vsemi dva aktivna ministra* c. kr. namestnik za Češko, najvišji vojaški poveljniki na Češkem in inuogo drugih civilnih in vojaških funkcionarjev, najboljši dokaz, da vsi ti funkcionarji ne smatrajo Sokolstva za faktor, ki bi bil nevaren javnemu miru in redu. V resnici se vkljub naravnost og&om-ni udeležbi in navzočnosti najrazličnejših narodnosti tudi iz tujih držav ni kakil javni mir in red niti najmanje, izvzemši nevšečni prizor, ki so ga po samih izjavah vlade provocirali nemški burši na Prikopih, ki ga le pa policija takoj udušila. To, kar se je izvršilo v naravnost vzornem redu v Pragi in kan je izzvalo občudovanje posebno tudi v inozemstvu, je hotela Slovenska sokolska zveza vprizoriti v mnogo manjšem slogu v Ljubljani. Kar pa je c. kr. namestništvo v Pragi ne samo dovolilo temveč tudi na vse mogoče načine podpiralo (n. pr. s pripušča-njem uradnih in vojaških poslopij, z denarno podporo in slično), to s£ na Kranjskem označuje kot nevarno za javni mir in red! A c. kr. deželno predsedništvo ni smatralo niti za potrebno, da bi vsaj z eno besedo dalo razumeti, v čem obstoji ta velika nevarnost, radi katers se prepoveduje prireditev, o kateri pišejo že strokovni listi vse Evrope.! V Ljubljani so se vršile slišne prireditve že mnogokrat, no, še nikdar se ni ob takih prilikah kalil javni inir iti red in disciplino celo vpričo očitih provokacij. Takih provokacij pa v, našem primeru ni pričakovati, kor. skoraj vse prebivalstvo ljubljanskega mesta očito simpatizira z našo prireditvijo. Zelo lahko bode zatorej vzdrževanje javnega miru in reda. Res čudno bi bilo, da bi se c. kr. policija ne bi upala prevzeti odgovornosti za mir in red, ko je prejšnja mestna policija ob enakih prilikah rešila svojo nalogo izvrstno. Tudi si dovoljujemo opozarjati na veliko gmotno škodo, ki bi jo imelo ljubljansko prebivalstvo, ako izostane nameravana prireditev. Vladajoča denarna kriza in posledice delne mobilizacije so povzročile že toliko škode, da bode treba precej let, preden se razmere zopet izboljšajo. Z veseljem je zato ljubljansko prebivalstvo od nameravanega zleta pričakovalo povzdigo tujskega prometa in s tem tudi večji pritok dohodkov. Ali hoče vlada 'fes poostriti obstoječo neznosno krizo in pripraviti ljudstvo ob pričakovani zaslužek? Ako pa tičijo morda za izpodbijanim odlokom ka- ki politični razlogi, potem prosimo, naj se nam ti razlogi vsaj naznanijo, ker zahteva čast sokolskih društev* da se jih ne sumniči s prikritimi na-migavanji. Proti javnemu miru in redu se sokolska društva niso še nikdar pregrešila in zato imajo pravico znati, iz katerega razloga se jim hoče prepovedati prireditev, ki bi kakor lanski praški zlet, le služila v čast slovenskih Sokolov in njihove ožje in širje domovine. Prosimo zato. naj visoko c. kr. ministrstvo razveljavi izpodbijani odlok in dovoli nameravani zlet. Predsedstvo Slovenske sokolske zveze. »Slovenec« je odgovoril na včerajšnjo vprašanje, v katerem ga poživljamo, naj pove koliko je denarja odnesel mali steber klerikalne stranke Ivan Sajovic. Odnesel je 10.000 kron, ki so šli Iz žepa rimskih romarjev. Omenjamo le še. da se za 10.000 K ve, da jih je vzel. Najbrže bo tudi radi Smolnikarja moral »Slovenec« povedati kaj drugega, kot je povedal v včerajšnji izjavi. — Kdo ie bil še v Rimu. Kakor se sliši, je bilo v Rimu tudi nekaj deželnih uradnikov, ki so menda na lašč za to dobili dopust. Po večini so seveda porabili to priliko za lep pomladanski izlet. Mi jim ga prav privoščimo — saj Rim si je vredno ogledati — tudi če ni človek preveč pobožen. — Na pošti se dogajajo čudne reči. Včeraj Je dobil neki gospod odprto pismo — ker je bilo na naslovu par besedi v cirilici. Kaj niti poštne tajnosti ni več. — Tvrdka Seravallo In slovenski delavci. V začetku je imela ta tvrdka tudi nekaj slovenskih delavcev zaposlenih, ali sedaj je pa vse odslovila in najela same Italijane. To je tista tvrdka, katera je že lepe tisočake zaslužila od mesta: za časa volitev .v trg. in obrtno zbornico se pa ni hotela volitev udeležiti, samo da ji ni bilo treba napredno voliti. Upamo, da se bode magistrat zavzel za to, da ostane slovenski denar tudi med Slovenci, ker med ljudstvom je splošna nevolja. — Očividci. Prepir med strojnikom in kurjači. V hotelu Union imajo strojnika Hebeina, ki je po protekciji prišel na svoje mesto in nima za svoj posel posebnih zmožnosti. Zato je prišlo med njim in dvema kurjačema večkrat do spora.. Včeraj se je zopet vnel prepir med prvim strojnikom in med kurjačem, ki Je že osem let v službi in svoj posel dobro razume. Strojnik je hotel kurjača pretepati in ga scganjal proč. Osobje in tujci so gledali ta prizor tehničnih strok in so se zgražali nad tem, da je strojnik kazal svojo oblastnost. Odbor hotela »Union« bo menda o tej domači pravdi po pravici razsodil. — Izkopali so včeraj delavci, ki kopljejo rov poleg semenišča ob Ljubljanici, človeško okostje, star meč in kopito konjske noge-, od kod to izhaja, je še neznano. — Veverice v tivolskih gozdovih. Ko se ni smel v jeseni kostanj pobirati po gozdu, ga je veliko ostalo čez zimo.-Vsled obilega živeža se je pa priteplo veliko veveric v ta gozd, ki bodo sedaj prava nadloga ptičjim gnezdom. Včeraj Je pisec teh vrstic videl na lastne oči, kako Je šla veverica do gnezda, ki si ga je Šinkovec napravil, in ga je odpodila. Ker so pa te ljubke živalice tako navajene, da pridejo k človeku in mu kar iz roke zobljejo. Tujci se kar ne morejo temu prečuditi. Sedaj pa grozi ptičjemu zarodu pogin od veveric, katerim gredo posebno jajčeca v slast. Magistrat naj jih ukaže postreliati. kakor jih je pred leti gospod Sulc, da ostane ptičji zarod. Nekaj bo treba ukreniti. — čevljar}! obrtniki In trgovci s čevlji. Glasom odločbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 28. decembra 1912 v zadevi glede prodaje in izdelovanja čevljarskih izdelkov, trgovci s čevlji ne smejo prevzeti v svojih prodajalnah čevljarskih del po meri in popravil čevljev, niti Jih ne smejo izvrševati na svoj račun. Občinstvo se uljudno prosi, da izroča dela po meri kakor tudi popravila čevljev le čevljarjem, ki izvršujejo svojo čevljarsko obrt. — Telovadno društvo »Sokol II.« je priredilo v nedeljo popoldne pešizlet, ki je kar najlepše uspel. Krasen spomladni dan je izvabil ra-zun Sokolov v kroju, 35 po številu, še toliko občinstva, da je število izletnikov narastlo približno na 100 oseb. Z močnim trobentaškim zborom na čelu je odkorakala četa od zbirališča skozi Trnovo v Mestni log. kjer je naenkrat Ljubljanica prekinila nadaljni pohod, in treba se je bilo izročiti veščim rokam ljubljani-činega Harona in njegov.e pomočnice, ki sta po poldrugo uro trajajočem prevozu spravila občinstvo preko narastle Ljubljanice na zaželjeiii drugi breg. — In zopet je krenila četa čilo in krepko mimo Podpeči V Notranje Gorice, kjer so jo pričakovali goriški in kamniški bratje. Po primernih pozdravnih besedah ln po kratkem odpočitku, so nastopili telovadci »Sokola II.« ter elegantno in dovršeno izvajali proste vaje, za kar so želi od domačega občinstva navdušeno pohvalo. Še kratek odmor, zapela je trobka načelnikova in pozvala k odhodu in med navdušenimi nazdar klici so izletniki odkorakali zopet preko Brezovice in Viča proti Ljubljani, 'kjer so se na izhodišču razšli veseli in zadovoljni, želeč si še mnogo enakih prireditev. Izleta, ki je trajal od 1—9. ure zvečer, so se udeležili zastopniki drugih društev, zlasti »Sokola L« in njegovega odseka v Mostah in skoraj polnoštevilno telovadke »Sokola II.« — »Sokolu II.« je častitati na tako lepem izletu, pri katerem sta se pokazali sokolska disciplina in vzgoja V svoji popolnosti in vsestranosti. — Zahvala. Odbor slov. pevskega društva »Ljubljanski Zvon« se tem potom najiskreneje zahvaljuje gdč. Ivanki Hrastovi, gg. Mirku Deželi in Antonu Trostu za njihovo nesebično in požrtvovalno sodelovanje na našem sobotnem koncertu. Za umetniški užitek smo jim iz srca hvaležni! Za odbor »Lj. Zvona«: dr. Anton Švigelj, tč. predsednik. Janko Zorko, tč. tajnik. — Popravek. K včerajšnjemu poročilu o ljubljanskem občinskem svetu se je vrinila v list neljuba pomota, ki jo pa s tem popravljamo. V poslednjem pasusu, ki se glasi: Na to pride na vrsto še več interpelacij na župana, kakor interpelacija obč. svetnika Pustoslemška glede neizpolnjevanja obveznosti občine Spodnja Šiška v zadevi vodovoda ...« Mesto občine, mora stati vodovodne zadruge v Spodnji Šiški. Loterijske številke. T r s t: 12, 13. 29. 82, 90. Kinematograf »Ideal«. »Quo vadiš?« v kinematografu ima velikansko privlačno silo. Vse predstave so do zadnjega razprodane. Predprodaja vsak dan od pol 11 do pol 12 ure dop. Drugi teden Asta Niel-sen, drama »Smrt v Sevili.« Trst. Napadalci In šoier, ki je streljal na pomoč. V ponedeljek zjutraj, kmalu po polnoči je vozil neki šofer v počasnem tempu čez trg Goldoni in ko je hotel zaviti na Corso, je skočilo pred avtomobil 5 neznanih ljudi. Neznanci so začeli kričati in zmirjati šoferja ter so zahtevali, da se ustavi. Šofer je res ustavil avtomobil in je vprašal neznance, čemu ga zmirjajo in kaj hočejo od njega. — Ti pa mu niso dali odgovora, ampak zmirjali so še hujše, žugali so neprestano in naposled so pozvali šoferja, naj izstopi iz avtomobila. Ko je spoznal šofer, da mu preti huda, je poslal svojega pomočnika, ki j,e sedel pri njem v avtomobilu, naj gre poklicat stražnika sam pa je poiskal samokres, da bi se branil pred lopovi. Šoferjev pomočnik je s strahom skočil z avtomobila in odhitel iskat stražo, šofer pa je čakal precej dolgo nanj, toda od nikoder ni bilo ne pomočnika, ne straže. Tedaj je skočil tudi šofer z avtomobila in se je podal iskat stražo po sosednih ulicah; avtomobil pa je pustil na sredi ceste. Tudi šofer ni mogel naleteti na nobenega stražnika v bližini, zato se je povrnil nazaj k svojemu avtomobilu. V šoferjevi oclsotnosti pa je poškodovala ona pe-torica avtomobil; razrezala je s krivci usnjata sedala in naslanjala in poleg tega je razbila tudi sprednjo stekleno steno. Eden izmed petorice sc je pri tem ranil. — Ko se^ le povrnil šofer in ko je videl poškodovan avtomobil, je sklenil zasledovati dru-hul, ki se je ravnokar oddaljevala. Skočil je na avtomobil in vozil za njimi, misleč da naleti med potjo na kako stražo. Ko pa so se hoteli lopo- vi raziti v ulici San Giovanni, je potegnil šofer samokres in je izstrelil iz njega zaporedoma tri strele v zrak, to pa zato, da bi s streh privabil stražnike. Kmalu na to sta pritekla 3vit policijska agenta, za njima pa tudi cn stražnik. Šofer jim je tedaj zaklical, naj primejo lopove; ^ti pa so takoj, ko so zagledali straže, začeli bežati na vso moč. Stražnikom se je posrečilo vjeti enega samega; drugi so zbežali. — Ujeti je bil odpeljan na policijo. — Okoli poškodovanega avtomobila se ie nabralo precejšnje število zakasnelih pasantov. Kakor le videti, še avtomobili nis^ več varni pred ponočnimi razgrajači. Ubijalec Šlager. Sodišče je obstopilo od tožbe, ki je bila vložena proti Šlagerju, ki je ubil svojo -?eno in otroka ter ranil taščo, zakaj zdravniški psihijatrl sj izjavili, rda Šlager ni odgovoren za svoje dejanje, ker se je nahajal v onih groznih trenutkih v abnormalnem stanju, v blaznosti. Ko se mu popolnoma zacelijo rane na glavi, s katero je treščil ob zid v zaporu. bo prepeljan iz opazovalnice v norišnico k Sv. Ivanu. — Njegova tasta Vianelll. katero je zabodel Šlager v pljuča ni umrla; zdravniki upajo sedaj, da okreva. Majnice ln noga. Anton Ferfolja, star 19 let, stanujoč v ulici Bonomo, 19.. je šel v nedeljo na izprehod v okolico. Pred gostilno g. Coka v Lon-jerju je hotel odrezati Ferfolja vejo majnic, pri tem pa je bil tako neroden ali nesrečen, da se je vrezal v nogo. Ker si je prerezal žile, so morali poklicati zdravnika z zdravniške postaje, ki je prišel z avtomobilom v Lonjer in je obvezal Ferfolju nogo. nato pa ga je ukazal prepeljati v bolnišnico. Nekdo, ki Ima povečevalno steklo pred očmi je telefoniral okoli 10. ure zvečer iz rojanske kavarne na zdravniško postajo, da se je vršil v gostilni pri »Boletu« v Rojanu grozen pretep, v katerem so bili trije ubiti, mnogo pa težko ranjenih. — Na to obvestilo ie hitel v Rojan avtomobil z zdravnikom in postrežniki za njim pa ambulančni voz za ranjence z nosilom. — Ko je prišel zdravnik do imenovane krčme, ni bilo nobenega sledu o mrtvih, ranjen pa je bil samo eden. Zdravnik je obvezal ranjencu oko. ki je dobilo tak udarec (najbrže s kako steklenico), da najbrže izteče. Ranjenec se imenuje Rudolf Ciufarin, je kotlar, star 24 let in stanuje v ulici Bosno št. 10. — Navzoči so pripovedovali, da je nastal med dvema večjima družbama prepir zaradi dveh žensk, ki sta bili v družbi v kateri je bil tudi Ciufarin. Po prepiru je nastal splošen pretep. Bilo ie več ranjenih, toda bili so najbrže lahko in so zbežali. Pretepači so razbili kakih 20 kozarcev in steklenic. skled in krožnikov, polomili so nekaj stolic, nato so bežali. Od vseh je ostal sam Ciufarin s svojim bratom. — Ciufarina je zdravnik obvezal, nato pa so ga posedli v ambulančni voz. da ga odpeljejo v bolnišnico. Med potjo pa je skočil Ciufarin z voza in je hotel oditi, ker ni hotel več stopiti v voz. ga je odpeljal neki stražar peš v bolnišilico. Policija išče sedaj ranitelje, izmed katerih so nekateri poznani. — Tisti človek, ki je telefoniral pa je imel vendar lečo pred očmi. V zaporu je okradel svojega tovariša. V soboto sta bila aretirana Valentiii Kopitar, star 33 let. težak, in Rudolt Šprokar, 24 let star, voznik. oba stanujoča pri Sv. Ivanu (okolica). Aretirana sta bila vsled razgrajanja na ulici. Bila sta odpeljana na policijo v ulico Luigi Ricci, kjer sta bila pridržana in zaprta v eno in isto celco. Ponoči pa sta se začela prepirati med seboj in ko ju je prišel posvarit stražnik, je potožil Sprokar, da ga Je Kopitar okradel. — Bila sta zopet oba prepeljana pred komisarja. — Šprokar je dejal, da je imel v žepu neka] čez 13 kron, ko ',