Izhaja 1. In 5. soboto vsakega meseca, o Celoletna naročnina znaša 2 K, posamezne številke po 10 vin.
D	□ □ O	O
Uredništvo: Fr. Terseglav, Ljubljana (Katol. tiskarna).
O	□ D □	O
Upravništvo: Lud. Tomažič, Ljubljana (Katol, tiskarna).
Št. 14.
V Ljubljani, dne 17. julija 1909.
Letnik II.
C
Šola značajev.
1
J
Možtvo, disciplina, veličina.
Bratje Orli! Ali je bil slučaj ali ni bil. da sem zadnji čas dobil v roke več stvari, ki se tičejo življenja mož, pravih mož — ne samo utrjenih v mišicah, da so znali sukati težlki meč, spati več noči pod milim nebom, prani od dežja. pritrgovati si hrane in ležati sredi prasketanja pušk in živce prctresujočega grmenja tonov ter šiimko izevajočih in okrvavljenih ran — temuč pravtako jeklene volje, da so vse izvedli. kar so si začrtali, zraven pa — levi v bitkah — kot krotka jagnjeta 'pokorni povelju tistih, ki jili je domovina nad nje postavila. Skoraj bi rekel, da je slučaj, da se je zadnje dni zgodilo malodane istočasno ali saj kmalu zaporedoma nekaj slučajev, ki me nagibajo, da nekoliko razmotrivam o m o ž t v u.
Možje.
»Z g od o v i n a vojaškega ž ii v 1 j ceri j a« je naslov nedavno objavljenih spominov bivšega prvega generala angleške armade, še živečega Viscount W o I s e 1 e y a. Z veseljem prclistuješ knjigo, ki ti živo predočuje, k aj i n kakšen je mož, koliko zmore požrtvovalnost in kolike vrednosti je disciplina. S tem večjim zanimanjem in srčnim zadoščenjem bereš spomine vojaka, zdravega na telesu in duši, moža, ki mu ni mar za plačilo in ki ne vidi sebe, ampak le srečo kralja in domovine ter podrejenih in zaupanih mu Vojakov — s tem večjim zadoščenjem, pravim, ker dandanes okoli sebe vidiš same ženske moške, nieh-kotne mladiče — ne mladeniče — sužnje mode, brezumnih vihravosti in lastne doimš-Ijre, mlade starčke, nervozna bitja, sebična, napušna, nečimerna in slabotna — dijake, ki sc gr e jo na pokopališče ustrelit zaradi dvojke, strahopetce, ki beže pred življenjem, ker si ne upajo bojevati boja za obstoj in se rajši prostovoljno umaknejo vsaki sanici in 'neprijetnosti . . . In tu se utopiš v življenje mož, jeklenih na srcu in duhu. neiznrosn h 'In trdih kot gorski granit, na vendar dobrotljivih, bogo-in 'človekolibbnih. Tn zastudiio se ti ti današmi mladiči, slabokrvni,-topogledi in topoglavi gizdalini, čemerni in zamišljeni v svoje umišljene
bolečine in dozdevne krivice, ki jih jim svet baje prizadeva — zagnjusijo se ti in pogled se ti upira na mladino, ki stoji ob tvoji strani pripravljena, da pokonča to gnjitobo, na naše Orle, na naš krščansko misleč in delujoč naraščaj . . .
Govoril sem' o spominih generala Wolse-'leya. Prvi vtis, ki1 ga imaš o tem možu, je, da nikoli ni počival. Ni ga dneva, da ne bi zaznamoval uspeha in napredka — danes tukaj, jutri .tam, kamor ga pošljejo, povsod pa na svojem mestu. In nikar ne misli, da je ta vojak slepo pokoren, hlapčevskega duha, mrtvo orodje v rokah svojih poveljnikov — ne — general Wolseley jc d e m o k r at, čeprav zvesto udan svoji kraljici, vidi napake pri lastni grmadi, jih ne graja samo, ampak tudi objavljaj če treba; vidi napake v angleški upravi v kolonijah in se ne boji, jih odkrivati. Njegovo življenje ni 'bilo samo boj zoper tire Sovražnike, ampak tudi boj proti laži, neizobraženosti, gnji-Jobi, korupciji'.
Leta 1833. rojen, je Wo'lseley vstopil v armado leta 1852. kot praporščak pri 80. pehotnem polku. Ze to -leto ga pošljejo v Indijo, kjer se udeleži 'bojev proti Birmi in napadov na vasi, ležeče sredi močvirnatega bičevja, v katerem prebiva kuga. Tu je vprvič ranjen in komaj okreva sredi nezdravega kužnega ozračja. Ozdravljen, stoji zopet v 'bo'hih vrstah. Kako navdušeno slika občutek vojaka, ki napade sovražnika, ne da bi količkaj nase mislil in se varoval amlpak prodira naprej in pozabi vse drugo: »Pri hladni krvi si nihče, ki sam ni doživel in občutil takega napada, ne more predstavljati silne slasti, ki jo pri tem pživa vojak. Človek je za čas nekako vzvišen nad vsemi malenkostnimi in sebičnimi misli in pomisleki, za hip vse tvoje teto in vsa tvoja duša uživa v občutku moči im nepremagljivosti. Ta občutek je nalezljiv, polasti se vse mase vojakov, iu jih napravi za ta čas popolnoma nedostopne za vse posledice. O, da bi tudi še -zdaj, ko sem starček, mogel kedaj 'to slast še .enkrat užiti!«
Tako govori o vojski ro'cn vojak, toda nikar ne misli, da smatra Wolseley vojsko za namen samo sebi, da mu je zgolj za meč in kri in poboje. Na strani 20. prvega zvezka svojih spominov razmotriva angleški' feldmaršal o vojski takole:
»Kadar nastopi v zgodovini narodov čas, ko je človek popolnoma prevzet od hlepenja po bogastvu in naisladali ter udobnem življenju, lakral zamore le grenko zdravilo vojske oživiti v človeštvu možtvo . . . Čeprav je vojska trd boj za naroden obstoj, vendar je največja očiščevalka tistega ljudstva, ki se Je preveč pomehkužilo iln telesno ter duševno propadlo ter v modi in nadkulturi oslabelo.« Ravnotako kot Wolseley pravi v svojih spominih tudi grot jMoiltke, ki -je IM1 za časa nemško-fnamcioske vojske poveljnik nemškega generalnega štaba: Sebičnost, mehkotnost in ženskost narodov, ako vsa druga sredstva nič ne izdajo, zamore le še vojska pokončati in tako ozdraviti narod. Na bojišču se pokaže požrtvovalnost. Človeštvo bi polagoma poginilo v skrbi 'za gmotno ■blaginjo iin na vse višje vzore pozabilo, ako bi katenikrat ne zavela sveža sapa boja, žvenket orožja in zimagonosne trobente.
Iz Indije so1 Wo'lselleya, ki je medtem bil povišam v poročnika, prestavili v angleško doplovimo, odkoder je pa takoj zopet moral oditi pa boj proti Rusom na Krim. Tu je gradil ob-kopc in 'samce, dokler mu ni košček ruske granate Izbil eno oko-. Pa koj na to ga vidimo že leta 1857. na Kitajskem in ko isto leto izbruhne strašni upor Indijcev proti Angležem, ga pošljejo v ozemlje puntarjev kot stotnika. Kakšne težave! Par tisoč vojakov je stalo 'nasproti imllijomom Im milijbmom srditih upornikov-do-mačinov, solmce je žgalo, kuga je razsajala, puščave so razbeljevale pesek pod nogami, vode ni bilo, strašni vodja upornikov, Nana-Saihib, pa je, kjerkoli je dobil kaj belokožcev im svojih bivših gospodarjev, mesaril, jih razsekava! na drobne kosce ih žive žene ter otroke polival s petrolejem, da jih je sežigali. Angleški vojaki so morali milje in milje brez koščka kruha im brez kapljice vode hoditi v oblakih prahu po sežgani zemlji ali pa pogrezati se po iinočvirjih do vratu, cele noči bdeti, v rani zori pa odbijati navale raZljučemih Indijcev. Wol-seley pa se ni boril samo proti sovražniku, še hujše boje je imel s spletkami tistih, ki so mu njegove vspehe zavidali. Prebolel in pretrpel jih je — zato je kmalu avanziral do podpolkovnika in leta 1860. se udeleži s Francozi vojnega pohoda proti Kitajski. Armada Evropcev naskoči Peking im se maščuje nad pokolji, ki so jih Kitajci izvršili nad belokožci, katerimi so imieso'iz telesa v jermenih rezali. Wolseley pa če ne bojuje samo, on opazuje tudi razmere in proučuje kitajski narod. In pri tej priliki izreče sodbo o Kitajcih, ki jo dames vsi poZmaVavci tega naroda potrjujejo: »Jaz sem trdno prepričati, da moremo Kitajce smatrati za prihodnje gospodarje sveta. Oni potrebujejo le kakega Napoleona ali Petra Velikega, da to postanejo.« In ko mu dopušča čas, si Wollseley s par tovariši omisli parnik, da se prepelje na Japonsko in spozna ondotmo ljudstvo. Vse opazuje, možko in pravično presodi' in sc sredi bojnega vrašča uči ter napreduje.
, Leta 1861. vidimo Wolseleya v Ameriki.
Udeleži sc vojske med severnimi im južnimi ameriškimii državami kot opazovaVec in študira vojaške razmere. Naslednja leta je poveljnik v Kanadi ter pelje svoje vojake 600 milj daleč po najhujšem gorovju im vodovju proti Red Riverju, kjer se skriva upornik Louis Riel. Na celem tem pohodu mu mi zbolel ne en vojak. Okoli leta 1871., ko Nemci premagajo Francoze, (reformujefo Angleži svojo armado! im gilavni preosnovallec je izkušeni Wo'lseley, ki je zdaj že general.	1
Zadnja knjiga Spominov nam opisuje boj proti Ašanti-zamorcem. Ti so z 12.000 vojaki upadli v angleško ozemlje. Boj z njimi je bil jzredno težaven. Belokoži vojaki so' kakor (imilie cepali v neznosni vročini in na pohodih skozi pragozde, kjer se je udirala mor iin o vroč-.nico povzročajoča zemlja. Wolselcy je pa imel še večje težave s svojimi neevropskimi, indijskimi vojaki, ki so sicer vztrajni, toda v ognju izgube vso razsodnost, streljajo brez cilja, se .vležejo in noben častnik jih ne more ne z grda .ne z -lepa spraviti naprej. Živo nam opisuje, kako so' divjaki obkolili njegovo malo četo od Vseh štirih strani v pragozdu, v katerem Fv-(Topci dobro skritih in zavarovanih črncev niso mogli videti. Po tej vojski koraka Wofseley proti Zulu-zaimorceru' in Bašuto-črncem, ki so .se uprli, potom premaga Arabi-pašo im skuša rešiti v Sudanu generala Gordona, ki se je boril proti neštetim četam proroka Mahdija. In povsod opisuje general 'nasprotnike z odkritostjo, mirnostjo im brez sovražnosti, hvali sovražnika im graja lastne ljudi, oboje pa', ne da bi pretiraval.
Res, zgodovina moža! . . .
XXX
9. julija t. I. je umrl v Parizu general GaMiffet. Tudi, ko se spominjamo njegovega življenja, nas obhajajo resne mislil Zdi sc ti, kakor da je padci hrast siredi neznatnega grmičevja, Kaj je 'bil general Galliffet, ki zdaj ,po osemdesetih letih življenja počiva v hladni zemlji, in kaj so današnji Francozi! Francoska ,mladina, ki je nekdaj z Napoleonom podjarmje-,vala Evropo, je danes po večini četo slabičev, oblečenih na vse mogoče brezumme načine, navdušujočih se danes za ta šport, jutri že za omega, razum sebe ne poznavajočih nobenega Boga, komaj doraslih, že odraslih ih ovenelih ,— trop brezdelnežev, neznačajnežev, poliot-(tiikov, frazerjev. Toda Mac Mahoni, C rozi eri in Galliffeti so bili mladeniči iz drugačnega lesa. GaMiffet je trideset let sukal meč na bojišču; prve lovorike si je pridobil na Krimu, imenovan za adjutanta: cesarju Napoleonu IH. pi maral za to dvorjausko službo; navajen spati po šotorili in poveljevati', je odšel v Meksiko. Tu se je bojeval z istimi domačini, ki so kmalu a lato premagali našega Maksimiiliana. Kai jc na tem bojišču doživel, nam v svojih spominih sam najboljše opiše sledeče:
»Ravno smo začeli streljati, 'kar pade med •nas granata; jaz sem padel, moji hrabri tova-
fiši pa se niso ustavili, ampak merilli dalje. Ko sem se osvestili, sem videl, kako mi lezejo iz telesa čreva. Tedaj sem: si mislil: Najboljše, kar moreš storiti, je, da vso reč gledaš s šaljive Strani, im dejal sem si: Kadar na lovu jelen prepara psa, ga ne zapuste, ampak mu zašijejo kožo. Pa sem poizkusil isto. S težavo' sem se vzdignil do pol telesa, potem pa prijel kapo, ki je ležala poleg mene, z njo pokril im podprl čreva, 'ki so mi čezdalje bolj uhajala im se vlekel do zdravniškega šotora, in glej, 'tukaj sem — pa še stoje sem se prijavil . . .« Rana je bila strašna, operacija mučna. Zdravniki so dejali, «da bi jo komaj konj prestal.
Pri Sedamu je Oalliffet 30. avgusta 1. 1870., ko je bilo vse izgubljeno, poveljeval konjeniško atako, naskok, na Pruse, da bi rešil, kar se ni več rešiti dalo. Kakor se vatovje zaganja v Skalo, so se francoski kirasirji poganjali v Nemce in pred njimi izkrvaveli — na tisoče so popadali, Oalliffet pa jili je bodril za krvavi ples, povsod prvi, vse vnemajoč in vlilvajoč Vanje ogenj. Ko se je vrnil v Parilz, se je imel .bojevati z uporniki, ki so po padcu kraljestva v Parizu ustanovili strahovlado brezvladja pomedel je z njimi v par dneh im strogost, s katero je takrat te sovražnike vsakega reda in države kaznoval, jih je še dolgo navdajala ,z grozoto. Postal je pozneje vojni rnimistei, toda vsled spletk s vobod omilse 1 c e v, ki so ga sumničili1, da hoče upeljati zopet cesarstvo, se je odtegnil javnemu življenju. Bil pa je še kot Starček vesel, živahen in oster; vsi so ise bali njegovih zbadljivk in.pikrih a pravičnih in živo skelečih sodb. Z njim je umrl eden zadnjih mož, ki jih še ima Francija.
XXX
Ni dolgo, je slavil osemdesetletnico svojega rojsva, bivši nemški korni poveljnik groi ji a e s e le r, M si je stekel na francoskem bojišču leta 1870. velike zasluge in je potem .dolgo čaSa načeloval nemškim četam ob meji, cel čas določen, da v slučaju nove vojske prevzame vrhovno poveljništvo. Zdaj živi stari mož na svojem posestvu v Vzhodni Prusiji. Starček vstaja ob štirih zjutraj; ob šestih, po potrebi še preje, izdaja povelja služinčadi, potem pa jaše po svojih posestvih in daje navodila; zvečer pa gre v vas med kmete, zbira kmečko mladino, jo podučuje in podpira njena .društva. Ko se je lani v prusjci gosposki zbornici 'sprejela postava zoper zatirane Poljake in so vlada im njene stranke podajale uboge slovanske žrtve, je vstal grof Haeseler in Poljake vneto branil. Mož-vojak, odkrit, sovražnik laži, hinavščine in pretvarjanja. In tako stoji še danes sivolas, pa še nezlomljen, grčasta korenina sredi pritlikavcev in vetrnjakov.
'Pri tem se spomnim na govor, ki ga je imel sedanji francoski vojni minister P i c t| n a r t J7. julija t. 1. ob priliki proslave francosko-jaških zmag nad Avstrijci leta 1859. pri Monte-beHu, Magenti, Malegnanu in Solferinu. Govoril je o možtvu, ki ima svoj višek v vojaku:
»Dobro je, če ljudstvo, ki ima zgodovino, ■semtertja prelistuje svoje vojaške spomine, ne jlz nečimurnosti in napušnosti, marveč zato, da vzbudi v sebi hvaležnost in občudovanje za pne, ki so zanj padli, in da se navzame nov rod junaštva in p o ž r t v o v a 1 n osti prejšnjega. Nobena stvar tega tako dobro ne označuje, kakor napisi na banderah naših starih pehotnih regimentov: Praeteriti fides exem-plumque futuri, — Spričevalo slavne pretek-Josti, obenem pa zgled za bodočnost! Duh požrtvovalnosti je za vojaka kakor vera; močna vera, koje zakoni so globoko v njegovega duha zapisani in mu predpisujejo stroge in težavne dolžnosti. Vojiak-mož je zadovoljen, samo', da svojo dolžnost izpolni, kar je zanj prva in .edina čast; lastno voljo ukloni višji in se zatajuje; prenese tudi, ako se mu včasih odvzame, kar mu gre; kadar ga pa domovina kliče, žrtvuje svoje življenje, ne da bi se obotavljal ali se s tem ponašal ker se mu zdi to naravno im dolžnost.«	<
Mož nam manjka!
To je možtvo, prijatelji, če pa zdaj okoli sebe pogledate, kje ga najdete? Ali pri mladini'? ali pri možeh? Mož je blag — veliko .slovenske mladine pa išče junaštvo v sirovosti. .Človek ne bi verjel in vendar je res, da nam Še danes nasprotni mladeniči na cesti pobijajo z železnimi orodji naše fante. Mož je zmeren in si zna odtrgovati — koliko slovenskih mladeničev in mladenk pa se še danes ni otreslo brezumnih veselic po tri dneve jiniiioči. Mož je neustrašen — brezštevilno slovenskih mladeničev ne samo ne vedo, kaj so, ampak, če so kaj, si niti povedati me upajo in so korajžni le, Če jih kdo nahujska in jih je več skupaj. Mož p e menja zlepa in brez razlogov prepričanja — pi pa malo slovenskih mož, ki hite ih se kosajo, kdaj bodo prej pri koritu in od katere stranke /bodo imeli dobiček in zato vržejo od sebe nazivanja in prepričanja, kadar le kaže. Mož pre-vdari, preden stori — koliko pa mašteješ slovenskih mož ih mladeničev, ki bi premislili, predmo kaj počno, ki bi preračunali posledice .svojih dejanj in razglabljali o uspehih? Danes je pripravljen zadaviti vse kranjske Nemce in pi začel dinamit delati, ako bi imel sredstva, jutri njegov list namah presedla Ih junaški ■mladi revolueibmarci zobljejo proso 'iiz roke vsakega vladnega prezidenta ali asistenta. Ce jih tako gledaš, kako navdušeno ih od narodne ter kulturne misli prevzeti, razgretih obrazov meso vence k Prešernovemu spomeniku, jutri pa izveš, 'kako hodijo na pokopališče same sebe .streljat, ker so življenja siti, pač ne moreš verjeti njihovi domišljavi in 'bahavi narodni samozavesti. Narod ne potrebuje takih gnjilih vej na svojem deblu. Narod potrebuje mož. Mož, ,kii ponižno svojo glavo uklonijo Bogu in se mu vdinjajo, voljni pretrpeti, karkoli jih zadene; mož, ki molijo, kadar je čas in ki udarijo, kadar jim čast božja in narodova veleva; mož, ki
•ljubijo dobre im slabe ljudi, sovražijo -pa slaba dej-anja, najbolj pri sebi.
Mi in naši nasprotniki.
iSlavmi angleški pisatelj Vlljemt Shakespeare je spilsal med drugim lepi igrokalz: »Kp-•iiec dober, vse dobro«. V tej igri pravi grof ca •Roussillomska svojemu 'sinu, ki gre na kraljev dvor za častnika, sledeče:
»----------------Vse ljubi, malokomu pa
1 zaupaj;
,Razžaliti ne smeš nikogar; bodi pa sovragu
'strašen,
,pa bolj z nastopom svojim kakor s silo; varvaj srce ‘si svoje In prijatelje!--------------«
Tak je mož, dragi bratje! Malokomu za-,upalj! — to se ne pravi, bodi osoren in sodi o ,vsakem človeku slabo, ampak se le pravi, bodi previden, da 'te ne ujame nihče v zanjke p r c -,g r e h e ali s 1 a b o s t i. Razžaliti me smeš nikogar tudi me nasprotnika! Ampak bodi mu Strašen — in vendar, če le moreš, rajši š svojim •nastopom kakor s kruto silo!
Tukaj se bom 'z vami, dragi bratje, nekoliko ustavil. Zadnji čas so naši nasprotniki postali zopet nekoliko bolj srditi in objestni, izpolnilo se je, kar smo prerokovali1: Vse, kar dozdaj še m'i bilo v nasprotnem »svobodomiselnem« taboru, a nas sovraži, ker nosimo napredek, ker čistimo im ločimo zrnje od plevela, ker prižigamo luči v temo, da se ne vidijo samo dobra, ampak tudi slaba dejanja, vse se je zdaj •zbralo pod zastavo sovražnikov krščanskega •imena. Vsi, ki so do danes spali im so razlju-čeni, Ja smo jih zbudili, vsi, ki so za svetlobo izobrazbe ali prestari ali pa preveč izprijeni, ,vsi hlapci dušnih grehov In naravni nasprotniki telesne In duševne svežosti, čilosti1, moči in .zdravja — so preklinjaje hi svetlim duhovom grozeč z maščevanjem, odšli med vrste naših •sovragov. Da bi se ne kesali, kajti prišel bo kmalu čas, ko bodo izprevideli, kje so im kam jih vodijo 'krmarji!
1 Za nas nastane vprašanje, kako se pred .njimi braniti, saj nas povsod obdajajo, zbadajo, •napadajo. Prvo pravilo nam podaja tako leno angleški dramatik: Bodi pa sovragu strašen — ,pa 'bolj z nastopom svojim kakor s silo! Kaj Se to pravi?
Naš Gospod.
1.	Ne zmenite se, ampak bodite blagi in ne uklonite duha!
, (Ko so bili nedavno zbrani telovadci 1'jub-,banskega okoliša na ljubki slavnosti v Šmartnem, sem dejal, da nosimo Orli idejo medsebojne ljubezni in vzajemmosti vsega slove riškega rodu. Ge se nam popolnoma ne posreči, pl naša krivda. Naš cilj pa je vendarle, zbrati •vso slovensko mladino, ne Samo 'zdrave krepiti, •ampak tudi bolne ozdraviti; radi bi uničili strup •politične podivjanosti in razuzdanosti, ki tare našo domovino, radi bi, da bi Slovenec Slovencu z zaupanjem gledal v obraz, da bi se
•politični in verski nasprotniki medseboj spoštovali in samo v dobrem tekmovali. In če nasprotniki nočejo? Če sl od 'hujskanja i’n neizobraženosti nezavednikov obetajo več kakor ,od irazsodnosti im plemenitosti? Odgovor ni težak. Poglejmo naš vzor, našega Gospoda! Ali ,ni Jezus z blagostjo: 'hotel pridobiti zase vse •svoje nasprotnike? Hodil je k farizejem v hiše, ,z njimi jedel in pil, j,mi odpuščal in Jih Ijubez-mjivo svaril. In ko s‘o ostali trdovratni, kako je zmagal? Nadaljeval je svoje delo ravnotako ,neustrašeno, odločno in neumorno1 kakor prvi •dan svojega poslanstva! Glejte, Orli, to je prvi •odgovor na naše Vprašanje. »Ne uklonite svojega duha, ne postanite malosrčni!«, kakor je .Gospod rekel svojim apostolom Če mi nadaljujemo s svojimi sestanki, s tečaji, s telovadbo, ,z orgamizacijo in izobraževanjem, naj potem — dragi moji — nas prot miki napravijo sedemkrat jia teden po celem Slovenskem, v vsaki vasi .svoje kravale, nastope In veselice in naj priženejo i'ž vseli vetrov, kolikor hočejo! Kdaj pa sovražniki Kristusa niso HmeM pristašev? Blagrujte, prijatelji moji, svoje nasprotnike, ker ti .bodo skrbeli, da naši meči ne bodo zarjaveli! Im 'to je mislil pesnik z besedo: Bodi sovražniku rajši z nastopom kakor s sije strašen!, da naj tako živimo in delamo, kakor verujemo in mislimo, da bo že naša zunanjost razodevala dostojanstvenost im krepost duše. Im to je nadalje mislil, da naj kreposten človek, ne meneč se za nasprotnikova nasilja, dela dalje in hodi po začrtani poti.
2. Ob pravični ogorčenosti pa udarite!
Pridejo pa časi, idragi Orli, ko zahteva čast in blagor skupnosti, za katero delamo., da •nastopimo z vso silo, ki v nas počiva. Glejte zopet našega 'Gospoda. On se ni zatajeval, kadar mu je duša prikipela takorekoč na površje. •Moderni človek se sramuje pokazati mehka im blaga čustva mazumaj, Kristus pa se je bridko jokal, ko je vitici pred seboj Jeruzalem, gnjezdo •izprijenosti, pa vseeno Gospodu na srce pri-rastlo, ker je bilo središče njegovega ljudstva. Ali Gospod se ni samo jokal, razplamtel je •velikokrat v silni sveti jezi, da so gromi njegovih besed treščili na tla njegove nasprotnike. Ali se ne spominjate, kako je javno pred vsem .ljudstvom bičal voditelje, svečenike in pis-marje, zapeljivce in požeruhe, kako jilm je vrgel ,v obraz, da so gadja zalega, sinovi monileev •prerokov, pobeljeni grobovi, tatovi dedščin vdov in sirot, hinavci, ki se poste in s pepelom potresajo, njihova srca pa so gnjiiloba in gnjus? ,Ali ue veste, kako je zbranim Judom dejal, da so njihova dejanja tako črna, da me 'bodo. ušli peklenskemu pro-kletju? Im ali ni spričo tisočev •im tisočev spletel biče in pognal1 z 'njimi iz tempi a prodajavce im onečiščevalce Gospodovega hrama? Ati ni oblastnikolm v obraz dejal, da ga krivično sodijo., Heroda pa še pogledal ni in ga mi smatral vrednega na'manjšega odgovora, ker je bil nepoboljšljiv pohotnež, nezna-čajnež, trs, ki se v vetru maje? Magdaleni
je odpustil, ne enega greha ji ni očital, kralja je ‘z zaničevanjem preziral. In ah ni sredi zbrane množice, ko je izvedel, da ‘je Herod dal Janeza obglaviti, glasno zaklical, da hlapci m taki, ki svoje prepričanje prodajajo ter za en milosten pogled more in odirajo, se nahajajo na kraljevskih dvor/,h?
Slovenski mladenič! Ce izprevidiš, da preti nevarnost ne tebi, ampak ceh organizaciji, če čutiš, da bi molčati in ne reagirati pomenilo, kakor da ti misel, ki jo 'zastopaš, ne da nobene sile in ognja, če spoznaš, da se sramota dela vzorom tvojim in tvojih bratov, potem trešči med nasprotnika z ognjem svetega ,navdušenja in pravične jeze! Je golazen, ki jo z božanjem ne preženeš.
V čem se imamo izpopolniti?
•Možje bodimo! Zato pa je treba v prvi vrsti discipline. Stojimo pred Kamnikom, zato zdaj ni časa za druge predloge in načrte. Drugič pa bo naš letošnji občni zbor nudil prilike več kot dovolj, da razmišljamo ne samo, koliko smo napredovali, marveč tudi, koliko nam še manjka in kje nam manjka. Tukaj naj le dvoje omenim.
I.	Prvo temeljno načelo za našo organizacijo je solidarno delovanje okfrožnih predsedstev in načelstev z vodstvom v Ljubfjiani. Okrožni funkcionarji morajo biti predsedstvu v Ljubljani, kar so udje telesu. Družiti jih mora ena sama misel, ena sama volja, ena sama zavest. Glejte, bratje, zdaj se silno veliko odsekov ustanavlja. Kdo bo zanje skrbel, če ne o k r o ž j a ? In to veste, da potrebujejo mladi odseki vodstva kakor dojenec matere. Vlivati jim je treba našega duha, neprestano bodriti, nikoli nič pustiti izpred oči. Zato pa je potrebno, da so okrožja to, kar predsedstvo, okrožni predsedniki pa možje jekleni, možje neupogljivi, pred Bogom in pred ljudmi prvi, vzori, razlivajoči svetlobo daleč naokoli. To so možje plemenitniki; treba bo, da se člani predsedstva večkrat shajajo s predsedniki okrožij, kajti slednji so sok in mozeg naše organizacije
II.	Telovadba naj se nikari ne zanemarila! Jaz mislim, da se bo na letošnjem mladeniškem tečaju v Ljubljani morala vsa pozornost na telovadbo obrniti. Vojakov hočemo, bojevnikov, mladeničev železnih mišic, sovražnikov vsakršne slabotnosti. Ni s tem rečeno, da bi vsak moral delati na orodju umetnosti ali pa se postavljati s predrznimi vajami ali celo se s Sirovo telesno močjo ponašati. Kaj še! To je največ vredno, da r e d n o k telovadskim uram hodiš, da si v telovadnici načelniku p o s 1 u -šen kakor jagnje, da greš in narediš vajo, pa se vrneš na mesto, kakor da bi te pribil ali prilil, da sc naučiš vzajemnosti in bratstva, da se privadiš disciplini! Brez redne, z ljubeznijo negovane, vedno napredujoče telovadbe ue bomo vzora možkosti dosegli! Prosim iu rotim brate načelnike, zlasti pred-sedstvene in okrožne, naj v telovadbi napredujejo, naj jo izpopolnjujejo, naj pa
v prvi vrsti iz telovadnic napravijo nekaka svetišča mladeniške discipline, pokornosti, samozatajevanja in rednosti! Ponekod v tem oziru precej manjka; le priznajmo! Na občnem zboru le vse povejmo in povsod poglejmo, kje smo morebiti zaostali, (lorje nam, če si borno kdaj kaj prikrivali. In iz tega, kar sem tu povdarjal sledi, da okrožni načelniki, kar se tiče njihove važnosti za našo organizacijo, stoje prav na isti stopinji kakor predsedniki!
III.	Za to zimo in drugo leto sc bratje Orli prav resno vsi sprijaznite z mislijo, da bomo velike prireditve zelo, zelo omejili. Na občnem zboru jih bomo vnaprej določili, če ne po času, kar ni mogoče, pa prav gotovo po številu in okrožjih! Bratje — semtertja se v društvih vidi nekaj izvodov »Mladosti« neprerezanih. Glejte skrbno, da v s e brate pritegnete k branju. Po zimi bo predsedstvo samo razim velikega tečaja v Ljubljani, ki bo najbrž dva tedna trajal, priredilo več vzor-tečajev tudi po deželi — okrožja pa naj tudi sama več tečajev aranžirajo. Opozarjam na idrijsko okrožje, ki si je za svoj tečaj v Črnem vrhu preskrbelo razun treh akademikov, tudi svoje fante za predavatelje. D r u g o leto bomo z manifestacijami malo, veliko ali skoro vse pa z notranjim izobraževanjem delali.
XXX
Tako bratje! Zdaj pa' najprej delo za Kamnik! Naj bi vsi, ki bodo v Kamniku 8. avgusta zbrani, čutili in videli, ko boste nastopali, da ‘imajo pred seboj može visokih in plemenitih ciljev, res nado in ne domišljijo naše bodočnosti. Bodimo strogi sami s seboj in nastopimo vzorno, da ne bo našlo nobeno oko pege na nas. Ne samo pri telovadbi, ne samo pri pri-hodu, obhodu in pohodu, cel dan, slehern tre-notek moramo Orli s svojim vedenjem pokazati, da smo vredni upanja, ki ga na nas polagajo naši somišljeniki! Možje-vojaki, pred katerimi doni zemlja in sluti natura, da nosijo svojemu rodu silo in moč, življenje in prerojenje za stoletja!^ Mladeniči, ki bodo strli trhlobo in začeli lepšo stran v žalostni knjigi naše majhne in temne zgodovine! Franc Terseglav.
|| Naši cilji in vzori. |
Kamnik.
Priprave za zlet v Kamnik so v najlepšem tiru. Predsedstvo in vaditeljski zbor Z. T. O. se sedaj pri vsaki seji posvetujeta o tem zletu. Vprašalne pole so razposlane, prosimo samo bratske odseke točnega odgovora. Prihodnji teden dobe načelniki okrožnice z natančnimi tehničnimi navodili. Za nedeljo, dne 25. t. m. je napovedana seja načelnikov v Kamniku.
V Kamniku samem se tudi prav pridno gibljejo. Poleg velikega pripravljavnega odbora obstoji še več odsekov, ki se pridno priprav-
ljajo, da bo dan slovenske mladine v lepem Kamniku res lep dan.
Priglase udeležnikov od strani odsekov sprejema Z. T. O. v Ljubljani, vse druge priglase pa društvo »Kamnik« v Kamniku.
Z. T. O.
Okrožnim predsednikom in načelnikom.
Zveza telovadnih odsekov je v svoji seji dne 15. julija t. 1. sklenila sledeče:
Z veseljem zasleduje predsedstvo Z. T. O. ustanavljanje novih odsekov, ki dan na dan rastejo, tako da šteje Z. T. O. z današnjim dnem že 73 odsekov.
Ker je brezdvomno, da bodo odseki zlasti letos še bolj naraščali kot zdaj in ker na drugi strani tudi vednobolj raste delo, odgovornost in skrb predsedstva, ker so se pa letos ustanovila tudi okrožja,
nalaga predsedstvo istim n a j s t r o ž j o dolžnost, da svoje odseke v okraju, zlasti pa naj mlajše, imajo vedno v evidenci, jih vodijo, nadzirajo in skrbe, da bodo v vednem stiku tako z okrožjem kakor z osrednjim vodstvom ter napredovali v d u h u naše organizacije, vsled česar naj gledajo posebno na to, da bodo novi člani se vglabljali v »Mladost« in okrožnice ter navodila Zveze.
Obenem izjavlja predsedstvo, da bo delalo za vse, kar bi se v odsekih, zlasti pa v najmlajših, godilo nepravilnega, če bi se odsek n. pr. ne oglašal v »Mladosti«, krenil na napačna pota, nič ne delal ali prenehal, odgovorna bratska okrožna predsedstva in načelstva, od katerih bo zahteval, da polože račun za podrejene jim odseke. Na zdar!
Ivan Podlesnik,	Srečko Pavlin,
t. č. podpredsednik.	t. č. tajnik.
Albert Jeločnik!,
t. č. načelnik.
Okrožja.
i
Na Črnivrh!
Znano vam je, notranjski bratje, da se bije v Idriji ljuti boj zoper nas zavedne, dobromisleče mladeniče od nasprotnikov, katerim ni mar nikaka organizacija in omika. Zato hočemo telovadci pokazati, da zavračamo brezverske puhlice laži-svobodnjakov, da še živimo in čutimo potrebo se kulturno izobraževati. Nočemo in ne smemo mirno gledati, kako nasprotniki v brezverskem duhu vzgajajo in pridijo že nežno mladino! Namen naš je, da našp, nasprotnike poučimo, da razumemo tok časa in radi tega tudi priredimo podučili tečaj v Črnemvrhu dne 1. avgusta t. 1. Ta kralj je bil še nedavno trdnjava liberalcev, a krščansko ljudstvo se je tudi tu zbudilo in pregnalo temo liberalne klikovlade. Tjakaj hočemo pohiteti in s svojo prireditvijo še bolj utrditi duha krščanske zavednosti.
Zatorej, bratje Orli idrijskega okrožja, ki vas veže disciplina, sklepajte pri svojih sejah, agitirajte načelniki in predsedniki, da bode naša prireditev lepa in uspešna, pridružite se pa tej naši manifestaciji tudi drugi bratje
notranjski, ki utegnete. Pridite tudi drugi prijatelji in podporniki našega gibanja v obilnem številu!
Spored.
T e č a j.
1.	Do osme ure sprejem gostov.
2.	Ob 8. uri zjutraj predavanja. Govorili bodo gg.: Breitenberger Ignacij, Božič Mirko', Kanduč Brane, Puntar Josip, NVeiss Franc.
3.	Ob 11. uri sveta maša v župni cerkvi.
4.	Ob 12. uri kosilo.
Javna telovadba.
Ob 3. uri popoldne, in sicer: a) Rajalni nastop: b) proste vaje članov; c) proste vaje naraščaja; d) orodna telovadba; e) rajalni odhod; f) ljudska veselica s srečolovom.
Pri telovadbi kakor tudi veselici svira godbeno društvo iz Idrije.
Vstopnina k javni telovadbi 50 vin.
_____________ Idrijski Orel.
Radoljica.
Okrožje se jp. ustanovilo dne 10. junija t. I. na Brezjah. Pri ustanovitvi so bili zastopani sledeči odseki: Radovljica, Kamnagorica, Tržič, Brezje. Odbor se je sestavil sledeče: J. Murnik, predsednik; J. Pa p o v, podpredsednik; R. .K 1 e i n d i e n s t, tajnik; M. M i -ikelj, blagajnik; vaditeljski zbor pa si je izbral načelnikom J. Bogataja, podnačelnikom pa A. Meze k a. Središče okrožja je Radovljica. V okrožno blagajno plača vsak odsek letno 3 K.
Prvi okrožni zlet je bil ta dan. Udeležilo se ga je 411 uniformiranih bratov. Drugi zlet se jp vršil dne 13. pr. mes. tudi na Brezje. Tretji zlet pa je bil dne 29. pr. rnes. v Ljubno in Podbrezje. V P o d b r e z j i se je ustanovil odsek. _______________
Št. Vid.
Prvi skupni nastop. — Naši nasprotniki. — Fantje, naprej!
Dne 4. t. m. je priredilo naše okrožje svojo prvo javno telovadbo v Šmartnem pod Šmarno goro. Nastopilo je do 60 Orlov iz Št. Vida, Šinartna in Preske. Obiskali so nas tudi naši najmlajši bratje z Ježice. Prireditev je nepričakovano dobro-uspela. Izvajali smo nove proste vaje ob zvokih domžalske godbe čisto pravilno, kar priča o požrtvovalnosti našega okrožnega načelnika lir. Fr. Zavodnika. Pri vajah na drogu in bradlji nas je sicer načelnik Z. T. O. opozoril na nekatere napake, ki smo jih vzeli na znanje, vendar pa je bil celoten vtis na mnogobrojno občinstvo zelo povoljen in naše okrožje si je zabeležilo velik uspeh. Po javni telovadbi se je vršila na vrtu g. Rotarja ljudska veselica, _pri kateri so nastopali bratje pevci Orli iz Šmartna in St. Vida. Goste iz bližnjih krajev je navdušeno pozdravil okrožni podpredsednik br. ,.l. Lesar, župnik šmartinski, brat Terseglav pa je v daljšem govoru očrtal pravi pomen naše organizacije. Nasprotniki nas izzivajo, je dejal, mi pa ne iščimo boja z njimi; bojujmo se sami s seboj; če premagamo sebe, premagali smo vse! Danes se k nam že marsikdo štuli, ki pa v srcu ni naš. Naloga Orla je, da razkrinka hinavce drugod in tudi med nami! Sovraštva pa ne oznanjamo, marveč ljubezen in spoštovanje.
Vladala je prisrčna zabava. Nasprotnikov podnevi ni bilo blizo. Svoje kulturno delo so izvršili prejšnji večer ob dveh ponoči, ko so podrli vse mlaje in strgali vse slovenske zastave! Ko pa smo mi že vsi odšli domov, izvršilo je par od šentviških Sokolov nahujskanih fantov tolovajski napad na šmartinskega načelnika br. Andreja Česna. Brez vsakega povoda so ga z nekim železom pobili na tla in mu prizadeli globoko rano na čelu. Nasprotniki v našem okrožju so sc zadnji čas po-vspeli na nivo cestnih pretepačev. V Št. Vidu n. pr. so včasih bili najbolj zlobni nekateri študentki. Zdaj pa isti bolj živahno delujejo na literarnem polju, cesto pa so prepustili sodrgi, koje člane se vidi včasih ob belem dnevu valjati se po jarkih, kamor jih položi alkohol. Ce omenimo še par Urenčevih vajencev, ki po cesti iščejo, da bi ju kdo prijel za ušesa, našteli smo vse
»stebre« šentviškega Sokola. Poštenemu človeku sc gabi. ko vidi, da taki ljudje potem še govore o narodnosti in oliki. Mi jih pustimo pri miru in gremo naprej. Zadnji čas je izšla iz fantov samih želja pa abstimenčnenl krožku. Priglasilo je pristop več članov Načelnik šentviški sam jim je dal lep zgled s pristopom. Mi pozdravljamo to gibanje in želimo mnogo uspeha.
Na tem mestu moramo javno pohvaliti vrla šmar-tinska dekleta, katera so z veliko požrtvovalnostjo pokazala, da slovensko kmečko in delavsko dekle, kar se tega tiče, daleč nadkriljuje takozvano »narodno žcn-stvo«, ki po raznih »narodnih« veselicah in ringelšpilih paradira v svili in žametu ter prodaja naroden šnops, imenovan likčr, dvajsetkrat dražje, kakor je vreden. Na zdar!
Odseki.
i
Idrija.
Naprej do cilja.
Zopet se oglašamo. Najprvo moramo- omeniti, da s svojo organizacijo lepo polagoma napredujemo. Udeležili smo se med drugim procesije, in sicer na- dan sv. Rešnj-ega Telesa in sv. Ahacija. To je imponiralo vsem, še celo od nasprotne strani ni bilo čuti nikake sirovosti, kakor je to bilo dozdaj v navadi. Seveda taki zlikovci kot je idrijski naraščaj Sokola, so v tem oziru najslabši, mi pa zahtevamo od voditelja naraščaja, da jih drugikrat bolj pouči o oliki in spodobnem vedenju na ulici. To, 'moči dragi, zahteva čast vaše organizacije, ako sploh kaj držite nanjo.
Predavanja se v našem od-seku tudi sedaj nadaljujejo. Zadnji čas nam -je predaval gospod učitelj Šabec, in sicer o »denarnem trgu«, zakar sc mu iskreno zahvaljujemo. Sedaj sc tudi pripravljamo za javni nastop v Crnemvrhu, ki bo združen z mladeniškim tečajem.
Naši -nasprotniki se silno jeze, češ, da smo mi vse po njih po-sneli, kar pa ni res, kajti oni nimajo nikdar nikakih mladeniških sestankov, se ne uče govorništva, socialnih in verskih vprašanj, gospodarstva, politiških ved itd., ampak se vedno izobražujejo le pri vinu, plesu in krokanju. Ako bi vas hotel v tem posnemati kak Orel, potem ni več -naš. Zato pa ni pametno, če se Sokoli zato jezijo, saj nas le oni posnemajo in ne mi njih! Celo okrožno organizacijo hočejo zdaj po nas posneti. Bolj pridno njihovi voditelji študirajo »Mladost« kakor pa lastno glasilo »Slovenski Sokol«. Bog daj, da bi se od nas še veliko dobrega naučili!
Mi sc pa bomo še bolj vgloblii v naše ideje in delo, da čimpreij- dosežemo naš cilj. — Bratski Na zdar!
Ljubljana.
29. pr. mes. so priredili telovadci v Marijanišču zaključeni nastop pred velikimi počitnicami. Lepo sestavljen spored in dovršeno izvajane vaje 50 telovadcev so pokazale, da vlada med vrstami stroga disciplina in da je naš načelnik br. V. Jeločnik, ki je hodil od začetka leta po dvakrat, sedaj pa enkrat na teden učit v Mari-janišče telovadbo, popolnoma na svojem mestu. Izvajale so se nove proste vaje in se telovadilo na drogu, bradlji, kozi in olezalih. Nastopu so prisostvovali prelat Kalan, od Z. T. O. br. dr. Pogačnik in Zabret in ljubljanskega odseka pa njega predsednik br. Podlesnik. Vsi so se o nastopu jako pohvalno izrazili.
Ljubljanski telovadni odsek je sedaj za čas počitnic prenehal z dijaško telovadbo in s telovadbo mlajšega ženskega naraščaja. Kakor kaže sedaj, bo naš odsek prihodnjo jesen že v lastni telovadnici, kar Bog daj!
Vič.
Dobrova. — Izleti. — Bakljada. — Naša dekleta.
Dolgo smo molčali; morda ste mislili, da le životarimo. Toda ni bilo tako. Ustanovili smo odsek na Do-
brovi, kamor hodita dva naša Orla učit petnajst mladeničev vsako nedeljo.
Ko je šentviški odsek poletel na Šmarno goro, se je tega izleta udeležilo šest naših Orlov v kroju.
Shoda v Rožu sta se udeležila dva telovadca. V Šmartno jih je šlo šestnajst, in sicer devet v kroju. Po poti so se zabavali s tem, da so poslušali žvižganje olikanih šentviških sokoličev.
Pri sprejemu prevzvišenega gospoda knezoškofa so bili zastopani t-ndi naši Orli. Prevzvišenemu, kateri je prišel zvečer pred župnišče, -so naredili Orli bakladn in krepko zapeli par pesmi. Pri tem so nastopili tudi naši trobentači. Med birmovanjem so delali telovadci red v cerkvi.
Ker pa dajemo lep zgled, so se tudi naša dekleta ojunačile in pristopile kot -podporne članice k odseku.
Brat Jezeršek je odložil predsedništvo, na njegovo mesto je stopil V. Sever. Ravnotako podnačelnik F. Knez, na to -mesto je stopil Alojzij Košir.
S težkim srcem smo se pa poslavljali od podtajnika Franca Drmastija, kateri si je moral iti v tujino služit svoj kruh. Hvaležni za njegovo delo mu kličemo krepak: Na zdar!
Ježica.
Mladi smo, pa vneti!
T-elovad-ska misel širom slovenske domovine vedno bolj prodira. Le poglej, dragi brat, minuli mesec se je tudi na Ježici ustanovil telovadni odsek, kateri v svoji kratki dobi kaže lep napredek, dasiravno so bile in so še mnoge zapreke. Posavski fantje, zlasti nekateri krogi, sc premalo zanimajo za društveno življenje. Izobraževalno društvo sicer že šteje čez sto članov, vendar bi bilo želeti, da se tudi starejši fantje združijo v okrilje Orla. Saj je le tu pravo fantovsko življenje; imaš telovadbo, razne izlete, kjer lahko opazuješ lepoto narave in se veseliš del Stvarnika; dalje imaš mnogo,duševne izobrazbe kakor predavanja, fantovske večere, go-vor-niške vaje, igre i. dr. Zlasti duševni razvitek, kateri se da med fanti najbolj gojiti v telovadnem odseku, bi moral z veseljem pozdravljati vsak pošteno misleči Posavčan in se pridružiti v krog -mladinske organizacije.
Članov telovadcev je čez 20, krepko število- naraščaja, zdaj čez 60. Člane in naraščaj marljivo vadi deloma šentvidski vaditeljski zbor, deloma pa naš domači načelnik brat Ignacij Šubel-j. Lepo je gledati te mlade, za vse lepo navdušene fante, kako dobro pojmujejo pomen telovadbe in duševni razvoj. Kar se človek nauči v ljudski šoli, to mu nikakor ne zadostuje, zlasti v sedanjih časih za življenje, treba mu je vsestranske izobrazbe, da tako lahko reče, da tim tudi kaj zna in da ni le suh listič na veji naroda, ampak vsestransko izobražen človek, kateri uživa spoštovanje pri svojih rojakih.
Fantje, kličem vam le, krepko na delo, kajti le telesno in duševno krepak človek je opora svojemu narodu! Na zdar!
Dol.
Nov telovadni odsek.
Poročati nam je o ustanovitvi novega telovadnega odseka v našem izobraževalnem društvo. Na praznik sv. Petra in Pavla popoldne prihiteli so Orli iz D. M. v Polju v naš prijazni Dol ter pokazali v javnem nastopu svojo res izborno telovadsko izurjenost. Zlasti mlajše gledalce so posamezni prizori elektrizirali. Telovadba je resnično- nekaj lepega; zakaj bi ne zam-ogli kaj takega tudi mi?
Torej na dam, dolski Orli!
Ko je še odposlanec ljubljanske Zveze telovadnih odsekov razložil v poljudnem govoru pomen telovadbe za naše društveno življenje, sc je odsek koj na to ustanovil. Pristopilo je za enkrat 16 mlademič.ev; v kratkem pa bo število gotovo naraslo.
Požrtvovalen brat Orel iz Polja pa je sprejel nalogo, nove tovariše polagoma vpeljati v skrivnosti in umetnosti telovadbe. Na zdar!
Dobrna.
Nov telovadili odsek.
O priliki občnega zbora »Bralnega društva« v nedeljo, dne 11. julija, se je ustanovil ob splošnem navdušenju telovadni odsek za Dobrno. Prihitel je iz Ljubljane br. Janko Hočevar, ki je govoril prepričevalno o namenih in nalogah mladinske organizacije. Uspeh njegovih krasnih izvajanj jp bil ta, da se je takoj oglasilo 24 članov za odsek. Naraščaj Šteje danes 16 udlov. Odbor sc je 'sestavil sledeče: predsednik br. Pr. Schrei-ner. podpredsednik br. M. Firm, tajnik br. Fr. Kranjc, blagajnik br. Anton Rehar, odbornika br. Jak. Švent in br. Jož. Lipičnik. Telovadni načelnik br. M. Firm, podnačelnik br. Fr. Kranjc.
Pri žilavem značaju dobrnskih narodnih lin krščanskih mladeničev je upati, da bo novi odsek v kratkem dohitel svoje starejše brate. Novemu odseku krepak: Na zdar!
Koroška Bela.
Nov telovadni odsek.
Želja, ustanoviti pri nas telovadni odsek, se je uresničila v nedeljo, dne 4. julija. Popoldan po litanijah se je zbralo lepo število mladeničev v društvenem prostoru. Iz ljubezni do nas se je 'odzval našemu vabilu predsednik Z. T. O. brat dr. L. Pogačnik, ki je prihitel v našo sredo, da nas navduši za odsek s primernim predavanjem. Z lepim in navdušenim govorom nam je pokazal namen organizacije telovadnih odsekov, ki obstoji predvsem v tem, da skuša vzgojiti mnogo značajnih, vernih in svojo domovino ljubečih mož. Namen naše organizacije pa je tudi okrepiti človeški rod telesno, zakaj le v zdravem telesu biva zdrava duša. Nato je ovrgel vse mogoče bedaste ugovore nasprotnikov telovadnega odseka. Mi smo bratu predsedniku Zveze za to krasno predavanje prav iz srca hvaležni. Navduševal pa je navzoče fante tudi domači gospod župnik, nakar se je takoj vpisalo 29 rednih in 11 podpornih članov.
Konstituiral se je tudi odbor, in sicer sledeče: predsednik br. Lovro Rajhard, tajnik br. kapelan, blagajnik br. Janko Vidic in dva odbornika br. Fr. Malej in br. Fr. Zupančič. Načelnikom je bil izvoljen br. Janko Klinar in vaditeljem br. Matija Maček in br. Janko Karlin.
Odsek je ustanovljen. Sedaj pa le pogumno na delo. Nasprotnikov se prav nič he bojmo, saj imamo dovolj naši "organizaciji naklonjenih mož. Prvi dar smo že dobili. Neimenovani dobrotnik nam je naklonil dar 200 kron. Bog mu poplačaj! Fantje, naprej z Bogom za narod! Na zdar!
Manufakturna trgovina
Fr. Regorschek
Stritarjeve ulice št. 3.
Ustanovljeno 1867.
Ima v zalogi blago za telovadne srajce in žnore za surke; priporoča tudi slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo sukna, platna in manu-!!	fakturnega blaga.	II
^Ha vseh razstavah najvišje odlikovana tvrdka!
je uredila celotno več 100 telovadnic.
Edina češka tovarna za vzorno telovadno orodje, na !!	stroje in benzinmotor.	!!
Br. VindyS & spal, na Smihment
::	(Praga).	::
Priporoča se sl. telovadnim odsekom in šolam za popolno in vzorno urejevanje telovadnic, kakor tudi za izdelbo močnega in elegantnega telovadskega orodja po priznanem sistemu. Uredi domače telovadnice, izdeluje orodje za športne igre, različne novosti, bradlje, konje, koze in drugo težje premično telovadsko orodje s patentiranimi originalnimi napravami za lahko in hitro premikanje in prenašanje orodja, patentirane lestvice z železno konstrukcijo, prirejeno za pomikanje z varnim patentiranim ustavljenjem v poljubni višini in legi.
Poprave in prenarejanja se hitro in po ceni izvršijo. Sploh so cene zmerne.
Plačilne pogodbe po dogovoru. Ceniki in
v Ljubljani
priporoča
in dopošlje popoln
imenik knjig in muzikali) vsakemu na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
Za društveno porabo omenjamo še posebej: Blagajniška, tajniška in knjižničarjeva
knjiga vsaka vezana po...............K 8‘50
Pravila za katol. slovenska izobraževalna in podobna društva, ki mesečno pobirajo prispevek svojih članov lega . .	» —'SO
Glavna knjiga za »Čebelice« vezana . .	»	9"—
Blagajnikova knjiga za »Čebelice« ...	»	4'90
Hranilna knjižica za »Čebelice« 100 izvodov »	8'—
Mesečni zaključek za »Čebelice« lega .	» —"60
Statistika za telovadne odseke vsaka
knjižica.............................» —‘80
Stroj A., društveni govornik I. zvezek »	3-—
Podlesnik L, Knjigovodstvo I. del. Knjigovodstvo za društva, »Čebelic«, mladeniče in gospodarje vezano ............. »	3'20
Podlesnik L, Knjigovodstvo II. del vez. .	»	6'90
Zahtevajte natančne imenike.
Odgovorni urednik: Franc Terseglav, Ljubljana.	Lastnik in izdajatelj: Konzorcij lista „Mladost8.
Tisk „Katol. tiskarne8 v Ljubljani