Poltmna olačana v gotovini uto ixn štev. 81. V UnHIsnl. v sredo 10. apr!lo 19Z9. Cena Din 1' Izhaju vsak dan popoldne, izvzemii ncdelje \n praznike. — Inserati do 30 petit a Din ?.—, do 100 vrst Din 2.50, veeji itiserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dozovoru. liberalni davtk posebcj. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.- Din. — Rokopisi se ne vračaio. — Naše telefonske *tewlke so: 3122. 3123, 3124. 3125 iu 312b. Dva ogromna požara V šanghajskem predmestju je zgorelo nad 300 ljudi - Ameriška prerija v plamenih - Požar je uničil nad 50 farm in ogroža številne naselbine Šanghaj, IO. aprila. V blizini Šanghaja je za ladjedelnico japonske parobrodne družbe »Ni-pan Jasen Kaiša« izbruhnil v predmestjju Pu Tung ogromen požar, ki se je silno naglo razšt-ril, ker je bila većina poslopij zgrajena iz lesa. Požar je uničil v kratkem času ćelo pređmestje na Dovršini angleške kvadratne milje. Prizori, ki so se odigravali med požarom, so bili grozni. Kolikor se more presoditi po pnih podatkih, je izgubilo v plamenih življenje okoli 300 ljudi-Izključeno pa ni, da je število irtev znatno večje, ker se nišo razkopali in očistili nogorišca, ter je verjetno, da bodo na pogorišču našli se vec trupel ponesrečencev. V tesnih ulicah z le-senimi zgradbami je bilo gašenje zelo težavno. Mnogostevilnemu vojaštvu in ognjegascem, ki so prihiteli na pomoč, se je z velikim trudom in po dolgotrajnem gašenju posrećilo resiti ja-ponsko ladjedelnico ter preprečiti še večjo škodo. Beda prizadetega prebivalstva je nepo-pisna. Newyork, 10. aprila. Iz Atwooda v državi Kansas poročajo, da je izbruhnil v preriji ogromen oreriiski oožar, ki je tuo s*» udeležili dopoldne v minbtrstvu pravde konfereuce o osnova* nju Agrarne banke. Pri tcj priliki bo na« čelno rešeno vprašanje gle*de prenosa ka« pitala direkcijo za poljedelski kredit na Agrarno banko. Razpravljalo se bo tuđi o tem, kjo naj se osnujejo podružnice in po* verjeniitva Agrarne banke. \'a podlaci re» zultatov jutriinje konference, bo nato mi* nister pravde skupno z ministrom trgovi* ne in finanenitn ministrom sestavil def i* nitivni nacrt zakona o Agrarni banki. Napeti odnosaji med Grčijo in Bolgarijo Bolgarski diplomatski krogi nišo zadovoljni s politiko Venize-losa, ker ni v skladu z bolgarsko. — Beograd. 10. aprila. Iz Sofije poročajo, da so bolgarski diplomatski kro-fji zelo v skrbeh glede u redit ve bolgar-skih odnošajev z Grčijo. Kakor znano, so nastale med o-bema državama do-kaj napete razmere, ker Grčija ni hotela pristati oa odfcođitev bolgarskfh reparacijskih plači!. Listi pišejo, da je b;l novoimenovani bolgarski poslanik v Atenali sprejet sicer zelo prisrčno, da pa politika Ven-izelosa ni v skladu z govori, ki so bili izrečni pri tej priliki. Venizelos hodi po potili, ki se često križajo z botearekiml Koncentracija minislrstev — Beograd, 10. aprila. Uradi vladne^a predsedstva, ki so bili doslej nameščeni po radnih krajih, se bodo z jutrišnjim dnem prisclcli v bivše poslopje tinančnej:a mini-strstva. Kabinet ministrskesa predsednika bo nameščen v Josetidnjcru kabiiietu ti* nančnega min^tra, ta pa j»c bo preseliJ za eno nadstropje višje. Na nasprotni strani ulice bodo v novera poslopju ministrstva za Šume in rudnike koncentrirana vsa osta^ la ministrstva. tako da bo odslej vrhovna državna uprava doce'a koncentrirana. Borba za stanovanjsko zaščito — Beograd. 10. aprila. Dnpolđ-ne ie nuiiisfer socijalne politike spreiel deputacijo udruženja stanovanjskih na-jemn kov in deputacijo liisnih posostni- , i: ^bc deputaciji sia izrofili ministru obsirne spomene c]ede rešitve stano-vanrske.cra vpraSamja po 1. ma;u. Hišni posestniki preduga ju. naj bi se stano-vanjska zaščita brezr>o.-ojno ukinila, docin zalitcvajo stsnovaniski naiemni-K-i. naj b: se pcK3a!;sa!a do I. 1935. Kakor se doznava, v minisftrsh-u odloči-«v o teni vprašanju doslej še ni padla in bo komisija sele te dri skupio z ini-m:strom sociialnc politike načela to \13rašin:e. Doooldanske avdijence — Beograd. 10. aprila. Dancs dopoldne so bili v avdiiencf na dvoru minister za po!;ede!stvo dr. FransreS in zastopnik zuna-njeiia ministra dr. Kumanud:. Iz policijske kronike Ljubljana, lu. aprila. Snoči si je neki podjetni uzmovič na po-kopališću pri Sv. Krištofu pripravi! teren za rokomavharske posle. Potrga! je z zidu več metrov pločevine in jo pustil tain ležati. Ime! je nameri odtrsano pločevino danes odnesti. Toda račune mu je prekrižal cer-kovnik. ki je opazil odtrgano pločevino in sklcnil tatu pošteno zagosti. Davi okoli 6.30 se je priplazil za zid na pokopališču neki moškj in pričel odnašati pripravljeno pločevino. Komaj se ie lotil posla, so sa zgrabile rnočne pesti in mora! ie hoće.; nočes ua ĐOliciio. Tam so doznali. Oa imajc opraviti s starim znancem Gabri-jelom Megličem, ki je specijalist za take tat-vine. Iz roči li so ga sodišću. Slično smolo je imcl tuđi neki ^vedro-vec, ki je danes ponoći vlomil vrtno osrajo pri mesarju Franu Lavtižarju na Sv. Petra cesti 83. Z vetrihom je odpr! vrata sušilni-ce in mesari je, bil pa je zasačen in so ga pregriaJi. Policija zdaj iiče podjetnega tatu, ki mora gotovo dobro poznati razrnere v hiši. Snoči je Dil tuđi izvršen vloui v sostil-no Kristine Vrh v Židovski stezi 4. Tat je cdnesel več Din cotovinc in već Vrani, klo-bas. Tat je iska! denar in je zato v sobi vse premetal. Odše! je razočaran z dolgim nosom. Dva kolesarska karambola sta bila davi prijavljena na policiji. Eden se je pripetil na kriiišču Grubarjevcga nabrežja in Kar-lovške ceste. Enemu kolesarju se je polomilo kolo in ima 250 Din škode. — Včeraj se je po cesti, ki gre sporedno z Aljaževo v Siški in še nima imena, vozil za zabavo šo-larček Josip S. Ker je cesta zelo ozka in v diru ni mogel naglo obrniti, je zavozil ua dvorišče hiše, kjer stanuje Lavričeva rodbina. Zaletel se ie v Lavričcvo hčerko Ano. Dekletce je obležalo nezavestno. Fantič se za svojo /rtev ni zraenil, marveč jo je s ko-lesom pobrisal. Za svojo neprevidnost bo prcjel primerno lekcijo. Kako je hodža Ali izganjal hudiča : V Sjenici je neki hodza, ki je bil že obsojcn zaradi umora na 101 leto ječe, zdravil na pljučnici obolelo žensko na li način, da i' je z drenovinu palica mi izgaajal hudiča. — \ovi Pazar, IU. jpnla. O sLoro ueverjetnem slučaju praznoverja poročajo ii Sjenice, kjer je neki bolni žen; ski izganjal hodža hudiče z drcnovvni palcami. Žena bivšega orožnika Mura-ta Totiča je namreč obolela nedavno na hripi, povrh pa je dobila šc pljuč-nico. Zaradi velike vročice se ji je prh čelo blestl in je dobila tuđi žhčne napade. \jen moi je namesto k zdravni' ku šcl k Ali hodzi Tandiru, tamošnje1 mu niazaču, mu pripovcdoval, da je žena znorela ter ga naprosil, naj mu po-maga. In hodža je obljubil. da mu />o ženo Vilo temeljito ozdravil. Ker je Murat privolil, je hodža tako j pričel z zdravljenjcm. Vzel je duljio vrv, jo poškropil z blagoslovljeno vodo, zvezal ženi roke in noge ter jo obesil za roke na strop, dočitn ji je noge privezal na dva velika žeblja. zabita v tla. Vrvi je tako ndpel, da se ni mo» glu niti ganiti. Nato je v bližnjem :ur-movju nnrezal več debelih drenovih puhe in pnčet strahovito pretcpmti ne* sretno žensko, du bi iz^tiai t/ nje h.>*cl v stanovanju ubn^o /en«ko i'ii7«/;iu. in sicer prav v trenutku, ko ;o je hod' žd Ali neusmiltaui prvtepal / drvntn i-mi pslicami. Pozval je tukuj rivke«* policijskoga uradnika, ki je hudio ore-tirul z njegovimi hla^n^lovjcnirni zdtti-vih« vred. Zdrav nik ie pregleda! n<*» srečno žensko fer ugotovil. da ima V stopinj vročine. Odredtl ie scvedv t^» kojšnji prevod \ bolnicu. Zanimivo je tuđi dejstvo. da jv hnd* /a Tandir v času turske oblmsti zaklat ženo in otroka nekvga zida in da /e bit zaradi teita obsojen od turškega sodi* šča na 101 teto ječe. Padec turškega režima ga je resil ječe. ni ga pa spume* /ova/. Novi komunistični nemiri v Rumuniji Demonstracije zavoljo are taci je komunističnega voditelja v Pc trošanih —• Spo pad s policijo -- Bukarcšta, U>. apr. V ♦■rdeljsUem tu.-niškem rnotu Petrošani je došlo včeraj do velikih izgredov zaradi aretaeije prvaka komunistov, ki je vršil komunistieno propagando. Detavske orsanizaciie so protestirale zaradi te aretaeije v Biikaresti. njihov protest pa ni doseuel zaželjenc^a uspeha. Zato so delavci v sporazumu z de-lodajdlc: zapustili za en dan delo itr priredili veliko protestno zborovanje Po /bo-/ovanju so ob 11. dopoldne odkorakali v velikem sprevodu skozi mesto ter se ustavili pred poslopjem občinske uprave, kjer je došlo do burnih demonstracij. Ker ie bilo pričakovati resnih spopado^^ ie policija pozvala demonstrante, naj se razidejo. Demonstranti pa so odgovorili z napadom in navalili na policijo z noii m ualicami. l*ii tem napadu so bili ranjeni štirie policisti. Policija je bila prisiljena poslužiti *e orož-ja in je bilo v spopadih ranjenih 10 komunistov. Končno se ie polici ii posrećilo raz* siti demonstrante. Med rudaru so bile izvršene rnnogoštevilne aretaeije. — Bukarthta, 10. apr. \ /ve7i z zaiujitui J(»^odki v Teinešv^ru n. \ družili krajih, kjer je prišlo do komunističnih oetnirov, &e je uporaba zakonov proti komunistom pooštrila. Danes je bilo izvršenih več hišnin prtiskav. Našli so nekaj i/vodov tajno ti-skanega komunističnega lista, ki opisuje do-1 uodkc v Teinešvaru. ter zahteva mašce-| vanie za ranjence. V listu se izjavila, da je policija provocirala demonstrante. Neverjetna predrznost chieaških razbojnikov Maskirani razbojniki so vdrli med službo božjo v sinagogo izropali vse navzoče in jih nato zaprii v sinagogo, sami pa brez sledu izginili — Neuvork, io. apria. V Chicagu je bil te dni izvršen tuđi za ameriske pojme neverjetno drzen roparski napad. V tamošnji sinagogi se ie vršila povodom proslave 10-letnice ujedinjenja Rurnuni.ie cerkvena svečanost, ki so ji prisostvovali predstavnik) oblasti, osobje mmuirskega poslaništva / ru-munskim poslanikom na čelu ter polno-številno ruraunska kolonija v Chicagu. V cerkvi ie bilo navzočih okro« 80 ljudi. Sredi službe božje se je pojavilo v sinagogi pet maskiranih razboinikov, ki so neopaženo zaprii vrata in v naj-večji tišini z naperienimi samokresi v rok ah pozvali vse navzoče. nai dvisne-io roke kvišku in se postavijo z obrazom k zidu. Presenečen'in molrkem ni preostajalo nič dru/ega. kakor d<* mi se temu povelju bre/pokojiio pokorili. Rs)jojniki so nato hitro opra\i|i svoje delo. Vsem uav/tKim so po vr*ti i/-prazjiili /epe, pobrali \n» zlatnino in zlasti skrbno i/birali /enskj nakit, pu-ŠčajkK* oropanim v>»e imitacije. S^oj plen v skupni \redn«>Mi stMMMJ dolariev so spravili v pripravljene vreče, /aklc-nHi za seboi sinagogo \n \ priprav|ic-neni avtomobilu hrei Hed i/sin li. Ldelezenci s^eČ4^lK»sti n> bili ćeli d^e uri zaprti v sinagogi, dokler iih na doi-gotrajno klicanie ni slišai ii^k stražnik in vh resil rmičneua pol«»/aja, O storit. cih manjka d«»lej še vsak a sled. Borba žena najela morilca za svojega moža Grozno odkritje v gozdu — Umor iz pohlepnosti po denariu — Bratislava, li>. aprila. V bli/ini Sv. Mikulaša je uašel neki lovej sredi gozda že napol razpadlo človeško iilavo iu dele kosti človeške noge. O tej natdbi ic raknj obvestil orožništvo, k: je preiskalo vso okolico ter našlo šc dve vreči z ostanki rozsekanega človeikega telesa. Po ostankih oMcac so indiiicirali razsckane ostanke is tj upio sosti'n'Carja Janeza Stross-Kolari-ka, ki je tan: nenadf»ma izsinil. Na lice mesta došla kriminalna koniisiia ic priče-la tako] pre:skavo in usotovila. da ie na-iela moriica uniorjenceva žena Elizabeta, ki je Zivela z njim 2c več let v naivećjih prepirih. Lii^abera ;e biU dv*J*et let inl^i-ša od svojega moža ter se je poUknmi'a denarjj, ki ca je mož prisluiil s fpžki^i delom v Amenki. Po dol^ih na. sreč:!o prejjovoriti tim j, da '! je Uroci! hranilne knjižice Jedva pj U preiela denar, že^ga ie privela r^zipav;*! na vse strani. Trt 'e rnenejLa moža reU) razjezilo. Priče; je pop vati iu se prepiru;! i njo, dokler u; ni!ada razsipnica nu-r'a morilca, ki ta je /a 1000 čeških li on . •-ri!. Morilca samejia še nisu naš!,, k. ;j nihče osebuo ne ro/ru, doči.Ti so hl;/jbt'to Iz zaprii. Borzna porodila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 22.313—22.875 (22845), Berlin 13485—13 513 (13.50), Hru' selj 7.906^. Bu. l*rasa 15..^. Milan 27.17, Pariz 20.30, London 25.213, Newyork 519.50. " . ; • Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« dne 10. aprila 19*>>. >iev 81 Prof. Šest odpotuje kot delegat štirih državna Dansko V damh 16.—18. t m. se bo vršila y Kopenh«tfnu seja uprarnc-ga odbora Internacionalne unije igralcev, čije odbociuk je za Jutfodarijo, Boltfanko, Českoelovjđko in Polj*o rišji režiser prof* Šest« LjublJABA. 10. aprila. Viiji reaier prof. Žeit odpotuj« v uedeljo zjutraj kot odbornik Interoacijon&lne unijo igraleev na sejo upravuega odbora v Kopenhagen. Pred svojim ođfaodom je poda I na vprašanja našega urednika na-slednja pojasnila: —- Kdaj j« bila ustanovljen* Internacijo-■alna unija igralceT? — Meseca junija 1. 19*2t) Udeležba na mtanovnam občnem ibom v Berlinu je bila ogromna. Zastopane so bile po delegatih "igralake organ&acij« v»eh velikih naroiov, iivgeniši' Italijo, Španijo, Japoosko in Južno Ameriko. Te države najbrže nišo bile tlo-volj poučene o kongresu. Spominjam se, da •o poslali Japonci zelo znnLmivo porocilo o »kaotičnih t rad i ci j ah, ki so pri njih »e vedno v vtljavi. Igralec podeduje n. pr. testamen* Urično vloge po oče tu, tako da jih ne mori noben drug igralec igrati. V Uniji fe včLanjeoih 18 narodov UsUnovnega občnega zbora *o se med H ragi mi narodi udeleiili tuđi I?u*i, čeprav i« nišo mogli včianiti v Uniji. Zadevna r>o-gajanja so se razbila, ker so «e postavili na razredno siališče, kj ga zustopa III. inter-nacijonala. Zabtevali so, da ne srne biti vclanjena v Uniji nobena nadrejena o^'fo-nost. Tuđi na lanski občni zbor t*o prišli z istinu zahtevami, a so bili odklonjeui. Njihove zahteve so za naše evropske razniore \*tii: nesprejemliivt'. Obeni zbor Unije se vrši v»ako drugo loto. Lani je bil občui zbor v Parizu, leta 11)30 bo na Dunaju, leta 1932 j>a v Pragi. Sodež Unije je na Dunaju ter je duseđaj včlnuje-nih v njej 18 narodov. Italija, ki ni bila za-»topaua na ustanovueni občnein zboru Unije, se je sicer udeležJia lauskega občueja rbora, tada se le ni vclaniia, ker ne »lovo-ljuj*io tega italijanski zakonski p-redi»i*i o iltustvih in organizacijah. CM ostalih držuv, ki so manjkale na uatanovnem obč\ zboru, *e je španska lani vclaniia, dočini se bo Južna Amerika, kakor uam porocajo, v naj-krajšein času. Upravni odbor Unije —. Kdo ta claui upravnega odbora, luter-nacionalne unije igralre?? — Predsednik je Francoz Harrv B a u-• r, znameniti igralec v pariške ni Odeonu, podpredsednik Nemec W a 11 a u e r, organizator nemskih od rov. tajnik Otto E i s s 1 e r, »ledalilki teoretik, odbomiki: za nordijske dr»ve iu sicer Švedsko, Norveško, Finsko irj Dansko Danec Cario \Vieth, reZieer državnoga gledalilca v Kopenhagnu, 7.a Ameriko John Eramerson, potujoči igralec >ivezdnik<> specijalist za vlogo kralja Leara, za \enisko Avstrijo in za n*ni5ke odre na Ceškem Ludvig S t a e r k, em Ju^o-slavijo, Bolgarsko, Češkoslovafeko in Polj-fko jaz. Na Ufetanovnem obcneui zboru v Berlinu je bil za omenjene štiri driave izvoljen v upravni odbor Čeh Munclioger, režiser Na-rodnega divadla v Pragi. Lani tem bil \z-voljen v upravni odbor jaz in bora obđržal to funkcijo do julija 193D. Prihodnjič priđe vrstni red na Poljsko in nato oa Bolgarsko, na kar se bo procedura ponovila. 25-letnica danske organizac^e — Kolikokrat se Trse seje upravnega odbora? — Triitrat tekom dveh lel io vedno dru-god. Prva seja v tej poslovni dobi se bo vr-šUa v Kopenhagnu v dneh 16-, 17. in 18. t. m. V teb dneh te bo vršila tuđi proslava izletnice obstoja đaaske igraltke orgaoiu-čije Dan^k Siciiespieller-F«rbuad. Jubilej priča o irredni na prednosti danskih tgral-c«v. Kdo bi ti n. pr. pri nas drznil misliti pred 25 leti na slično organizacijo i^Talcev. — Kako bod© Dah ti proslavili u jubilej? — Ob 4. popoldne se bo vriila t central* neni gledali^ču slavnostna akademija, ki jo bo otvoril prosvetni minister, zvečer bodo v vseh gledališčih slavnostne predstave, na-blednjega dne pa se bo vr$il izređui obcni zbor danske igralske organizacije. Udruženje gledaliskih igrale«r ine je pooblattilo, dl bom ob tej priliti zastopal nalo organizacijo. Spor med organizacijami v — Kje se b«*U ▼r^ili ^suJi Ut« »eji? — Ena v Loodoau, druga najbrže aa Du-uaju. V Londonu se bo vr&la radi tega, ker obstojata v Angliji dve organizaciji igrnl-cev% ki »ta med seboj v sporu ter eta obe pozvali Unijo, naj intervenira, da se spor poravna. V eni organizaciji so v&anj,eni de-Iojemalci, v drugi pa delojemalci in deloda-jald. Obe organizaciji naj bi se stroili v eno in to tako, da bi bili volanjeni v njej delojemalci, dočim naj bi ei delodajalci osnovali svojo organizacijo, ker bo njih interesi čisto nasprotni interesom deloje-uiaKev. Dnevni red seje — Kaj boste obraruaTali ua »eji r K«-penba^nu? — Na dnevuem redu je 1. avtoreko pAavo igralca in reiiserja ter njegova medn*r»1aa zrišoita; 'J. pravna zaJčita ij;rali;a po L'qijt, ako ee nahaja nasprotna stranka v drugi državi; 3. nova redakcija ženevske konvencije za radio; 4. članarina; o, slučajnosti. — Kakšnega nuieitj* »te $lede pne totke? — Stojim na stališe u, da ^e igralske kreacije ne da posneti, da pa je niogoče po-sneti odersko sliko. Tuđi če kaže igralec vt»«» /nake posnetka, je veudar le podal sa-mega sebe. Kaksnegu mnenja bodo ostali odbomiki, ne vem. — C*Iede druge torke? _ Skrajni čas j*\ da se j»ouioie i^ral-com do pravne zašvite. Dogajali *o *e pri-ineri, da je direktor kakega gledališta na-jel igrale« za turnejo io ]X)teni z izkupič-kom pobeguil. V bodoče »e bo j^fk^bilo, da ne bodo igralci oškodovani. __ Glede tretje toeke? — Vprašauje sodelovanja i*>okb\-nili i«iral-cev pri radiu je Se nerazči^eno. Tu mislim predvseni na oddaj^nje predetav iz gle-Iali-s>ča, pri černur prideta v požtev opera in opereta. Imamo že juridične prinjere, 1a ?o igralei dobili pravdo, ko so zabtevali za cd-dajanje od&kodniuo. Vaino je nadalje, da se prepreci ^odelovaaj^ diletantov pri raiju. To slanje je treba odpraviti tako v interesu radiodružb, kakor tuđi radioaboaentoA'. — Koliko masa čUnarin*? — Uosedaj je znašnla 3 Din letno, a jo borno zviJali. — Koliko Hanov *leje »edaj tnija? — 54.000, od U h > 43S Jugo*lovanov. Besedo imajo naši čitatelji Scila in Karibda ali naša gledališka kritika Pj.»ejo nam: Z našo tledalisko kririko je i>ać fcriž. Veftna naših isralcev se smatra za uinettifkcr o katerih bi morali poročatl naš* kritHci !e s hvalospevi. Publika, vd je videta tuđi žc mnogo druarili ffledaliSč in uporablja strozte merilo, smatra na§e kritike često 2a prekrotke in preveč pdpust-Ifive. KrJriki pa smatrajo naše sledališče, ki je v većnih finančniti in upravnih krlxah rer razpolaja s prav omeJcnKtni osebniml in realnhni sredstvi, za rahlo rastočo cvet-ko, ki jo smejo prijemati Ie z mehkimi ro-kavicami. Tuđi mladina želi ostreišc sape v naSt fffodaKJki kitri^i. Pravkar i2*la I. številka »SvoboJtic Mladine< pi^e: >Ce hočem vsaj na kratio označiti desetletno delovanje naSe^a (Ijub-lianskcga) gletfaftŠČa, moram ucotoviti na-slednie: večne denarne iti umettM§ke krize, pomanjkanje centralne osebnosti, slabo in Ic slučajno izbran repertoar (preveč Sha-kespeatjt in premalo domačih ter sodobnili d©l) ter preveč ura4n$ko u-dei*tvovanic većine fsraSoev. Tora Mbtm Ma skoral do« sleduo pomagali vsefevalisujoCa kritika ter ipublika.. .< Tako tore« na eni strani igralci očnaio naši kritiki, da je prestroga, krivična, ćelo brezvestna, na drugi strani pa očita publika, na čelu ji mladina, da kritika »hvalisa vse« in da bi morala biti brezobzirna. Scila in Karidba! Jaz bi dcjal: naše gledali^e ie v vsa-kem oziru šc prešibko in nas: igralci so vpreženi tnno^o prcveć, da b: se moslo že dancs nporabljati najstrožje merilo. Imamo le neka! članov drame, ki so vclespo-sobni in prinašaio resnično umetniške kreacije ter par režiserjev, ki podajaio predstave, ki so za naše razmere časine, tuđi večji-h odrov vredne. Imamo pa tuđi neka] članov, ki s-ploh nišo resnični izralci, ker so vedno enaki, v govorienju, vedeniu, mahanju z rokami ter v vseh izrarnih sredstviii uprav Kli&rani, zato nišo nikoli zanimivi. Tu so le zato. da kvarijo celotni vtisk in ktr ni pač boljših. Ako jih naša kriti-ka za-molčuie ali Ie mimogrede krene, bi jih morali biti za toliko plemenitost !e hvaležni. Natančnejša analiza njih blebetanja, skak-Uania in otresanja bi bila rnorda zelo h*'-morna, a za dotičnike gotovo liudo nepri-jetna. Mislim torej, d^ je zan.ie molk ali kratko okrcanjc §c najugodnejsa kritika, ki zadošča tuđi piibliki, ki zna čitati uie^ vr-srami. Na dahe je tuđi nepobitna resnica, da neben, še tako velik umetnik ne more biti v vsaki vloj^ in pri vsaki predstavi i/vr-sten. Eden najbolj na«»rnih. od raži On.h <^koliščin odvisen poklič je igralski, oziro-ma peviki. AaO pa je ansambl ^e vsak dan vpreZen v dolgotrajne mučne skušnje, jj razumljivo, da niti naši dramski moski in ženski prvak! včasih rvečer ne moreio učinkovati tako iskreno in prepriceva.no, kakor bi radi. Iu kakor si mordu ilomišljajo, da so učiakovali! Kesnica je, da je naš dramski ansambl potreben iipopclnitvc in vsaj Uchic izme-njave. Nemogoče je zahtevaii. da naj bo publiki igralka ali isralec, ki s^ron deset sc-zem $koraj večer za večerom ter neštevi'ne popoldneve na odru, danes še zanimiv, ako ni pravi pravcati Fregolli. Takih na je nialo na svetu, in pri nas se večina niti noCe, niti ne more potruditi, Ua bi bila vsai nekoliko različna v različnih vlogah. Izpreminja;o se Ie obleke, besedc in kulise, liudje in zna« čaji pa ostaiajo vediio isti, tako da že vna-prej natančno vemo. kako bodo »govorili< in »igrali«. Z njimi bi imeli morda vsaj še nekaj ulitka, ako bi Jih poslužili inižeč. Ako občulimo :n vidimo vse to mi ue-kritiki, ki prihajamo na pre*Utavc koniaj vsakih 14 dni, ko'iko huje iti težie obeutijo nedostatke naši kritiJti, ki so bluibeno zavezani, da gredo kritično gledat vsako predstavo! Imeti morajo pač prav posebej trenirane živce. Zdi se ml. da ie koristno. a-ko sem to povedal iasno. in mislim, da ni modro kritike izzivati; kaiti da znajo zauisati tuđi prav oštro re&nico, so že većkrat dokazali. Da bi jo pisali ztnerom, bi ne bilo ugodno upravi, zlasti pa ue tištim, o kateriii se je do sedaj obzirno mo!a!o. Sapienti sat! J. K. Koncerti muzike dravske divizije Pišejo nam: I'orocali ste, e je vj>il koncert muzike dravske divizije te dai pred podturnskim gradozn pod Svicarijo, a »e t;-*t*ga koocerta ni udeležilo dosti poslu^al-cev. Hkratu ste predlagali, naf bi se koncerti vojaške godbe vršili v Lattermaoiio-vejn drevoredu na de?ni ali na lf»vi cb glavni poti. Do volite, da poveni ivoje ranenje v irj fcadevi, ki zanima v^e giasbo Ijubeče L)ub-Ijan^ane. Odkar pomninjo, so se vršali koncerti vojaŠklh godb vedno v uaši Zv^idi. Prav ^ato i** bil tam vedno glasbeui pavi-Ijou in je bil novi, zelo lični paviljon tgra-jen v Zvezdi Sele nedavno. V Zvez>Ji so klopi, na katerih med koncertom Ijugje lah-ko gede, kar je zlačti starejšim dama ni ;u ^ospodoni jaku udobno. Prostor ]e zaključen od vseli strani s poslopji in je z:ito akustika dobra. Glavno \>a. :*». da ima tuke-?ter nad sebo] streho, ki je takfcto tiradi nku^tjke potrebna in /aradi nenadana dežja koristua. Uoiib^niki tuđi lahku ?ed« na stolib v krogu okoli dirigenta. l>a >i dajo posluša le i kuncuo lahko m*d koaer poslužiti v potrebni harmoniji. Prevažati in odvagati klopi za ^la»v>e-nike ia vsak koncert posebej je nepraktično, zlasti ako t>toji medteui glasbeni pavil.ou e stoli prareu. Tuđi j>oslušaUi nimajo kani m'-sli, a stati ali bodili oUoii podbe more i>£č le mladina. Vge klopi ob glavni jk»U ?a ^a-leč in v dolgi Tr^ti, ki po*lu£anju ni ugodna. V levem parku, ki se sele dHa. pa je le par klopi, ^plob je vpra#anje, ali bi bili jivni koncerti v deenem itli levem parku ob Lat-terniaunoveui drevoredu uasadom kori*tai: bržčas hi bilo kmalu v^e pohojeuo iu 10-lomljeno. Zato mestui ma^štrat pač brez bistvenih prenaredb v teli parkih koncertav ue no mogel dovoliti. bicer pa: čemu ue v Zvezdi,? Ali je to tuđi nova struja oku^a? Ali pa je le zavUtna na?ajivo*t kavarna.-ju, ki te za niesto vetljio le žrtvuje? Torej prosimo: koucerti tiaj *e vrže gpet v : Zve&»h ,! !)•«•■ ZVMMT g4J*UlI« «- U^i*- W&t V Ik>!*no4-.wcra •F*j»:uc. ^er *p-:;- tiu*l->vuo \ a-Ko. I.V»bCdaj :w 5os»wv;i: 'i- 1 '■'-<- w ii- ous.ciii c^'J v Nlulcčib «;>£N«ih: M-non, C^rm^n, 'Ic*cu :a daties tor«j v Faustu. O>:ula 2«>cdh4 ic aledc-ču: .MarBareta — ya. Viiian-Kun£cva. Marta — — g. Rumpcl.i. Weo*tai — z Jonito. Vazncr ~-kJč. Pavho. So^luic baletni /bor. soloite*: plc^c 2na. Mcha-rjcva. Opero d:r:s:ra ku?e'.n;k 5. Uj-U'fica. Pređ-s:a\a fcc vrši 1* premieriki ^bcn«w. U. Šine«c v UubUatfcki operi. P^iu>\iio ffj^tovaiijc «4I4dRC&a :e«oT:.»ta St- Marija Sinicn-d v oajg Trubadnr«. Leonoro T»>jc ja. Viiiafi-KuriČeva. Azuccno — ^a. 5»iajlarj*va. Ines — sa. R:bičeva, >'«l*o bar> toiisto par-ti'k> Z?oi± Lune P^i€ £• Prunož'-c, F-r-randa — 2. Runu«;-. Kruz* — «• Mohorič. >U — 2. SirnončiČ :n p^$!avar.U cij^nov z- ScKula. Predstava je izuven slcda'.i^kc^a aibcnmaja in vc-{.'•ajo otodiajne operne ceae. Gotoiieva »Vdova Ro^l«Wa« se vpribori ,l>jil«dfi.j:i v lctoš:»:i sezoni v čc:r:c'i U. t. rn. za abonente reda I). Zased^a ^a ka tor l>r: do-s«daojih pred^tava-h. '.e Jernesa igra ta \ecz? Z. Danilo. Pr*«ttera fra^o^ke b«rk« »Theodor 4 dmp.* v reži;: Z- '^rof. ^cs:a ho v nedclšo. dne 14. :. m. za s>rcm:crs.ki abcrm;j. O dciu samc:n sr»rcgovorima v j>rihodniilj dncli- »Tlitodorc & Ca»<>.« \it:Siuj \a>i'u in lij-jfaeaniva r^ocoka barka &e vprlicr: v tic»JeT.!o 14. t. m. v drami. Komad !c doscje' na v»"h ođr'Jh, k5er se je vprizarja1!. naH-ečji uspeh vs-ed velezabavnih -đom'rla israu g. Zz'.*wVk ;n Z- Kra!j. Poleg a'ili so zaposlene da* tovaU iz Beograda v Carigrad itd. K*r »e je /vedelo »avtentiCno«. da priđe \i B«x>» grada naravnost v Zagreb. Za£reb:.inom je turej sojeno, vkl-ti 1)4 Iastne oči ieo>ko. ki je očarala \ei svet. Žensko, ki pomeni ra/* aobjze v /godovini p!e*a. ki je dala člove-iivu čarlston. Carlston je sicer izginil, ko so se pojavi]! tangi m modrmi vtlčki. Ju, /efina je pa ostalu. Njen temperamenten. napol divji. napal rafiniran ples je o»t*l. ^ tem plesom, ki j»o <*a Jo^cfinl^i pradedje plesali v Afriki, je na parketih pariških musiohalov osvojila »vet. \* Pari^ »0 jo liod.il! gledat \& vsega sveta in odhajali do« roov s teikim srcem in nei/rpo!njenim hre* penenjem. To čudo, ta divna /eitska, ki so jo Za* ilrebCani pa/nali samo \t. ča^opi^uv, je pri' šla vCcraj v Za^rtU Njen prUiod je bila prava senzacija, tem bolj, ker je na svetu sumo ena Jo^iefiua Baker. P<»1 ure prod pri» hodom vlaka je bil zajjrebik; peron ie n«* tipau. Naivec je bilo mladino, £lup\id€rdozami« v rotah. Bilo je pi tuđi mnogo starcjšifci gosp>odov do 6«> let. Vrcd kolodv-ororo se je jjnctla ogromna množi* ta. Na oknih je bila glava pri jjUx i. \Uk je pri&pcl iz Beograda z neznatno /amudo. Kordon policajev je komaj v/drževal red. Toda rudi policaii so se radovednu o/irali ra vagoo in *c jiin zato ni posrećilo v/dr* žati po pol a cg 1 reda. — 2ivio Bckcrca! je zadonclo, ko se je prikazala na oknu. — Merci, meri*i, de luut moti ro*»ur, j^ .J govarjala Bokerjeva, dr2eč velik šopek v rokt Vile in Lrik, ovacije, na^duSenje. Jo* zefina se smeje m ksže svoje bele /obe. S teuvo >e je prerila »kozi mnoii'j v dru/bi zagrebškib novinar je v. Tu je krasno, očarana sem, je rekla Jo* zetina. — 1/rosim, samo trcnutek, iotograiiranje za »Jutarnji list«, za »Novosti*« itd. — Oui, oui, merci. .. Rc/ala se je v aparat m nato »topila v avtci, ki jo je odpeljal v »Esplanade« Mno* žica je divjaJa pred hotel in se gnetla pted \iiodoui. Nuviuarji 111 Jdrfm lV|jito ►«» s težavo naredili put crni /\c/dL — C>. kako su pnja/ni Za^rebčaci! Z ume »e je ic *liiaJo navdtticno Lli* *.anje in \ri«kanje. ko je J<»/crim fe4ii na divan iii sprejela novinarje Pepinu ji j« slekel plaič. Bila je ob leće 14 v modro ub» leko, na glaw je imela klobuCok, ki »e te»* no oprijemljc jilave. — Novinari 1 so moji nijstcii prr,»te',jt, je rekla jTJzetmt. ]>o^drtv])ajoč no^ marj«! Ko su »edli, ni bilo »edei-cv 1% vse, Jo/e< fna ni dol^u pomiš!jaJa in je ponudi!« no-Mntrju prostor kraj sebe na >irokiru d.* >anu. Začel j« rargoAor, ne v oblik 1 itJter« \ iuja, kajti »uhoparn* vpr«iani4. ktko ji me»to u^ajj m kaj meni u občmsuu, )• sliiala 2c ueštetokrat. Na mah je v*e o%w jila. S svojimi kretniarai in prisrćnofttjo premaza vse. l'o^ovarja se. kakur bi bila stara prijateljica, lm« \elike oču v k«f€Tih je veliko »eotimentalnu»ti. Govori p» t v*sem telesom. Maha * roktim. %e prcnif tivi in smeje, kakt>r punCka, ki »e \e»eli lepeza dirila. — Dieu, commc e bella citv ot Zagrebi Jo^elina govori nainrcč neko it*]ijansko> an iflesk o*i r anco&čino. — Zaktj se ni»te priptijalj t U\*\# notujtm / }*• le/aico. čep rt v je bolt utrudij'vo. Poveite mi raje. kakšne so /agrebike spechslittte:* — Ona mi»li. kakšic jedaće io pijace imate, je poiasnil Pepina, ki je pnjscrn itilitanski f*rof z monoklom. — Imamo comme a Bclgrad oevapčiCi, rainjici et *a>sa le s^embici. — Ćula *em, dt imate »sintelSrsjtne« — Da, tv> so ntii »iiatelbratni« -— Qu'est ce pue c'e%t »iintelbrajt#n«. A*l je pri tem česen. Jaz ga tmtm z«lo r«*i* — Novinarii »o t«koj »proiili, dm b<» treba pripra\-iti za Jaz ti ino patefeoo m\v-i-jo. Jazeima je bila takoj nax dubena m ie predli^tla, da se snidejo ns krtju. kjer ]ih ne bo nihče motil. Nacrt je bil Ukoj na« rejeo. J ožet ina je bila tud< navdute-n«. da j pravijo v Zagrebu Pepiva Bcktnvi — Kako je to lepo Pcpino! Pepica BeLerk«. Jez-efina je ie pripo\edoA-aU, d% je pri* padal njen oCe belemu piemrnu Ona p»« ljubi \cs svet. Ob slovetu je rekU nmi* narjern, da poiilja vsem 2S«grebčanam »Ja* dek poljub. Generalni direktor carin v Ljubljani Jutri prispe v Ljubljano ^^neraln; direktor carin dr. KonraJ Smid. Prisosivo-val bo anketi, ki bt bo vršiU juiri slede P^rečcj;^ vprašan];* zgradbe nove cannar. niwC v Ljubljani- \'pra.šan|c nove cjrinaru'ce v Liubljan: se vleče 2e leta :n leta in ne pr.de do zaključka, zaradi nesporazuma mej želernico in trsovskimi interesenti glede kraja. kie*r nuj bi se nova carinarnica zaradila. Zjrad-bd nove carinarnice je niijno ootrebua, kaj-ti sidTd. po legi iu obsesu ne zadošća već petrebum povećanesa prometa. Ljubljanski interesent!, kakor tuđi mestna ofočina, so Zaradi lesa ic vo&rat intervenira!:, kajti carinski po>!i v Ljubljani riaraščajo. Naj« vcejo težavo pa JcU vprasanjc. k'e na; se jiova carinarnica zjraUi. Glavno \\ogo ijra vprašanie dovoza. Pri odločitvi 0 prostoru, kjer naj bi postavili poslopje, je \u2m> preijvsem omotno %prasanje. Zsradba nove carinarnice na južni stran; v Mižlni seda-r.iih pro»torov na Tomanovi parceli h 5'a-!a mnogo mani, nejjo carinarnica na severni sirair. kjer naj bi se zaradila na že!jo ie-leznice in bi odjiovarjala v večii :neri po» trebam Ijubl.anskeia tr^ovsiva. ker je (Ju-hod do nie enostaven. Temu ljubljanskim interesentom naju^oUnejšemu n-Cnu pa nesprututejo nuSrti železnice. ki namerava razširU; liubljanski kolodvor, in druifi fak-terji, ki for&irajo nacrt za z/radbo carinarnice na severni sirani v tako zvani Zeleni jami. 2d: se. du bo priiln Jo sporazuma slede obeh naćrtov, pri 5c:«ur bo igralo važno vloso vprašan.c stroškov. Pomisliti mo-r. nio prod\sem. Ja bi bila potrebna za novo carinarnico v Zeleni iarr.i velika do-vozna cesta in podvoz na Dtinaiski cesti, kicr bi morala država odkupiti \eč Iii5, in Purcel. kar bi *ta!o ozrotnneza denarja. >am podvoz na Dunalski cesti bi su! 11-d 5 milijotio\' U>in. Upaimo, da bo na jutriš-11H anketi dosežen sporazum obeh stran'v ter bo v javnom usodeno !iu-bljauskemu tigovsrvu, ki je Pri tem najbolj intere*«-rano. Baljmontov večer v dramskem gledališču L;u!)l'anski PE\-klub je priredi! snoč; v diumskem sledalisću literarni večer, n« kate rem je predstavi! r.a§e;nu ot»vinstvu v]a\* nega ruskcia pesnika Konstaniina Ba?y monta. Da ue živimo v t izrazu čustvov^ii'a velikega ruskega naroda. Ba*j-nont it We- precizno i/kiesani ototiki, da člo-vek n^hoie začu-ti pravega mojMr* !epe be>.ede :u ple-riicnite mi>!i. Baljniontov jcz:k -e pr*\4 muzika in le ikoda, da ie bilo med obćinstvnm tako ma!o taiih, ki obv!adajo ruJCmn tako, dj razumejo vse finese pesnišketa izražs-nja. Po Vofičane.u v t'Ceru se e go*i oapoi^ s ćlani našega PCN-fcluba v Zvtrdo. kjer *o ime!; «a?i Vn»iževn:k: v druibi ruskegi f»«v. neika skupno veierjo. Oporanimr» m predavanje pestiika Baljmonti, ki ga prtrtdi Ruska Matica drtvi oh 19. uri v z*>on!tćtii dvorani na un:\ erzi. Bali mom bo predaval 0 ruskem jerik« fn itjegovtn tvorcih. £8eležmca kOLEDAF, Daa«s: Sreda, 10. aprila. 19>y. ka:o'i-čani: Ccchi'el; pravoV.avni: 2ft. mirca> V.at. 1 Stcv. Danaiaic prir^dkve. »• Drama: Pravk*r irilo. Opera: favst. Kieo Matica: Vrt Cdtn. Kiao Ic ruiiio lav;«w PrtdavMie pcsn'lit Bi^rmoata ob 19. na univerzi. Materiaski v«^tr db «?U. v zavodu za t-t-ščito dece. Prcdavi dr. Ivo Brc «> f^nali gospođ'.ojah v 5tmovtr:u. Dciura« Wkam«. Uaaes: Piccoli« Dunajska cevu, Ui^*r-Cič. Sv. Jakobt trg. -- Slyib#oo Iz LHP-a. Seja upiav odbora se vrJi v Cetrtek U. aprfla db 20, ari v dainskein salonu \av4rne Cmona. Ka*>ff»5»-jo se vsi gg. odbomiki, da se seje rjdi \*i-nosti gotovo udeleže. — Tainkt. Kdor ogUsje, ti nprcdiie! Stav 81 »SLOVENSKI NAROD« dne 10. apnia 1929. Šuta 3 Dnevne vesti. — NaJ turue« na frjmkfurtektm v»le« »•inu. Od 12. do 17. t. m. se bo vršii v Frankfurtu oiednarodni vrorčni velesejem. Društvo za tuj&ki promet »Putnik« raistavi na fnnkfurtskem velescjaiu ves materijal za propagando našeza turizmi*, fotogratfje naj-lepiih krajev naše države, statistične podatke o naxi državi in sploh vse. kar utegne 7iniinati inozemstvo. Frankfurtski vdese-ie.u je poleg Iipskega uajstarejši v Ncmčiii in razstava našega turizma bo nedvomno Aoristna za naSo državo. — Statistika lavalldov. MinUtrstvo w-cbairie politike je objavilo statistiko o in-validih v naši državi. Hivalidov ic 42.416, člaaov invalidskih rodbin 210.350, oniiu kl dobivajo invalidsko podporo, pa 200.000. Drfava izda letno 7a invalide in č!ane nji-hovib rodbin 462,392.427 Din. — Brzojavna lit telefonska *>**» * VI-tom. PoStno mlniitrstvo je odredilo, da se polože od dalmatinske c&ale do ota\a Visa novi pod/morski kabli, ker je brzojavna telefonska rveia z otokom radi slabih kablov slabo funkcijom rala. Kredit je že odobren. Do jeseni bodo novi kabli poloieui. r- Živahan tu]sk] promet v Dalmaciji. Pomladna sezoni v Splitu je že v polnem razmahu. V ponedeljek ie prlspelo U Du. brovnika v Split 50 Članov ekskurzije iz Stutt^arta. To ekskurzijo je organuiral Ro-minser-CIub v Stuttgartu. Na povratku v domovino se je pelialo skoji Split tuđi 50 bavarskih izletnikov, ! Bribiru tudl dalmatinski Pompeji. Strofcovniajri %o mnenja, da bodo iskopali SDomenike. k: bodo pojasnili marsikatere momeat? "z rso-dovine Mrvatov po njihovem prihodu na Ja-dran. Med temi spomeniki so tuđi grobovi Subićev. Iskopavanje teh raavalin bo trajalo 15 do 20 let. V Bribiru bodo letos ogradili maihen muzej, v katerem bodo sUram!! vse doski odkritc spomenike. V Beogradu bodo začeli letos iskopavati dve srednjeve-5-ki bazilikl, ki sta zakopani pod mestom, 1 največjo nap^ostjo pa priiikinejo stro-kovujaAi iz.kopavanic staresa ilirskc^a me-sta Aeonc, ki ie pod današnjim Ninom. Do-irmeva se. to jutri ob 16. s Sv. Petra ceste št. -40. Blag ji spominf Težko prizadefi rodbini naše iskreno sožalje. — Senzacija s boteiottL Iz Sombora po« ročaio, da je povzročila mnoso komentiranja vest, da je finančna uprava prcdvteraj-injim nenađoma raprla edioi moderni hotel v Sombora »Sloboda«. Raznesle so se ve-»ti, da ie Mnančna ob'ast hote! sraprla, ker je la»tnik prodajal alkoholne n'jače, čeprav *a to ni imel cfovo]jenja. Pred raeseci Se narareč zapustil hotel bivii direktor, na či-Z3f htic je bilo izstavljeno dovolieaic ?a točenje alkoholnih pfjaC Po niezovem od* hodu novi direktor ni zaprosil dovoljenia in je prodaja! alkohole pijaCe šc naprej. Zato |e finančna uprava ka*novala la*tn*a prvić r 8 tisoč Din, drugr$ pa s 6 tisoČ Din in končno 5e s 1600 Din. Globe lastnik nf hotel "plaćati. Zato je fiuančna uprava hotei ztprla. — Epilog brodoioma na Jadranu. Anton DobiSek se je pred 10 leti izsclil iz Zagreba v Karloba*. Tu ie pridoo dela! in si *jp:i ma! vrtfljaJc Ker je Wl priden m varjeu, a) je kmalu prfhranil toliko, da ^i jc kupil t?J-jo, na katero jc natovoril vrtiljalc .ti se vozi! od mesta do mesta ob dalmatincu oba!i. V Dalmaciji je Dobi&ek tuđi spozna! svojo poznejšo Zaio Ano, s katero ie Imel dva otroka. Zivela sta sretno in zadovoljno, če-prav skromna Toda njune sreče ie bi'o ue-nadoma konec. Kakor smo poročaii, se je Dobiškova ladji »Una« pred dnevi ponesre-čela. StraSen vihar io je zalotil na irorjj in jo vrgel v pečme na otoku ?a«u. Ladja se je potopila kakor tuđi Dob i š kov a žena ia dva njegova otroka. DobiSek jo r^Sil golo življenje. Izgubil ie vse svoje piemože-nje povrhu pa Se ženo in otroka. Vis potrt se jc pred dnevi napeti] v Zacrcb, kjer je primoran prosJaĆltL Mesto mu Je dalo dovođenje za nabiranje milodarov, dokler ne najde pri me me zaposlitve, . — MorUec iof^rja Mlatorića U Mazao. I V^eraJ so prlpeljati v Novi Sad Imbra Le. risa, morilca Soferja ^atovlća. Usotovilo se je, da je Lrrisa abnarnalen patološki tip. Umori! je soferia \z patološke želje po umoru. Star je že 20 let, vendar Je duSev-no in telesno zaostal in zgleda, kakor bi 7TM bilo sela 14 let Ko so ga pripeljali pred sodnifce, je ragSedal neko žensko. Zac^el se je smejati in Je Izjavil, da mu je zelo drago, da so v dvorani ttjtli ženske. Avtomobil umorjenesra lolerja se naha i a seda] na dvo-riSčti mestne hiSe. Morilca so tuđi fotografiran, stofečega pri avtomobilu. Ko ie za-gledal avtomobil, se je začel na vse grrlo smejati. Vse kombinacije v svezi s tem umorom so brez podlage, ker !e morilec iz-vršil zločin pod vplivoai detektivskih roma-nov uj iilmov. IzJavil jc, da mu ie bil avtomobil SofGrfc zelo vSe^. ker je najlepši tned novosadskiml avtotaksiji in ie zato Soferja umoril. Specijalist in opera'eur za bo-lerni ušes, nosa in grla Đr. DRAGO JVAJGCR je otvoril ordinacijo v Beetbovnovi ulici štev. 2 in sprejema od 10 — 12 dop. in od 3—5 popoldne 714 — MoriUta priznala zločin. Nedavno snio poročal«, da jc bila aretirana v Bački Palanki vdova Georga Radakova. osumljena, da Je umorila svojega tasta, 71-letnega Ili* jo Radakova. Orožniki so io izrodili sodišču v Novem Sadu, kjcr Je bUa zaslišana. Vdova je dolgo tajila svoj zločin, včeraj je pa priznala, da je tasta zadavila. Ko ie priiel pijan domov. mu je vrgla okoti vratu pfdd-pasnik in ga zadrgnila. Nato je \iekla starca po sob\ dokler ga nj zadušila. Uaiorjeal je živel dolso v Anjeriki, odkoder je prtšel pred leti in prinese! &ehoj prece&nje pre-mo2ea!e. Preiskava se še nadaliuie Arcti-r*na ie bila tuđi sorodnica moril^e Kata Mi-lanova. ki jc bajc prcgt>vonla vdovo k umoru, — Nove aretacije v pooarelalskj aierl. V svezi s ponarefelska afero, \d so fo otkrili v Parabuću in o kateri smo že porc-čali, je osijeSka policija aretra'a bivšega notarja v Cuzi v Baranji Franca Tičariča. Pripeljali so ga v Novi Sad in ga takoj zaslišali. Glavni organizator pona^etalec, bivši natakar in sedai lastnik kosmeti^ne tvrdke Emenk McsaroS, ie bil aretiran ir, jc, kakor smo poročali, tajinstveno po-^eg-nil U zapora na Madžarsko. Iz ntesovih ?>-»em, ki jih ie po bezu piša! v Jucoslavi.^, je sklepati, da se rahaja v Sigetu. Na5a dr. iava bo najbrže zahtevala. da 21 madžarske oblasti izrode. Aretiran je bil tud! hiSnl lastni'v Dunkl. V njegovi TiiSi so *e coijufi zbirali in delal] nacrte. Zdi se. da so po* nareialci preostali Član: Windjschgratzove falfcifikatorskc družbe. — Drzas ropartkt napad. Tz Osijeka po-Tocaio, da ie btl izvršen pred dnevi v pa-kraškem okraiu drzen roparski napad, Iti spominja na zločine Prpića Malesa in Ca-rnge. Lenka Menliard je sedela doma v razgovoru s svojim stricem Perhajem. Med pozovorom sta zii*uYa nenađoma moono trVanje ena vrata. Menhardova, ki ni slutila nič tuđega, jc vstala in odprla vrata, V sGfco so planili trije maskirati tnoSki, ki so zakri2ali: Denar ali življenje! Prestra-Sena LenVa je šla k omari !n vrela te predala 1h\tk\. Na glavi 5e itnel Sportno čepico. Dva dni ^. to ie pobejrnčl £z umobolnice Kamil Kcz\c detavec iz Travnika, muslimanske vere. Tuđi ta je bU otHeCen v bojniško oblekj. Nato 7*c pa pobejnHa §e Marija Skrndr^vić iz Zagreba. Oblečena ie bila v siv plaSč s crnim krznom. Bila !e golociava. Fotoaparat« kupite najbolji* pri Fr. P. Zajec. optik, UubUana, Stari trt & Bolne £*«• dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove grenčace« neovlrano lah-ko iztrebljenie Čreveta, kaj Cesto u&nkuje izvanredno dobrodeino na obolele orcane. Ustvaritelii klasičnih učenis knHr z* ženske boleznl pileio. da so ucodno nčinko-vanJe »Fran« Josel-ove vode« iHrotovili z Ustnimi preiskavatiji. Dobi «e v vseh !e-karnah. droKerHah in specerrlskih trgo-vinan. Iz Ljubljane —lj Mojfier SkmlaF sa vrne v LiufcUa. no. Kakor snio zvedeli, se \rne gled^iškf slikar Scnižny, ki ie bil leto dni v Pra^i. že pribodnje dni v Ljnbljano, kjcr bo memla že 2 majem zopet sodeloval pri tlikarn! Narodnega gledališča. —Ij Caaio se avtobus oe ustavila ured bolnico? Avtobus, ki vozi na progi LJiblja-na—Vodmat, Vev^Je ia nazal, iaia si;er v si'oiem voznem redu označeno bolaico za postajališče. kar je razunrijivo In nuino fo-trebno. Toda žal temu ni tako. Avtsbus oa tej progi se pred bolnico ustavila ali pa tic Tako ga je včeraj neki bolnifc, ki ie zapusti1 bolnico, čakal vst popoldne. toda zaman. Avtobus se ni ustavi!, niti potera ne. ko je bojnik dal soferju foamenje z roko. Nai vendar vodstvo te avtobtisne proge napravi red! —lj Opozarjamo na dmžabnl vaC«r za člane in prijatelje Rdečega križa, kl ga priredi kraJevni odbor te človekoljubne ustanove drevi ob pol 21. v restavraciii Zvez-dl. Na sporedu je govor predsednfta g. dr. Otona Fetticba ter peUe kvarteta Giasbet-Matlce. —lj Prva teioinja tombola. Marljivo društvo »Skrb za mladino« je žc pri dno ua delu. da ćlm prej pripravi vse potrebno za tombolo. Kakor znano prire.a to druStvo vsako Teto v zgodnji pomladi tombolo, čije dobiček je namenjen zgradhi mladinskega doma za slovensko deco v Aleksandrovem na otoku Krku. V bližnjih dneh bodo požrt-vovalne društvene odbornice potrkaTe na vrata usmiljenih src, proseč blagohotnih pri-spevkov. Vikar fih ne odslovite praznih rok! Zavedajmo 5c, da ie nabirame milodarov eden najteži ih karitativnih poslov! —lj Tenfe-odsek Ateua bo razglasil v prihodnih dneh vpisovanje in razdelitev urnika. — Zberite svojo đruibo, prcgle'it svoje rakete in predložite pisarni takoj *o5-ne prijavnice. ?31-n —li Nabavliatsa zadruga d.iavalli na-me^encev ¥ Ljubljani Vodntkov trg 5 Ima svoj VII. redni lerni občni zbor dne TI. arrila 1929 ob pol o&mi «r? zvttčer v he!! dvorani hotela »Union« v LjuSijan?, MikloSi-Ztvz cesta, na kar se o»>oz*r!iio zadružni-td in vs! državni uslu^ard v tlubljan! —li Redni letnl občol zbor oMattatca odbora Jadranska straže v LlaMlaal se vri! dne 24. aprila t 1. ob 30 in po! uri zvečer v restavraciji Zvezda. Član! đru5t\'a in prijatelj se najuljudneje vabtjo, da se občuesa zbora udeleže. Restavrac5. aprila zvcCcr bo preda val na tukaj^njem Ijudskem vscučjJfSču znani stro-kovnjak g. prol. SreSko Brodar o sanim?. veni preS!edovf prafloveka ua OI-še\-:«. Obenetn bo pokala! prcdava'cij po-s'uSalcem tuđi razne izkopaac predmet? iz jam v Savinjskih planinah, katere je rar-iskal Ia resko teto. Za njegove i*fcopn::i3 praćloveJca v naših kraj ih se živo zantmajc številnj odlični inoze.iiski antiOi?ovogi. s ka-teiimi ?c nahaja g. prof. Brodar v staJn:h stikih. —^ »tlčiteljica« ^ Mestnem cledalUCu Nocoj cvb 20. uri vpriiori niarb-irsko Na-rodno gledališc* v celjskem Mestnem t\t-dališču znano in izredao zaniaiivo Nicodc-mijevo komedijo »Učiteljica«, ki ie žela pri vseh dosedanjili vprizofitvah « Mariboru in na drugih na&b odrih velik nspe'i. Opozarjamo celjsko javno«t, da je vst^mic ^e do-volj na razpolago. Dobe se v prsdprodaji v knjigami GoriČar & Leskovss* na Kralja Petra cesti, zvtčtr pa pri gledail^kl blagajni. —c Vpoklic vojaikih novtnctv. Včeraj so prihaiali v Celje h vsth krajev. spadajo-čih pod celjsko vojaiko o!cr<>žic. vcja&kl no-vinci, ii so bili lani vspa*obHeui za voja-škc sIužbcKvanie. MlademČ] so prihataU pod vodstvom svojih Županov In ch£inskih ttož trezni te pametni, da pa nbi£a!nesa vriska-n!a in prapevania ni manjkalo, se raiinne S4tno po sobi. —c Premogoviik wedl Celja. V klet! tvkajšnjega zdravnika dr. Biescharia v Na-lodnem domu !e odkril nernan rat svoi pre-mesovnjic t borato premogovno žila. Z vrat Je odnese! kliucavnico. iz khti pa 'e tekom pri* je4a policija včeraj dve sestridaai. btedolič-ni đeSrtfci, oblečenj v rastrga*:). po3i stiri materi. NSti-na mat ju je nantrec* zatHUtfa 2e !. 1929, lv*> Je odila v Beocrad r* jas'užlio.TL Neza-kenski siroti se morata dnevno potfkt-H okrof usmitjenib ljudi po to**' nih rrgovi-nab in zasebnih staoovaojih. da ne poifoeta tladtt in poroanjkatria. Mod^roo zakon. Ona: T! bočeš, da nat>ravrva ženo-tovanfcko wrtovanje po ntor}n? Saj vendar vc-5, da sein ixxlvržena morski bolezni. On: Pomiri se, dttšica, Ijubezen je najboljsi Tek nroii morski bolezr«. — Ona: Že rriv, toda kako im bo na Dovraftaj? Tudi med Japonci so milijarderji N«|bogatefši Japonec je baron Mitsui, katerega premoženje se ceni na 180 milijard Din. — Koncerni japanskih milijarderjev Stpk>$no prevladuve preprlCamje. e Ua pojasniti samo s tem, da v Evropi ne poznamo bogatašev daljnega vzhoda, katerih bogastvo ostane prikrito, ker ni izraženo v delnicah in se ne j>o;av-lia na svetovnifa kreditnih tržiščih. T:i vennsikeaTj pr\i čekovni promet. Ted rodbini gre velika zasluga, da ^ je Japonsko cosr>odarstvo prilagodikj modernim evrot>sk:Tti principom. Leta 1889 je kupila rodbina Mitsui državne premogovnike in s tem je b:«l položen temefi njenega oigrorrmega bogastva. Osebno premoženie baronj M;tsi^ se ceni zdaj na 180 milijard Din. K njego-venru koncernu «n?daio vodilne 'upon-ške banke, elektrotchnčni zavodi, elektrarne. veletraroviic. M p-nrV-v velika laddedelnica. več tovarn za umetno svilo in več zavarovatnic. Ek>lgo &e je v finančnih kročili za-trjevalo, da bo ta tvnika edi-na mono-polna vladarica na denarnem trgu Ja-ponsike. Toda sredi pretclđega stolet.ia je bila ustanovljena tvrdka Mits.u"bii:. last rodibine I vasaki, Ivasaki :e bi«l prvotno brezrjomemben uiož brez inietja. toda tx>stal je plemić in s predsednikom vlade province Tosa je napravil več pasrečenih špekulacii z ri/em, ki so mu vnsrle toliko, da ic ktipil ve»lik kompleks ^ernlj:5ča v rei>(>sred?ii blizini Tokiia. Leta 1SS3 je plačal vladi rjoMmcri milijon jen za parcele, na katerih je 2?daj rgrajeno središče japon-ske prestolice. Vredno^t te^a zerttlji-§ča je zdaj ne-precenljiva. S to trans- akcijo be n>u je posrećilo pridobit; pa-robredni privilegij, ustano\il j© lad?«-delnice in banani zavod. Zdaj je Iva-saki eden najibocatej6ih mož na svetu. Irna tuda velik PolitiCn: vp>liv. kavti mi-nistrsk: predsednik in zunanji minister sta njegova zeta. Vlado, ki je prišla na knniiO !. 1936, so zlobni jeziki nazivali kabinet trgovskega doma Mitsubišc. Orneniti ie treba tudi jar>onsi :n s!adkorie«in in ime? ie ce-lo svetovn: monopol kafre. Pripadali-) mu je 70 velikih podjrt'i in vendar je zjiafcala delti škj srlavnic.i trusta saJiio 50 tnillio-tK)v jen. Prava denama siSj ie bila P»'i v rokah genijalne trgovke Yane Suzuki, ki jc ix>djetje sama ustanovila *n sa tudi sama vodila. Nieno premo^c-njenio je /na5alo 4D milijonov Stcrlin-gov. Med vojno se ic pa z drxnirr>: 5pekulacija.nli ma račun siromašne^ prebivalstva Liadein tako zamerla. Ja ie razjariena množica njeno pisarno ^* Tok iju demolirala :n or>Ienila. Ku *e morala iz prestolice bežati. i>e u! našel botd. ki bi jo spreje'. Prco&tajaln ii r: drugega, nego prcoblcči se \r\ pobec-n;t: na kniete. Veliki potres ki je zadel Japonsko T>red leti, ie uničil velik de1 njenih podjet;i in ker je nastala tud; gospodarska kriza vm potrebi, i-c morala gemifla^na trgovka leta 1927 na?r»-vedati konkurz. Pasiva so zna>aU 40 iriilijonov šteriin-gov in tiaSbngatejši ženi sveta je ostalo samo 4 milijo-nc jcu. Med žokc tniliiarderje M>ada tudi baron Okura, ki je star sedaj 91 le»t in ima za seboj zelo burtK) pretek^^st. Okura Jc sin siromašnoga trgovca i ribam i. V mladosti je prodajaJ ribe 1X> h:>a!i. kot 17 letni mladenič je pa odJel v Tokijo, kier je mor«! več let naporno delati, da je zashišU toliko deai^rja, da je za-čel trsrovirvo na svojo roko. Leta 15W je u stan o*v II trgovino z orožjesin in strci voni. Podie»t]e je kt>o uspevalo, kajti takrat so bili čaši uem"rni. Okura ie prišel pr\i na idejo, ustanoviti na Japonskern krojaško delavnico za cv-rot>sk>e fMeke. Kmalu po u^tanovitvi je odpotoval v rTvrop'O. ustanovil ic podruižnico v Londonu ki fcm^lu jo jk»-stal glavni dobavitclj arrgle&kega oros-ia z<± laponsko armado. Po nisko-ja« ponski voiir ie ueverktno obogate! in postai je haron, dasi n»,ti pisati tic z,n;<. \z siromašne nb;Sko rodbine i»vira tudi taponski milijonar Mrkimoto. ki ie Drišel prvi na idejo, gojili v škobkih u-metne bisere. S tem ic zaslužil toliVo, da mu ti i potreba več loviti r o priobčile poročilo ug'edm^sra akademka in vest je vzbu-dila s.ploMio zanimali je. Ker so pa bude takoj soomali. da gre za izmislio ti eo. so nazivali t>oznejc vsako izmišljeno vest v novinah raco. Ljudje brez živcev Ndki ansr'eški učenjak je imel nedavno predavanje, ki je vzibudilo med strokovnjaki spfošno pozornost Preda-vatCii je ugotovil. da imak> najho^j zdrave ž vce ljudje. ki de-lajo oa pro-steni. dočlm so LhKlje, ki rnorajo delati v zaprth prostorih, večinoma nervozni. Posebno zdrave Živce hna'o oni, ki delaio \isoko nad zemfto. Ćim vi^foe nad zemlio mora človek delati, tean krepkejSe živce ima. To velja zlasti ix zMarje in dimnikarje. AntfcSk: učenjak je pirišci do zaključka, da dimni kar pri rzvrS^vaivnj svojega pokliča &i>1oh nitna ŽKxe\'. Za primer jc navedel nekega londonsk&s^ dirrm'karja. ki ie padel \t vlsokega dim-nika in si zlomil noigo. Cez dva mtseca je znova ometal dimnike, a kmaru jc padel s strehe in si zlom:! druco nojr>. Chn je pa okreva!, se je znova totil svojega pokliča. Podel je tretjic" in izA-nl\č in se ubi I. Najslahše živce imajo p » Trmenju anale^kega učenjaka itralc'--Zdravo živce imajo tudi Soferji in !c« ta!ci. NOC4IV1CI. KUUC 13 najceoe#eJ Kupujte samo pri tvrdkah, ki inserirajo v „Slov. Narodu"' Stran 4 »SLOVENSKI NAROD« dne 10. aprila 19J9. Stfv 8» ^AugustJštanche : 6 ŠNa valovih strasti Jioman Bilo je dobro uro po i&gredih na trsu ĐastiHe, ko vidimo viteza in njego-v*o nećakinjo, vsakega v svojem veli-ketn, bogato pozlačenern naslonjaču pri krasnem marmornatem kaminu v Ge-ronnierovi sobici. Ogenj plapola v kaminu in plamen obseva marmornate stebre. na katerih sloni bogato l>ozla-čen obok, na njem t>a stoji velika ura z dvoma pozlačenima, iz masrvnega srebra izdelanima križarjema-vitezoma, katerih eden zbi'ia drugega s sedla. — Partoleu! — je zastokal bankir. Kako neznosne bolečine. Vse kaže, da mi bo ostala po tem udarcu brazgotina. In vseh teh neprijetnosti si kriva ti, — je nada I je val srdito. — Jaz! — je ponovila Adelaida. — Kako more te kaj takega trditi, dragi striček? — No, mar tiisem ustregel tvoji želji in §el s teboj, da ti pokažem spomenik Mi'jske revolucije? — je vprašal bankir. — Hvata za va5o prijaznostt, striček, hvala, da ste mi jo konono izkazali. Kako krasen je ta spomenik! V njem je združena vzvišenost z okusom. Kako diven je razgled z njegovih baJustrad! In kako zalostna je slovesnost v grob-nicah doli pod njim! — Krasen spomenik! — se je rogal stric. — Nagrobni spomenik puntar-jev . . . krasen opomin za bođocnost. — Vam ta spomenik ni všeč, striček . . . toda to je deto samega kralja, a kralj je že davno stddkov l'jubljenec. — Moj Ijti'bKfenec! . . . No, pa naj bo . . . vsaj bil je. Toda zdaj.. . sicer ti pa moram povedati, drago dete. da sem se napotil s teboj k spomeniku samo zato, da zamaSim usta radikatom, da bi bilo dobro ljudstvo srečno in zadovoljno rn tako dalje. — Zelo skromno ljudstvo, če tie po-trebutje za srećo m zadovoljstvo dru- i gega, nego nagrobni kamen za svoje pokojne, — je pnpomnila Adelaida. — Moja iskrena želja je, da bi ta so-drura ležala ipod njim, — je pri'ponmil banki r. — Prepričana sem, da bi izvzeli onega plemen-itega in pogrimne-ga mla-deniča, ki je vam danes rešil življenje, — je dejala bankirjeva nečafc^-^ — Funuje sam denar. gre s tem »billetom« k diskonterju. ki prvega izdajatelja A sploh ne pozna, marveč pozna samo B, katerega smatra zanesljivim in zato mu posodi denar na A-jev »billet«. za katerega jamči B. Diskonter si pa zaračuna v dobro šest odstotkov kapitala in en odstotek provizije. Toda diskonter ni vzel tega iz lastne blagajne, marveč ga je dvjgnil v banki, ki je z* vsax slučaj sprejela isti »billet% za katerega jamči zopet diskonter, ki je dal za denar samo štiriodstotne obresti. Jasno ie. da mora banka, ki ne pozna A, ne B. priznati diskonterjevo garancijo za najboljšo. ker ne more ime ti povoda, da bi ne zaupala B, kateremu zaupa diskonter. niti A. kateremu je kreditira] B. Določenega dne, ko za-pade zadolžnica, posije banka »biilet« izdajatelju A, ki po zadolžnici plača, seveda če ima denar. Ce pa nima de-narja, si pridrži banka diskonterja. ta pa drži B. a ta zopet A. Vse to dokazuje ,da lahko kupimo blago, ne ga bi ga morali plaćati in v tem ni nic nena-vadnega ali hudega, vsaj na prvi pogled ne. dasi bi lahko trdili, da bi brez tega kreditne^ sistema A nikoli tie kupil blaga od B po tako visoki ceni, a B bi ne dal diskonterju šestodstotnih obresti in enega odstotka provizije. V vsakem primeru je pa za to trgovino faktična podlaga tu. namreč blaso. Toda ne zdi se vedno, da bi A moral kupovati blago od B Pač pa se prav lahko zgodi, da B potrebuje denar. Gre k A in dobi. če ?e slednji postre^ljiv m hvaležen, od njega »billet«, kjer morda figurira kupni ceni odgovurja-loče blago, ne da bi bilo v resnici dano. Zdaj to ni več zgolj »billet«, kajti »billet« je bil povišan s to transakcijo v vrednost. če že ne v čast. dobiti naziv »billet de complaisance«. Pot na-prej in nazaj ie tu ista, toda namesto da bi se opirala kakor prej na solidno podlago blaga, sloni na peščenih tleh prevare Ta prevara se ie zadnjih deset let vladanja Lud vika Filipa zelo razpasla, k čemur ie mnogo pripomogle dejstvo, da so se Ijudje posluževali teh billetov« pretirano in brez potrebe, ker so z njihovo pomoč.io lahko kupovali blago ali izpo>ojali si Jenar. ne da bi bila na razpolago odgovarjajoča \a-luta Govori se sicer mnogo o tan, Jj trgovina in obrt v Franciji lepo napre-dujeta ker se vidi, odnosno *>c hoče videti, kako so mnoge trgovine oj tal do stropa založene z raznim blagom. Toda marsikai. kar se vidi od daleč veliko, se razblini od blizu \ nič. Tak ie bil gospodarski položaj v Parizu 1. 1847. Ruinirani trgovci in obrui.ki. ki him> rn->i;:i p!aC;jti >\ojh > Nllets de cottiplai.-arivc^ JiNkumer.ti, ki so dtloma brtz sledu i/i:imli, delu-ina so se pa obesii:, ker ni<>-dajte temu se veliko r>olitiwno razccr>-lienost. potem pa trJite, da je bila revoluciju leta 1S4S presenećen ie. kakor so kričali v svoji omfjenosti samo v!e-Pi in gluhi. Newyorški krvnik umorjen Iz Newyorka poročajo, da je bil tamošnji krvnik Hulbert zavratno umorjen. Našli so ga v kleti ustreljene-ga in je samomor oot>olnoma izključen. Zdi se. da zre za osveto sorodnika kakega justificiranega zločinca. Newyoršk: krvnik je bil \2 let v služb: in je v tem času iusrificira] okoli 140 ziočincev. Zadnje čaše je prejel več grozilnih pišem. Policija je prepričana, da ie atentat irvršil pisce dotičnih p!sem. Vse kaže, da ie osveta edini vzrok atentata, kaiti newyorški krvnik ni imel nobenih ose-bnih sovražnikov in je bil znan kot ?e!o m:roljuben mož. 40- letnica Eifflovega stolpa Znameniti Cifflov stolp v Parku, največja stavba na svetu, je praznoval koncem marca -40 letnico. toda v Parizu se tega jubileja nihče n«i spomnil. i>tolp ie sestavljen iz 1.500.000 delov in ima 25 miliionov vijaVov. Zgradi: sa je Aleksander Gustave Eiffel v 14 mese-cih. Zadnji vijak so prvill 7 dni pred otvorit\ijo stolpa med razstavo !. 1SS9 Arhitekta Huvsman in Coppe sta dvo-mila. da bi se gradnja tega ogromne-zsl stolpa posrećila, toda izkazalo se je. da sta se motila. Vse vesti, da ie stolp slabo zgraien in da ea bodo morali po-dreti. so bile izm:šliene Stob stoji trd-no in se ni bati. da bi se podrl. rTifflov stotp so začeli graditi '. 1S87 *n dojrraien je bil 30. marca 1SS9. Za njegov temelj je bilo treba izkopati ^.000 m1 zemlje in za gradnjo so po-rabili nad 9 milijonov funtov železa. Ko je zavihrala na stolpu fraincoska zastava, so oddali 21 topovskih strelov in na vrhu stoba so prizivali bemgaVični ogenj. Ins. Erffel ie povabi! udeležen-ce otvoritve. naj si osdedajo Pariz z vrli a orjaškesa stolpa. toda vabiru so se odzvali samo neka te ri ka»t: mnogi se nišo upali tako visoko, lng. Cificl j# bil rojori g:. 1&^2 v Dijonu in se je pro-slavil kot graditelj leleznih immedHL Eifflov stolp je skoro ^0 m višji od nai-večjesa amer^keza ncbotiCnika WTool-\vorth Buildnn? v Neu-\-orku. Smrt slavnega pariškega klovna V Parizu so te dni položu k večue-mu počitku dva slavna moža: mar§a!a Focha i.n generala Saraila. Zato ni čuda, da je vsa pariška javnost prezrb r>ogreba bivse-ca slovttepa Uubljenca Pariza, cirkuškejia klovna Desireja Bi-iou. Pokonali so v:a neopažeri4» :n samo njegovi ožii prijatelj:, ki so bili zvedef za pogreb, so ?a spremili na zadnf1 DOt\. Bijou je bil nekoč eden na i ma me* n:teiš;h parišk'h knmkov in klovnov. Duhovit. dovtij>en. sejfav in Mru-r^" ^atirik. si je kmal'U pridobi! naklon.ie-tn»st pariške r>uSlike. Prihranil si je \t» Po nremo7enie :n i« otvoril lastno r:r-kuško r»od'etie. Takrat ie bil na višku ^voie slave. Toda sreča ie orx^te a jn Bijou je kmalu zopet zasel \- beJ^> \r\ siromaštvo. Na stara leta je bil širo« mak. od vsega imetia mu je ostal samo cirkuski voz, ki mu '.•» slu/il za prenr-Cršce. Letošnja oštra »ima pa je b:/!a zani usodna. V mrzlem. nekurjenem clrkuškem vozu se ie sTornak prehla-dil in teiko z-bolcl- Pm dan po Fochevi <;mrti je umri. Pogreba so se udeie/ili vs; pariški klovni. ćelo vsi trije bratie Fratellini so bil; v žalnem s«>revodu. Pokopa!; $n ua na pokopali^u Pantin, na crobu se je od svojega pokojnega kolega pošlo-\^1 starejši rratellmi, ki se ic obenem zavzel za pokojnikovo mladoiotno hcerko. za katero bo očetov^ko skrbe!. Advokat Leon TORNflGO je otvoril svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, »elenburgova ul.7 J. (Poslopje Jadranske podunavske banke) lis krušno molio in vse mlevske izdelke vednosveže dob'te pri A. M Zorman Ljubljana, Start trg 32 Masa naielada t se je radi pocenitvo lista dvignila na 12.CCC Mio bo viak uvidel vrednost na*e inficrdje. Mali oglasi v »Slov. Narodu« »o največja, uajbolj čitana, najcenejSa in najuspeSnejša posredovalnica za službe, prodaje, nakup, priporočila itd. .......... Reorganizacijo administracije po ameriškem KARDEX sistemu ie izvršilo že več kot 100 većjih podjetij v naši državi. Sedaj je na vrsti Slovenija. Organizator Kardex gen. -zastopstva g. V. Fried je dospe] v Ljubljano. da stopi v zvezo s tozadevnimi gospodarskimi krogi. Prosi se interesente, da svoj naslov puste pri vratarju »Hotela Slon< do 12. aprila Makulaturni papir kg d Din 4'- orodaia u^3"" "S'ow M»r«da Vsaka beseđa SO p*r* Plača se lahko tuđi v znamkah. Za odgovor znatnko! - Na vprasania brez zntunkm iie ««-» od^ovarjamo- - Najmanjši o&las Din 5«—* mmmm Vrtnar vešč, se išče * 1. majem. Oze-ttjeu, hrez otrok, marDh*. trezec in 5aoc«I|ivt z ni:čeTnali. Urešeno staoo-vaua« na raaapolafiO Obširn« i>ofliidSe s ^re^hii S'^rifie-val na eosp CHsabeth Rein, Za-sn*, Trendova u*. 12/1. 747 Kot sostanovaBco sprejmem solidno žensko. Istotam se proda tuđi dobro ohranjen otroški voziček VpraSa se od 6 ure zvečer naprej na Caalcarievcra nabrežju 3/IIL Trgov. pomoćnica (začetnica) nnaufaktarue stroke, iš^e mesta v Stoveuuii oa deželi Pismene paaodbe na uprant) »SJcnr. Naroda« t>o najnižlib cenab Osvald DOBĐC, Uubtjana Pred ikofiio §t 1S Velika zaloca in izbira dišećesa mila. Posteljo dobro obranjeno. lcug>Iin Poandki 5v. Petra c. 44, prttKSJe, lenno. 756 Preklic. dz. An.;cn.j L&tirič iz Ž^lezjvkcv in Antona Petemeli iz Javom nad Sk. Lo&o ^reklicujemo s tetn dana j'm poobiasula. — Ljubljana, 9. IV. 1929. — Upra\-ni^tvo Usta »Slavlja«. 749 Sladkega sena 3 vason« zdraveja, veranija, i:na takoj ns prodaj Franc Komove, tr-eovec ia cos^šlničaT ter posestniV v Lazah pri PlaninL Ceaa ro Mana, VoSaJakova ola-ca St. 6. 526 Steklarska dda pri oov3i stavbaK kakor v*» ostala dda tevrinje točoo m po sner-oib cccab Franjo ZRNCC stddar. UahL'aua. Pred SkofrJo 10. 5S0 Dvonadstropna hiša {2 trakta), mkoa lesa. v Utibttaiii. ■aprodal. Nas krv pove ODrara te-ta Ista. 553 Naxnanik>. Ccažeaema p- n. občins!\-u in vsem mojim odjemakem \-ij-udoo oasnaojam, da otvorim doe 10. AprtU u CaafcaricrcB aabreil« IL 5 (p. Stari rihH trs) vlaotoč Is 4dlkatMao trjortao, mođcnio in bšc#eničoo urejeno. Tofil bora samo i£vratna pristea vina. U so bola loot taka cnz&ana na rimski raastavi ia odliicovaoa z zlato fco-latoo. Razeo tega bodo na razpolago razsti fikertf in desertna vina ter razKčaa mraJ« Jedila. Po-6trežba točna ia solidne cene. Za obileo otkžsk se priporoča tvrdka Braća Lassaa. 746 Oroonizotorin kot zastopnika za Ljubljano \n okolico iičc gen. zastopstvo Kardex sistema Evalut sistema in Remington knjigovodskih strojev Samo oni rellektanti kateri razpoUgajo i vcčlctno administrativno ni komerojelno prakso, pridejo v poltev. Ponudbe na D. FRIED, „HOTEL SLON-, do 12. aprila. 44 L Pnporučamo Vam PUCH KOLESA ki so vedno najboljša! Dobe se po solidni ceni, tuđi na obroke Ie pri tvrdki IGN. VOK UUBUMM ■ NOVO MESTO Moja oepozabua, preljuba mani*, cciroin* tdiča ia festra, gospa Lučilo Kunosz foi. Beton fc dane« dne 9. t. tu. po dolgi lu tnukapohu bolerni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši v Četrtek ob 16. u lii;.« žaloeti, Sv. Petra cesta Ucv. 40, na pok^ p.lišče k Sv. Križu. Ljubljani, dne 9. april* lfc»9 KWU, tiril Likar LmiTtt, brat, Marija, lUiariiu, »estrt. Urejuje; Jomp 2vp*D&iZ. — Z% ^Narodno ti»k*rao: Pr«o Jewkk, — Za cfiwo in macanu del lista; Otoo CbriMot ~ VH f L|uhliin4 m