v
= POUČNO ZABAVNI UST ZA SLOVENSKE DRUŽINE.
<(E
1/iI‘aja dvakrat mnsočuo in
sicer vsak drugi In četrti petek ...	v mesecu.
Naro nina je za vse leto 3 krone, za pol leta 1 krono 5o stot. Posamezne številke po tobakarnah stanejo 10 st.tink.
^ ( Ib^iisc, naročnino, oglase in rekrnmacijč je pošiljati pod /0\ naslovom : Uredništvo (ozir ma uprava) ..Drnž. Prijatelja'1 v VJV	Trstu, ulica S. Francesco št. 15, 1. n
Poštno - hranilničuega računa štev. 04.139.


Pozor na položnice'
List na ogled smo poslali nekaterim. Dali smo prvo in dmjjo številko tiskati v /ir izvodih. Zato bodemo lahko vztregli novim naročnikom.
xyxx.^<XA’xx a xxx>.. <xxi^svv<xx/<xxxxy>c>cxxx
NA RODNI GRUDI.
(Povest iz nedavnih časov. — S|iisnl Pr, Ks Steržaj.)
Stari Keliti je stal golorok na pragu in zrl po vremenu Njegov obraz, ki je l)il zardel in za buhel od mnoge pijače, je izražal veselje in zadovoljnost in zdelo se je kakor bi ravnokar mislil na karte in izvrstni golaž, ki se dobi v gostilni „na Pošti *
Po vasi je prihajal debelahast človek. Ko ga je Kelin zagleda', se mn je raztegnil obraz v zadovoljen nasmeh. No, Dagar je še bolj kesen kakor on — še le sedaj prihaja domov, on pa je že snoči, zato pa ni Dagarjevo premoženje niti za polovico toliko vredno kakor njegovo.
Dagar je stopil h Kelinu — Dobrovoljen nasmeh, ki mu je dosedaj ležal na ustnah, se je umaknil širokemu smehu pijančevemu. In pri tem sta se debeli lici zdeli še debelejši nego prej in male, sivkaste oči so se docela skrile v ti debelini.
, Ha, ha — ga greješ, ga r“
.Moj se je že segrel — no tvoj pa še ne.“
.,Se bo pa sed tj.“
In Dagar je odšel počasno, nerodno proti svoji hiši
Kelin je stal na pragu in razmišljal. Zunaj na polju pa je bilo dela vsepolno povsodi. Na Platičih detelja skoraj suha, na Glavah in na Štirih seno, suho in lepo dišeče da je bilo veselje. A njemu se ni ljubdo. Kesno sinoči je prišel pijan s praznini žepom — zaigral je v
družbi skoraj 50 gld. In prav nič ga ni skrbelo.
Cernu ? Posestvo je veliko - in že precej zadolžano, je pristavil v mislih, kakor bi se ba1, da bi mu mogel ka’ očitati. Žena V
Ha — ona ? Saj še obleke ni imela, ko jo je vzel. Da prva žem, ta mu je založila hišo s tisočaki, a kje so že ! Zapravljivo življenje in slabi tovariši so mu jih izvabili iz skrinje zraven pa karte In jed — ,na Pošti."
A kaj to ? I Saj še stoje v hlevu irije pari najlepših konj v vasi, rujavi,. ponosni, iskri, domače reje. In tam zraven štirje pari volov, dvajset krav-mlečnic in pet telic. — Potem pa še senožeti kakov ona v Planu in ona v Hebrih. — Hej, gospodarstva Kelioovega še ni konec. Še se lahko meri z drugimi v vasi — še lahko postopa brez dela okrog doma, še lahko prežije mars -kako veselo urici pri kartah „na Pošti,"
In zadovoljen nasmeh mu je legal krog modrikastih, velih usten.
Sicer pa — no, saj se njegov Janez trudi za dva,	tri	druge, in	pa hlapci,	dekle,	čemu so
(i ? Saj	dobi	svoj trud	plačan, in	ne malo. Mlada
kri naj	dela,	stara pa	počiva. Saj je on	— stari
Kelin	se je	zatihotapil pri laži	— ne	on tudi
mlad ni delal. Cernu ?	In vendar, Janez !
Čudno — njegov sin, a popolno drugo deblo. Tako grčav kakor gaber iu vstrajen kakor konj pri delu — pa njegov sin. Ne, od njega nima te pridnosti. Ne — pač od ranjke. — Bog ji daj dobro, lam kjer je.
Ej, da, rajna Lenka, ta je umela delati. Od jutra do večera, kakor mravlja. Polno truda in težav, v hiši in doma, vse sama gospodinjila in ukazovala — pa ni nikdar godrnjala nad teža-vuni in skrbmi — vedno vesela, zadovoljna, srečna. Delo ji je prešlo v meso in kri. Največja zadovoljnost in sreča. Čudno, pa je bilo vendar take. Da, delo ima v sebi tudi sladkost in srečo.
Kelin je nehal razmišljati. Za njim pri vratih se je pojavila debelušna, razkodrana žena
Prihodnja številka izide 8. februvarja.
pri štiridesetih letih. Bila je to druga žena Ive-linova.
Stopila je li Kelinu in z nekim medeno-sla kim glasom ga je poklicala :
..Ti - ?•
„Kaj bi iadaV“
„Kaj ? Janez je sam, pa hlapec tam na Stičih in Franco in Andreja sem poslala deteljo obračat. Stopi še ti 1"
„Ha, misliš? Na stara leta naj se mučim?4 je zagodrnjal osorno nad njo.
, Pa bi šla ti! ■
No ne jezi se precej; saj sem le mislila" in hotela je iti z pet v kuhinjo.
„Kaj — ?‘ se je prepirljivo zadrla nad
njim.
,No no, ~ , nikar tako hudo,4 jo je tolažil Kelin, ki se je bal jezika svoje žene, in pa hudo bi mu bilo, ako bi ga nič več ne pogledala.
„Kje je pa Lina ?"
„1 kje, notri je in šiva.'*
„Pa bi ona šla?"
Lej no, lej ! — Misliš, da se je zato učila v Ljubljani — V"
„Nekoliko dela ji tudi ne bi škodilo. —“ sSaj dela, še več kakor Janez!4 „Ha, ha ! S sedenjem !	— Ne vem kaj bo
to. Kmečko dekle mora znati prijeti za vsako delo — ?“
.Naši pa ni treba, veš. —"
„fn zakaj ne — ?“
.Zato ker jaz pravim, da ne. — “
„Aha — mlini4 je zamrmral Kelin in se obrnil ter stopil pod skedenj. Naveličal se je njenega ugovarjanja in glava ga je bolela — prav, ako nekoliko leže. Hladno je tam in pa tiho, in muh ni. In Kelin je legel v senco. — — —
*
* *
Tam na Stičih pa sta nakladala Janez in mlajši hlapec seno.
Vroče je bilo. Solnce je pripekalo, kakor o kresu z vso junijevo močjo.
Nad tvorniki je trepetal zrak komaj vidno. Prelesten, opojen duh po senu se je širil povsodi. Konja pred vozom sta nemirno bila z nogami in otresala sitne brenclje in muhe. Tu in tam sta nekam leno mulila seno.
.Oba* — je zavpil hlapec nad konjema, ki sta hotela speljat1. „Ta mrhovina ni nikoli pri miru. —“
.Vroče je, vroče, pa muhe so hude" je prigovarjal Janez.
»Saj je meni tudi, pa le delam, kar moram."
Janez pa je zavihtel mogočen kup sena na
vilah in ga priložil na voz. Žile na sencih so se mu napele in pot mu je lil po obrazu. Bil je krepek, tršat mladenič, čednega podolgovatega obraza, črnili oči in las, ki so se svetili v solncu in potu.
.France, pojdi na voz, da boš tlačil, jaz bom pa nakladal".
In hlapec je zagnal grablje na voz, »topil spredaj na oje in se vspel na voz.
.Kdo bo pa grabil?4
.Kdaj pa bo potem naloženo ?“
.Bo že. —"
.Dolgčas je, če sta samo dva pri delu — in pa na Otavah je še seno* — je godrnjal Franca.
.Meni pa pri delu ni nikoli dolgčas.4 .Saj tudi meni ni, če nas je več. Ali tukaj, komaj pol travnika sva še-le.“
.Saj ni mogoče dobiti nobene žive duše ne, ki bi prišla pomagat. Včeraj sem vprašal Mihovca in Jožefova oba, pa imajo doma delo. —*
.Kje je pa Franca?"
,.Na Platičih obrača deteljo."
.Sama ?“
„Pa Andrej."
In zopet sta nekaj časa molčala in delala. Culo se je le šumenje suhega sena in brenčanje brencljev.
.Tihot, rjavec" je pognal Janez konje in jih zopet ustavil.
»Ti?-,No l"
„Veš, ko bi bil jaz na tvojem mestu, pa hi vse pustil."
,,Zakaj ?“ se je začudil Janez.
.Zakaj? Poglej — sam se mučil za vse druge. Doma so trije brez dela. Ko bi bil jaz v tvoji koži, pustil bi še jaz."
.Kaj bi bilo pa s posestvom ?"
.Naj bo kar hoče ! Človek tudi ni samo za to, da bi se mučil in trpel za druge ko živina. Oni doma bi pa samo jeli in pili — Hudimana, da ne bi —•
.Vidiš, meni pa ne dela delo nobene težave. Saj ne vem, kaj naj počnem, kadar ni dela. Tak dolgočas mi je takrat. —“
.Ker si ne znaš napraviti kratkega časa. So pa tvoj oče že bolj pametni. —"
.Francč, očeta pa kar na miru pusti, če hcčeš, da sva prijatelja," se je odzval Janez resno. ,No saj ne rečem nič hudega. —*
In mladeniča sta molče delala in nakladala voz. Ko sta ga naložila, je pognal Janez proti domu.
(Pride še).
ŽGANJAR.
Stanislav Žitko.
Koč pritiska k zemlje tlom, sneg zaim ta klanec, iz žganjarue na svoj dom vrača se pijanec.
Težke glavo, trudnih nog lomi jo počasi, čez polje in temni log po neljubi masi *)
Zdaj pa zdaj hripavi glas razgubi se v noči, znanec nas se vrača v vas k svoji borni koči.
A pred njim je hrib in dol vedno bolj nejasen, in korak mu vedno bolj len je — in počasen.
Zmučen ves, in ves potrt; od pijač omoten, kmalu se v sneženi prt zgrudi v sen dobroten.
In snežinke iz višin plavajo na njega, smrtni angel za spomin mu pa v roko sega.
*) Snegu.
SV, GERMANA,
Igrokaz v štirih dejanjih in s sklepnim prizorom. ~ (Prevedeno iz nemškega.)	(Konec.)
OSEBE:
Germana, pastirica. — Ana, njena mačeha. — Kata, Mar, jeta, Germanini polsestri. -- Žefa. Polona, sosedi. — Jerica Nežika, Tončka, Zofka, Lenčka, pastirice.
(igra se vrši n i južnem Francoskem v 16. stoletju.)
Germana :	Ljubi Bog, ti veš vse, veš tudi,
da ne iščem hvale. Samo tebe ljubiti in tebi služiti, je moje, največje veselje. Saj tako me je učila že pokojna mati. Kako lepo in milo je znala pripovedati o Bogu moja zlata ranjka mati. •n kadar mi je pripoveda'a o Kristusovem trpljenju, kolikokrat so me zalile solze bridke žalosti, ko sem zrla izmučen in krvavi obraz na križ razpetega Zveličarja in njegove žgoče rane. in ko je videla mati solze v mojih očeh, mi je rekla: Ljubo dete, kdor hoče biti Kristusu podoben, mora tudi nositi križ. A žal, — prehitro je umrla moja mati ! Oh! — A i njeni nauki še živijo v mojem srcu in kmalu sem morala skusiti bridkost križev in težav. — Oh, kako težko mi je bilo beračiti za bolnega očeta od hiše do hiše, marsikdo me je zapodil izpred praga in slišati
sem morala marsikatero surovo besedo. Kako težko mi je tudi, ker mi moja druga mati noče nič zaupati. Vendar vse rada pretrpim iz ljubezni do Zveličarja. ?aj je moral on za nas še več pretrpeti. Bog blagoslovi tudi mojo drugo mater, kakor prvo.
4.	Prizor.
Germana, Marjeta pozneje Kala.
Marjeta :	Germana očisti in olupi to repo
namesto mene : se mi ne ljubi več delat nocoj ! Eh, kako me zebe !
Germana: No, daj sem Upam da bom z božjo pomočjo tudi to naredila. Danes res ni gorko in moja roka čuli hitro vsak majhen mraz. Pa poskusila bom, če bo šlo.
Marjeta: Na vsak način jo moraš olupiti še nocoj, če ne bo mali huda. (Marjeta gre proč.)
Germana :	Se pa moram hitro lotiti, če
hočem še nocoj, končati to delo. (Zdihne.) Oh moja roka! Ob, kako me zebe I
Kata: Germana, tudi to repo moraš še nocoj očistiti.
Germana:	Ljuba Katarina, oprosti, ne
morem. Saj bi rada, če bi mogla.
Kata: Zakaj ne moreš ? Zato, kor nočeš.
Germana : Veruj mi, da ne morem. Komaj stojim po konci, ker sem se tako premrazila na paši, da so mi kar prsti otrpli
Kata: Kaj otrpli?! Saj so tudi moji prsti trdi. Le hitro naredi, kar sem ti ukazala. Tvoje delo ni delo. Kadar paseš, saj vedno sediš in nič ne delaš.
Germana:	O joj! omotica se mi dela, kar
vrli se mi. Katarina, pomagaj ! Ah, (omedli.)
Kata:	Kaj kaj, se dela kakor da bi ji ho-
telo biti slabo. To pa je že malo preveč. Moram iti pa povedat materi! Mati I Mati !
5.	Prizor.
Prejšnja in Ana.
Ana : Kaj pa je ?
Kata: Glejte, glejte mat:, kako se zna Germana hliniti. Ja/, sem ji bila prinesla par rep, da jih očisti in rajši kakor da bi to storila, se je naredila, kakor da bi ji bilo slabo.
Ana : Kaj ! lenoba li 1 Boš vstala ! — Vidiš, kako je svojeglavna! — Boš hitro vstala 1
Kata : Marjeta pridi noter ; boč videla, kako se zna Germana narediti bolno.
Ana : Otroci primite jo za roke; stresite jo za rame. Ji bom že jaz odpravila svojcglavnost
(Kata in Marjeta jo primeta za roke, pa je tresiti)
Kata : O, kaj je to !
Marjeta : O, kaj je to? (Obe naenkrat.)
Ana : Kaj pa je!
Kata : O kakšno roke ima. Yrse rdeče. Vse ji je dalo na roki ven !
Ana : Še tega je bila treba. Še ta križ bom imela z njo.
Kata :	Jaz se že ne dotaknem ve njenih
rok !
Marjeta :	Jaz tudi ne ; se bojim, da se bi
nalezle od nje kake bo ezni.
Kata in Marjeta :	Mati me ne b va več
spali skupaj z njo, v eni sobi.
Ana : Kam jo pa hočem staviti ?	— Da bi
se vsaj zbudila. — Na. vendar ie spregledala.
Germana (odpre oči in se ozira) : Kje sem ? Ana :	Dri svoji materi si, hinavka in pri
svojih sestrah katerim nočeš storiti nobene dobrote. Zato pa nočejo več s tabo skupaj spati v eni sobi.
Germana : Zakaj se me bojite Marjeta : Ker si bolna.
Ana :	Germana, zdrava ti gotovo nisi, in
jaz nočem, da bi moji otroci na’ezli od tebe kako bolezen ; zato ne dovolim več, da bi spale vse tri v eni sobi. Ti si le pripravi svojo posteljo pri ovcah v hlevu.
Germana :	Kaj v hlev bom morala hoditi
spat ?
Kata in Marjeta Ja, ja, ker mi dve se bojiva.
Ana : Da, ravno v hlev boš šla. S pravi svoje stvari in na slami boš spala. Pa le hitro. Kata in Marjeta pojta z menoj.
(Odidejo vse tri)
G. Prizor.
Germana (sama):	Gorje, meni ubogi revi.
Sedaj torej bom morala še v hlevu spati ! . . . Pa če pomislim, koliko je moral pretrpeti naš Zveličar na tem svetu, bom radovoljno prenesla tudi to ponižanje. Težko mi je, pa vendar grem rada, saj me varuje moj angel varuh
7. Prizor
Germana — Ana.
Ana :	Kaj še si tukaj ? Zgan: se in poberi
se, da ne okužiš hiše s svojo boleznijo. Na, tukaj kos kruha za jutro za pašo. Spat se spravi sedaj. Germana : Lahko noč. Hvala rnali ! (Odide) Zastor pade.
NA GORJANCIH.
Citate jem za novo leto 1907. — 1). II. — (Dalje).
Ob polu dveh vračali smo se zopet po isti poti nazaj. Ker je šlo navzdol veliko hitreje, prišli smo kmalu do svojih prejšnjih stopinj na ravnini, zavili smo tukaj na levo, ter šli naravnost dalje.
£rcz četrt ure prišli smo do zamrznjenega jezera
(9G3 m.) To je največe jezero kar so jih nahaja v Gorjancih. Ko smo so še parkrat zadrsali po njem Božidar poskusil se je tudi po hrbtu, — odšli smo zopet naprej, ter prišli v desetih minutah do koče in kakih peddeset b rakov od te, do cer vice sv. Miklavža (969 m).
Sedaj smo svojemu namenu in cilju zadostili. Poiščem v nahrbtniku ključ do koč, ki sem ga tudi prinesel s seboj, in že nas vidiš vesele vrteti se v hiši. Pomisli, ljubi bravec, ali ni to veselje če imajo tri lako pohlevne stvarice božje kakor smo mi, dve izbi, kuhinjo, podstreš.e, klet in hlev na razpolago ? Gotovo pritrdiš! Da o tem spregovorimo še malo pozneje.
Najprvo je bilo treba seveda zakuriti. Toda, kje so drva ? V celi hiši nikjer. Pregledali in pretaknili smo vse kote, toda o kakih suhih trskah ni bilo ne duha ne sluha. Kaj pa sedaj ? Druzega ni kazalo, kakor nabirat iti zmrznjene in mokre veje. MojTna tovarPimu, kakor sem videl, ni bilo nič kaj všeč to novo povelje : zopet v sneg ! Ko sem pa vprašal Vladimira, zakaj da ni prinesel par polen seboj, je koj utihn 1 s 'svojim mrmranjem ; gotovo si je mislil : saj sem sam komaj gori prišel V petih minutah je bilo to delo končano in vsak je prišel z naročajem drv v kočo, ter jih vrgel pred ognjišče.
Kdo bo pa zakuril ? Vprašal sem ju, ker bi rad videl, da bi se še s tem opravilom nekoliko mučila. Vedel sem, da z mokrimi drvami ogenj narediti, tudi ni karsibodi. Kar pa gotovo nisem pričakoval, oglasila sta se oba za to delo, ter tudi koj pričela z podkuravanjem. Držala sta se pa eden, kakor drugi bolj kislo in tresla se vsled mraza kot mlinska vreča. Nekoliko časa ju gledani ter se jima smejam. — kajti od nevolje ker nista mogla zakuriti, sta se en čas jokala, en čas jezila, — pa kmalu sem uvidel, če bosta ta dva kurila, se znam še jaz pri mrzlem ognjišču greti. Usmilil sem se ju. Poiskal v koči, koder cerkovnik ključe hrani, ključ cerkvenih vrat, pograbil v kotu stoječo sekiro in odšel v cerkev. Onima dvema sem pa na »ju vprašanje, kam da grem obljubil, da se kmalu zopet vrnem. Iz cerkve šel sem v zvonik, pogledal malo krog sebe in kmalu zagledal še dva konca nekih starih vrat. Ves vesel zadel sem to staro kramo na svoje rame, odšel zopet doli, in že so odmevali po Gorjancih udarci moje sekire. Vladimir in Božidar bi me bila kmalu od samega veselja pojedla, ker sem jima prinesel naročaj tako suhih drv. Ogenj je zaplapolal in črez dobro četrt ure smo se že greli ob ognjišču. Po naši kuhinji pa se je pričel razširjati prijeten vonj klobas. Predno pa bode naše bore kosilce kuhano, opišem ti na kratko lično poslopje, v ka-
terem se nahajamo. Začenjam!
tSkozi ve/na vrata prideš najprvo v vežo, ki je ob enem prirejena za kuhinjo. I ukaj vidiš v levem kotu pri oknu nasproti vrat ognjišče, na desni steni pa je omara z kuhinjsko posodo in navpične stopnice, ki vodijo v postrešje, so pritrjene ob steno. Dolj zadaj opaziš še v vsaki steni po ena vrata, skozi katera prideš na levi v precej veliko, štirivogljato izbo, v kateri sta dve mizi čvetero klopi in omara za krožnike, vilice in drugo namizno opravo; skozi desna pa stopiš v malo čumnato, kjer stoji še ena miza in klop To bilo bi zgoraj. Spodaj pa je klet z iztočenim sodčekom, ter hlev, ki je vedno odprt in je namenjen prodajavcern in kupovavcem hrvaških pra šičev v prenočišča. Zato je tudi temu primerno urejen. Tak torej je naš grad, dragi čitatelj.
.Naše klobase so skuhane”, rekel je Božidar z veselim glasom. Vsaj jih je pa tudi že tolikrat prebodel z vilicami da jih nam ni bilo potreba pri jedi nč razrezavati. Z Vladimirom sva prinesla iz leve izbe v kuhinjo mizo in klop Nato smo sedli na klop, razložili iz nahrbtnikov na mizo jed in pija o, ter pričeli s kosilom. Najprvo smo pospravili raz krožnikov seveda klobase, potem pa počasi še druge jedi Vse to pa smo zahvali z vinom, kateremu smo primešavah vode.
(Pride še.)
KAKO SO MIŠI LEŠNIKE KRADLE’■ ,
SpiBčda F. Česnik. — (konec.).
Približal se je Božični '•'večer. Oče postavi lestvo, da vzame lešnike doli. Pa kakoN se začudi, ker lešnikov je prav malo noter. Jeza prime očeta in huduje se da pred mišmi res ni mogoče nobene stvari shraniti. Oj daleč Zorica gleda, močno ji bije srce, Bog ne daj, ako jo bralec izda, bila bi kaznovana ta večer. Na srečo šel je Venceslav k sosedovim, ter se igral tam z Ivanom, ker je bil velik njegov prijatelj. Oče se še jezi na te miši in obljubi da poišče dobro mačko da jih bo polovila Zorici se počasi pomiri srce. Tako preteče eno leto. Venceslav nevarno zlobi. V grlu se mu vname in zadušiti ga hoče. Drugi dan pride Zorica, zelo žalostna in in objokana domu. Kaj ti pa je Zorica, jo vpraša oče, da se jočeš? Prosim oče začne Zorica jokaje, jaz sem kriva, odpustite mi, da je brat bolan. Kako pa to, da bi bila ti tega kiiva, jo vpraša oče, kdo pa ti je to očital ? Jaz to sama dobro vem, pa bojim se vam povedati, kei bi vas žalila in jezila, pa tudi velike kazni sem
Vredna. Oče si misli, kaj to more biti in sili
hčerko da vse odkritosrčno pove. Zdi se mi reče oče, da si bila gotovo v šoli Kaznovana. O ne, tega ne, gospod i čilelj me prav rad ima. No pa povej Kaj ti je. nadaljuje oče. Zorica prosi zopet odpuščenja, oče ji vendar obljubi, da ne bode kaznovana. Deklica začne trepetaje:	„Gospod
učitelj je nam danes pripovedal, da veliko orehov in lešnikov ni zdravo jesti, ker potepi se v grlu vname, kar je tudi velik krat zelo nevarno. Naš Venceslav je pa veliko leenikov pretečeno leto pojedel, zato je letos tako ne arno zbolel.” Kdo pa mu je dal toliko lešnikov, vpraša oče saj so nam jih miši vse odnesle. Zorica prebledi in molči. Čez neKoliko časa reče:	.Poslušajte oče,
saj jih niso miši odnesle ampak le jaz.“
Zdaj je morala povedati vse tako, kakor se je z lešniki godilo Vesel smeh je obdajal očetove ustnice. Zdaj pride še mati in gredo skupaj k bolnemu Venceslavu, ker se mu je že na boljše obrnilo. Oče ga vpraša. Zakaj pa mi nisi nič od lešnikov povedal.* Si nek odgovori, zato ker sem se zelo ciganov bal. Zorica mi je tako zažugala ako komu povem, me takoj ciganom da. Zorica je bila vendarle okregana in trdno je obljubila, da kaj takega nikoli več ne stori.
NEKAJ ZA SLOVENSKE STARiŠE.
K rvi 3V1 i »'It o I s «, i o !
(Po malorusketn.)
Mirko je bil živ dečko. Vse je bilo njegovo. Takim mladim samooblastnikom se pripeti marsikaj. Nekega dne je vzel v roke knjigo s podobami. Oh kako lepe so bile te podobe! Zmiraj bi jih bil gledal rad. Ena je bila lepša od druge. Prelistal je vso knjigo in zopet je začel iz nova. Pa kako hitro je vse to šlo. Zdelo se je, da hoče mladi radovednež hkratu videti vse podobe na vsej knjigi. Njegove oči so kar žarele in plamtele. Bil je prehiter, prenagel — in zato — trsk — se je vtrgala stranica skoraj do kraja Revež tega ni hotel tega ni nameraval. Žal mu je bilo. Bridko se mu je storilo. Zra'en žalosti ga je obdajal še hud strah, , kaj poreče oče ?“
„Kaj, ko bi mu vse povedal „po pravici in resnici', morda mi odpusti. Tako si je otrok mislil. Ubogi deček! Ne, ne. še mu je v spominu, kako ga je oče pretepava), ko je bil po nesreči in nehote vbil lonec. Vse je povedal takrat, prosil milo kleče prosil. Nič ni bilo pomagalo. Spomin na pali o je Mirka prevladal. Sklehil je: nič povedati, prikriti. Odložil je knjigo na njeno mesto.
*
* *
Drugega dne je oče zapazil, da je knjiga strgana. „iV]irko, pojdi sern“ so bile prve njegove besede. Deček je spoznal, da se je poskus ponesrečil. Vest mu je rekla: nič ne prikrivaj, povej vse. Tako je storil. ,Bal sem se Vas zelo, da bi me me ne te^li kakor takrat, ko sem bil razbil lonček, ob svoj lepi lonček, iz katerega sem najraši jedel.
Takrat sem Vam vse takoj razodel, a bil sem tepen. Sedaj nisem sicer hotel lagati, a zakrili sern le hotel, ker sem se bal, bal hudo. Prosim Vas odpustite, saj bom priden.'
Tako je govoril dobri otroček. Oče je bil trd in surov. Pretepel je fanta, da je ta bridko vzdihoval in milo jokal. Stisnil se je v kot in tam se izjokal, srce pa njegovo, dobro srčece, ki se je hote'o poboljšati, je krvavelo in si dobro zupom-nilo — šibo.
*
* *
Bili so prazniki. Mirko je imel novo obleko. Za praznike skuba mati vedno kaj boljšega in še bolje zabeli. Ivo je deček slastno povžival neko cvrtje, mu je večkrat zabela kapala na novo obleko, ne da bil tega zapazil. Ves je prebledel, ko je na koncu zapazil velike madeže na novi obleki. Kaj storiti? Očetu povedati? Ne. Skrili in potem povedati ? Ne. »Lonček razbit" — ta me je tepel, če tudi sem vse takoj povedal. »Knjiga raztrgana11 — ta me je tepla, ko sem povedal šele potem ko sem skušal prikriti. Toiej re več tako. «Vem, kaj storim*. — V jutru na vse zgodaj v nedeljo se je deček oblekel v navadno obleko. Ko je bil čas iti k sv. maši, in se hoče obleči v novo oblačilo, so je navidezno prestrašil, ko je zapazil madeže na obleki. Vzel je obleko, z jokom in vriščim (brez solza) je pritekel h očetu in tožil : »Glejte oče, kdo mi je umazal novo obleko, joj. joj, jaz je ne maram več, jaz hočem drugo, poglejte vse okapana, vsa obeljena.
Očetu ni prišlo m um, da si je deček sam obleko umazal, vesel je bil, da je otroka tolažil in obljubil mu novo obleko. Znto Mirko laže.
b ela j kot, da lica mlada bi vedno ti cvetela,
Moli pa kot smrt Id s koso že pred durmi ti sedela !
Kaj so upi, svetne sanje?
To, kar sanje so noči ; človek stavi, upa vanje, a ne „ambe,“ „terne“ ni —
Izkušnja britka me uči :
Cim bližje cerkve kdo živi, lem raje mašo zamudi. —
Na svetu jc mnogo različnih stvari, a najbolj različna so srca ljudi.
Ti hočeš, da mož bi ti bilo ime, a moža ne kaže, hinavsko srce.
Tako so rekli včasih :
— naj bo že kakor že.
Da laž je stokrat grja, če kriv nje drugi je.
Škodljive rastline najrajši ženo ; drset jih istrelv, požene jih sto.
Osat nam zima pomori, a strast na stare dni kali.
Bogastvo in ošabnost, z njim veter se igra
Ubogaslvo in ponižnost, na . tihem vladata.
Lase pc čelu deni le, da pamet se zaplete v nje.
(Sorodniku, ki je umrl pri vojakih speval.)
Starogomki.
„Knj si tako turobno pesma, zadonela,
Cu mu si tako milobno bila, zaintela ? . . .“
„„Šla sem za pogrebom, v boli zrla jamo mrzlo, kamor bili položili so pogrebci krsto.
V krsti spanje sniva mirno, srce Krešimira,
svet bil grenko mu merilo . . . naj Sladko počiva!"11
"Ah' zalo tako turobno pesma, si zvenela, kor so deli v jamo mrzlo brata Krešimira . . .“
PREGOVORI.
(Števo Erman)
Da je na svetu tem slabo,
— so djali oče — — pili so. — —
Marsikdo bi se. odvadil piti ;
pa st misli : „Hm‘ prestar sem že “
Drugi pa: »Eli, s časom, ^ časom, mlad sem še — —	!“
»Kdaj pijanec ima dosti 2“
Prosim bratec le povej :
»Ko bolan zbudi se v iutro pije, pije spet naprej ! ?“
Slovenci in Slovenke!
Spomnite se drožbe sv. Cirila in Metoda
VELIKA UMRLJIVOST U TRSTU.
Dne 8. t. m. je imelo društvo tr/.aških zdravnikov svoj redni sestanek. Zdravnik Dr. Veronese je govoril o umrljivosti v 1 rstu v zadnjih pet letih. To predavanje je zelo zanimivo in kaže, koliko je še gnilega v Trstu v raznih stanovih ni kako malo so še storili razni kričači za blagor ljudstva.
Umrljivost otrok je v Trstu med vsemi mesti in deželami v Avstriji največja. Nikjer drugod ne umre toliko mladine v tako ranih letih. Izmed sto smrtnih slučajev zadene 40 nežno deeo, staro manj kot pet let; izmed 1000 rojenih jih umrje 423, predno dosežejo starost petih let. Kaj takega ni nikjer v Avstriji, niti približno ne.
Kot glavni vzrok toga zla navaja zdravnik Veronese to, da so stariši preveč vdani pijančevanju, vsled česar pridejo otroci takih starišev na svet slabotni na duhu in telesu, ne morejo se razvijati, so že nekako zastrupljeni in morajo zgodaj zapustiti ta svet.
Dalje pravi Veronese, da je vzrok te nesreče poulično posedanje otrok. V Trstu namreč, kakor tudi v drugih talijanskih obrežnih mestih preživijo otroci ubožnih ljudi od četrtega do štirinajstega leta starosti vse svoje dni na ulici. Tam se priuče potepuštvu, tatvini, nesramnosti in pijančevanju. Tega posebnega življenja pa so mnogo krive neznosne stanovanske razmere v Trstu, tržaškemu ljudstvu ni stanovanje dom, kjer se vzgajajo lepe družinske čednosti, ampak je samo prenočišče. Špekulanti s hišami zidajo v visokih, kasarnam podobnih poslopjih vse polno malih stanovanj, ki zaslužijo ime luknjice ne pa sobe in so vendar take luknjice zelo drage.
POLITIKA.
Avstrija Ogrska. Državni z b o r. Dnevi življenja našega parlamenta se bližajo h koncu. Pet let je gubil le v neplodnem prepiru. Zlasti Korberjeva vlada je vladala brez parlamenta s pomočjo znanega g 14. Še le pod Gaučem se je začelo nekoliko resnejše delo okoli volivne re-lorme, ki se je nadaljevalo tudi pod Bekom. Da bi pa zapustil zaseboj vsaj neko! ko ugodnejši utis, je hotel parlament zadnje dni z nenavadno hitrico popraviti, kar je prej zamudil. Celo kopico zakonskih predlog je rešil nujnim potom. Najprvo je rešil zakon o določnem številu članov gospodske zbornice, pogoj, ki ga je ta višja zbornica storila za nespremenjeno sprejetje volivne reforme. Ker se je to zgodilo je sedaj to veliko delo pod varno streho in bo menda 2. feb. že
objavljeno v vrednem listu. Sprejet je bil tudi zakon v varstvo volilne reforme. Važnejši zakoni sprejeti od zbornico so :	pov šanje plač
uradnikom in profesorjem in duhovnikom. Kot ironija se zdi povišan e uborne plače kat. duhovščini, če se o primerja s povišanjem uradniških p'ač. 30 milijonov znaša povišanja uradnikom, duh. pa so vrgli kot lačnemu beraču oglojeno kost ubogih par mil, in še te so do dobrega ob godrnjali. Sprejet, je bil vinski zakon (varstvo naravnega vina proti ponarejenemu,) zakon v varstvo lastniških pravic avstr, pisateljev v tujini, obilni zakon glede povišanje pokojnin vojaškim udovam in sirotam. — V ponedeljek bo zadnja seja zbornice. Volitve pa bodo najbrže meseca maja. Že sedaj se povsod najživahnejše pripravljajo na nje.	— Na Ogerskem imajo
čedno afero, s katero je zapleten minister za pravosodje Poloni. Bivši budimpeštanski župan Halmos mu je očital, da je kot mestni za-topnik uporabljal svoj upliv za osebne koristi. Na pri tisk svojega zdravnika pa je Halmos obžaloval te izjave. Mislilo se je že, da je s to izjavo Halmosa Poloni upran, a tu - o sinovi in zet Halmosa izjavili da je vse res, kar se je očitalo minitstru in da je Plalmos le vsled zdravnikovega pritiska podal tisto izjavo. Nekateri ministri in poslanci zahtevajo sedaj od Polonija da izroči stvar sodišču, česar pa Poloni noče. Vrhu tega je prišlo še na dan, da je za časa ogrske krize Poloni špijoniral cesarja. Poloni bo gotovo moral odstopiti. Najbrž pa nastane razpor tudi v Košutovi stranki ; zlasti tudi zaradi tega, ker se je tudi na Ogrskem že začelo gibanje, da bi se otresli judovskega upliva. Znano je namreč, da ukazujejo dandanes na Ogrskem v politiki juda.
Drugi kraji. Sv. Oče je zopet izdal enci kliko na Fratcosko katolike, v kateri na strožje obsoja nove postave, s katerimi se hoče uničiti vse cerkveno življenje in zavrača energično vse podle napade na sv. Stolico. — Kar poparilo ;e to nenavadno živahno pimno pisano Frama one. Zoget so se zbrali franc, škofje da se posvetu jejo o nadaljnih konkih. Kaj so sklenili, se ne ve ; ve se le, da je bil predlog za privatno bogoslužje odklonjen. Škofje so se zahvalili tujim škofom za njih tolažilne in bodilne besede v težkih urah. Škofje so poslali papežu zopet uda-nostno izjavo. Občudovanja vredna je edinost franc, škofov in duhovščine ! Na francoskem so odpravili vojaška sodišča. Vojaške prestopke bodo sodili navadni sodniki. — In zopet je govoril nemški minister Bilov za združenje vseli liberalcev proti kal. centrumu in soc. dem. Ali vse ne bo pomagalo nič. Eni in drugi so izvrstno orginizirani in bodo najbrže še pojačeni prišli
v zbornico. Če se to zgodi, bo to hud tobak tudi za nemškega cesarja. — Kuski čar je odlikoval svoje ministre. Hotel je namreč pred podložniki pokazati, da odobrava njih politiko. Minister mornarice Birilev je odstopil. - V Sofiji na Bolg iškem so o priliki otvoritve gledališča uprizorili dijaki demonstracije proti knezu.
Špansko ministrstvo je odstopilo.
•J- Perzijski vladar (žali).
NOVICE.
Slovenska dekleta, pozor ! Pred več leti je šla z Livka neka deklina v službo v Trst. Tam se je seznanila z nekim Italijanom iz Sicilije. On jo je napeljeval, da je velik bogataš in da je celo s pokojnim papežem Leonom XIII. v sorodstvu. Deklina je verovala sladkim italijanskim besedam in šla neporočena ž njim v blaženo Sicilijo. Denar, kar si ga je prislužila po več letih v Trstu, je vzela s seboj, in od doma so jej poslali na račun dote par sto kron pa vse je porabila, in pri vsem tem je trpela veliko lakote, kakor pripoveduje sama, da v Siciliji le dvakrat na dan jedo. Prej pa je pi sala, kako je srečna, da jo je pokojni papež Lev XIII. poročil in da so bili vsi svatje na obedu pri papežu. Ker ni mogla več prestati lakote, se je vrnila od svojega .bogatina* iz Sicilije k svojim starišem domov vsa opešena. Tako je verjeti sladkim zapeljivcem.
Kaj se je spremenilo na posti ? Glavne spremembe od 16. m. dalje so te le :
1)	navadna pisma v Avsriji stanejo do ‘20 gramov 10 vin; od 20 gramov de 250 gramov ostanejo pa 20 vin. To velja za vsa pisma bližnja in daljna
2)	za pisma iz sodnije mora plačati prejemnik 10 vin. če je sodnija v domačem kraju; če je pa sodnija bolj daleč, plača 10 vin., do 50 gramov, če je pismo težje, pa 20 vin.
3)	Kdor prejme zavoj (paket) na dom, mora plačati povrh vsega še 10 vin do 5 kg; če je zavoj težji pa 20 vin. Kdor dobi denar po nakaznici plača 6 vin. do zneska 1000 K. Kdor ne dobi zavitka, ampak samo obvestilo (avižo), da je zanj zavoj na po'ti, plača zato 4 vin.
4)	Če leži zavitek nedvignjen na pošti, se plača od vsakega kosa in dneva 5 vin. Vendar se prvi 3 dnevi ne računajo.
5)	Povsod, kjer so poštni uradi, se bo pošiljalo zavitke do teže ‘2 kg. in vrednostna pisma do 1000 K prejemnikom na dom
6)	Poštne nakaznice stanejo v bodoče 3 vin. Vendar se smejo stare rabiti še brez doplačila do 31. t. m. Pozneje se lahko zamenjajo z novimi d> 31. marča, nakar morejo popolnoma izginiti iz rabe. Ltotako se smejo zamenjati dosedanje zalepite po 6 in 10 vin. Na krajevna pisma je tedaj treba prilepljati znamke od 10 vin (in ne le 6 v kot dosedaj.
7)	Papirčki za brzojavke (telegrame), ki so bili prej brezplačno na razpolago, stanejo sedaj ‘2 vin. Vsaka pisana brzojavka se mora prilepiti na tak listek.
Nadškofje v Parizu. Ne le sedanji pariški nadškof častitlivi starček Richard, mora dosti pretrpeti vsled krivične brezbožne francoske vlade, tudi njegovim prednikom se ni dobro godilo. Izmed osem nadškofov, ki so v zadnjih sto letih vladali pariško škofijo, so bili trije umorjeni, eden je moial zbežati, ker so ga nameravali obesiti, poslednji Guibert se je pa vse svoje dni hudo vojskoval proti framazonom. Pariška nadškofija mora biti res ogromno breme, saj šteje tri in pol milijona vernikov. Če so tudi tam duhovniki tako redko posejani kot pri nas, bi jih moralo biti vendar približno 30 tisoč.
Slovenska sramota. .Družba sv. Cirila in Metoda* v Ljubljani je izdala svoj koledar za leto 1907. Tu je med drugim imenik podružnic z izkazom poslanih doneskov v 1905. letu Iz tega imetka posnamemo, da družbi ni poslalo niti vinarja 20 podružnic na Kranjskem, 14 na Štajersken^ 9 na Koroškem in 15 na Primorskem; popolnoma nedelavnih je bilo torej 58 podružnic.
Strajna 'nesreča se je zopet dogodila v Se-gjjaiiii. Dne I. t. m. je v Faccanonijeveni kame-nolomu porival velik kamen proti ladji na malem vozičku n-ki Endrighetti Luigi. rodom iz Italije Ker pa so bila:tla mokra, se mu je spodrsnilo in težki kamen je padel nanj ter ga zmečkal. V strašnih bolečinah je izdihnil dušo. Zapušča vdovo in dve hčeri
Sv. Ivan. Mnogo so se morale truditi naše Marijine hčerke in tudi mnogo časa se morale žrtvovati, predno so zamogle uprizoriti težko štiri dejansko igro:	,.Dve materi." No, v ne-
deljo je bil ta trud obilno poplačan. Ljudi je prišlo že pred začetkom toliko v precej veliko dvorano ,Narod, doma, da so morali mnogi oditi. Naša dekleta so se zopet izkazala kot vrle igralke; precej so se že udomačile z odrom. Vse, ki sr nastopale, so dobro pogodile svoje uloge, nekatere celo prav dobro. Zlasti sta ugajali 3. in 4. dejanje. Pri prizoru v ječi niso mogli niti možki, katerih je bilo pri veselici precej, zadržati solz. Dobro je tudi izpadlo petje, kakor se moramo na tem mestu posebno zahvaliti gospodu Fil. Mirku, ki nam je za to veselico krasno uglasbili nekatere pesmi. Občinstvo je tudi občudovalo nove kulise in obleke, napravljena nalašč za to predstavo. Splošna je bila sodba, da je igra dobra uprizorjena in splošna je bila tudi želja, da se ista ponovi. Ne glede na to željo že z ozirom na to, da mnogi niso dobili prostora, ponovi se ta igra dne 3. februarja začenši ob popoludne. Upamo, da bo v drugič igra še bolje izpadla navzlic njenim sceničnim potežkočam in da jo bo poselilo sl. občinstvo v ravno tako mnogobrojnem številu kakor zadnjič. — Pustno nedeljo bosta pa predstavljali šalo igri : .Čašica kave ; in .Kimt in fotograf" Kdor hoče užili par veselih uric, naj pride tisti dan k sv. Ivanu v . Marijini dom.“ Ne bo mu žal !
Električna hiša. V Ne\v Vorku dovišu:ojo ravnokar po amerikanskom mneju popolno zgradbo — delo .Splošnega električnega društva'. Na tej hiši ni nobenega dimnika, ker elektrika nadomešča oglje in plin. V kuhinjah so postavljena električna ognjišča, a tudi sobe bo grela sama elektrika. Vrata se odpirajo iti zapirajo, kadar se dotakne električnega gumba. To celi hiši so izpeljani električni alarmni signali, tako, da sti v ak vlom ali tatvina nemogoča.
Srednje šole v Avstriji Letos je v Avstriji 244 ginu azij in realnih gimnazij, realk je 131 Gimnazijskih dijakov in dijakinj je 87164, realča-nov 45.165 srednješolcev pa 132.679. Čeških g mnazij je 35 na Češkem, 16 na Moravskem, 1 v Sleziji realk imajo Čehi na Češkem 25, na Mo-
ravskem 16, v Šleziji nobene; v Šlcziji ena poljska, v Galiciji 42 poljskih gimnazij in 11 poljskih realk, Ruskih gimnazij je 5 v Galiciji, realke nobene. Slovenci nimamo nobene čisto slovenske gimnazije in nobene realke. Srbsko hrvaških gimnazij je pet, 1 v Istri, 4 v Dalmaciji in 1 realka v Dalmaciji. Nemških gimnazij je 121, realk 43, italijanskih gimna .ij je 6, realke 4, čistih rumun-skih srednjih šol ni Utrakvistienih gimnazij je 12, na Kranjskem in Štajerskem nemško-slovenske. v Buk vini nemško rnmunske in nemško-ruske, i.tra-kvistična realka je ena.
Novi odLor ..Moške Marijine družbe" v Trstu. — G. Stanič Štefan, g. Filnstenvald Jožef' g Ambrožič Jožef, g. Pleteršek Mihael, g. Humer Anton, g. Škrjanc Frančišek g. Margon Jakob, g Čehovin Frančišek, g. Šemerl Jakob, g. Pipan Jožef, g. Ažman Anton.
N šil policija je dobila nekoliko spremenjeno obl do. Kape imijo podobne častniškim, o ratnik pa ima več ali manj zvezd. Tudi goriška držama policija je dobila nekoliko spremenjeno uniformo
Patrona v smodki. V neki gostilni v Gorici je kadil neki mož iz tržaške okolice „kubo‘, katero mu je daroval nekdo, s katerim je imel kupčijo. Smodka mu je kmalu ugasnila, pa jo je zopet prižgal. Čez nekaj časa je pr nekaj skočilo iz srnodke, kot kakšna raketa. Vrgel je smodko proč. Ko so jo potem pobrali, so našli v njej patrono 6 mm. kalibra. Menda je naznanjena vsa reč policiji.
221) metrov visoko hišo misli sezidati v Novem Jorku društvo .Metropolifan Companie". Imela bo 48 nadstropij.
Švedski kralj Oskar je najbolj poljuden evropski vladar. Govori in piše popolnoma dovršeno sedem ali 1 sem jezikov. Zdaj se uči tudi kitajsko in dopisuje v tern jeziku s kitajskim carjem. Z ljudmi je zelo ljubezniv, kar dokazuje mnogo slučajev. — Neko ': je sedel v neki kavarni, kjer se je odu-ševljevalo več gospodov za republiko. Ko je videl eden od njih kralja, da ni za to navdušen ga je vprašal po vzroku. (Kralja seveda ni pozna'.) Kralj je nato odgovoril: »Prvi razlog da nisem navdušen za republiko, je ta, da sem jaz švedski kralj."
Ruske tajne policije, je sedaj okoli 30.A00 mož. Ker so preoblečene civilno, se ne poznajo drug drugega in se večkrat pripeti, da pripelje redar redarja v ječo. Njih namen je varovati oblastnike pred revolucijonarci, kar delajo večkrat prav brezuspešno.
Opozarjamo na daljšo, velezanimivo in poučno povest iz peresa našega marljivega so-trudnika g. Fr. Ks. Steržaj a Na rodni grudi.*
Začeli ?mo jo priobčevati danes, in se bo na daljevala v več nastopnih številkah. Povest slika grozno bedo in znu šnjavo, ki nastane v hiši, kjer je gospodar pijanec.
Znamenita (Ivfstolctiiica V nedeljo dne 20. t. m. je bilo dvesto let, kar je umrl kardinal in prvi škof ogrski. Kolonič, ki se ie junaško
je zbudil ponoči ter je pričel strašno vpiti. Mimoidoči kmetje so čuli vpitje ter so mislili, da umrli kmet vsled grehov nima miru. Sklenili so, zabiti mu kol skozi truplo, a pop ni pustil odpreti groba. Nato so kmetje šli k policiji. Med tem sta pretekla dva dneva. Ko je na večer drugega dne bil grob odprt, pokazal se
Spomenik Morije Terezije v Požunn.
■vdeležil hudih bojev in stisk, ki so jih morali prestati oni, ki ki so z grofom Starhembergom in kraljem Sobieskim branili mesto Dunaj pred Turki 1683 leta.
Živ pokopjii!. V vasi Jeporovska na Ruskem so pokopali va videz mi tvega kmeta. Kmet se
je strašen prizor. Na truplu kmeta je bila rana pri rani, katere si je na videz mrtvi sam prizadel. Kmetovi lasje so bili popolnoma beli. Skozi na lahko nakopičeno zemljo nad krsto je zrak prišel v krsto, in je tako živ zakopani kmet dva dni živel v strašnih mukah.

ZA KRATEK ČAS.
To ni nic čudno Nekdo se čudi, kako da morejo zvezdogledi poprej solnčni mrak vedeti ? Kaj se boš temu čudil ? mu odvrpe njegov sosed — saj je to celo leto poprej v pratikah že oznanjeno.
Osodepolno. Neki mesar je bil kratkovideu in je vedno nosil naočnike. Primeri se pa, da jih nekoč na jiotu na semenj izgubi. Poprosi svojega soseda naj mu svoje posodi. Te so pa vsako stvar tako povečale, da je mesar troje telet za tri pitane vole kupil.
(Nevem pa če jih ima še ali ne.)
Kako pomagati ? Enkrat se je grof Oropski sv. Petru Alkantarskemu, frančiškanu pritoževal čez toliko hudobij in grehov na svetu. ..Jaz ne razumem, kako nas Bog prenaša, in bi li bilo mogoče svet poboljšati ? »Oh ne čudite se in ne žalite se toliko« odgovori svetnik : »mogoče je vže svet poboljšati, da, to je celo lahko”. »Kako naj se pomaga v takem groznem položaju?" vpraša grol.
„Prav lahko, odgovori svetnik. »Vi in jaz prizadevajva biti taka, kakor na Bog od naju zahteva, da bodiva. Kadar se bo to zgodilo, bo saj od naše strani bolje na svetu «
domači zdravnik.
Vonj je izvrsten čuvaj zdravja. Odvrača nas od smradljive, škodljive hrane in opozarja nas na zdrav zrak, da zračimo večkrat zaduhla stanovanja Vonj nam otrpne, če smo vedno v smradljivem ozračju zato pregostoma bolehamo.
Drug čuvaj zdravja je okus. Pazimo, da ga ne zamorimo z nezmernustio in nenaravno umetnostjo.
GOSPODARSKE STVARI.
Kislo zelje Rusi posebno čislajo. Da se jim pa preveč ne skisa, je denejo v sode iz h r e z i n e g a lesa, ali pa, ako take pogrešajo, vtaknejo vsaj v zelje batino iz brezovega lesa, seveda neolupljeno.
Plesnobn v kleti je sitna in škodljiva. Odpravi se jo, ako se klet večkrat zrači, in se v njej sežgejo kosi žvepla. A poprej se mo rajo iz nje odpraviti vse železne posode in orodja, ker bi se jih sicer lotila rija. Tudi stene kleti se naj včasi pobelijo.
Čevlje napraviš nepremočne in mehke, ako včasih pomažeš z lanenim oljem kateremu je enaka mera masti iz parkljev primešana.
KNjTŽEV ]N UMETNOST.
,.Na ples*. Nismo mislili, da bode knjižica tudi v drugem natisu tako hitro pošla. V nekoliko tednih je bil razprodan \es prvi natis. Malo pred prazniki je iz el drugi natis in tudi ta je že popolnoma razprodan.
Kdor želi še te knjižnice naj nam javi z dopisnico iti naj je naroči čim več iztisov, pa bodemo takoj začeli s tretjim natisom. Denarja za tretji natis ni treba še pošiljati.
NAŠE SLIKE.
Spomenik Mariji' Terezije v Požunu (Ikes-barg) na Ogrskem kaže, kako so bili nekdanji Ogri vdani in zvesti habsburški rodovini. Dandanes se deluje na Ogrskem od več strani nato, da se Ogri popolnoma ločijo od Avstrije. Če bi se zgodilo to, bi se morali vsi Slovani p tern ločiti od Ogrov posebno Slovenci, Slovaki. Hrvati
Perzijski vladar (šah Mu/.zafler ed din je po mučni bolezni umrl 8. t. m. — Naslednik mu je njegov sin jr. 1872).
KOLEDARČEK.
J a n u a r.
27. I. predpeiielnična nedelja. (Evangelij : O delavcih v vinogradu). Janez Zlatoust, ecrkv uč. — 28. po n deljek, Ju ijan, šk.; Marjeta, dev. ; Leonida, muč. — 2’J. torek Frančišek Salezij, šk.; Gilda. — Danes j e š č e p ob 2. u r i 43. min popoldne. V i e-meno znanci p ro rok ujejo lopo vreme. Danes p o p o 1 u d n e m r k n e tudi luna in sicer o h 1. uri 4. m i n. p o p o 1 u d n e ; t o d a m i n e b o m o v i d e 1 i m r k a. — 30. sreda, Martina, ■lev. ; Janez Miložč , šk. —	31. četitek, Peter Nol., sp. ;
Marcela, v lova ; Metrou ; Trifos
F e h r u a r
ima 28 dni. Dan zraste ta mesec za 1. uro 21. min. 1. petek I 'nacij šk. : Efrem, cerkva, uč. —	2. sobota, Svečnica,
Darovanje Gospodovo.
3. II predpepelnična nedelja. (Evangelij ; Prilika o sejavcu in semenu). Blaž, šk.; Oskar, šk. — 4. ponedeljek. Andrej Kor., škof; Evtihij ; Voronika — 5- torek, Agata dev. muč.; japonski mučenec. — 6. sreda, Doroteja, dev. muč.; Fit, šk. — Danes je zan d nji krajec ob 1. uri 49. m i n. z j u t r a j. Š e v e d n o s s o b-1 j ubija lepo, čc prav ojstro vreme.— 7. četrtek, Itournal I. op.; Bi ard, k alj. — 8. p tek, Janez Mat., spozn.; Juvencij, šk.; Ono.at. — 2 sobota, Ciril Alek-. šk.; Apolonija, dev. muč
ŽAVUD Sv. iKOLIUA V MSTU.
LISTNICA UPRAVE.
Položnice fzelene čeke) smo danes pridjali s s tem namenom da se jn takoj vporabi za po šiljatev naročnine.
Ni treba znamke, m treba nakaznice, temveč le par vrst in tri krone, pa \se bo v redu.
Ne odlašajte s čekom, ker se lahko izgubi in potem se človek v moderni pozabljivosti ne zave tako 1 hko, da treba lis plačati
.Družinski Prijatelj nima drugih prijateljev, kot edino le svoje zveste naro uike.
Komur je mar napredek dobrega časopisja naj naš list siri s priporočanjem ali pa naj nam pošlje naslove za nove naročnike.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Sestanek slovenske in hrvaške duhovščine, ki se je vršil dne 10. janu rja v prostorih kat. sl. izobr. društva v Trstu, je sklenil, da se .Družinski Prija elj' čim bolj izpopolni in razširi. Sedaj pa mora priti na vrsto izvrševanje sklepa.
raznovrstnost, zan mivost, jedernatost se zaideva od lista. To trojno je odvisno od sotrud-nikov in sotrudnic. Urednik lahko kaj popravi ali izpusti in to mora, a vse na novo prirejati je pa res težavno.
Krajevnih dopisov in vesti pogrešamo. Preč. gospodje dekani so po dekanijskih konferencah sprožili misel, naj sak okraj ima svoj prostorček v listu. Dobro
UGANKE.
Mihael Pustišek.
Nimam glave, nimam repa,
Vsebi n mam nič kosti ;
Koža moja gladka, lepa,
Polna znotraj je krvi.
*
* *
Kdor me ima, je poln skrbi ;
Ko me izgubi, se togoti.
*
* *
Pod nogo po glavi hodi —
Če ne veš, pa tiho bodi !
&
Rešitev u g a n k v 1. št.:
Mihael Pustišek. 1 2 3 4 5
1)	Čas.
2)	V črevo deva se prešičevo, v hlače pa človeško meso.
3)	Peč.
4)	Slaba vest.
5)	|To sem jaz sam.
(Zavetišče zi brezposelne služkinje;.
Meseca decembra minolega lela 1000 smo odposlali mnogo ..Pozivov na usmiljena srca’, da nam pomagajo oteti »Za od“. Trkali smo in milo prosiii, ker smo bili v veliki zadregi. Po izkazu darov, katere danes priobčujemo, je razvidno da bij’ po širni Sloveniji še mnogo src, ki imajo usmiljenje do revnih služkinj. Primanjkljaj koncem meseca nov. se je znižal koncem decembra od 339 K 44 st. na 274 K. 43 st. «Zavod« se sedaj zopet dviga. Danes na novo kličemo usmiljenim srcem : Pomagajte, da vsi primankljaj in dolgovi popolnoma izginejo, ter 'se utrdi toliko kapitala, kolikor ga ,ie za uižni ,,Zavod' neizogibno potreba. Verujte nam da prav neradi beračimo, to la sila kola lomi ‘. Nemoremo in ne smemo pustiti, da propade ta dom slovenskih služkinj v Trstu.
Vsem, ki so se odzvali našim pozivom kličemo iz srca: Stotero, tisočero poplačaj Bog !
Poslali so:
Županstvo Stari trg pri Ložu 50 K, Okrajna posojilnica Kanal 50 K Dr Josip Stare Ljubljana 30 K, Hranilnica Črniče 20 K, Okrajna posojilnica Krško 20 K, Kreditno društvo Ljubljana 25 K,
J.	Knez Ljubljana 20 K, Centralna posojilnica Gorica 20 K, Županstvo Bloke, Neka oseba, po č. g. Warto po 10 K, č. g. kanonik Flis Ljubljana 10 K, č. g. J Zakotnik št. \ id nad Lljubljano 10
K,	prem. g. nadškof dr. Sedej Gorica 10 K č. g. Petek And. žup. Sv. Križ Litija 10 K, pti pogrebu p. gdč. Marice Bekar v Skopem nabrala je gospa Grom 3()'P> K, Dobitek nedeljskih iger 19'06 K, č. g. dr. Janežič Ljubljana 5 K, č. g. Ryslavy nabral 5'30 K, g.a Viktorija Reich 5 K, č. g. Kosec žup. Kamnje 5 K, g. Rožman župnik Ljubljana 4 K, č. g. Virant kanon. Rudolfovo 2 K, g. dr. Pečjak Ljubljana 10 K g. dr. Karlin kan. Ljubljan i 4 K, g. pokojn. Zamejec Ljubljana 3 K g. Kajdiž kan. Ljubljana 5 K, g. Šveiger dok. Leskovec 5 K, g. J. Barle kap'an Krajn 1 K, g. Starinski žup. Planina 3 K, Luka Svetec Litija 5 K, č. g. Kušar žup. Mengeš 5 K, č. g. Podboj žup. Toplice 2 K, g. V. Oblak Tibno 4 K Nemanič Sl. Janž, Šifrer Borovnice, Fran Vidmar, J. Vidmar župnik Žirih. g. dr. Lesa sem, vod. Ljubljana, g. Omušič m. kapi. Idr ja, g. Iliersche žup. Radeče, g, Erjavec dek, Vipava, g. Ka diž kapi. Borovnica, g. Pod-bevšek kapi. Zagorje, g. Kralj Jesenice (Dolenjsko) g. Golf žup. Struga g. R. Dolenc vod. km. šol. Germ, č. g. Florjančič kapi. St. Jernej ob Tabru, č. g. Sašelj žup, Adlešičih, č g. Škufca žup. Kranjska gora č. g. Jenko žup. St. Vid, č. g. Bleiveis Lese Tržič, č. g. Vovk kap. Stari trg (drugič)
č. g. Poljšak Bevke Vrhenka, r. g. Kopti ec žup. Sirbno Radeče č. g. Kalerič žup Šmartno ob Paki po d. 2 K, č. VVerbajs Kamna-Gorica, č. g M. Poš Komenda č. g. Teran žup. v pok. Radom ju, g. Pavlič Križevo, č. g. Klinec Javor, č. g. Nemec žup. Kopra, 6. g. Smernik velenje Štajersko, č. g. Župančič žup. Žalec po 1 K, č. g. Peterman žup. Maria Verth, 5 g. Vovk kapi. Stari trg pri Ložu, č. g. Lavrenčič dek. Kamnik, č. g. Po orn žup. Pernice, č. g. Zolšek žup. St. Jernej, č. g Širok žup. Bohin, Bela č. g. Jaklič žup. Prežganje č. g. Jerič kurat Ustje, č. g. Ro-movs žup. Poljane, č. g. Jutčič dek. Vezovnica po 5 K, č. g. Pavlovič žup. Suhor. e. g. Zupan žup. Ježica, č. g. Čuk kapi. Jesenice Gorenje, č. g. Štular kap'. Semič. č. g. Zbašnik žup. Hinje č. g, Železnik žup. Cemšenih č. g. Križaj žup. Podnart po 3 K č. g. Dvornik dek. Gornji grad 4.03 K, č. g. Javornik velepos. Žalina 6 K, č- g. Boncelj žup. Železniki 2.20 K dr. llrašovec Celje 4 K. Posredovalnina 27 K. Ud ina 20.80 kron Skupaj 622.89 K. — Stroški v novembru 1906 : Primanjkljaj 339 44, 3 mesečna stanarina 329.60 K. Razni stroški 2ž8.28 K. Skupaj 897.32 kron.
Poslala sta še: Devičnik Železniki 1 K. Primožič Kranj 2 I .
Primanjkljaj koncem decembra 274.43,
PozR na usmiljena srca!
(Zavod sv. Nikolaja v Trsta, zavetišče za brezposelne služkinje.)
Nemoremo pobliže raziskovati vzrokov, vadi katerih na tisoče slovenskih deklet zapušča svoj tihi dom in drvi v velikomestno vrvenje. V tkrat jih sili v to v resnici le revščina. V skrbi za svoj obstanek in želeč svgjim starišem pomagati, se ločujejo s težkim srcem od ljubega doma in gredo v nepoznani svet s strahom in upom. Z velikim trudom so si prihranile komaj toliko, da imajo za pot do nameravanega mesta. Brez vsakih sredstev, brez izkušenosti, brez poznanje tujega jezika, nevedč za velikomestne spačenosti, se plaho vedejo že v vleku. Joj in gorje, če zopazi tako zadrego kak razuzdanec. Nevarnost je tem večja za posameznice, če potujejo same brez spremstva. Večkrat je tako potovanje samo že potovanje v pogubo. 1 oda tudi, če so naše mladenke srečno dospele v mesto, kamor so bile namenjene, ni še končala za-nje nevarnost. Zloglasni brlogi so razprostrli svoje mreže na vse konce m kraje, da dobe novega svežega plena.
Bistremu očesu satanskih pomagavcev in Pomagavk ne izbegue nobeno neizkušeno dekle ki istradano in izmučeno od dolgega pota,
vanja stopi omahovaje prvikrat na tla velikomestnih postaj navadno oh omamljajočem svitu električnih luči, z boječim pogledom in težkim srcem — nevede kam.
V	zadnjem času so sicer hvala Bogu po postajah posebne varhinje deklet, ki imajo na prsih na belorumenih trakovih pripete sve-tinjce nMatere Božje dobrega sveta. “ Toda število teh je Še premajhno in zato so na novo došle mladenko še vedno v velikih nevarnostih. Zvijačnost in predrznost pokvarjenega sveta napreduje dan za dnevom.
Nevarnost za slovenske mladenke je v Trstu tem večja, ker je Trst ne le svetovno, temveč tudi obmorsko mesto, kamor se steka najpodlcjši živelj vseh vetrov.
Omenjene varuhinje spremljajo slovenska dekleta v „Z a v o d sv. Nikolaj a.u Toda večkrat vedo slovenske mladenke že doma, da obstoji v Trstu ta „Z a v o d“ in zato gredo naravnost v to zavetišče, kakor da bi sle domov. Z mater nsko ljub e zn//o sprejema ^Zavod1* v svoje naročje te »e-zskušenke, da jih za časa, ko bivajo v tem varnem domovju potrpežljivo vsposablja za novo življenje po službah, opozarjajo j h na dolžnosti, ki jih Čakajo in na čednosti, katere morajo imeti, svareč jih pred nevarnostmi, ki jim bodo znale pretiti.
Res preimenitno socialno delo opravlja „Z a v o d“ v korist n o v o d o š 1 i h deklet, toda ravno tako važno je to zavetišče za one služkinje, ki izgube službo in m orajočakat i, p r e <1 n o d o b e n o v o.
V	mesto dospela dekleta prinesejo seboj nedolžno in nepokvarjeno srce in pa še v živem spominu nauke, katere so jim zabiče-vale ob slovesu skrbne matere s solznim očesom. Ko so pa dekleta delj časa v mestu, vidijo, slišijo in izskusijo mnogo pohujšljivega tako, da raste za-nje tudi nevarnost lastnega pohujšanja.
uo tedaj izgube službo in nimajo nika-kega opravila in morda tudi ne sredstev, so naravnost v obupnem položaju. Za take je ravno BZ a v o d s v. N i k o 1 a j a“ močna obramba.
Mirno prenočišče, zdrava hrana, primerno delo, družinsko življenje, lepi nauki, lažja priložnost za novo službo, vse to daje brezposelni služkinji novo čednostno moč in veselje.
Kdor vse to eita, si gotovo misli, da zares neizogibno potreben je ,,Z a v o d s v. Nikolaja" in vsakemu dekletu, ki pride v Trst ali pa če v Trstu izgubi službo in
si ne more precej dobiti drug*1, svetuje, da gre v to zavetišče, Vsak tak nasvet je res plemenit in dober, toda, zavedni rodoljubi in usmiljene r o d o ljub-k i n j e, Š e b o 1 j p o t r e b n o j e, d ase ta „ Z a v o d “ pomaga vzdrževat i.
Sveta dolžnost vsakega je, da po svoj h močeh podpira „%avod“, ki nima tvkakili glavnic, temveč še dolgove in primankljnje. To ne izvira morda od napačnega gospodarstva, ker vsakomur je odprt dnevnik, ki kaže, da so dohodki daleč premajhni, stroški pa naravnost ogromni.
Koncem meseca novembra je bilo 339 K 44 stot, konci m oktobra 368 K 23 stot., koncem septembra pa celo 400 K 39 stot., p r i m a n k 1 j a j a, in ta primankljaj trpe navadno osebe, katete so za	„ Zavod"
itak že mnogo žitvovale. ,,Z a v o d'1 vzdržujejo le milodari. Zato se vsak še tako majhen dar hvaležno sprejme. Odkar obstoji zavod, je v njem našlo varnega zavetja 8665 slovenskih deklet.
.Zavod sv. Nikolaja" nima namena vabiti dekleta iz dežele v mesto in jim preskrbovati služb, marveč skrbi le za dušni in telesni blagor onih deklet, ki so p r i m o-rane iskati v mestu vsakdanjega kruha. Z združenimi močmi obranimo si la velevažni in prepotrebni „Zavod" — in storili smo mnogo.
TRST, dne 6, dec. 1906, na praznik sv. N kolajn.
KARLA. PONIKVAH,
predsednica.
ROŽA GREGORIN,	MARIJA ŽITNIK.
podpredsednica.	vod teljica
MAŠA GROM, FRANČIŠEK GUŠTIN,
b'agajnicarica.	duh. vodiVlj
TO IN ONO.
A. B. Če pišete sam oporoko (testament), če jo sam podpišete, če dodate k-aj, dan, mesec n leto, — je oporoka veljavna tudi brez prič.
/. V. Vprašate nas, ali naj še pojete? Poskusite.
A. Z. v D. Danes ni moglo priti na vrsto. Povemo Vam pa, da podaiemo v listu razno snov, ker imamo razne čitatelje. Eno vgaja Vam, drugo je drugim všeč.
Kdo nam popiše Yv& e in običaje tižaške o-kolice ?
Zamorske slike se bodo kazale 27. t. m. ob 5 uri pop. v kat. slov. izbr. društvu v Trstu ulica 8. Francesco št. 15. I.
Brez platnic je izšla današnja številka.
Nasveti dekletom,
ki potujejo služit v Aleksandrijo
1)	.Ne potujte same temveč pridružujte se že na parniku kaki Slovenki, ki je že bila v Egiptu. I'osebno v jeseni se vračajo take Slovenke iz domovine zopet v Egipt.
2)	Ne zaupajte neslovenskim posredovalcem, ki Vam ponujajo imenitne službe, ker so le najemniki zloglasnih hiš
3)	Zaupajte slovensk;m ljudem o katerih ve ste, da so pošteni. Sedaj imenujemo tri poštene Slovence, ki v Aleksandriji sprejemajo slovenska dekleta v varstvo in jih obvarujejo nevarnosti, al Jožef Itij vec, služabnik v Franc Jožef-ovem azilu v Aleksandriji, b) Rok Komel, c) Janez Mask.
Ti možj- prihajajo sedaj (1906) k parnikom v luki ob pondeljkih : zato uredite potovanje tako, da pridete v Aleksandrijo ob pondeljkih.
4) Zav d za slovenska dekleta (in sploh za avstrijska) je Franc Jožefov azil (zavetišče) v Ate ksandriji. Vplača se za dan ]'h frank za brano in stanovanje (1 frank=9 ) vin.—12 malih pi-jastrov = P c. Pri Komelu in Masku 2 franka.
5)	Oglasite se v Aleksandriji precej, ko pridete tjakaj pri tamošnjem slovenskem dušnem pastirju (Samostan Sv. Katarine v Aleksandriji). Sedaj (19 6) Č. G. Pater Benigen Snoj.
6)	Stopite v .krščansko zvezo Slovenk' in redno prihajajte na shode-
7)	rišite pogostoma domov.
8)	Ostanite v tujini pobožne in verne.
9)	Ostanite, kar je še bo'je, doma in ne jadrajte za nepoznano srečo na slepo.
10)	Čim bliže domovine, tem bolje.
Kdor potuje v Ameriko naj gre čez Trst na ladijali avstro-amerikanske plovitbene družbe (Bratje Kozulie in dr.) Izseljeniški dom pri Škednju. Pojasnila daje Rafaelova družba (Trst, Giacinto ti.illina št G I. n.).
Slovenske postne pridige v Trstu.
1) Pri Sv. Antonu Novem vsak petek v postu ob 5'/s zjutraj in v>«ko nedeljo in praznik v postu popoldne ob 3'/,
0)	Pri Sv. Antonu Starem vsako nedeljo in praznik v postu zjutraj ob G1/, in popoldne ob S1/,.
3) Pri sv. Vincencu vsako nedeljo in praznik v postu zjutraj ob T'/, in popoldne ob 2'/., — in na veliki četrtek ob 6'/, popoldne.
4) Pri Sv. Jikobu vsako ned Ijo in praznik v posut ob 9 zjutraj in ob 3 popoldne. Na veliki petek ob G'/, zjutraj.
Sv. križev pot na slovenskem jeziku.
1)	Pri Sv. Antonu Novem 'sako kvaterno nedeljo popoldne ob uri slovenskega krščanskega nauka.
2)	Pri Sv. Antonu Starem vsako postno nedeljo ob 4 p poldne.
3)	Pri Sv. Jakobu vsako postno nedeljo o!> J1/-, pip. I ta