PRI.
«654
OSREDNJA KNJIŽNICA
60L00200
126
66001 KOPER
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I grupo«.
Cena 150 lir
DNEVNIK
Leto XXXIII. St.-65 (9673)
TRST, sreda, 23. marca 1977
vRgSSS Snf^rebuš^^soJ.mhr« 1L“5?	Pr^°da?	DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob.
p a do l' maja l94,i v tlskarm «Slovemja» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
JAMSTVENI UKREPI Zfl MEDNARODNO POSOJILO Nfl DNEVNEM REPU ČEZ TEDEN DNI
Srečanja za oblikovanje nove večine: danes prvi sestanek socialistov s KD
..................MIH,.............
Ubita dva agenta
i ■	*	"
Nova provokacija pred današnjo splošno stavko v Rimu
RIM, 22. — Na večer pred sploš-stavko, ki poteka v> vzdušju nesporazuma med sindikalno federacijo in rimskim študentskim gibanjem, je napetost na višku po umo-Ai dveh policijskih agentov. Žrtvi *<' 21-letni agent 4. neapeljskega oddelka «eelere» Ciaudio Graziosi in •gent Angelo Cerrai.
Graziosi je hil na avtobusu mest-•iega podjetja ATAC, ko je med potniki spoznal neko plavolaso žensko. ‘Hz/’ 'o se mu je, da gre za teroristko, ki jo jc iskala policija. Zato je prosil šoferja avtobusa, naj *avije v smeri. policijskega komisariata.
Po pričevanju šoferja avtobusa ®t. 27 je Graziosi v plavolasi ženski spoznal članico teroristične skupine NAP, ki je pred nedavnim zbegala iz jelnišnice v Pozzuoliju.
Graziosi je ženski povedal, da je »retirana in je naperil proti njej *Voj samokres, ni pa opazil moškega, ki ga Je ustrelil v hrbet. Gra-Siosi je izdihnU med prevozom v bolnišnico, potem ko so se potniki Avtobusa razbežali.
Izginila sta tudi morilca, vendar si zdi, da ju jc prestregla nedaleč od postaje Trastcvere policijska oh-hcduica. Na krovu vozila je bil tudi agent Angelo Cerrai. V spopadu z bežečima jc Cerrai bil smrtno ranjen.
Ni še jasno, kako je bil ubit a-gent Cerrai. Bil je v civilu in ni izključeno, da so ga med spopadom njegovi kolegi zamenjali za terorista in ustrelili. Po drugi verziji pa so ga streli zadeli z železarskega nadvoza, kjer sta se skrila terorista. Kdo je kriv za njegovo smrt bo povedala obdukcija.
Čeprav celotna dinamika atentata ni popolnoma jasna in so Vesti, ki v nočnih urah prihajajo iz Rima zelo protislovne, ni mogoče mimo dejtsva, da je do krvavega o-bračuua prišlo na predvečer sindikalne manifestacije in v vzdušju napetosti zaradi nasilja prejšnjih tednov. Niti ni izključeno, da utegne biti nočni umor dveh agentov le uvod v še hujša izzivalna in prevratniška dejanja neznanih nasprotnikov demokratičnega sožitja.
Socialisti bodo predstavili ostalim strankam ustavnega loka program v petih točkah
RIM, 22. — Andreotti nima dvomov, da bo nasledil samemu sebi. V bistvu je to zagotovilo, ki ga je izrazil časnikarjem po srečanju z de mokrščanskim odposlanstvom. «Ni koli nisem delal za vlado, ki bi mi nasledila. Priča sem sodelovanju, ki ga je mogoče izpopolniti, priostriti. Če bo to uspelo moji vladi ali kaki drugi, če jo bom še vodil jaz, to so drugovrstna vprašanja. Važno je soglasje med strankami o tem, kaj storiti.*
Tu ga je časnikar vprašal: «To-rej mislite na prehod k zaupnici?* «Tega jaz ne morem reči,* je skušal Andreotti odbiti vprašanje.
»Lahko pa izrazite svoje želje, kajne?*
«Seveda, nikoli si nisem želel, da bi glasovali proti meni.*
Previdnejši je bil Moro, ki je vodil odposlanstvo KD namesto obolelega Zaccagninija: «Okoli osnovnih ciljev vlade vlada soglasje, upoštevanje, podpora... Nikoli nismo mislili na spremembo političnega okvira, saj je tudi Zaccagnini govoril o stičnih točkah na programski osnovi in, torej okoli skupnih ciljev.* Vtis, ki ga Moro pušča, je, da bo (»dozorevanje* političnega razvoja
(ANSA)
Lekgucija KD na [»govorih z Andreottijem: z leve Ferrari Aggradi, Bartolomei, Piccoli in Galloni
bnitltliniimiMMIIIHHIMHIIHimMHHHIHIimHllimMHHIIIimiinHIIIIIIimifllMIIIIIIIIIIIfHlIllMIIItHUlItlltltMIHlHIiniHlinHnilUIHIHmiMHMIIHHmiHIIIIIIIHIII
V vsem Laciju bo prekrižalo roke milijon in pol delavcev
DANIŠ V RIMU SPLOŠNA STAVKA
»
£a premostitev vzdušja nasilja in proti vladnim ukrepom - Na shodu jja Trgu S. Giovanni bodo spregovorili Lama, Macario in Benvenuto pori v študentovskem gibanju o udeležbi na sindikalnem shodu
Tajnik CG1L Lama
| Htm, 22. — Poldrugi milijon dedcev .se Ni Jutri v Rimu udeležil Mošne’ - stavke, ki jo je oklicala ffljtna sindikalna federacija CGIL, in UIL. Sindikati so natisnili kot sto tisoč letakov, ki so jih krdelih po tovarnah in uradih, da 2 obrazložili, kateri so cilji jutriš-■“* manifestacije: premostiti seda-vzdušje nasilja ter poudariti 7®dnqte, demokracije in omikanega 2|?jtja' v Rimu in v vsej Italiji, do-polno zaposlitev mladine, brez-
i®ne. ukrepe o stroških za delo, tajati zakon o reformi javne u-L*ve, rešiti spor glede obnove de-Pje pogodbe javnih uslužbencev.
ža cilje, ki so si jih zastavili lj hied splošno vsedržavno stavko v' rnapca in ki so, jo takrat v Ri-r1 odložili zaradi hudih neredov, ^katerih je prišlo 12. marca v
1^'hiski delavci in delavci iz vse li^ele Lacij se bodo zbrali , ob 10. ^ ba Trgu San Giovanni, kjer bo-sPregovorili generalni tajniki treh
Ivinih žensk, razširiti produktiv-bazo, gospodarski in družbeni
konfederacij Lama, Macario in Benvenuto ter predstavnik srednješolcev. Pogajanja med sindikati in predstavniki študentskega i gibanja, da bi spregovoril tudi predstavnik univerzitetnih študentov, so se zaključila s polomom. Če ne bo v zadnjih urah pred jutrišnjo manifestacijo prišlo do sporazuma, bo študentsko gibanje organiziralo »proti-manifestacijo*, ki se bo začela na Trgu Vittorio, končala pa na Trgu Santa Croce in Gerusalemme, sprevod pa naj bi prečkal Trg San Giovanni.
Zastopniki sindikalnega gibanja so poudarili, da so bili pogoji, ki so jih postavili študentje, nesprejemljivi, saj ima sindikalno gibanje zelo jasno stališče do nasilja kot metode političnega in sindikalnega boja. Gre za stališče, ki ga študentje niso sprejeli.
S svoje strani pa je gibanje študentov objavilo komunike, v katerem trdij, da je nesmiselno s strani sindikatov zahtevati, da se neko gibanje v svoji borbi nikoli ne po-služi samoobrambe v borbi s fašisti in policijo.
Generalni tajnik CGIL Luciano Lama je v svojem zadnjem intervjuju dejal, da je v Italiji čedalje bolj čutiti potrebo po razširitvi' politične osnove vlade ter po prisotnosti pri vodenju države' predstavnikov tudi tistih družbenih plasti, ki morajo prenašati največje breme. Morali bomo okrepiti pobude, je dejal Lama, v naših odnosih z vlado. V bližnji bodočnosti bomo sprejeli vrsto odločitev, ki naj pripomorejo k dejanski in globoki spremembi gospodarske politike. Potem ko je izrazil pozitivno ocerio do splošne stavke 18. marca je Lama rekel, da je prepričan, da je potrebno še večje sodelovanje med delavci v Juga in s Severa v borbi za zaposlitev in naložbe na Jugu.
Jutrišnja splošna sta'ka v Rimu bo trajala osem ur, zadevala pa bo vse, produktivne sektorje, javne službe in storitve. Tovarne, uradi, šole, trgovine, kinematografi in gledališča bodo ostali zaprti, uslužbenci javnih prevozov pa bodo stavkali
od 9. do 12. ure. Težave bodo v železniškem prometu, medtem ko letalski promet ne bo utrpel zastojev.
Na rimski univerzi je bila skupščina, ki se je je udeležilo 1500 študentov. Na dnevnem redu' je 'bila razprava o udeležbi v jutrišnji splošni stavki. Zastopniki gibanja «auto-nomia operaia* so zahtevali, naj bi ne »razpravljali več o sklepih, ki sb jih že sprejeli, se pravi o odgovoru, ki ga je študentovsko gibanje dalo sindikalnim predstavnikom v zvezi s prisotnostjo predstavnika študentov na govorniškem odru. Prišlo je do hude polemike med raznimi skupinami, ko je del študentov zagovarjal potrebo po sodelovanju z delavskim razredom, drugi pa so odločno zavračali vsako nadaljnje pogajanje s sindikati. Skupščina se je nato nadaljevala v jalovem poskusu, da bi našli skupno stališče do jutrišnje stavke, (if)
Sovjetski predsednik na obisku v Afriki
DAR ES SALAAM, 22. — Sovjetski predsednik Podgorni je prispel v Tanzanijo ter pričel s svojim uradnim obiskom v tej afriški državi. Obisk bo trajal štiri dni, Podgorni pa vodi dokaj 'številno delegacijo, ki bo obiskala tudi Zambijo in Mozambik.
Nadzvočno letalo, s katerim je Podgorni potoval ni moglo pristati v Dar Es Salaamu, kjer je pristajalna steza prekratka. Letalo je tako pristalo v severnem delu države, kjer je bila no voljo ustrezna pista. Sovjetski predsednik bo prispel v glavno mesto komaj jutri, dočakal pa ga bo tanzanijski predsednik Njerere. Gre za prvi obisk vidnega sovjetskega predstavnika v državah tako imenovane »fronte*, se pravi dtžav, ki so v prvi vrsti v borbi proti rodezijskemu rasističnemu režimu. Pred dnevi je Tanzanijo obiskal tudi kubanski predsednik Fidel Castro, ki je od včeraj v sosednjem Mozambiku.
bilo daljše od onega, kakršnega si obetajo s ocialisti z dvostranskimi srečanji.
Andreottijevi razgovori so odvzeli mednarodnemu posojilu značaj »detonatorja*, ki so mu ga nekateri pripisovali. O tem je prepričan, na primer, komunist Barca, ki je na pisal za glasilo KPI uvodnik, v katerem poudarja, da «so med blagom, ki so ga nekateri skušali pretihotapiti pod odejo mednarodnega posojila, bile stare ropotije kot ,.politika vsiljenih dohodkov” in domotožje po obnovi leve sredine, bilo je umazano perilo notranjih in o-sebnih spOrov v KD o oblasti in tudi nekaj zdravega. Zdravo je, na primer, skupno spoznavanje, da moramo razčistiti sedanji politični položaj*.
Vse ostaja odprto. Ravnotežje, ki se je oblikovalo okoli vlade z »lokom vzdržanih* glasov, se je, porušilo, nejasne pa so alternative. Močan je pritisk republikancev in socialistov.
La Malfa je še enkrat potrdil negativno oceno razgovora z Andreottijem. Kar pa najbolj skrbi predsednika vlade je zadržanje socialistov tik pred uvodom v dvostranska srečanja (jutri dopoldne se setanejo z demokristjani, nato v četrtek s komunisti, v petek pa s PRI, PSDI in ^LI). Na seji vodstva je Craxi neusmiljeno bičal «utrujenost vlade, ki je skrhala odnose s strankami, ne samo s tistimi, ki so se> vzdržale, temveč tudi s demokrščahsko. Neustrezne pobude pa to krhanje samo pospešujejo, namesto da bi ga zavirale*. Manca je še prilil olja na ogenj, ko je obtožil Andreottija, da skuša «ločiti levico*, medtem ko teži PSI k oblikovanju, »programske vladne večine*.
«Predlog o vladni večini s skupnim programom bo prvi pogoj, ki ga bomo postavili vsem strankam, s katerimi se bomo srečali*, je iz javil predsednik socialistične stranke Pietro Nenni. »če tega ne bodo sprejeli*, dodaja, «bomo šli z dežja pod kap*.
Oči opazovalcev so torej odslej uprte na pogajanja, ki jih vodijo socialisti, ki na ta način poudarjajo «osrednjo vlogo PSI* v trenutnem italijanskem političnem ravnotežju. Za srečanja s strankami so socialisti pripravili pet programskih točk, ki naj bi predstavljale pogoje za oblikovanje »programske večine* 1. Nadzorstvo dinamike proizvodnih stroškov. 2. u-krepi za uravnovešanje plačilne bilance (izkoriščanje domačih bogastev, omejevanj«, potrošnje mesa, krepitev izvoza), 3. izjemni programi proti brezposelnosti in za okrepitev južnega gospodarstva, 4. nadzorstvo javnih financ (reforma javne uprave in omejevanje stroškov), 5. krepitev proizvodnih sektorjev (mobilnost delovne sile, tehnologija in raziskovalna dejavnost, državne soudeležbe, gradbeništvo).
Jutri se torej, pod omenjenimi pogoji, začenjajo dvostranska srečanja socialistov z drugimi strankami ustavnega loka. Ukrepi v zvezi z mednarodnim posojildm bo do na dnevnem redu (z ustreznimi dogovorjenimi spremembami) prihodnji teden, šele zatem, torej čez dva tedna, bo razprava o premostitvi sedanjega političnega ravnotežja okoli vlade postala stvarna.
CANDIDA CURZ1
VERJETNO ČEZ TEDEN DNI NOVA VLADA STRANKE »DŽANATA*
Uraden odstop Indire Gandi Preklicano izjemno stanje
Ugibanja o nadaljnji usmeritvi indijske politike - Bivši ameriški veleposlanik o možnosti zbližanja z ZDA
Indira Gandi po svojem odstopu odha ja Iz palače predsednika republike
(Telefoto ANSA-UPI)
PARIZ, 22. — Možnost delne pre-osnove vlade po volilnem porazu, ki so ga doživele štiri stranke francoske vladne koalicije na nedeljskih upravnih volitvah, postaja čedalje bolj verjetna, čeprav je predsednik Valery Giscard D'Estaing včeraj zavrnil odstop ministra za gospodarstvo in finance Durafoura, ki ga je v Saint Etiennu, mestu, kjer je bil župan, porazil komunist italijanskega porekla Joseph San-guedolce.
Kaže, da se predsednik republike in predsednik vlade Barre ukvarjata z dvema možnostim*: sestaviti ožji kabinet, ki bi bil še bolj tehničnega značaja kot dosedanji, ali pa preosnovati vlado na podlagi izidov upravnih volitev. Niti v enem, niti v dmgem primeru ne gre za lahko nalogo, saj bo treba najbrž
..................................................Hill.HIIIIIIHlIHIIIIIIIHHItllll..
LIBERALCI BODO DANES JEZIČEK NA TEHTNICI
Usoda Calinghanove laburistične vlade v rokah spodnje zbornice
Laburisti dokaj optimistično razpoloženi - Politični opazovalci zaupajo v pogajalne sposobnosti premiera Jamesa Callaghana
LONDON. 22. — če bo laburistična vlada Jamesa Callaghana jutri zvečer ostala v manjšini, bo najbrž prišlo do predčasnih volitev, verjetno 28. aprila ali pa 5. maja. V imenu konservativcev je namreč Margareto Thatcher postavila vprašanje zaupnice glede zakona o javnih izdatkih.
V primeru, da bi Caliaghan ostal v manjšini, bo moral to sporočiti kraljici Elizabeti, ki je trenutno na 'potovanju v nekaterih tihooceflnskih državah v okviru proslav ob 25-letnici njenega kronanja. Ni nujno, da kraljica, ki se prav te dni mudi v Avstraliji, svoje potovanje prekine, saj lahko razpustijo obe zbornici člani kraljevske družine, ki so v svetu kraljestva,, Dovolj bo, da se kraljica vrne za volitve Predsednik vlade Caliaghan se medtem mrzlično posvetuje z manjšimi strankami, da bi zavrnil na-P'-d konservativcev. Če si hoče zagotoviti jutri zvečer večino v spod-1 nji zbornici; se bo moral nujno povezati ali z liberalci, ali pa z ulstrskimi unionisti. Najbrž ga bodo rešili liberalci. Njihov vodja, mladi David Steel, je imel včeraj zasebni pogovor s predsednikom vlade, da bi se domenila o pogojih za podporo liberalcev. Nič uradnega se še ne ve, vendar so liberalci odložili sestanek, ki bi ga morali imeti danes zjutraj, da bi se odločili o vprašanju podpore. Steel pa je poslal dolgo pismo Callagljanu, ki bo sedaj moral odgovoriti.
! Očitno gre za zelo kočljiva vpra šanja, ki pa so baje že obrodila nekatere sadojVf, saj so laburisti do kaj optimističrio • razpoloženi. Pogoji liberalcev pa za Callaghana nisp tako enostavni: David Steel namreč zahteva, naj se laburisti v bodoče posvetujejo z liberalci v zvezi s poglavitnimi zakonodajnimi načrti. Gre za pogoje, ki bodo otež-kočili položaj Jamesa Callaghana znotraj laburistične stranke same, še zlasti v odnosu z njenim levim krilom, vendar politični opazovalci ugotavljajo, da je predsednik vlade zelo .spreten v tovrstnih manevrih in da bo nedvomno našel rešitev, ki njegove strake ne bo stoodstotno obvezovala, istočasno Da bo zadovoljila morebitnega zaveznika.
Caliaghan ima v roki tudi drug adut, s katerim lahko izsiljuje Davida Ste?la in njegove liberalce. Če bi namreč vlada bila prisiljena odstopiti, bi prišlo logično do predčasnih volitev, na katere liberalci še niso pripravljeni, saj so komaj izšli iz zapletene notranje krize. Vse kaže torej, da bo Callaghanu spet uspelo razdvojiti tabor nasprotnikov ter tako zavrniti napad konservativcev Margareth Thatcherjeve, (if)
Na sliki: Vodja konservativne skupi ne v britanski spodnji zbornici Margareto Thatcher je postavila vprašanje zaupnice laburistični vladi Jamesa Callaghana v zvezi z zakonom o javnih stroških	(Telefoto ANSA-UPI)
HAAG, 22. — Predsednik nizozemske vlade Joop Den Uyl je sporočil danes zvečer odstop svoje vlade. Gre za posledico nasprotij V okviru vlade glede zemljiške reforme,
PARIZ, 22. — Generalni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev bo konec junija ali kvečjemu v začetku julija letos uradno obiskal Francijo.
To so danes, sicer neVradno, sporočili iz krogov francoskega zunanjega ministrstva.
llllllllllllllllllllllllllflllllllUIIIMIIIItHimilllfllllUMMIIIIlllimiHIIHIIIIIIIIMIIIIIMIIIU... llUll a I Iti IIMI ••• 11111111 lil •« 111) II f IUIIIII | Ml IIIIMII11 lil tl >!• MICI I lil 111IU, MM
GOVORIJO TUDI 0 MOŽNOSTI PREDČASNIH POLITIČNIH VOLITEV
FRANCOSKI PREDSEDNIK V ŠKRIPCIH PO REZULTATIH NEDELJSKIH VOLITEV
zamenjati ministre Durafoura, Se-j njegova stranka pripravljena na garda in BroUssea, ki so bili na ne- predčasne zakonodajne volitve, pa deljskih volitvah poraženi. Bistveno naj bo takrat veljal proporcionalni različen je primer ministra za in- J ali pa. večinski sistem. Omenil je
dustrijo D'Omanoja, ki je bil doslej župan v Deauvillu. D'Ornano je postavil svojo kandidaturo za županstvo v Parizu samo . na zahtevo predsednika vlade G. D'Estainga. V Deauvillu je bila izvoljena njegova, žena. Do sprememb v vladi naj bi prišlo pred ali po, nikakor pa ne med parlamentarnem zasedanju, ki se bo začelo 2. aprila, končalo j a konec junija.
Socialistična , stranka, jc dahes izjavil prvi tajnik Frartgoise Mitter-rand, ni načelno proti morebitni reformi volilnega zakona ter ponovni uvedbi proporcionalnega sistema, kar dpgolisti odločno zavračajo. Mitterrand je tudi podčrtal, da je
sicer, da dvomi, da hi bil Giscard D'Estaing pripravljen razpisati predčasne politične volitve (redne1 bi morale biti marca 1978) po porazu, ki so ga vladne stranke utrpele, na upravnih valitvah. Socialistični tajnik ,je opozoril, da vlada. ne bo mogla računati na družbeno premirje, če se ne bo resno spopadla z gospodarsko krizo ter odpravila nezaposlenost. Ni hotel pa odgovoriti na vprašanje, ali je res, da bi se hotel posvetiti izključno pripravi na zakonodajne volitve ter da bi s tern v zvezi prepustil tajništvo socialistične stranke že na prihodnjem vsedržavnem kongresu, ki bo od 17. do 29. junija, (if)
NOVI DELHI, 22. - Poražen« predsednica indijske vlade Indira Gandi, je po enodnevnem oklevanju končno podpisala svoj odstop in ga p:smano sporočila vršilcu dolžnosti predsednika republike Basappi Da-: natti Džattiju. Ta je sprejel ostavko in prosil predsednico Gandijevo, naj upravlja redne državniške posle do predaje oblasti novi vladi, ki jo bodo oblikovale zmagovalke, se pravi stranke koalicij« »džanata* (ljudska stranka).
Indira Gandj je sporočila sklep, da odstopa skupaj s celotno vlado, v trenutku, ko ni bilo več nobenega najmanjšega dvoma o pekočem in presenetljivem porazu,
Dokončni izidi še vedno niso znani. vendar manjkajo podatki o 37 volilnih okrožjih. Indijska spodnja zborrTea šteje 542 sedežev. Od teh je »ljudska stranka džanata* prejela doslej 255, »kongresna stranka* 146, stranka Tamilov 19. »kongres za demokracijo* 25, marksistična komunistična partija (lilo-kitajska) 18, KP Indije (filosovjet-ska) 7, neodvisni in drugi 35.
Komentatorji se sedaj sprašujejo, ali se bo »ljudska stranka džanata* ohranila taka, kot je, ali se bo njena parlamentarna skupina razbila v izvirne frakcije. »Džanata* je namreč koalicija opozicijskih strank z različnimi programi in različno socialno bazo. Dejstvo, da so se združile, dokazuje samo. kolikšen je bil strah v teh krogih pred avtoritarnimi težnjami «kongresne stranke*. Glasnk »džanate* že napoveduje združitev s stranko »kongresa za demokracijo.*, ki jo vodi bivši Indirin kmetijski minister Džagdživan Ram. »Odslej bomo ena sama stranka z e-nim samim voditeljem,* pravi glasnik zmagovtp stranke, ki bo skoraj gotovo v roku enega tedna se-ila vlado, ki jo bo vodil 82-Mbrnrdži Desai. Ta je bil, do pred kratkim podpredsednik vlade v Indirinem kabinetu.
Njegov mlajši sodelavec, voditelj (»kongresa za demokracijo* Ram (star je ,08 let) je žc napovedal. kakšni bodo odnosi v okviru koalic je zmagovalcev*. »Naše voditelje bomo volili na osnovi sporazumevanja in soglasja, če se pa bomo spoprijeli med sabo. bomo spoštovali osnovna načela medstrankarske demokracije.*
Iz teh besed jasno izhaja novo spoznanje, da niti Ram, niti Desai nr mislita ustanoviti nove trdne stranke, pač pa bo koalcija »džanata* ostala združena iz taktičnih razlogov. »Kongresna stranka* Indire Gandi je namreč kljub pekočemu porazu na volitvah, še vedno zelo močna in prisotna v o-blastvenih strukturah. Predvsem pa računa še vedno na dvotretjinsko večino v zgornji zbornici (nekakšnem senatu), ki je tokrat niso volili. Zgornja z torni ca pa ima še vedno možnost, da zavrne zakone, k>: bi jih odobrila nova vlada ali da izzove spor s spodnjo zbornico o izvajanju nekaterih ukrepov, Ne more popolnoma ohromiti vlade, lahko pa jo v določeni meri pogojuje, posebno še, če se bo pri tem povezala z močno »kongresno* opozicijo* v spodnji zbornici.
»Džanata* in »kongres za demo- * krac jo* se torej povezujeta v o-blastveno koalicijo. Mnogi se, v Indiji in v svetu, sprašujejo, kakšna bo politična usmeritev nove vlade. ■
O tem nam lahko le bežno pove politična in socialna sestava strank koalicije »džanata*. V bistvu: so to štiri politične skupne. Prva je «Zveza indijskega ljudstva*, liberalno - konservativna stranka zemljiških posestnikov. Druga je »o-pozicijski kongres*, desničarska ločina stranke Indire Gandi, kj se je pridružila njenim nasprotnikom. Tretja je indijska »socialistična* stranka, ki predstavlja poskus socialdemokratskega »laburizma* v Indiji. Končno sestavlja »džanato* še »ljudska' zveza*, ki velja za 'skrajno desničarsko, nacionalistično ih versko fanatično hindujsko skupino. Tej skupini je pripadal morilec »očeta indijske neodvisnosti* Mahatma Gandija.
Prav dejstvo, da je večina strank, ki sodelujejo v «džanat» izrecno zmerno konservativno ali desničarsko usmerjenih daje upati, na primer bivšemu ameriškemu veleposlaniku Willia-mu Saxbeju, da se bo Indija v doglednem času približala ZDA, vendar ne takoj. Ameriški diplomat je vsekakor prepričan, da se bodo zrahljali odnosi, ki jih je i-mela Gandijeva s Sovjetsko zvezo in ošibila vloga Indije v gibanju neuvrščenosti.
Resnici na ljubo novi indijski voditelji poudarjajo, da se njihova zunanja politika ne bo spremenila in da bo Indija še nadalje podpirala neuvrščenost.
Glavna skrb novih voditeljev je.
[ Nadaljevanje na zadnji sirarni
TRŽAŠKI DNEVNIK
VČERAJ NA ZASEDENIH SLOVENSKIH VIŠJIH ŠOLAH V TRSTU
Vrsta pogovorov slovenskih dijakov s predstavniki šolske stvarnosti
Danes srečanja s predstavniki dežele, pokrajine in šolskega skrbništva
Minil Je Je sedmi dan zasedbe »lovenskih višjih srednjih šol v Trstu. Dijaki so si v tem času uredili notranje življenje, se organizirali ter prirejali v zasedenih šolah • razna predavanja, pogovore s predstav; niki izvenšolske stvarnosti, filrae, študijske skupine ter še bi lahlco naštevali. Po drugi strani pa so navezali važne stike s predstavniki krovne zamejske organizacije SK GZ, političnimi strankami, sindikati, dijaki italijanskih višjih šol, starši, profesorji ter še z drugimi predstavniki krajevnega političnega življenja. Pri dijakih se ž< opaža u-trujenost, ki pa je popolnoma razumljiva, saj že teden dni sami u-p-avijajo svojo šolo in svoj pouk, ki pa traja ves dan in ne samo v dopoldanskih u )h, kot se to dogaja v normalnih pogojih.
Včeraj so se v jutranjih urah dijaki zasedenih šol razdelili v študijske skupine, kjer so razpravljali predvsem o odnosih in stikih z dijaki ostalih višjih srednjih šol v Trstu. Ob 16. je bilo napovedano srečanje dijakov s člani p-ofesor-skega zbora. Tu moramo omeniti, da je bilo profesorjev zelo malo, ti pa so zasedbo slovenskih šol podprli.
Ob 18. uri so se dijaki sestali s predstavniki nekaterih italijanskih višjih šol v Trstu. Izmenjali so si izkušnje1, ki so jih nabrali na zasedbi ter se obvezali za nadaljnje sodelovanje.
Danes zjutraj se bodo delegacije zasedenih šol podale na deželo, kjer se bodo srečale s predstavniki deželnega odbomištva za šolstvo ter še na pokrajino in šolsko skrbništvo.
V dopoldanskih urah bodo na sporedu še študijske .skupine, na katerih bodo dijaki razpravljali o pomenu zasedbe. V popoldanskih urah se bo najprej sestal zasedbeni odbor, takoj nato pa bo v telovadnici liceja »Prešeren* splošno zborovanje dijakov vseh zasedenih slovenskih višjih srednjih šol v Trstu, (dj)
uprav,
Na zadnji seji občinskega odbora za uveljavljanje vrednot ustave in odporništva, bolj znanega kot tržaški antifašistični odbor, so se pod predsedstvom podžupana Cesareja sestali zastopniki strank ustavnega loka, sindikalnih organizacij in partizanskih združenj.
Odbor je izrekel najodločnejšo obsodbo tepističnih pojavov in provokacij, ki jih je bilo naše mesto prisiljeno prenašati v zadnjih dneh in je odobril vrsto pobud, da se takemu stanju napravi konec.
Sklenili so pooblastiti predsedstvo, da pripravi sestanek z vladnim komisarjem, prefektom Molinarijem, da pregledajo stanje javne varnosti v našem mestu in da mu predvsem predlagajo usklajevanje dela raznih sil javnega reda, da izsledijo odgovorne za prevratniška dejanja in za politično nasilje. Prav tako je treba onemogočiti mazače, ki skrunijo zidove z napisi, ki žalijo demokratično zavest občanov.
Sklenili so tudi prirediti srečanje s krajevnimi ustanovami in zavodskimi sveti višjih srednjih šol in pa z rajonskimi konzultami, da se tudi prek teh organizacij izvaja nadzorstvo nad protizakonitimi dejavnost-
S SINOČNJE «UPRA VNE» SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Predolgo nerešeni problemi šolstva na kraškem področju
Svetovalec Vililhelm nezadovoljen z odgovorom' odbornice Bennijeve - Razočaranje številnega predstavništva prebivalcev iz zgornjih Barkovelj'
Na srečanju med profesorji in dijaki na zasedeni šoli
POBUDE TRŽAŠKEGA ANTIFAŠISTIČNEGA ODBORA
Izslediti in onemogočiti odgovorne za provokacije
Treba je usklajevati delovanje sil javnega reda - Budnost s sodelovanjem krajevnih uprav, šolskih svetov in rajonskih konzult
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je odbornica za šolstvo razmeroma hitro (po dveh mesecih) odgovorila na vprašanje komunista Wilhelma o odnosu tržaške občine do slovenskih in italijanskih šol na tržaškem Krasu. Wilhelm je v bistvu opozoril odbornico na peticijo odborov staršev kraškega šolskega okoliša, tako da je Bennijeva odgovarjala pravzaprav nahjo. Najprej je za£ vrnila očitek, da vpliva na zanemarjanje problemov šolstva na kraškem območju, tudi pomanjkanje politične volje, nato se je na kratko dotaknila problemov posa meznih vasi. Bazovica: tu je glavni problem prostor za občinske vrtce, kj jih je občina sicer iskala, a zaman. Gropada: občinska u-prava je decembra odobrila razdelitev enega razreda v dvoje, upa pa, da ji bo uspelo pridobiti zgradbo finančne straže pri Padričah za potrebe vrtca. Trebče: prebivalstvo zahteva poimenovanje šole po Pinku Tomažiču, kar .je občinski svet odobril, vendar se je zavleklo pri ministrstvu, pri katerem je ponovno posredoval ta mesec. Na Opčinah so postavili zahtevo po poimenovanju šole po Francetu Bevku. Občina je to odobrila pred časom, a so zahtevo zavrnili, ker
(■■•IHH ..I.........................mi".»mu
DOGOVOR MED ITALIJANSKIMI IN JUGOSLOVANSKIMI SINDIKATI
SPORAZUM O MEŠANI SINDIKALNI KOMISIJI
Skrbela bo za vsa sindikalna vprašanja v zvezi z gospodarskim sodelovanjem med Italijo in Jugoslavijo
Predstavniki italijanskih in jugoslovanskih sindikatov so Se dogovorili o ustanovitvi mešane komisije. ki naj proučuje probleme zaščite jugoslovanskih delavcev v Italiji in sindikalna vprašanja v zvezi z gospodarskim sodelovanjem mod obema državiama. To je rezultat srečanja, ki je bilo v našem' mestu med delegacijo jugoslovanskih sindikatov in zastopstvom vsedržavne federacije CGIL, CISL in UIL. Mešana komisija bo na vsedrža\T>i ravni ter bo štela od 6 do 9 članov za vsako državo. Za Italijo bodo v komisiji tudi trije predstavniki iz Furlanije - Julijske krajine, člane komisije bodo imenovali do 30. aprila, prva seja pa bo sklicana v prvi polovifi ju-lija.
Na pogovorih v Trstu so poudarili odločenost italijanskih in jugoslovanskih sindikatov, da že od vsega začetka sodelujejo v uresničevanju gospodarskega dela osimskih sporazumov, še posebno kar se tiče nastanka in razvoja industrijske prost* cone na Krasu. V skupnem poroč lu o sestanku so v tej zvezi omenjeni problemi vrsie industrij, ki naj jih namestijo v prosti coni, delovnih pogojev, posledic za zaposlovanje in demografski razvoj, skratka vseh problemov, ki bi nastajali iz gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo.
Jugoslovansko delegacijo je vodil sekretar sveta Zveze sindikatov Mitrovič, ki sta ga spremljala član komisije za odnose s tujino Andrej Škerla vaj in Danilo Tomič, italijansko delegacijo pa so sestavljali sindikalisti Cavazzutti, Bercellino, Fe-rioli, Calabria. Petralli, Marinello, Degrassi, Fabricci in Trebbi.
/ •' '
Nesreča na delu
V obrat’) Italcementi v tržaški in dustri iški coni se je včeraj popoldne pripetile nesreča na delu, pri ka ter: je zadobil težje telesne poškod
be 22 letni delavec Luigi Percoco iz
Drevoreda 20. septembra 119. Per-coca so z rešilnim avtom prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 20 dni zaradi zloma nosnice; zaradi močnega krvavenja iz nčsu ni mogel pojasniti, kako se je pripetile nesreča.
• šolska skrbništvo obvešča vse u-čitelje, ki še nimajo staleža, da je razobesilo ministrski odlok za letne namestitve in suplence v šolskem letu 1977-78 ter pripominja, da rok za prijavo zapade 20. aprila. ,
še ni poteklo deset let od Bevkove smrt', zato je sedaj poskusila dru go pot, s prošnjo na notranje ministrstvo.
Glede ostalih šolskih premierno v na Krasu je povedala, da je občinska uprava namenila za razna popravila, med drugimi tudi ograjo okoli openske šole. okoli 30 milijonov lir. Dela so že oddali podjetjem. Za kriški vrtec je pa dejala, da so ga premestili v osnovno šolo in je s tem v glavnem problem rešen.
Wilhelm je ironično pristavil, da je res odgovor bil hiter, vendar so problemi stari že desetletja. Kot primer je navedel ograditev openske šole, za kar mu je bil pristojni odbornik že pred 16 leti zagotovil, da so dela že oddana, sedaj' pa prejetna enak odgovor. Na šplošno imajo starši kraških otrok, slovenskih in italijanskih, občutek, da občinska uprava ne mara ponujenega sodelovanja. Očitno “se ne zaveda, kolikšen pomen pripisujejo Slovenci svoji šoli, ki vidijo v njej sredstvo ohranjevanja, osveščanja in kulturnega ■ razvoja.
Na seji so odobrili tudi vrsto upravnih sklepov in imenovali nekaj predstavnikov občine v razne javne u-stanove. Zaman je pa bilo dolgotrajno čakanje nekaj desetin prebivalcev iz zgornjih Barkovelj na odgovor vprašanju, ki sta ga postavila socialist Pesante in komunist Roncelli o vprašanju avtobusne proge št. 26. Prisiljeni so bili oditi razočarani nad neobčutljivostjo občinskega odbora, ki so mu zelo kulturno izrazili zato »zahvalo*.
V NABREŽINSKI OBČINI
Jutri sestanek krajevne skupnosti
Predsednik sveta krajevne skupnosti za vasi Šempolaj, Praprot, Prečnik, Trnovca in Nabrežina J postaja sklicuje javno zborovanje glavne skupščine, ki, bo v prostorih o-snovne šole v šempolaju v četrtek, 24. t.m. 1977 ob 20. uri. Dnevni red vsebuje naslednje točke: občinski proračun za finančno leto 1977, avtobusna služba, razno.
• Deželna odbornika za turizem Miz-zau in za šport Bertoli sta sprejela predstavnike društva Pro Loco iz Passariana, ki so jima orisali pobude Mednarodnega centra za proučevanje Vivaldijeve glasbe. Poudarili so, da bi morali pri Vivaldijevem centru
PO BRODOLOMU OB OBAll ZDA
RADIOTELEGRAFIST IZ TRSTA MED POGREŠANIMI NA OCEANU
Gre za 4 2-let nega Salvatoreja Jurmana iz Ul. lelik 13
Po brodolomu panamske petrolejske ladje »Claude Conway», ki se je prelomila na dva dela na Atlantskem oceanu, približno 200 kilometrov od obale ZDA v višini države Nord Carolina, pogrešajo še 12 članov posadke od skupnih 39. Med temi je tudi 42-letni radiotelegrafist,
Tržačan Salvatdfe Jurmap,
Nesreča se je pripetila v ponedeljek, ko je iz še nepojasnjenih razlogov prišlo na ladji d j močne eksplozije, ki jo je prelomila na dva dela. 27 od skupnih 39 mož posadke je ostalo na krmi in so jih rešili, delno s helikopterji, delno pa z drugimi ladjami, ki so prišle na pomoč brodolomcem, medtem ko o preostalih dvanajstih trenutno še ni nobenih vesti. Dvajset mož posadke je bilo Italijanov, 19 pa iz Urugvaja. «Claude Conway» je plula na so-razmeroma kratki relaciji, od New Yorka do Freeporta; bila je last neke panamske družbe, v Italiji pa lastniki ladje.
jo je zastopala agencija «Cosulich» iz Genove, ki je tudi najela vseh 20 italijanskih morna”jev. Od teh so jih doslej rešili dvanajst: vse so sprejeli v bolnišnico a le eden je težje ranjen. Med pogrešanimi je tudi radiotelegrafist Jurman. Reševalne ekipe so še vedno na delu, ki pa je izredno težavno zaradi silovite nevihte, ki divja na oceanu.
Salvatore Jurman stanuje z ženo Fioretto in s sedemletnim sinom v Trstu v Ul. Zelik 13. Iz agencije Co-sulich so ženi sporočili, da se je pripetila nesreča, a sinoči do poznih ur niso posredovali nobenih nadaljnjih podatkov. Jurman bi se moral že pred mesecem dni vrniti do mov, ker je zapadla pogodba, s katero se je obvezal za šestmeseč no vkrcanje. Ker pa družba ni na-šla novega radiotelegrafista, je moral Jurman ostati na krovu »vsa, še za nekaj dni*, kot so zagotovil
sodelovati tudi dunajski in zagrebški strokovnjaki. Določeni so že datumi koncertov, ki se bodo zvrstili v poletnih mesecih v vili Manin v Passa-rianu.
Prizivno sodišče proučuje zahtevo po izročitvi jugoslovanskega državljana
Preiskovalna sekcija tčžaškega prizivnega sodišča je v preteklih dneh obravnavala zanimiv primer v zvezi z zahtevo po izročitvi nekega jugoslovanskega državljana, jugoslovanskim oblastem. Gre za Slavka A-lojza Barbariča, ki je bil v Jugoslaviji,^ odsotnosti obsojen na dVe leti in pol" zapora zaradi prekupčevanja z ukradenimi avtomobili in na 10 mesecev zapora zaradi sleparije. Zanj so jugoslovanske oblasti zahtevale izročitev in na osnovi te zahteve so ga novembra lanskega leta aretirali v Trstu, kamor je prišel «po opravkih*. Barbarič se je seveda protivil izročitvi in zato je o tem odločalo tržaško prizivno sodišče, ki se je baje odločilo, da Barbariča izroči Jugoslaviji. Slednji bo v tem primeru verjetno vložil priziv na kasacijsko sodišče.
mi in uvaja sodelovanje z oblastmi, pozivajoč vse prebivalstvo k budnosti za obrambo demokratičnega reda.
Na seji so tudi razpravljali o možnosti neposrednega pristopanja prebivalstva k javnim manifestacijam s sodelovanjem političnih in sindikalnih sii. ki predstavljajo ogromno večino tržaškega prebivalstva. Obsodbo in gnev mesta do zadnjih nasilnih dejanj bodo izrazili v lepaku, ki bo naslovljen na prebivalstvo, predvsem pa na mladino.
Tržaška avtonomna federacija KP1 je včeraj ponovno obsodila nov izbruh fašističnega nasilja in v svojem tiskovnem sporočilu ugotovila, da je fašistom spodletel poskus, da bi dali masovno osnovo revanšistič-nemu protestu prot: italijansko-jugo-slovanskemu sporazumu o meji. Prav tako pa bo poražen tudi manever, da bi ustvarili ozračje negotovosti in nevarnosti za omikano sožitje. KPI obžaluje, da silam javnega reda niso dane možnosti, da bj ukrepale z vso potrebno učinkovitostjo in v skladu z že obstoječimi zakoni, ko pa so dobro znane baze. v katerih se pripravlja fašistično nasilje, v prvi vrsti sedež «fronte della gioventu* v Ul. Pa-duina. KPI se nato zavzema za bolj aktivno delovanje občinskega antifašističnega odbora ter končno poziva vse demokrate k budnosti za zaščito demokratične države, ki je nastala iz odporniškega gibanja.
Jutri stavka javnih prevozov
Stavkali bodo tudi peki
Koordinacijski deželni organ sindikatov uslužbencev pri avtobusih, tramvajskih in železniških prevozih CGIL - CISL - UIL je sklical za jutri, 24. t.m. stavko, ki bo pri javnih podjetjih trajala od 11. do 14. ure, pri zasebnih pa od 9. do 16. ure. V Vidmu ob 11. uri bo deželna skupščina prizadetih uslužbencev za izvajanje delovne pogodbe in za novo politiko prevozov. Vedno jutri 24. t.m. bo vsedržavna stavka pekov v znak protesta proti prekinitvi pogajanj za enotno delovno pogodbo. Vsekakor bodo s svežim kruhom oskrbeli bolnišnice, šolske in razne skrbstvene zavode.
Od petka do nedelje kongres tržaške KPI
S poročilom pokrajinskega tajnika Giorgia Rossettija se bo v petek, 25. marca, ob 18. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19 začel VII. kongres tržaške avtonomne federacije KPI. Kongres se bo nadaljeval v soboto :n v nedeljd (začetek ob 9. uri) ter se bo zaključil s posegom člana vsedržavnega tajništva stranke Anselma Gouthiera.
Poziv k enotnosti demokratičnih sil
Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini odločno odklanja desničarske provokacije, ki maličijo demokratično podobo Trsta. Napadi na študente, šole, ustanove in demokratične državljane sodijo v znani prevratniški načrt, s katerim hoče fašistična desnica zaustaviti rast demokratičnih sil v Italiji, ki se borijo ža jasne ekonomske programe in z- demokratični izhod iz sedanje krize.	1
V Trstu je desnica zaostrila ozračje oh ratifikaciji osimskega sporazuma. Tudi sporazum je bil prilika za večjo aktivnost številnih desničarjev.
Inštitut za zgodovino odporniškega gibanja poziva državne organe k večji budnosti, demokratične sile pa k enotnosti m odločnosti v boju proti provokacijam in fašističnim dejavnikom v naši družbi.
Luci« Ghersi sprejel avstrijskega konzula
Predsednik pokrajinskega odbora Lucio Ghersi je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku avstrijskega generalnega konzula v Trstu ar. Franza Perneggerja, s katerim se je zadržal v krajšem razgovoru. Ob zaključku je dr. Pernegger zaželel novoizvoljenemu predsedniku in pokrajinskemu odboru, ki je komaj začel z delom, kar največ u-spehov.
O Danes so raztegnili omrežje filodi-fuzije tudi na kraško področje, ki ga krije telefonska centrala SIP na Re-pentabru.
GLASBENA MATICA TRST Sezona 1976-77 Osmi abonmajski koncert
Danes, 23. marca 1977, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
JANEZA LOVŠETA’
KLAVIRSKI RECITAL
Na sporedu: Matičič, Beethoven, Skrjabin, Ravel, Faure, Chopin
Rezervacije, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Gledališča
KUSSETH
Danes, ob 20.30 — Teatro di Roma: «Misura per misura* Shakespeara. Režija Luigi Squarzina. Red I. sreda. Rezervacije za vse predstave pri 0-srednji blagajni.
AVDITORIJ
Od jutri dalje: Relda Ridoni v igri »GIORNI FELICI*, Samuela Becketta. Režija Beppe Menegatti. Veljavni so odrezki Auditorium. Rezervacije pri Osrednji blagajni.
VERDI
Od 29. marca dalje «Luisa» G. Charpentiera. Režija Giulio Chazalet-tes. V glavnih vlogah bodo nastopili pevci A. Maliponte, G. Merighi, R. Laghezza in P. VVashington.
. O operi »Luisa* bo v ponedeljek ob 18. uri v prostorih časnikarskega krožka v Trstu spregovoril Muzikolog prof. F. Šerpa.
.................................mn.....
PO PONEDELJKOVEM SREČANJU STRANK USTAVNEGA LOKA
VČERAJ NA DEŽELI PRVI SESTANEK OŽJE KOMISIJE
V ospredju vprašanja decentralizacije
Na deželi je bil včeraj prvi sestanek ožje komisije, ki so jo sestavili na ponedeljkovem srečanju med predstavniki vseh strank ustavnega loka, posvečenem problemom rekonstrukcije Furlanije in preporoda celotne dežele. Na včerajšnjem sestanku komisije, ki jo sestavljajo deželni tajniki in načelniki .svetovalskih skupin vseh strank ustavnega loka, so se pogovorili predvsem o problemih decentralizacije in komprenzorijev ter potenciranja struktur krajevnih ustanov, ki naj odigrajo poglavitno vlogo pri obnovi Furlanije. Vsekakor so se domenili, da bodo te in druge problejne poglobili na prihodnjem sestanku, ki bo prihodnji torek in ki bo predvidoma trajal ves dan. Včerajšnjega sestanka so se udeležili predstavniki KD, KPI, PSI, PSDI, PRI, PLI in Slovenske skupnosti, navzoča pa je bila tudi predstavnica Furlanskega gibanja, ki se ni udeležila ponedeljkovega srečanja.
posesti mamil. Pri njih so namreč našli poldrugi kilogram hašiša. Vse tri —, imenujejo se Adel Ibrahim El Sayed, Abdallah Mohamed Saleh in Mustafa Almed Mitwalli — je so-
• Na pobudo enotne sindikalne zveze delavstva tekstilne stroke bo jutri dopoldne v našem mestu poseben sestanek v obrambo delovnih mest 'v obratih družbe Calza Bloch. V menzi tovarne Bloch pri Domju se bodo ob 10. uri zbrali predstavniki delavcev, zaposlenih v obratih istoimenske družbe v Reggio Emilii, Belluscu, Spiranu ter na osrednjem sedežu v Milanu. Prisotni bodo tudi deželni odborniki za industrijo iz Lombardije, Emilie Romagne, predstavniki vsedržavnega sindikata in osrednjega tajništva sindikalne zveze Fulta.
Skupno 9 Id /opora za tri Egipčane zaradi posesti mamil
Tržaško kazensko sodišče je včeraj obsodilo na visoko kazen tri E-gipčanc, ki so jih finančni stražniki aretiral 3. januarja letos na Trgu Liberta v Trstu zaradi nedovoljene
je so Serba
dišče pod predsedstvom dr. obsodilo na 3 leta zapora in 5 milijonov lir globe vsakega. Sodniki so tudi odredili predajo aktoč državnemu tožilstvu v zvezi s tihotapstvom in utajo davka IVA.
Zastrupitev z ribami
Včeraj zjutraj ob 5. uri sta se zatekla v bolnišnico 28-letna zakonca Valeria in Lucio Sironich. Izjavila sta, da sta predsinočnjim večerjala v neki kriški gostilni, kjer sta jedla ribe, in da se verjetno zaradi tega počutita slabo; vso noč sta bruhala, ker pa bolečine niso polegle, sta se zatekla v bolnišnico, kjer so jima nudili prvo pomoč in ju od slovili.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM ln ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627
Izleti
SPDT prireja v nedeljo, 27. marca, izlet z osebnimi avtomobili na Matajur (1641 m), kjer bo srečanje s predstavniki beneškega planinskega društva. Odhod bo ob 8.30 z Oberdanovega ti ga. Vpisovanje je na sedežu ZSšDI.
SPDT prireja v nedeljo, 3. aprila, prvi spomladanski avtobusni izlet na Učko (1396 m) nad Reko. Hoda bo o-koli 3 ure od vrha do Moščeniške Drage, kjer bo čakal avtobus. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI.
Smučarski klub Devin priredi ob priliki smučarskih tekmovanj dne 27. marca avtobusni izlet v Ovčjo vas in l-kve. Vpisovanje pri’ ZSŠDI in na sedežu društva.
Združenje Union priredi v nedeljo. 27. marca izlet na Vogel. Informacije in prijave na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, od 17.30 do 19.30, telefon 64459.
KULTURNO ZDRUŽENJE MOST
priredi Jutri, 24. marca, ob 20.15 v mali dvorani Kulturnega doma predavanje o
VPLIVIH
PN DUSTRIJALIZACI JE IN- URBANIZACIJE NA ŽIVLJENJE MALIH SKUPNOSTI
Predaval bo Drago Draškovlč, nekdanji direktor Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani.
Toplo vabljeni!
Razstave
SPD Tabor - Opčine in ZŽI - Opčine priredita od 25. marca do 3. a-prila razstavo del Tončke Koleričeve. Odprtje v petek, 25. t.m., ob 20. uri z nastopom dekliškega pevskega zbora Vesna iz Križa in domačega pevskega zbora Tabor. Slikarko bo predstavil Milko Bambič. Razstava bo odprta ob praznikih od 10. do 12. ure, ob delavnikih pa od 18. do 20. ure.
V Torkli razstavljata Hijacint Jus-sa in Vladimir Klanjšček do 4. aprila. Ogled razstave ob torkih, četrtkih in sobotah od 19. do 21. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 23. marca
SLAVA
Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 18.21. — Dolžina dneva 12,19. — Luna vzide ob 7.44 in zatone ob 22.13.
Jutri, ČETRTEK, 24. marca SIMON
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 17 stopinj, najnižja 10,4, ob 19. uri 14,7 stopinje, zračni pritisk 1018,6 mb. rahlo narašča, brezvetrje, nebo 3/10 pooblačeno, vlaga 85-odstotna, morje skoraj mimo, temperatura morja 12 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 22. marca se je v Trstu rodilo-8 otrok, umrlo pa je 21 oseb.
UMRLI SO:	71-letna Antonia
Metlika, 70-letni Ernesto Dalla Tor-re, 88-letna Amalia Gottardis vd. Brazzafolli, 80-letna Sofia Trevisan, 74-letna Ofelia Valencich vd. Gher-dol, 65-letni Francesco Corrente, 71-letni Angelo De Paoli, 78-letni Francesco Lassandro, 86-letni Levi Esk^-nazi, 68-letna Paola Moderc vd. Genuzio, 67-letni Santo Babich, 84-letni Guglielmo Vusio, 79-letni Na-talino Niccolai, 80-letna Cesira Ma-gni vd. Belati, 86-letna Annunziata Perpieri vd. Comisso, 53-letna Ida Tamplenizza por. Apollonio, 5 mesecev stara Francesca Nobile, 77-letni Giusto Debemardi, 63-letna Giuseppina Argenti por. Iacobone, 96-letna Amelia Neri vd. Maluta, 80-letna Caterina Okroglich vd. Ber-nardis.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
THORNTON VVILDER
ZAENKRAT SMO SE IZMAZALI
(The Skin of our Teeth) igra v treh dejanjih Prvič v slovenščini
Prevod	France	Jamnik
Scena	Klavdij	Palčič
Kostumi	Marija	Vidau
Glasba	Pavle	Merku
Režija	FRANCE JAMNIK
Jutri, 24. t.m.. ob 16. uri za ABONMA RED H.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
GOSTOVANJE
PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
CARLO GOLDONI ,
PAH L J A č A
Komedija
Prevod	Vladimir Koch
Dramaturška
razčlemba	Bojan Štih
Jezikovna obdelava Darij Bratoš Scena	Niko Matul
Kostumi	Marija Vidau
Glasba	Ivan Mignozzi
Režija	MARIO URŠIČ
V	petek, 25. t.m., ob 20.30 ABONMA RED A-premierski.
V	soboto, 26. t.m., ob 20.30 ABONMA RED B-prva sobota po premieri, ABONMA RED F-sindi-kalni.
V	nedeljo, 27. t.m., ob 16. uri ABONMA RED C-prva nedelja po premieri.
p ■ / v >' A	*»
Razna obvestila
Drevi ob 18.10 bo na sporedu Radia Trst A zanimiva in nenavadna igra, ki jo je avtor Gregor Strniša imenoval »Transcendentna burka*. Igro so izvedli člani Radijskega odra pod vodstvom režiserja Mirča Kraglja.
Občni zbor jusarskih upravičencev iz Trebč bo v petek, 25. marca, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
Zadruga Planinski dom Mangart vabi vse svoje člane in prijatelje na občni zbor zadruge, ki bo v ponedeljek, 28. marca, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9.
Šolske vesti
Šola Glasbene matice v Trstu vabi ljubitelje glasbe na nastop gojencev, ki bo v petek, 25. t.m., ob 18. uri v dvorani Gallus v Ul. Ruggero Manna 29. Vstop prost.
Kino
La Cappellu Undcrground 19.00—21.30 »Malombra* Maria Soldatija. Isa Miranda. Barvni film.
Movie Club 77. V Domu študenta A (Ul. Fabio Severo 158, tel. 53223), Samo ob 16.00 De Santisov »Roma ore 11*.
Ariston Danes zaprto.
Mignon 15.30—22.00 »Orizzonte perdu-to*. P. Finch. Barvni film.
Nazionaie 16.00 «11 re dei giardini di Marvin*. Jack Nicholson, Bruce Dem in Ellen Burstyn. Barvni film. Grattacielo 16.30 «11 cinico, 1'infame, il violento*. Maurizio Merli in Tomas Miljan. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Fenice 16.00—22.15 «Panico nello sta-dio*. Charlton Heston, John Cassave-tes. Prepovedan mladini pod 14. te tom. Barvni film.
Excelsior 16.00—22.15 «L'altra meti del cielo*. Monica Vitti in Adriano Celentano. Barvni film.
Eden 16.00 «Salo, le 120 giomate di Sodoma* Pier Paola Pasolinija. Prepovedan mladini pod 18. letom-Ritz 16.00—22.15 »Charleston*. Bl,d Spencer, Herbert Lom, M. Starck, Barvni film.
Aurnra 16.30 «Due super Kolt * Brooklyn». Barvni film.
Capitol 16.30 «Sturmtruppen». R. Po*' zetto, N. Toffolo. Barvni film. Cristallo 16.00—21.45 »Casanova*. D°' nald Sutherland. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Moderno 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 «Quat-tro rnosche di velluto grigič*. Režija Dario Argento. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodramniatico 16.00 «L'educanda»-Prepovedan mladini pod 18. letom-Ideale 16 00 »Senza ragione*. Franco Nero. Barvni film.
Impero 16.30 «La strana coppia*. Jack Lemmon. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «1 quattro deli a* pocalisse*. Fabio Testi. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film-Radio 16.00—22.00 «La montagna sa-• era*. Barvni film. Prepovedan rinlf dini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «A1 soldo di tutte le bandiere*. Charles Bronson, Ton/ Curtis in Michele Mercier.
Astra 16.00 »I tre moschettieri*
\olta (Milje) 16.00 »Sandokan contro il leopardo di Sarovvh*. Ray Danton in Franca Bettoja. Barvni film.
E&SSS9H0
V	počastitev spomina Otona Beri četa darujejo za sklad Otona Beri četa Vera in Mario Mahne 20.000 lir, družina Vatta iz Toronta 20.000 lir in Franc Urdih 20.000 lir.
Ob obletnici smrti Stojana Lipari-ja daruje družina Franca Liparij*
5.000	lir za dom handikapiranih na Opčinah.-
V	počastitev spomina Franca doviča darujejo Stelio Ferfoglia, Davorin Meola in Luciano Ve ver
35.000	lir za Dijaško matico.
Obveščamo, da se bomo zadnjič P0’ slovili od
Mariole Pertot
danes, 23. t.m., ob 12.30 na barkovlja1*’ skem pokopališču.	-
DRUŽINA
Trst, 23. marca 1977 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel-38006
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3« do 20.30)
Ul.. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1. Ul. S. Giusto 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226 165, Opčine: tel. 211 001: Prosek: tel. 225 141: Božje polje. Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se slian: tel. 209 197; žavlje: tel. 213137 Milje: tel. 271 124.
S potrtim srcem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono
RUDI MOŽE
Uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalujoči: žena Nada, sinova Igor in Aleksander z družino, sestre, bratje in drugi sorodniki.
Trst, Sp. Idrija, Catania, 23. marca 1977
Prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za | vedno zapustil zvesti
' 1
I
RUDI MOŽE
Trgovsko zastopstvo Adamič UL San Lazzaro 23 — TRST
Trst, 23. marca 1977
žalosti družine Može se pridružujejo družine Adamič, Stele, . Lesjak, Lenček in Luxa.
V starosti 94 let nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta
PAVLA DOBRAVEC vd. ŠIRCA
Pogreb drage pokojnice bo danes, 23. t.m., ob 15. uri iz domače hiše v cerkev.
Žalujoči: sinova Miro in Veno, hčere Gizela, Talka in Marija, snahi Ivanka in Milena, zeta Gušto ln Franc, vnuki, pravnuki in drago sorodstvo.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Mavhinje, Sesljan, Trst, 23. marca 1977
GORIŠKI DNEVNIK
23. marca 1977
Z ZBOROVANJA STARŠEV
Prizadetim otrokom je treba zagotoviti normalno šolanje
Na zborovanju v osnovni soli «Lovisalo» so govorili o lom, da družba ne pomaga priziidelim otrokom
Vprašanje prizadetih otrok je izredno težko, saj določene družbene sile in vsakdanja praksa v bistvu onemogočajo duševno in telesno prizadetemu otroku, da bi se vključil v skupnost kot enakopravni član. Starši in otrok sam morajo plačevati visoko ceno za krivdo, ki je ni. Prizadeti otrok se po sili razmer znajde v skupini «nenormalnih» z Vsemi težkočami in nevšečnostmi, ki jih takšen predznak predvideva. Družba šP vedno ne pomaga človeku, ki ga narava ni obdarila z močjo in zdravjem, prevečkrat zmaguje logika «naj si vsak pomaga sarm.
V osnovni šoli «Lovisato» v Ul. Svevo je bila včeraj skupščina staršev, ki so razpravljali prav o vprašanju telesno in duševno prizadetih otrok. Starši so o perečem vprašanju govorili poglobljeno in z veliko prizadetostjo, razprave sta se Udeležila tudi predstavnik rajonske konzulte za Čarbolo in psiholog. Vsi starši so si bili edini v spoznanju, da je treba prizadetemu otroku dati Vse možnosti, da se vključi v družbo kot polnopravni član. Za dosego cilja je eden izmed pogojev ta, da otrok obiskuje normalno šolo, posebne šole samo še bolj poglobijo prepad med prizadetim otrokom in družbo. Družbene sile (šolsko skrbništvo, občina, pokrajina) se v Trstu Za takšna vprašanja premalo zanihajo. V šolah ni struktur in osebja. ki bi omogočalo šolanje in vzgojo prizadetih otrok, brezbrižnost to stanje še zaostruje in tako se starši znajdejo pred/kopico problemov, ki jih sami ne morejo rešiti. Prizadeti- otrok postane za družino dra-toa, ki ji starši ne vidijo pravega izhoda. Starši Vin. okrožja pozivajo Zato vse družbene sile in upravne oblasti, naj resno preučijo vprašanje in naj stvarno ukrepajo. Vsaj šolam je treba zagotoviti sredstva, da bodo lahko sprejemale prizadete otroke, posebno pripravljeno učno osebje mora skrbeti, da se bo otrok vključil v družbo sovrstnikov in Zaživel normalno in človeka dostojno življenje.
na dela pri ureditvi muzeja Revol-tella v znesku 512.446.370 Ur.
Licitaciji bosta potekali po postopku, ki ga predvideva člen 1, črka a) zakona 2 2. 1973 št. 14. Kdor želi biti povabljen, se mora javiti tržaški občini v roku 30 dni od objave ustreznega razpisa v deželnem uradnem vestniku.
Živahno delovanje deželnih organov
V tem tednu se obnavlja živahno delovanje deželnih organov. Deželni svet se sestane danes, da obravnava ponovno finansiranje zakona iz leta 1970 o podporah obrtniškim podjetjem.
Prav tako je ta teden sklicanih vrsta sej skoraj vseh stalnih Komisij deželnega sveta in posebne Komisije za obnovo po potresu.
Natečaj za dva borzna agenta
Zakladno ministrstvo je z objavo v Uradnem vestniku št. 8 iz dne 11. januarja 77 razglasilo nateča. za dve delovni mesti agenta na tržaški borzi. Natečaja se lahko u-deležijo italijanski državljani med 27. in 55. letom, ki imajo univerzitetno diplomo. Trgovinska zbornica pripravlja poseben sklad, da bo lahko podprla oba zmagovalca nate čaja z vsoto 200.000 lir mesečno v dobi, ko se bosta uvajala v delo (dve leti). Razpis natečaja • je na ogled v prostorih borze in na trgo vinski zbornici.
Nov zavodski svet . otroškega vrtca v Camporah
V ponedeljek, 14. t.m., je začel rednim delom nov zavodski svet o-troškega vrtca v čamporah, ki so ga Izvolili 6. marca po predpisih pooblaščenih odlokov. Sestavlja ga 12 predstavnikov staršev, učno osebje, 1 predstavni neučnega osebja, odgovoren za šolstvo pri miljski občinski upravi ter po dva predstavnika rajonskega in občinskega sveta.
iiiiiiiiiiiiiiAitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii umil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m,umi,|„||||,|||lllj|l||l||||
NA PRVI POMLADANSKI DAN
«Ekološki dan» učencev gropajsko-padriške šole
Osnovnošolci so v Padričah in Gropadi namestili zaboje za smeti, na Razklanem hribu pa posadili mlade hraste
Občinski licitaciji za mizarska dela
Tržaška občina razpisuje licitaciji «a mizarska dela pri gradnji srednje šole na Greti v znesku 537.992.730 lir ki prav tako za mizarska in podob-
«Prvi pomladni dan je naš ekološki dan!* so že zgodaj zjutraj na padriškem trgu vzklikali učenci gropajsko-padriške šole Karel Destovnik — Kajuh. Pouka tisti dan ni bilo, kajti jutro so namenili varstvu okolja in čiščenju z najrazličnejšimi odpadki ogroženih travnikov, gmajn in gozdov. Nasmejana vrsta o-snovnošolcev, ki je z učiteljicami na čelu veselo prikorakala v vas, je zato prinesla dva velika zaboja za smeti in ju namestila na vidnih mestih. Vaščanp in obiskovalce bo tako že od daleč opozarjal napis: «ČuVaj p,aravo! — šola K. D. Kajuh*.
Osnovnošolci pa so bili oboroženi še z raznim kmečkim orodjem, na ramah so npsili lopatke, male motike in grablje, v rokah pa po-livinilske vrečke polne želoda, ki so ga bili ppej nabrali po gropajskih gmajnah. Na, začudena vprašanja
^Hiiiiiniiiiiniiiumiiiuiuiiiuuiuiiuiuiiiiiiivtuiiiiiiiuiuiiiiiiuiiiimiiiiiiifiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiii
V PORTOROŠKEM AVDITORIJU
Slavnostna akademija ob 40-letnici ustano vnega kongresa KP Slo v eni j e
Nastopili so pevci iz Pirana in recitatorji iz Portoroža
Občinska organizacija Zveze komunistov v Piranu in krajevna organizacija Zveze borcev v Porto-mžu sta organizirali v portoroškem Avditoriju slavnostno akademijo v počastitev zgodovinskih obletnic — ^O-letnice ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije, 40-let-Aice prihoda tovariša Tita na čelo Partije in 85-letnico predsednikovega rojstva. O pomenu teh jubilejev je govoril prvoborec Janez Ko1 srij, v kulturnem delu programa pa m nastopili piranski pevci in re-c'tatorji osnovne in pomorske srednje šole iz Portofoža.
Medtem se v počastitev zgodo-v|nskih obletnic nadaljuje v Gabrovci akcija mladine. Mladi so že ?tejšnji teden izkopali jarek za krajevni vodovod, delavci pa so polomi cevi. Te dni bodo cevi zasuli m izkopali *še preostali del jarka. Jjkcija sodi v okvir preurejevanja uabrovice, saj bo v tej partizanki vasi osrednja obalno - kraška 'toslava zgodovinskih obletnic. »
Korak naprej Za čistočo morja
V KOPRSKEM ZALIVU
Pristojni organi so se močno zaželi, da bi kolikor toliko uredili toblem čistoče morja v koprskem ?Hvu. Umazanije je zmeraj več in L prizadeto samo kopališče v Koki, ampak tudi v Žustemi. Z do-^aditvijo zbiralnih kolektorjev med laterno in koprsko 'Luko so določali prvo fazo sanacijskega nafta. Odplake naj bi preusmerili v Iški bazen v globino 15 metrov. Tu A je stvar nekoliko zataknila, ker
*	Luka opozorila, da bo izpust pre-'•izu obale, kjer raztovarjajo lad-
*	z južnim sadjem. Po zagotovi-m projektantov in sanitarnih in-Mrtorjev pa je Luka le pristala
na predlog s pogojem, da je to le začasna rešitev in da je treba pohiteti z deli za preusmeritev izpusta na traso glavnega kolektorja v Rižani. Upajmo torej, da se ne bo kaj zapletlo in da smo na dobri poti za rešitev tega žgočega vprašanja, ki že vrsto let tare prebivalstvo Kopra in okolice in ima tudi dokaj negativne posledice za razvoj turizma.
PIRAN BO PRISPEVAL ZA OBALNO CESTO
Piranska občinska skupščina bo v kratkem razpravljala o družbenem dogovoru o sofinansiranju o-balne ceste. Po predlogu njenega izvršnega sveta, naj bi občina prispevala za izgradnjo obalne cesfe do leta 1890 nad 13 in pol milijona novih dinarjev, kar je 26 odst. obalnega deleža. V občini pripravljajo tudi številna druga dela, med njimi ureditev plaže med Portorožem in Bernardinom, začetek gradnje zdravstvenega doma v Piranu ter ' nekaterih šolskih in otroško -varstvenih objektov, nadaljevanje sanacije mestnega jedra ter nadaljevanje stanovanjske gradnje v Luciji in Sečovljah.
NOVA OBVOZNICA
V	KOPRU
V	Kopru so izročili namenu novo obvoznico, obvezno za vse tovornjake, ki vozijo v ali iz koprskega pristanišča. Vsekakor je to velika pridobitev za hitrejše odvijanje prometa v mestu, saj so tovornjaki povzročali pogoste zastoje, zlasti na Vojkovem nabrežju. Za 800 metrov dolgo cestišče so vložili okrog 6 milijonov dinarjev. Ob obvoznici so uredili tudi večji parkirni prostor.
L. O.
vaščanov, kaj neki nameravajo z želodom, so ponovno povedali, da ga bodo posadili v jusarskem gozdu padriške Gozdne zadruge. Pred kratkim se je namreč tam zaključilo skupno vaško prostovoljno delo, s katerim so prečistili borove gozdove. Na »ekološki dan* pa so svoj delež prispevali tudi otroci. Dva kilometra »hitre otroške* hoje po borovem gozdiču in že se je razi grani živžav razlil po Razklanem hribu ali «pri trebenskem*, kot pravijo po domače. Med- glasnim vzklikanjem je zapela tudi motika in najlonske vrečke so bile kmalu prazne. «35, 50, 100... sem jih posadil*, so se kasneje pohvalili učiteljici in se vedro spoprijemali z malico. Še kratek izlet po okolici in že je ura silila k odhodu proti šoli, kajti zaboje za smeti so morali odnesti še v sosednjo Gropado. Koristnega »ekološkega dne*, ki je služil obenem za rekreacijo otrok in za varstvo kraškega okolja, je bilo tako konec, tpvr^tr^ih pobud pa upajmo šele začetek.
d.gr.
Zaradi nujnih del omejitve v prometu
Zaradi nujnih del občinske smetarske službe bodo danes in 30. t.m. za 4 ure zaprte za promet nekatere šentjakobske ulice ali njihovi odseki. Jutri od 14. do 18. ure bo prepovedana vožnja in parkiranje vozil v Ul. Industria, med Ul. Istria in Ul. Ponzianino, v Ul. Pozzo, v Ul. Giuliani, med Ul. Industria in Ul. San Zenone, v Ul. Guardia, med Ul. Industria in Ul. Vento, v Ul. Ponzianino, med Ul. Industria in Ul. Pozzo. V sredo 30. t.m. pa prav-tako od 14. do 18. ure v Ul. Vento, v Ul. San Zenone, v Ul. Lodole, V Ul. Rivo, v Ul. Giuliani na odseku Ul. San Zenone in Ul. Rivo, v Ul. Guardia med Ul. Vento in Ul. Rivo, v Ul. Scalinaia med Ul. Vento in Ul. Pozzo.
Avtomobilske miši
za zapahi
Nabrežinski karabinjerji so v nedeljo aretirali dva mlada tatiča, ki sta vlamljala v avtomobile v bližini Opčin. Že večkrat v zadnjem času se je namreč pripetilo,' da so ljubitelji narave, ki so parkirali avto kje na gmajni in se nato podali na sprehod, ob povratku k vozilu ugotovili, da so medtem neznanci vlomili v avto in ukradli vse, kar se je ukrasti dalo. Zdradi naraščanja tovrstnih prijav so se v nedeljo karabinjerji podali na področje v bližini Perčedola, kjer so se nedaleč od parkiranih avtomobilov skrili v grmovje. Kmalu nato so opazili dva mladeniča, ki sta se pritihotapila do simce, last Ohviera Milla, odprla okno, ki ni bilo zaprto do konca, in ukradla torbico. Tedaj pa so karabinjerji planili nanju in ju aretirali. Torbico so vrnili lastniku, tatiča, gre za 21-letnega Riccarda Dottija iz Ul. Čampo Romano 66 in za mladoletnega Tržačana S. D., pa so prijavili sodišču zaradi tatvine in prepeljali v koronejske zapore. *
OBIŠČITE 16. mednarodni sejem
ALPE-ADRIA 77
OGLEJTE SI:
■« NOVE PREHRAMBNE IZDELKE
■	NOVO OPREMO ZA GOSTINSTVO
■	NOVO OPREMO IN PRIPOMOČKE ZA DOM IN GOSPODINJSTVO
■	ORODJE IN MATERIALE POD GESLOM »NAREDI SI SAM*
■	OPREMO ZA AVTOMOBILE
» ORODJE IN OPREMO ZA ŠPORT IN REKREACIJO
■	IZDELKE DOMAČE OBRTI
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ V GORICI
Zakon o zaščiti Krasa mora zadovoljiti tudi ljudi, ki na Krasu prebivajo
Solidarnost z dijaki, ki so zasedli slovenske srednje šole v Trstu ■ Priznanje SPD Gorita za vzorno izpeljavo smučarskih tekem v Ovčji vasi - Prva seja GO SKGZ
Na seji izvršnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki je bila v ponedeljek pod pred sedstvom Borisa Raceta v Gorici, so razpravljali o nadaljnji fazi izvajanja zakona o kraških rezerva tih. Ugotovili so, da so svojo syd-bo o tem zakonu povedali vsi neposredno zainteresirani subjekt: in da se o tem vprašanju skozi čas oblikuje vse bolj izdelano stališče. Osnovno izhodišče je vsekakor v tem, da je skupno z zaščito Kra sa treba zadovoljiti tudi ljudi, ki na njem' prebivajo. Še zlasti je bila poudarjena potreba po razvijanju kraškega področja v današnjih razmerah, kar pomeni poleg drugega tudi zaščito tipično kraških gospodarskih dejavnosti. Razprava o tern vprašanju je pokazala, da bi prepustitev odločanja gorski skupnosti še vedno ne zagotavljala vključitev neposredno pri zadetih, zato je bilo sklenjeno, poiskati najbolj prikladno pot, da se ta namen doseže. Izvršni odbor je razpravo o tem vprašanju zaključil s sprejetjem predloga, da gospodarski odbor, kateremu je bila predana sestava celovitega stališča zveze glede kraških rezervatov, ustanovi posebno komisijo in se pri tem posluži tudi vseh dosedanjih izkušenj.
Člani izvršnega odbora so nato izrazili zadovoljstvo zaradi ustanovitve odbomištva za gospodarska in kulturna vprašanja na tržaški pokrajinski upravi, kar je posledica vstopa ljudskih sil v vodstvo tržaške pokrajine. IO SKGZ je sklenil sestaviti delegacijo, ki se bo sestala z načelnikom tega odbora.
Beseda je nadalje tekla o jusar-skih zemljiščih. Na podlagi preučitve tega vprašanja, ki se od kra ja do kraja predstavlja v povsem' drugačni obliki, kar samo otežko-ča njegovo reševanje, je izvršni odbor sodil, da bi morali zadevo jusarskih zemljišč urediti z deželnim zakonom. S svoje strani pa bo zveza podvzela potrebne korake, da bo zadeva na primeren način predstavljena slovenski javnosti. *
Zveza je nato izrekla solidarnost s slovenskimi dijak , ki so zasedli šole na Tržaškem. Njihov protest izvira iz splošne družbene krize, še posebej pa iz neurejenih razmer na srednjih in visokih šolah. Protestna akcija poteka skrajno žrelo ter omogoča šolski mladini da v razpravah poglobi svoje znanje o vzrokih krize in po svoji plati prispeva k njegovemu premagovanju. Zelo pomembno je nadalje, da dijaki sprejemajo svoje odločitve avtonomno in da se na takšen način uveljavlja njihova volja po samoupravljanju. Pomembno je bilo, da so v svoji protestni akciji pro-neurejenemu šolskemu sistemu dijaki visoko postavili specifično slovenske šolske probleme, vštevši zahtevo po odprtju slovenskih' šol v Beneški Sloveniji.
Po razpravi o sprotni kulturni problematiki, kakršna se pojavlja v zvezi z izvajanjem deželnega za kona za kulturno dejavnost, so člani izvršnega odbora, ki jim po statutu. ta dolžnost pripada, govorili o pripravah na sklicanj^, prve seje glavnega odbora, izvoljenega na nedavnem občnem zboru SKGZ. Na tej seji GO SKGZ, ki bo predvidoma 4. aprila, bo na podlagi popravljenega statuta izvoljen nov izvršni odbor.
V sklepnem delu seje je izvršni odbor- SKGZ izrekel priznanje Slovenskemu planinskemu društvu Gorica za vso prizadevnost in požrtvovalnost, s katerima je na vzoren način izpeljal posoške smu čarske tekme v Ovčji vasi, ki se jih je udeležilo okoli 300 smučarjev, članov enega slovenskega in sedmih italijanskih smučarskih klubov iz vseh večjih krajev naše I
pokrajine. Ta športna manifestacija, ki je potekala dvojezično in ki jo je s svojo navzočnostjo povzdignil tudi predsednik pokrajinske uprave Giuseppe Agati. jp veliko prispevala k medsebojnemu spoznavanju pripadnikov dveh narodnosti in s tem tudi k njihovemu sožitju.
Novo tajništvo sindikata FILZIAT
Pri združeni delavski zbornici v Gorici se je sestalo pokrajinsko vodstvo sindikata FILZIAT, ki združuje delavce zaposlene v prehrambeni industriji. Uvodno poročilo je prxial pokrajinski tajnik omenjene-
ga sindikata Luciano Pini, ki je na kazal bistvene točke sindikalnega boja te kategorije. Vse akcije bodo usmerjene v obnovitev kolektivne delovne pogodbe, ki zadeva preko 400 tisoč delavcev. Gre za enotno pogodbo, ki bo veljala za vse zapo slene v tej proizvodni dejavnosti, ne pa za ločene pogodbe, ki so do sedaj uravnavale delovna razmerja delavcev v tovarnah sladkorja, tobačnih tovarnah in v ostali prehrambeni industriji.
Na sestanku pokrajinskega vodstva so izvolili tudi nekatere člane pokrajinskega tajništva, tako da je zdaj ta organ izpopolnjen.
Pokrajinsko tajništvo FILZIAT sestavljajo: Luciano Pini, Ezio Ca-valiari, Marisa Crjptin, Elisabetta Franzoni, Adriano Foschian.
SKLEP 0 PODRAŽITVI GORIVA IZZVAL OSTRE REAKCIJE
USTNIKI IN USLUŽBENCI ČRPALK EROZIJO Z ZAPORO
Proti povišku so se izrekli tudi sindikati - Bodo vprašanje ponovno preučili?
Napovedani sklep o podražitvi bencina goriške proste cone je povzročil že nekatere zelo ostre reakcije. Tako so lastniki in uslužbenci črpalk zagrozili z nekajdnevno zaporo, kolikor bi obveljala cena, za katero so se odločili na trgovinski zbornici, to je 270 lir za liter.
Negativno pa so sklep ocenili tudi sindikati, ki v posebnem tiskovnem sporočilu zahtevajo, naj se celotno vprašanje ponovno preuči in da se pri tem upoštevajo tudi že nedavno nakazane .smernice. Višja cena goriva proste cone nikakor ne bj smela presegati 250 lir. Pri tem pa bi se morala dati jasna jamstva, da se bodo sredstva iz višje cene uporabila za razširitev proizvodnih dejavnosti in zaposlitvene favni v naši pokrajini. Samo pod takimi pogoji, je nadalje rečeno v tiskovnem poročilu enotne sindikalne zveze, je mogoče zahtevati od prebivalstva novo žrtev.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V TRŽIČU
MAIANI (PSI) POTRJEN ZA ŽUPANA SOCIALISTI IN KOMUNISTI V ODBORU
Izstop socialistov iz odbora odprl krizo v občinskem svetu v Gradežu
Politični položaj v nekaterih javnih upravah (goriški pokrajini, tr-žiški in gradeški občini) je še vedno kritičen in težko je predvidevati njegovo takojšnjo rešitev. Za spremembo sedanjega stanja bo treba počakati do pokrajinskega kongresa KPI ter sestanka novoizvoljenega pokrajinskega tajništva KD.
V ponedeljek zvečer se je sestal občinski svet v Tržcu, Na seji so izvolili župana in odbor. Za prvega občana tržiškega mesta so potrdili socialista Maianija, za katerega so glasovali komunisti in socialisti, demokristjani so oddali bele glasovnice, neodvisnež Labile pa se je vzdržal glasovanja ter tako o-mogočil, da je za izvolitev Maianija zadostovalo\ 15 glasov. Za izvolitev odbora pa so bila potrebna tri glasovanja (ponovil se je položaj ob izvolitvi župana). Potrjen je bil isti odbor, ki je doslej upravljal občino po volitvah 15. junija. V njem so: Clapis, Tomadin, Trom-betta, -Marin, De Marchi in Polli.
Pred izvolitvijo so v razpravo po-Segli predstavniki KD, PSI in KPI, ki so ocenili stališče svojih strarik. Rebulla (KD) je ponovno potrdil sta-
ZDRUŽENJE
PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabita na revijo
PRIMORSKA POJE
v Gorici
ki bo v nedeljo, 27. t.m., ob 16. uri v dvorani v dolini Koma.
Nastopajo:
—	oktet Majnica iz Brega
—	moški zbor iz Avč
—	moški zbor 15. februar iz Komna
—	moški zbor Peter Jereb iz Cerkna
—	mešani zbor Slavec iz Ricrranj
—	dekliški zbor Igo Gruden iz 1 Nabrežine
—	mešani zbor Soča iz Kanala
—	moški zbor Tabor z Opčin
—	moški zbor iz Tolmina
—	moški zbor Valentin Vodnik iz Doline
—	mešani zbor Svoboda iz Izole
Julri stavka uslužbencev prevoznih podjetij.
Jutri bodo v vsej deželi stavkali uslužbenci javnih in zasebnih prevoznih podjetij. Namen stavke je doseči spremembo dosedanje politike na področju prevozov in "doseči popolno izvajanje kolektivne
aiiiiiMiliiiiitliiiiiiiimiiiMiiiiiiiiimiimmiimliinntimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiitiimitlliiliiiiiiiiiiiiiiiraiiitiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiifiiiiiiiimiiimiiiii
S slovenskega večera v Kr mina
lišče, ki ga zagovarjajo demokristjani, in sicer izvolitev socialističnega odbora (v njem bi bili tudi trije demokristjani, ki pa bi ne i-meli nobene odbomiške odgovornosti). Delo odbora pa bi nadzorovala posebna komisija, ki. bi jo sestavljali predstavniki KPI in PSI. Rebulla je v svojem posegu zavrnil predlog komunistov in socialistov.
Socialist Vertovese je predlagal izvolitev začasnega odbora, ki bi ga sestavljali predstavniki vseh strank ustavnega loka. Glede predloga KD je Vertovese dejal, da je nesprejemljiv, saj ne upošteva politične teže KPI.
Padovan (KPI) si je prizadeval, da bi v najkrajšem času izvolili nov odhor, ki bi imel nalogo rešiti številna odprta vprašanja. Tudi Padovan je predlagal, naj bi nov odbor bil izraz vseh demokratičnih sil v občinskem svetu.
Z odločitvijo socialistov, da izstopijo iz odbora, se je uradno odprla kriza v občinskem svetu v Gradežu. Do tega koraka je prišlo potem, ko so gradeški demokristjani zavrnili predlog socialistov o izdelavi programa za letošnji proračun. Slednji so namreč predlagali, naj bi program sestavili vse stranke ustavnega loka prisotne v občinskem svetu.
Drevi se v Gradežu sestane občinski svet. Na seji bodo socialisti uradrio izstopili iz odbora in predlagali novo večino v gradeškem občinskem svetu.
Nova stanovanja v Gradišču
Zavod za ljudska stanovanja TA CP je razpisal natečaj za dodelitev 12 stanovanj v občini Gradišče. Interesenti naj do 22. maja izpolnijo ustrezno polo ter jo pošljejo na pokrajinski urad IACP, Ul. Pit-teri 4.
OD 29. 3. DO 3. 4. NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI
Posebnost letošnjega sejma je prodajna razstava IND.ART, na kateri bodo prikdzane Jakijeve grafike na steklu, porcelanu, blagu, lesu. Vse kar je na ogled je tudi naprodaj!
Dnevne pokušnje hrane in pijač ter demonstracija orodij in strojev jugoslovanskih in svetovno znanih proizvajalcev.
SEJEM JE ODPRT VSAK DAN OD 9.30 DO 19. URE.
«Letos smo imeli velik uspeh, saj se je 4. slovenskega večera udeležilo veliko število domačinov ter prijateljev iz . jugoslovanskih Brd, z Goriškega in Tržaškega,* nam je med nedeljsko prireditvijo v občinskem gledališču v Krminu povedal Jožko Prinčič, predsednik
krožka briške mladine, ki je pripravil letošnjo manifestacijo.
Brez dvoma bo uspeh, ki so ga mladi slovenski Krminčani doživeli v nedeljo, v podporo prizadevanju, da bi tudi v teh krajih oživeli kulturno - prosvetno dejavnost. V najkrajšem času imajo v načrtu ures-
ničitev nekaterih zanimivih pobud, med temi ureditev športnega središča, kjer bi se domača mladina zbirala in vzgajala v slovenskem duhu.
(Na sliki: številno občinstvo-, ki je v nedeljo napolnilo gledališče v Krminu).
delovnP pogodbe. Uslužbenci javnih prevoznih podjeti j bodo stavkali od 11. do 14. ure, v zasebnih podjetjih pa bo stavka trajala od 9. do 16. ure.
V Vidmu bo ob 11. uri na sedežu sindikata CISL deželno zborovanje, ki .se ga bodo udeležili tudi predstavniki osrednjega tajništva iz Rima. Zaradi stavke bo najbrž prišlo do določenih zastojev in nevšečnosti pri prevozu dijakov in delavcev.
Nocoj posvet o psihiatričnem varstvu
Na sedežu goriške pokrajinske u-prave bo nocoj ob 20.30 zanimivo srečanje, na katerem bodo govorili o psihiatričnem varstvu na Goriškem Pobudo za sestanek sta dala načelnika komunistične in socialistične skupine v pokrajinskem svetu, ki sta k razpravi povabila vse neposredno zainteresirane družbeno - politične organizacije.
V kratkem bo namreč goriški pokrajinski svet razpravljal o vprašanjih psihiatrije in je nocojšnji sestanek kot priprava na ta dogodek.
Konzorcij
za industrijsko cono se poteguje za sredstva «goriškega sklada*
Prejšnji teden se je sestal na sedežu trgovinske zbornice v Gorici upravni odbor konzorcija za industrijsko cono. ki je obravnaval nekatera vprašanja upravno -tehničnega značaja v zvezi z uporabo deželnega prispevka za gradnjo infrastruktur na področju, predvidenem za industrijske dejavnosti.
Ker sredstva, ki jih bo dala na razpolago dežela v prihodnjih letih ne zadostujejo za dopolnitev vseh predvidenih urbanizacijskih dei, je odbor sklenil, da se bo o-bmil na upravni odbor «goriškega sklada*, da bi mogel koristiti del finančnih sredstev, ki se tam zbirajo. V ta namen je že tudi bila izročena- dokumentacija. Upravni odbor misli, da bi na tak način rešili tudi vprašanje odkupa zemljišč, ki hi jih potem odstopil podjetjem, ne da bi čakali na dolgo trajen razlastitveni postopek.
Pri tem pa utegnejo biti oškodovani predvsem lastniki zemljišč, kajti konzorcij bi si najbrž priza deval za odkup na podlagi neposrednega pogajanja z lastniki. Cena bi najbrž bila ista kakor pri razlastitvenem postopku, le da bi lastniki morda prej. prišli do denarja. Torej bi bila prostovoljca pogajanja le zunanja fasada.
Prijave za zabavni festival v Števerjanu
SKPD Franc B. Sedej in ansam bel Lojzeta Hledet^, ki bosta 25 in 26. junija pripravila v Števerja nu 7. zamejski festival narodno zabavne glasbe, obveščata vse an samble, ki nameravajo sodelovati na tem festivalu, da se morajo prijaviti najkasneje do 15. aprila ter poslati vse potrebno gradivo, kakor zahteva razpis festivala.
Mladinski seminar odložen na torek
Zaradi tehničnih razlogov je zaključni del seminarja, ki je v priredbi Mladinskega centra bil napovedan za soboto, 26. t.m., odložen na torek, 29. marca.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice — Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
Sindikati nadalje pozivajo ožji odbor, ki ima nalogo preučevati različne predloge o izkoriščanju sredstev »goriškega sklada*, da čim-prej opravi poverjeno dolžnost, da bi se inogla razpoložljiva sredstva tudi čimprej koristiti. Pri tem ne gre zanemarit dejstva, da je bilo ob koncu decembra v goriški pokrajini uradno 2.239 brezposelnihi
Predsednk goriške trgovinske zbornice Lupieri je včeraj razdelil predstavnikom tiska obširno o-brazložitev nedavno sprejetega sklepa, ki pa je ne moremo objaviti v celoti zaradi pomanjkanja prostora. Uvodoma se predsednik sklicuje na pisanje krajevnih listov. ki naj np bi dovolj objektivno poročali o zadevi, zato se je odloči podrobneje' osvetliti celo, vprašanje. Pri tem navaja težave, s katerimi so se morali soočati predlagatelji novega zakonskega osnutka o podaljšanju proste con« ter o pomenu sredstev, ki se zbirajo v takoimenovanem goriškem skladu, ki bodo šla v korist celotnega gospodarstva v pokrajini. Predvsem pa za dva temeljna objekta: avtoport v Štandrežu in tržiško pristanišče, čeprav poseben odbor prav te dni pregleduje tudi druge možnost:.
Sinoči pa so se na trgovinski zbornici zbrali lastniki in upravljala’ črpalk, da bi zavzeli enotno stališče' v zvezi s sklepom trgovinske zbornice. Ker se je sestanek začel šele pozno zvečer, ne moremo poročati, kaj so se menili, pač pa bomo o tem kaj več lahko napisali jutri.
Piesni tečaj v Dijaškem domu
Precejšnje število mladincev s« je preteklo soboto udeležilo prve vaje plesnega tečaja, ki sta ga v prostorih Dijaškega doma pripravila Mladinski center in mladinski odsek iz Štandreža.
Prireditelji vabijo vse mladince, ki bi se radi udeležili tečaja, naj svojo prijavo posredujejo- Oskarju Beccii, Svetogorska cesta 84, tel, 83-495. Druga vaja bo na sporedu v soboto, 26. t.m. ob 20. uri.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA GORICA vabi
danes, 23. t.m. na zanimivo predavanje goriškega rojaka inž. MJJtA KORŠIČA o
geologiji in potresnih pojavih na Goriškem
Predavanje, ki je že tudi drugod vzbudilo veliko zanimanje, bo ob 20.30 v prostorih kluba »Simon Gregorčič* v Gorici.
Predavanja
V soroden iškem Kulturnem domu bo danes zvečer ob 20. uri zadnje predavanje iz ciklusa »šola za starše*, ki ga je pripravilo domače prosvetno društvo. Profesorica Mira Novak bo predavala o' uspehu otroka v šoli in-kasneje v življenju. Vabljeni!
Kino
Gorica
VERDI 17.00-22.00 »Puberta*. A. An-drews in S. Plaier. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 17.15-22.00 »La časa dali« finestre che ridono*. L. Capoličchio m F. Marciano. Prepovedan mladini pod 14 .letom.
MODERNISSIMO 16.15-22.00 »La co-struzione di un delitto — Anapara-Atassi*. T. Stathopulos in G. Tot-sikas.
CENTRALE 17.00—21.30 »I senza no-me*. A. Delon in G. M. Volnnte.
VITTORIa 17.00—22.00 »Un letto in so-cietš*. J. Birkin in P. Devvave. Prepovedan mladini ped 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30—22.00 »Quando la moglie non basta*.
PRINCIPE 17.30—22.00 »C era lina volta il ,West».
Nova Gorica in okolica
SOČA »Povest greha*, poljski film ob
18.00	in 20.00.
SVOBODA »Vdovstvo Karoline Žašlcr», slovenski film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE »Srečna potepinka*, ameriški film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Paolo Tomasin, Mi chela Stanta, Alessia Lenardi, Davi de Rosin, Michele Tentor.
UMRLI SO: 81-letna gospodinja Ma rta Coslovich vd. Trento. 87-letni upe kojenec Antonio Boscarol, 69-letni bri vec Mario Srnama, 87- letna redovnic: Angela Bevilacpua. 89-letna upokojen ka Jožefa Pallich, 89-letni upokojene Luigi Louvier, 55-letni upokojenec Vil dimir Hlede.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
'lanes ves dan m ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi, 57 - tel. 2879.
/‘rinperajle za
DIJAŠKO MA 11(0

INDIJSKA PODCELINA PO VOLITVAH
Kakšno pot bo ubrala vlada koalicije stranke «džanata»
V ospredju vprašanja reševanje notranjih problemov velike indijske države, ne gre pa zanemariti tudi zunanjo politiko, kjer ima neuvrščenost velik pomen
NOVI DELHI, 22. - že nekaj dni
pred volitvami na indijski podcelini je neki vodilni indijski komentator dejal, da po voltvah Indija ne bo več to kar je bila, neodvisno od volilnega rezultata. To aaj bi veljalo tako v primeru zmage kongresne stranke, oziroma Indire Gandi, kot tudi v nasprotnem primeru.
Prav ta nasprotni primer pa je danes postal resničnost. Kongresna stranka je izgubila večino v parlamentu, Indiia Gandi in z njo nekateri drugi vidnejši predstavniki stranke niso bili izvoljeni v svojih volilnih okrožjih in v ospred je je - prišla strahka (če jo lahko tako imenujemo) «džanata».
Še predno ' razglabljali o vzrokih. ki so pripeljali Indijo do tega položaja, naj bi omenili, da je bil pri izidu indijskih volitev odločujoč notranji činitelj, se pravi nova usmeritev bodoče indijske vlade pri upravljanju te ogromne države azijske podceline. Zunanji či-. nitelji, se p”avi usmeritev ali preusmeritev nove indijske vlade na področju zunanje politike je imel le drugorazreden pomen. Sama o-pozicija združena v «džanatU ni nikoli oporekala že ustaljene tradicionalne usmeritve indijske države v svoji zunanji politiki, ki je slonela na načelih neuvrščenosti ter tradic onalne nevtralnosti, kot je bila ta znana že iz časov Ma-hatme Gandija.
Seveda to še pe pomeni, da ne bi prišlo v doglednem času tudi do kakih sprememb glede teh o-snovnih potez indijske zunanje politike. Opazovalci sicer to možnost izključujejo nasplošno ter so več ali manj prepričani, da bo Indija vodila, tudi pod taktirko nove vlade iz vrst koalicije «dža-> nata», prav tako politiko kot doslej.’
To pa se bo zgodilo le, če bodo politični programi, osnovne zamisli najmočnejših političnih skupin v novi vladi in verjetni kompromisi na ravni večinske koalicije, to dopuščali.
Vprašanje zase je primer Džag-dživana Rama, ki je politični voditelj kaste «nedotakljivih», ki šteje 85 milijonov duš. Na vseh svojih nastopih je bil Ram zelo previden, čeprav se v nekaterih krogih govori,,da bi utegnil celo postati v novih razmerah novi vladni predsednik.
In tu prehajamo na vprašanje vzrokov, ki so privedli do tega velikega preobrata v indijski notranji politiki. Mnogo se je govorilo, da je kongresna stranka izgubila .svdjo volilno bitko, ker -je Ihdira Ggintii, preveč podpirala svojega sina Sandžaja, ki je bil .eden od pobornikov sterilizacije (baje tudi nasilne) moških v Indiji. Vprašanje sterilizacije je brez dvoma
tMMtlliltlftlMinHHHimilllHIIIIHIIIIIIIIIIIHIMillllMl
Na filmskih platnih
Akira Kurosaivn:
«Dersu Uzala»
Japonski režiser Akira Kurosa-wa, ki smo ga občudovali v mnogih filmih, ki so že priznani kot klasiki, je režiral sovjetsko - japonsko proizvodnjo. V Italiji je izšla z naslovom «Dersu Uzala il piccolo uomo delle grandi pianu-re» ter doživela velik uspeh kritike in publike.
V filmu so razne očarljive prvine, od lika protagonista do prisotnosti narave. V celoti pa je film manj zadovoljiv, kot smo si pričakovali. Narava le ponekod% zaživi, še manj pa je fantastično preobražena. Ko se film u-smerja v življenjsko metaforo, pa nekako ostane sredi poti.
V galeriji Lanterna gostuje sli- I kar nenavadnega imena, Bosanec | Nesim Tahirovič. Kot je neobičajno za nas njegovo ime, takšna je tudi njegova ustvarjalnost. Če jo kritika opisuje s smiselno zapletenimi besedami strokovnosti, ki u-trujajo pozornost čitatelja kataloga razstave, pa bo slednjega sko-roda hipnotično vezal pogled na Tahirovičeva dela, posebno tista velikih mer. ki jih kritika imenuje zaradi njih otipljive nadvižno-*ti reliefnih zasnov, slike - objekti. So to starinsko počrnjeni leseni plohi prekriti z rahlo nagubano pločevino na kateri slikar gradi v pravem pomenu besede zasnove svojih slik z izrezi enako starinsko bruniranih delov pločevine, pribitih z ornamentalnimi vrstami bakrenih žebljev. V tem postopku slutimo spretnost nekdanjih «za-natlij» umetniške obrti stare Bosne. Bo pa poznavalec nje igodo vinske preteklosti 'v njih ko j odkril simboliko turško - arabskih in bogomilskih, ter ponekod tudi pravoslavnih elementov iz kulturne dediščine Bosne. Slikar, ki je tudi grafik, ni zamudil prilike, da ne bi tudi grafično obogatil te slike, kajti ponekod opazimo v njih kovini vgravirane orientalsko slikovite črke obsežnih sur iz Korana. prevladujejo pa v teh delih variacije značilnih oblik, posamezno in v parih, mohamedan-
prispevalo k porazu kongresne stranke, toda ne samo zase, pač pa le v sklopu s številnimi drugimi vprašanji, ki zadevajo indijsko p odg želje. Kongresna stranka je včasih šla bolj naprej od miselnosti indijskega kmeta, ki še vedno kljub dvajsetemu stoletju, živi v razmerih, ki se niso bogve kaj spremenile o<f časov, ko so v Indijo prišli Angleži. Bistveni problem indijskega podeželja, oziroma kmečkih področij, pa je bilo vprašanje agrarne reforme. In prav- tu se je politika kongresne stranke zataknila, aii bolje rečeno zataknila se je politika vlade, ki jo je stranka izražala. Vlada Indire Gandi je lahko napravila pač vse, kar so ji dopuščale razmere v stranki sami. Ta pa je bila tudi razcepljena, ker ima v svoji,, sredi veliko število ljudi, ki so zelo vezani na stare lastninske in družbene odnose, katerih niti Gandijeva «revolucija» ni utegnila spremeniti. Zastoj ■ izvajanju agrarne reforme, vedno rastoča protislovja v indijski Vasi med bogatimi in revnimi, preseljevanje revščine iz velikih mest na podeželje, ogromna dediščina tradicionalne revščine, vse to je skupaj, kapljica za kapljico, pre-
V razmeroma kratkem presled ku je Ljubljana pozdravila v svoji sredi češke in slovaške operne 'umetnike iz Brna in Bratislave. Brnska komorna opera je v Večeru opernih apokrifov predstavila napredna prizadevanja v u-prizarjanju modemih glasbeno gledaliških del z odličnimi solisti in orkestrom, dočim je bratislavski operni ansambel z deli modernih komponistov, ki so že prešla v glasbeno gledališko klasiko, demonstriral ansambelsko umetniško moč z zborom, baletom, orkestrom in z mnogimi izvrstnimi solisti. Oba ansambla, tako brnski kot bratislavski, sta s svojo u-metniško potenco navdušila občim stvo z deli, ki jih je razen redkih izjem, prvič videlo ■ uprizorjena na odru. Predvsem je bila večini neznana avantgardna dejavnost Komorne opere iz Brna. Pod-pisamenu, ki mu je ob priložnosti brnskega Mednarodnega glasbenega festivala češče dana možnost spoznavanja glasbenega in gledališkega življenja v Brnu, je delovanje bmske Komorne ali Mi-niopere, več ali manj dobro poznano. Cenim in navdušujem se nad raziskovalnim delom in pri-razdevnost.jo njihovih umetniških vodij z dirigentom in dramaturgom Vaclavom Nosekom na čelu, ki je eden glavnih pobudnikov modernih glasbeno gledaliških tendenc v Češkoslovaški. Kolikšen pomen pripisujejo temu umetniškemu korpusu sodobni češki skladatelji, dokazujejo dela, ki jih nalašč komponirajo za brnsko Mi-niopere. '
Na gostovanju v Ljubljani so se predstavili z zanimivim večerom opernih apokrifov dveh domačih komponistov, katerih antična
skih nagrobnikov z glavoobraznim nastavkom, s čimer Tahirovič po-nazoruje simbolično lik človeka, pokojnika, kajti skoro vsa dela, male preciozno izcizilirane kipce in, srebrne reliefe, preveva arhaično občuten umetnikov odnos do u-ganke posmrtnega življenja. V tem problemskem območju, tu bolj, tam manj prikrito, se likovno izživlja njegova domišljija, ko snuje taka dela kot «Veliki Pan. tVečno združena*. ^Konstrukcija mojega odhoda*, *Tu zgostil se -e min. To pa ne z orientalsko resignacijo, ampak z razgibanostjo naprednega, iz tradicije kulturne preteklosti črpajočega ustvarjalca.
* « •
V galeriji Forum, ki jo prištevamo med zelo prestižna tržaška likovna razstavišča, se predstavlja nam že dobro znani slikar Zvest Apollpnio, ki sicer poučuje na ljubljanski umetnostni akademiji, a ga štejemo med primorske slikarje, saj je pred leti dela za svojo prvo osebno razstavo v Trstu ustvaril v Kopru v katerega bližnji okolici ■>e je rodil. Bila so to takrat grafike, iz katerih pa ,se je že močno izražal tisti ustvarjalni zagon, ki je slikarja dovedel kmalu na polje slovenske grafike v njene prve vrste. To posebno potem, ko se je z uspehom lotil barvnih sitotiskov,
tehtalo dobre in pozitivne plati kongresne politike ter še posebej politike, predsednice Indire Gandi, ki je vodila to državo celih enajst let.
In prav v tem grmu tiči zajec nove notranje in zunanje politike, s katero se bo morala prej ko slej spoprijeti nova indijska vlada. Ne ve se še, kdo bo njen predsednik, kdo bodo ministri, toda gotovo je, da je biia za nekdanjo opozicijo zelo lažja volilna zmaga, kot pa bo v bližnji in daljši bodočnosti izdelava nove dejanske stvarne politike, tako na notranji kot na zunanji ravni. Stranka «džanata» ima v svoji sredi ljudi najrazličnejših političnih in družbenih porekel. So tu, res, socialisti, ljudje iz kongresne stranke ter sploh levičarsko usmerjeni krogi, toda na drugi strani so tudi politične struje, ki se direktno povezujejo s konzervativnimi, če ne celo reakcionarnimi stališči. Kako bo ta heterogena, raznovrstna in raznobarvna koalicija utegnila poroditi s svoje si"ede vlado, ki bi ugodila zahtevam množic, ki so glasovale za. sedanjo preusmeritev? Na to vprašanje bomo lahko odgovorili šele v prihodnjem.
snov in vsebina sta bili v vseh treh prikazanih delih zgolj plašč za spretno podtaknjene iskrive sodobne misli, 'v katerih dominirajo lastnosti današnjega človeka. V tako imenovanih žepnih operah, Odisejeva vrnitev in Evfrid pred vrati Timen, nam komponist Jo-sef Berg, ki je zanju napisal tudi libreta, apokrifno obravnava dramatično situacijo Odisejeve vrnitve iz trojanske vojne, v drugi pa na humoren način zgodbo antičnega bojevnika v karikirani pozi antijunaka.
Odisejeva vrnitev je kljub pretirani vsebinski zgoščenosti pretresljiva izpoved nečlovečnosti vojne. Izvajalci so s skoraj klasično zadržano nevsiljivostjo in dovolj prepričljivim umetniškim izrazom pričarali umetniške težnje humanega poziva proti nasilju vojne. Odiseja, ki ga žena Penelopa ne spozna, ker je izgubil svoje človeško bistvo in obličje, je predstavljal Jiri Pfichystal, Penelopo Neva Megova, pevca Jan Hladik in pestunjo z moderno plesno pantomimično upodobitvijo plesalka Hana šafrankova.
Odisejeva vrnitev, prikazana s kar najbolj preprostimi minimalnimi odrskimi sredstvi ob spremljavi šestčlanskega instrumentalnega ansambla, je bila z vase zaprto pripovedjo in ekonomičnimi glasbenimi sredstvi bolj prolog večeru apokrifov, ki je v nadaljnjih dveh delih vse bolj razkrival ustvarjalno in poustvarjalni moč do tiste inlerpretacijske prepričljivosti, ki jo prežemajo oblike sodobnega glasbenega gledališča.
Veliko mero neugnanega humorja izpričuje duhoviti Bergov apokrif Evfrid pred vrati Timen.
Forumu
toliko različnih po silovitosti žarenja barv in mikavne igrivosti skrivnostne oblikovnosti, *od nekdanjih početnih grafik črno - zem-Ijastih odtenkov geoloških zasnov.
Smo pa Apollonieve sitotiske v Trstu že videvali na prejšnjih razstavah, Zato ti ne tvorijo sedaj glavnino nove razstave, čeprav je v njih viden enak, ako že ne večji vzpon k barvno optični prefinjenosti kot na septembrski razstavi v Beogradu. Vendar pa slednje ne le veča njegov doprinos k pojavu nove ornamentike v veljavi, marveč tudi utemeljuje globlje slikarjev mediteranski značaj.. Se je pa to pot slikar predstavil v Trstu z zahtevnejšimi deli. Preko običajnosti velikimi slikami ter z obsežnim gobelinom.* V slikah vsebinsko posega v bolečo razr-vanost današnje družbe, v njih se projekcije množičnega pogojevanja spolnosti in ljudem dostopna steh-niziranost iz vsakdanjosti združujeta v eno samo žarišče. Žensko telo postaja lutka> katere gibe uravnava Morse jev	telegrafski
ključ, fotografsko vnesen v sliko. in pa televizija. Na, nam tako ljubo svobodo človeškega duha pa spominja, in v arobnjakar-ski razrvanosii nagomilanih se-' rijsko ■ industrijskih predmetov nakazuje, le visoko na steni obešena abstraktno zasnovana podrlba.
M. Bambič
Bajen zaklad v Novi Mehiki
WHITE SANDS, 22. — V tem zakotnem kraju južne Nove Mehike se je začel lov za bajnim zakladom, ki dosega baje vsoto 250 milijard dolarjev. V teh dneh prihajajo v dolino «Jomado del muer-te» trume raziskovalcev, ki so o-boroženi z najbolj sodobnimi elektronskimi instrumenti, skupaj z njimi pa številni časnikarji, reporterji itdi
Področje, kjer naj bi bil skrit bajni zaklad, je blizu «Victorio Peak». Gre za hribček, ki so ga poimenovali po nekem slavnem indijanskem poglavarju. Domnevno mesto, kjer bi se nahajal zaklad, je kakih 50 km daleč od Trinity Site, kjer je leta 1945 eksplodirala prva atomska bomba.
Že v prejšnjih časih so področje imenovali «Jornado del muerte*, ker je tam izgubilo zaradi žeje in sončne pripeke življenje na stotine ljudi. Pokrajina je puščavska ter skoraj ne kaže nobenega znaka življenja. Ameriška vojska, o-ziroma državna uprava, sta dovolili raziskovanja, toda nista dopustili, da bi se bajni zaklad odpeljal s področja.
Raziskovalci so prepričani, da ta zaklad v resnici obstaja. Velike količine zlata naj bi pustili tam španski osvojevalci že pred več sto leti, ko so izkoriščali zlate rudnike na tistem področju.
Tudi morebitni neuspeh rezisko-valcev ne bo odvrnil od nadaljnjega iskanja velikega zaklada. Prepričani so namreč, da je v zgodovini rudnik «Padre» v resnici obstajal. Gre za baje za nekega padre Felipe La Rue.
Miniopera v zanimivi «žepni zasedbi* štirih predstaviteljev pevca, recitatorja, plesalke in' trom-petista, ne prikazuje le čudovito karikaturno satiro obravnavanja velikih vojnih epov, ampak z malce hudobije tudi obravnavanje le teh v velikih opernih delih.
Preprosta vsebina Evfridovega junačenja, ki zaman oblega Time-ne, za katerimi okopi prebiva njegova ljpbica Piranta, je bila izvedena z velikim žarom pristnega komedijantstva. V parodiji na starejše operne principe klasičnega podajanja, 1 z izvrstnimi režijskimi in igralskimi prijemi, katere atmosfere je poudarjala solo trobenta Vitezslava Jelineka in izredno profilirana kabinetna figura odrsko nerodnega govornika v odlični interpretaciji Oldriha Sla-vika, je edino in nelahko pevsko vlogo Evfrida sveže in duhovito podal tenorist Jiri Holešovsky.
Humoristično zasnovan libreto z zanimivo glasbeno izpeljavo pevca in trobente, ki sta mu poleg govornika pridali dozo dovtipnosti še scenski delavki v prispodobah prikupnih plesalk Hane Šafranko-ve in Hane Šiblove, je takoj našlo neposreden stik z občinstvom, ki se je zabavalo nad satirično domiselnostjo imenitnih interpreta-torjev parodijskega odrskega dogajanja.
Miniopera Diogen, delo skladatelja, pianista, pisatelja in publicista lije Hurnika, je bilo napisano nalašč za ansambel brnske Komorne opere. V preprosti zgodbi iz življenja filozofa Diogena, ki vse zavrača, se zrcali nepogrešljivo človekovo hrepenenje o ljubezni in lepoti. Ljubko odrsko do-' gajanje je avtor odel s sodobno glasbeno govorico, ki v instrumentalnem in pevskem pogledu tekoče povezuje kompozicijo, izhajajočo iz dogajanja samega. Vokalne linije so pevno prikupne in melodiozne, tako, da so se mogli pevci razkošno razmahniti s svojimi lepimi glasovi in blestečo pevsko kuituro. Vsekakor gre priznanje vsem pevcem, k so pričarali poetsko lepe like. Prikupno o-življene so predstavili baritonist Jaroslav Souček kot Diogen, sopranistka Jaroslava Janška kot deklica, tenorist Vladimir Krejčik kot Apolon in basist Vaclav Halir kot Favn.
Komorni ansambel Minropere iz Brna je prijetno presenetil z dramaturškimi, glasbenimi in uprizoritveno gledališkimi ideali pri i-škanju, preizkušanju in uveljavljanju modernega interpretacijske-ga izraza v sintezi umetniških vej s področja glasbe, drame, baleta, filma in likovne upietnosti.
Predvsem je zasluga glasbenega entuziasta za preporod operne umetnosti dirigenta in opernega dramaturga Vaclava Noseka, tega nemirnega borca in iskalca, i-dejnega vodje brnskega komornega ansambla, ki družno z inventivnim režiserjem Milanom Pase-kom odkriva v opernem svetu moderne ustvarjalne in interpreta-cijske tokove v razvoju sodobnega glasbenega gledališča.
Zaslužni za uspehe novih tendenc so tudi najnovejši dosežki scenografa Karla Zrn'■zlega in koreografa Luboša Ogovna in ne nazadnje prizadevnost izvrstnih instrumentalistov v ansamblskih ali solističnih izvedbah.
Gledališki operni umetniki iz Brna so s tremi predstavami apokri? fov umetniško uspešno predstavili svoja pristna glasbena, dramaturška in interpretaciiska stremi ie-nja, katerih pomembnost je , slovensko dbčinstvo iskreno pozdravilo.	Emil Frelih
(Nadaljevanje sledi)
ČEŠKOSLOVAŠKI OPERNI ANSAMBLI V SLOVENIJI
Operni apokrifi brnske komore navdušili ljubljansko občinstvo
Avantgardna dejavnost brnskega ansambla Uspeh <žepnih oper» komponista Josefa Berga
Iz umetnostnih galerij
Nesim Tahirovič v Lanterni Zvest Apollonio v
m ■ i
Primorska poje 77
SREDA, 23. MARCA 1977
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	ARGUMENTI ,
13.00	Dragulji sedme celine 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Jezik za vsakogar: Francoščina
17.00	Gioco - citta
18.00	ARGUMENTI
18.30	Piccolo slam — glasbena oddaja
19.00	DNEVNIK 1 — Kronike 19.20 DRUŽINA SMITH, TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika ,
20.00	DNEVNIK
20.40 TROPPO Dl NIENTE
Zgodbe sardinskih rudarjev
Premogovnike na področju Sulcis - Iglesias (Sardinija) so začasno zapa-li leta 1974, ker so bili proizvodni stroški večji od tržne cene premoga. Področje Sulcis vsebuje morda zalog premoga za okoli eno milijardo ton. V Italiji praktično nima konkurenta. V bližnji prihodnosti bodo rudnike verjetno spet odprli. Režiser Ivo Micheli je izdelal ta dokumentarec, da bi prikazal zapleteno zgodovino in zgodbe rudarjev v vseh teh letih. Pri-, povedovanja članov raznih družin prikažejo gledalcu razplet dogodkov v loku 70 let
21.45	V dveh na sceni
V oddaji bo govor o starejših in novejših pevskih, komičnih in baletnih parih. Oddajo vodi Silvia Dionisio. 'Nastopili bodo , I - Vianella, Wess in Dori Ghezzi, Renato Greco in Maria Teresa Del Medico, Ginger Rogers in Fred Astaire itd.
Ob zaključku DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Driigi kanal
12.30	O tem govorimo
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Laboratorij zgodovinarja
17.00	PROGRAM ZA MLADINO: Vojska Toma Grattana 17.25 30 minut za mladino
18.00	Politehnika 18.20 Iz parlamenta
18.30	Program pristopanja k' TV
19.00	DNEVNIK 2 — ŠPORT 19.10 Pisma Paoli Borboni
19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 DNEVNIK 2 — ODEON Vse o predstavah
21.30	L’ASSO NELLA MANICA, film
Film je režiral Billy Wilder. V glavnih vlogah igrajo Kirk Douglas, Jan Sterling, Bob Arthur itd.
Film opisuje življenjske dogodivščine časnikarja, ki so se ga znebili vsi časopisi velikih mest in ki se zateče na podeželje, da bi spet izplaval na površje. Sreča revnega lastnika neke bencinske črpalke, ki je iskal staro indijansko hišno opremo v nekem kamnolomu, kjer ga kamenje zasuje. Lahko bi ga rešili, toda časnikar Tatun meni, da je nastopila največja priložnost, da bi se spet uveljavil. Žal žrtev umre v kamnolomu, kar pomeni konec tudi za Tatuna Ob zaključku DNEVNIK 2 — ZADNJE' VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.10, 9.00, 14.10 TV V ŠOLI:
Pesmi B. Berse, Oživele lutke, Slovnica, Kocka, Risanka, Film 16.55 Narisana ladja 17.10 Ujemimo življenje 17.40 Obzornik
18.30	Glasba takšna.in drugačna 19.15 Risanka
19.30	DNEVNIK
BRONCO BULLFROG, film
Film je režiral Barney Platts-Mills. V glavnih vlogah igrajo: IVI Walker, Amre Gooding in Sam Shephgrd Vsi junaki tega filma so mladi, socialno nesamostojni, izhajajo iz srednjih slojev, niso sposobni jasno presojati, a že jih riiika kar si želi jo, pa v bistvu tega "še doseči ne morejo. Ne preostane jim drugo, kot da poskušajo pobegniti ali pa se vdati v usodo. Prva možnost se jim kaj kmalu zapre, saj zanjo nimajo možnosti, druga pa jih vodi v odkrit spor z družbo Majhne" skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Včeraj, danes, jutri: DVOJE'POGUMNIH DNEVNIK
20.00
1
21.30
21.35
22.10
Moški zbor «Fran Venturini« - Donijo
TRST A
7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.30, 12.45
15.30,	19.00 Poročila; 7.20-12.45
DOM IN IZROČILO: Dob*o jutro; Glasba in kramljanje; Liki iz naše preteklosti, žensKi liki v romanu; Glasbena šahovnica: Glasba po željah; 13.00	15.30
ZA MLADE: . Sestanek; Kulturna beležnica; Roman v nadaljevanjih; Glasba; 15.45- 19.00 KULTURA IN DELO: Klasični album; Za najmlajše; Deželni solisti; Lahka glasba.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 14.30,
16.30,	18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.35 Glasbena galerija; 9.30 Plošče; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Poje Oto Pestner; 11.30 Folk glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 15.05 Pogovori o glasbi; 16.10 Zbori; 16.45 Med rojaki v zamejstvi; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Izložba hitov; 18.00 Progresivna glasba:
18..	' 15 Iz priljubljenih oper: 19.30 Pop glasba: 20.00 Zbori; 21.00 Črtajmo...; 22.45 Glasba za lahko noč.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00,	17.00,	19.00,	21.00
Poročila; 6.00, 7.30 Glasba za do-
bro jutro; 9.00, 10.35 Vi in jaz;
11.30	Mali variete: 12.30 Lombardija: 13.30 Glasbeno...: 14.30 Nemogoča potovanja; 15.05 La sfera e 1’urlo; 15.45, 17.30 Prvi Nipi 18.35 Ni vse zlato...: 19.15 Koncert; 21.05 Orkester lahke glasbe; 23.15 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,' 14.00, 18.00, 19.00 Poročila;
6.20	Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Na današnji dan:
7.30	Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja: 9.05 Za mlade’radovedneže; 9.25 Zapojmo pesem: 9.40 Aktualni problemi marksi-zma; 10.45 Turistični napotki; U™ Po svetu glasbe; 12.10 Lahk? glasba za opoldne; 12.30 Kmetij' ski nasveti; 12.40 Pihalne godbej
13.20	Zabavna glasba; 13.30 P p'
poročajo vam...;	14.05 Ljudska
glasbena kultura; 14.30 Glasba (F željah; 15.00 Dogodki in odmev’1'
15.30	Glasbeni intermezzo; 15-4S Spomini in pisma; 16.00 «Lot° vrtiljak*; 18.05 Odskočna desk®’
18.30	Domače in tuje zborovske lZ' vedbe; 19.20 Zabavna glasba-19.45 Lahko noč, otroci!; Ansambel Silva Štingla; 20-^ Koncert iz našega studia; 22.26 s festivalov jazza; 23.05 Literai'1) nokturno: 00.05 Bajke v glasb1’ 0.30 Za pozne plesalce.
Koper — barvna
Otroški kotiček DNEVNIK
BLIŠČ IN BEDA KURTIZAN Piloti akrobatske skupine Križarjenje po Sredozemlju Jazz festival Ljubljana 75
Zagreb
Med šolo in domom Tuje folklorne skupine DNEVNIK Prosta sreda DNEVNIK
19.55 20.15 20.35 21.25
21.55
22.10
17.45
18.45 19.30 20.00 22.00
Dekliški zbor «Vesna» iv. Križa (Deskle)
Mešani zbor F. Prešeren iz Boljunca (Deskle)
»5 Ti
Moški zbor Prosek - Konlovel (Deskle)
Ženski zbor «Devin» iz Devina
it n . n )
Mešani zbor «Primoree» - Trebče
iHiiiiiiiiiioiiiiioiiiiiioiiibiiiiiioiiiiioiiiiiiiiii>*iiifiiioiiiiiiiiiiiioiiiiiitMiiiiiiiifiiiimiiiiiiiijiiiiiOiiiiimiiiiMitiiiiioiiMiiiiiiiuiinimiiiiHiiii«iHiiiiiiiMMiimiiiiiiiniimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiHiiiiMniittio*|i',l,>l
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO; 1. apetit, 7. tloris, 13. terasa, 14. roditi, 15. Itaka, 16. vode, 17. Al, 18; rti, 19. Gaber, 20. lo, 21. zoo, 22. koren, 23. ris, 24. M.S., 25. norec. 26. Cej, 27. ej, 28. Elan, ‘29. žepar, 31. Dalton, 33. Milena, 34. Ancona, 35. Cronin,
NAVPIČNO: 1. ati, 2, Petro sja», 3. Erato, 4 taki, 5. Isa, 6. Ta, 7. trobec, 8. loden, 9 oder, 10. RI, U. Italijani. '12. silos, 16. varen, 19. Gorana, 21. zmeda, 22. kolon, 23. REPEN, 25. neto, 26. celo, 29. žir, 30. ran, 32, L.C., 33. M.C.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Storite vse potrebno in ne dramatizirajte nekega prehodnega razočaranja, Ne obnavljajte starih sporov.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne yar-čujte z napori, ki bi zmagali v nekem poslovnem* tekmovanju. Zelo važen dan za življenje v dveh. - DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Danes dajte prednost praktičnim vprašanjem. Vpliv bližnje osebe vam zagotavlja dobre rezultate.
RAK (od 2'A6. do 22:7.) Odličen nasvet varil bo olajšal delo. Bodite bolj ljubeznivi z osebo, ki vam je pri. srcu.
Horoskop
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne zaganjajte se proti namišljenim nasprotnikom. Branite svoj mir pred vsiljivci.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pravočasno boste prejeli ustrezno pomoč. Odlične perspektive družinskih odnosov.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Dan bo posebno ugoden za one, ki pri svojem delu prihajajo v stik ž javnostjo. Darilo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22. 11.) Bodite vztrajni in uspešno bo-
ste rešili vsa važna vprašanj8-Uresničili boste1 neko zamisel-STRELEC (od 23.U. do 20-H' Vaša bistroumnost bo v odlF1 meri prispevala k rešitvi nekes vprašanja.	*.)
KOZOROG (od 21.12. do 2<M,
. Zdaj je najprimernejši čas, dO g
zagotovite neko sodelovanje. r svetite večer dobremu čitvu. y VODNAR (od 21.1. do 19'2-,ni. teku jutra boste najlažje uJ*f čili svoj novi delovni 'načrt. OdP^ čijte 50 moralno in telesno. • RIBI (od 20.2. do 20.3.) NasP' y tovanja bodo izginila kot meS18 vetru. Izkoristite to prilozno
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
23. marca 1977
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Danes v Beogradu Jugoslavija - SZ
Za «piave» bo ta tekma izredno težka preizkušnja
Jugoslovanska nogometna reprezentanca bo danes na velikem stadionu JLA v Beogradu odigrala prijateljsko srečanje s Sovjetsko zve-f°. Tekma se bo pričela ob 17.00 {n jo bo neposredno prenašala tudi koprska televizija.
Ivan Toplak je za današnjo tekmo oklical kar 20 kandidatov, med katerimi bo le nekaj ur pred tekmo kbral enajsterico, ki se bo zopersta-ila močnemu nasprotniku. Sicer pa e večina jugoslovanskih nogometnih strokovnjakov prepričana, da bo zvezni selektor poslal ca igrišče tisto postavo, ki je pred kratkim i-pala v Ljubljani z Olimpijo (razen Mužinica), in sicer: Katalinič, Vuj-W, Hadžiabdič Peruzovič, Buljan, “Ogičevič, Žungul, Zajec, Bajevič, Krkovič in Šurjak. Na rezervni klo-pa naj bi sedeli: Slivar, Bogdan, lukič, Zavisič, Petrovič, Filipovič, “rimorac, Vukoje in Šljivo.
Sovjetski nogometaši so že v ponedeljek dopotovali v Beograd. V nedeljo je SZ premagala Tunizijo ‘ 3:0.
Trene- Nikita Simonjan ima na hzpolago za današnje srečanje naslednje reprezentante: Degti jarev, *roškin, Novikov, Oljščanski, Lov-tev, Minajev, Konjkov, Maksimen-kov, Oniščenko, Blohin in Fiodorov. Sam Toplak je priznal, da bo današnje srečanje za Jugoslavijo izteč no težka preizkušnja, saj SZ soji med najboljše reprezentance v Evropi.
ČETRTFINALE ZA SP
Viktor Korčnoj zopet vodi
IL CIOCCO, 22. - Viktor Korčnoj * danes v tem kraju v osmi partiji tevojil novo točko in je tako prešel v vodstvo v enem izmed četrtfinalnih dvobojev za SP. Korčnoj je nam-teč v 57. potezi prisilil Petrosjana (a predajo in sedaj vodi s 4,5:3,5.
SMUČANJE
San vigilio di marebbe (Bo-
ten), 22. — V tem kraju je bil da-n®s mednarodni slalom za FIS točka, Zmagal je Italijan Bernardi pred te ja kom Davidom in Malyjem.
košarka
V 1. SLOVENSKI LIGI
Peta zaporedna zmaga sežanskega KK Kras
vas — Pomurje	92:63
(36:21)
KRAS: S. Brezec 4, Novak 4, God-6 2, H. Brezec 18 (2:5), Janjič 4 '2:3), Žaro 11 (3:4). Katonar 20, Jobe 10 (0:2), Žiberna 5 (3:4), Tav-N 14.
POMURJE: Sakovič 6, Mauko 9 ';9), Sedonja 13 (3:9), Regvart 11 ';8), Domjan 2, Semenič 20 (8:13), ‘hdon 2.
t*M: Kras 18:10; Pomurje 39:25 ^ON: Domjan 39.
ON: Kras 33, Pomurje 18.
Dvorana v Lipici, gledalcev 200, ftfnika Prinčič N. Gorica in Šege-h Ljubljana.
igralci Krasa so v soboto dosegli |v0jo peto zaporedno zmago. Premami so zadnje uvrščeno ekipo Po-n^rja, ki je po prikazani igri in puhteti posameznih igralcev daleč ted povprečjem ostalih ekip.
Domača ekipa, ki je v prvem de-1 prvenstva zaradi podcenjevanja J pristranskega sojenja izgubila ječanje v Murski Soboti, je tudi na Jteotni tekmi igrala, predvsem za-®di nepremišljene in neodgovorne “6, slabo. Že v začetku srečanja si Kraševci zagotovili visoko !tednost, vendar so se v nadaljevali vse premalo trudili, da bi viso-zmagali ter tako popravili nega-, ho koš razliko. Trener Grmek je koncu srečanja poslal na igrišče
^------------J________________
mladince in nekateri od njih so z igro opozorili nase.
V soboto igrajo Sežanci v Logatcu proti Vrhniki, ki tudi v zadnjih kolih igra zelo uspešno. Srečanje bo najbrž zelo izenačeno in v kolikor bodo zmagovalci Sežanci, lahko na koncu prvenstva pričakujemo njihovo uvrstitev tik pod vrhom lestvice.
OSTALI IZIDI:	
Rudar - Eiektra	89:77
Vrhnika - Jesenice	74:62
Trnovo - Fructal	87:89
Domžale . Ježica	86:91
Dolenjska - Branik	63:53
T'r-T' T""’ W
LESTVICA:
Domžale 30; Dolenjska 26; Rudar 22; Elektra, Branik, Kras 20; Fructal, Vrhnika 18; Trnovo 16; Ježica 14; Jesenice 10; Pomurje 4.
DAŠ
NAJMLAJŠI
Primorje - Stel la Azzurra 5:0
PRIMORJE:	Racman, Sedmak,
Rupel, Candotti, Ražem, Bukavec, Liva, Sedmak, Sardoč, Tonietti in Meden.
STRELCI za Primorje: Candotti (2), Sardoč, Tonietti, Meden.
Na proseškem igrišču so najmlajši predstavniki Primorja zasluženo in brez težav odpravili razmeroma šibko tržaško ekipo Stella Azzurra. Sam rezultat jasno priča, da so Prosečani prišli do visoke zmage brez večjih problemov, saj ekipa Stella Azzurra ni bila kos močnejšim domačinom. Tržačani so bili nekoliko boljši v prvem delu igre, ko je Primorje vodilo samo z go-
itiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiniiii iiiiiiiiifii im im m um m um um iiiiiiiiii minimum, tmmiimmtimiiimiiitiimimiiiiiimmiimiimiiimiminittitimmlltiimmiimmiiiiliimmimiimiimiiiiiiiiimmmiitiiiimmmiimmmmmmiimmiimimiimmimiimiimimmiiimi
Nedeljski slovenski derbi 2. amat.
Bazovici med domačo Zarjo in Bregom
zaključil brez gola
NOGOMET
V MLADINSKIH PRVENSTVIH
NAJMLAJŠI ZASTOPNIKI PRIMORJA NASULI GOSTOM KAR PET ZADETKOV
V prvenstvu kadetov je bazoviška Zarja tesno izgubila v gosteh
NOGOMET
2. AL NA GORIŠKEM
Štandreška Juventina
IN	N
na odličnem 2. mestu
V 3. AL Doberdobci presenetili, Sovodenjci pa odpovedali
Štandreška Juventina je v nedeljo izbojevala pomembno zmago v Dolenjah, kjer je z rezultatom 3:2 odpravila domačine. Zmagoviti gol je dosegel Marvin prav v zadnji minuti igre, potem ko je Gomišček dvakrat zatresel domačo mrežo. S to zmago so Štandrežci sami na drugem mestu lestvice s točko zaostanka za Torriano, ki bo v nedeljo morala igrati v gosteh proti močni ekipi iz Vileš. Borghesovi varovanci pa bodo pred domačim občinstvom igrali proti Aiellu.
IZIDI 23. KOLA
Moraro - Mariano	0:1
Aiello - Sagrado	1:0
Zuglianese - Itala	1:2
Audax - Villesse	1:1
Isonzo - Natisone	1:2
Dolegnano - Juventina	2:3
Torriana - Mar/Ter	1:0
Lucinico - Villanova	1:0
LESTVICA
Tomana -28, Juventina 27, Itala 26, Sagrado, Villesse 25, Mariano, Isonzo, Aiello 24, Moraro, Natisone, Lucinico 23, Audax 22, Dolegnano, Mar/Ter, Villanova 21, Zuglianese 11 točk.
PARI PRIHODNJEGA KOLA Natisone - Audax, Itala - Lucinico, Dolegnano - Moraro, Mar/Ter -Zuglianese, Sagrado - Isonzo, Villesse - Torriana, Juventina - Aiello, Mariano - Villanova.
# # #
Doberdobska Mladost je -v zadnjem kolu 3. amaterske lige na Goriškem pripravila precejšnje presenečenje, saj je v gosteh premagala Vermegliano. Slabo pa so se odrezki Sovodenjci, ki so izgubili proti Borgo Fasulli, ki je predzadnja na lestvici.
IZIDI NEDELJSKEGA KOLA Staranzano - Medeuzza , 1:1 Vermegliano - Mladost	0:1
Edera - Capriva	0:3
Poggio - Piedimonte * 1 2 3	3:0
Borgo Fasulli - Sovodnje	3:0
Romana - Azzurra	0:0
San Lorenzo - Fogliano	2:0
LESTVICA
Staranzano 36, Vermegliano 32, Poggio 26, Romana, San Lorenzo 24, Mladost 23, Azzurra 21, Medeuzza 20, Capriva 19, Fogliano 18, Braz-zanese. 13, Sovodnje 12, Edera, Borgo Fasulli 10, Piedimonte 7.
PARI PRIHODNJEGA KOLA Medeuzza - Vermegliano, Azzurra - Poggio, Sovodnje - Staranzano, Piedimonte - Borgo Fasulli, Fogliano - Edera, Capriva - San Lorenzo, Brazzanese - Romana. Počiva: Mladost,
P. R.
MADRID, 22. — Ob prihodu v Madrid je predsednik mednarodne
nogometne zveze Havelange izjavil, da ni nikakršnih . dvomov, da bo SP v Argentini prihodnje leto po predvidenem ' programu.
ODBOJKA
V TRETJI MOŠKI DIVIZIJI
DOM S ČISTIM IZIDOM ZLOMIL ODPOR OLYMPIE
V promocijskem prvenstvu je Olympia odpravila AGI
Olympia — Dom	0:3
(8:15, 6:15, 9:15)
OLYMPIA: Malič, Makuz, Maraž, Bagon M., Jarc, Uršič, Bagon F., Devetak.
DOM:	Pete jan, Prinčič, Černič
L., Corva, Černič M., Nanut, Komel.
Sodnik: Treu Luigi; zapisnikar: Totaro Michele (oba iz Gorice).
Tudi v povratni tekmi z 01ympio so domovci s čistim izidom 3:0 izbojevali pomembni točki, ki jim lahko že matematično zagotovita napredovanje v kvalifikacijski del 3. moške divizije. Dom je v tem srečanju nastopal z močno okrnjeno postavo, saj so bili odsotni zaradi poškodb in osebnih zadržkov kar trije Standardni igralci (Devetak, Cotič in Cijan). V belordečih vrstah je zaradi tega ponovno zaigral S. Corva, ki je pred leti redno igral z Domom v 1. MD.
Kar pa zadeva potek srečanja moramo omeniti, da so bili domovci v stalni premoči, zlasti pa v prvih
V KROSU NA ROJCAH
MINIBASKET
V TEM 1EDNU
Dve tekmi Bora
Ekipa Bora bo ta teden imela na sporedu dve tekmi in sicer Visintini — Bor (šola Visintini pri Sv. Sergiju, sreda, 23. 3. ob 18.30) in Ser-vola-na B — Bor (igrišče v Škednju, petek, 25. 3. ob 17.30).
Naslednje tekme: '
Bor — Ricreatari: Ul. Caravaggio, ponedeljek, 28. 3. ob 17.30.
Bor — Visintini: Ul. Caravaggio, sobota, 2. 4. ob 16.30.
Bor — Servolana B: Ul. Caravaggio, ponedeljek, 4. 4. ob 17.30,
Za tekmo Ricreatori — Bora mora zveza še sporočiti, kje bo odigrana.
ATLETIK„
250 TEKMOVALCEV NA MLADINSKIH IGRAH
Katarina Ravcon na tridesetem mestu
Pred dnevi se je na Rojcah zaključilo pokrajinsko prvenstvo v teku čez drn in strn v okviru mladinskih iger. Tekmovanja, za katero se je prijavilo skoraj 250 tekmovalcev, so se udeležili dijaki nižjih in višjih srednjih šol goriške pokrajine. Edina predstavnica solvenski šol je bila Katerina Bavcon (nižja sre-dna «Ivan Trinko*, ki je zasedla 30. mesto v konkurenci 49 nastopajočih.
REZULTATI Višje šole
1.500	m (ženske):
1.	Enrica Bianco (znanstveni licej Tržič)
2.	Laura Vinci (učiteljišče Gorica)
3.	Ambra Rocca (Fermi Gorica)
2.000	m (ženske):
1.	Fabiola Vitturelji (znanstveni licej Gorici
2.	Livia Vitturelli (znanstveni licej Gorica)
3.	Grazia Missio (tehnična šola Gorica)
2.500	m (moški):
1.	Franco Crevatin (znanstveni licej Tržič)
2.	Slatomir Paravan (učiteljišče Gorica) '
3.	Giorgio Tommasi (Fermi Goriča)
3.000	m (moški):
1.	Sergio Lena (znanstveni licej Gorica)
2.	Diego Travagin (Galilei Gorica)
3.	Antonio Chionchio (ACLI Gorica) Nižje šole
1.200 m (ženske):
1.	Maria Chionchio (Virgilio Go rica)
2.	Donatella Baldassari (Randac-cio Tržič)
3.	Marina Pizzol (Perco Gorica)
30. Caterina Bavcon (Trinko Gorica)
2.000	m (moški):
1.	Mario Musina (Virgilio Gorica)
2.	Tullio Martellons (srednja šola iz Romansa)
3.	Flavio Dri (srednja šola iz Pierisa)!
Prvih 15 v vsaki kategoriji se bo
30. marca udeležilo v Vidmu deželnega tekmovanja.
dveh setih. Le v tretjem so igralci 01ympie spravili v težave «belo-rdeče». Do devetice so namreč »plavi* vodili, toda v drugem delu seta so slednji popustili in domovci so to takoj izkoristili.
V	prihodnjem kolu 3. MD se bo Dom spoprijel z ekipo GS Lucinico. Tekma bo na sporedu v četrtek, 31. marca, ob 18.30 v Gorici (telovadnica ITI), 0!ympia pa se bo srečala s solidno ekipo Libertasa v nedeljo, 27. 3. ob 10. uri v Krminu.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Olympia — AGI	3:0
(15:12, 15:10, 15:5)
OLYMPIA: Kuštrin, Malič, Lavrenčič, Goti' Š., Soban, Černič, Tommasi, Antonič.
AGI: Pitassi, Gaggiula, Dal Sas, Sedran, D’Abramo, Filograno, Milani, Mervič.
Po skoraj mesečnem premoru se je začel drugi del promocijskega prvenstva. Odbojkarji 01ympie so praktično igrali doma, saj so se spoprijeli z mestnim konkurentom AGI, pri katerem so bili v soboto gostje. Tudi ta dvoboj se je končal z zmago slovenske šesterke, ki je v dobri uri prisilila domače k predaji. Ne moremo sicer govoriti o dobri odbojki, kajti pri tem predstavlja prav neprimerna telovadnica nepremostljivo oviro, toda vseeno je treba pohvaliti vsaj požrtvovalnost nekaterih naših igralcev, ki so se kolikor toliko potrudili, da bi razgibali tekmo. Pri tem velja o-meniti Cotiča, ki je bil v soboto u-činkovit povsod, tako v dviganju kot pri tolčenju.
Prihodnjo soboto bo 01ympia nastopila v domači telovadnici na Kor-nu ob običajni uri (18.00). Prišla bo pordenonska Ginnastica.
MOŠKA C LIGA
Torriana — Kras	3:0
KRAS: Grilanc, Vesna ver, L. Budin, Rebula, Marušič, Pahor, Pečenko, D. Žerjal, S. Budin.
V	soboto je Kras doživel svoj najhujši poraz v letošnji sezoni. Tekma je trajala borih 45 minut. Omeniti moramo, da je ekipa pripotovala v Gradiško brez Klanjščka in W. Žerjala. Kras je bil spričo odsotnosti enega podajača prisiljen igrati samo z enim podajačem, mesto drugega podajača pa je prevzel Rebula. V tej tekmi je trener Grilanc preizkusil vse razpoložljive igralce, katerim pa manjka še veliko izkušenosti in zaupanja v lastne moči.
O tekmi sami ni kaj povedati. Torriana je takoj vsilila oster tempo, katerega Kras ni zdržal. Le občasno
je uspelo Krasovim napadalcem u-kaniti nasprotnikov blok in doseči nekaj točk.
M. I.
V 3. ŽENSKI DIVIZIJI
V (iorici med (remi šesterkami kar dve .slovenski postavi
Le tri ekipe, od katerih kar dve slovenski, nastopata v letošnjem prvenstvu 3. ženske divizije (goriška pokrajina). Nastopajoče ekipe so naslednje: Dom, 01ympia in Libertas iz Gorice.
Prvenstvo se bo pričelo 16. aprila, zaključilo se bo 21. maja po šestih odigranih kolih, le prvouvr-ščena ekipa pa se bo uvrstila v 2. žensko divizijo.
O obeh slovenskih ekipah, ki nastopata v tem prvenstvu, bomo še pisali.
Poglejmo sedaj le koledar prvenstva, ki ga je prav pred dnevi objavila goriška odbojkarska federa-c:ja:
PRVI DEL
1.	kolo (sobota, 16. 4.)
Libertas - Dom (17.00 — telovadnica Stella Matutina). Počiva: O-lympia.
2.	kolo (četrtek, 21. 4.)
Dom - 01ympia (18.15) — telovadnica ITI). Počiva: Libertas.
3.	kolo (sobota, 30. 4.)
01ympia - Libertas (15.00 — telovadnica UGG — Valletta del Como). Počiva: Dom.
POVRATNI DEL
4.	kolo (sobota, 7. 5.)
Libertas - 01ympia (17.00 — telovadnica Stella Matutina). Počiva: Dom.
5.	kolo (četrtek, 12. 5.)
Dom _ Libertas (18.15 — telovadnica ITI). Počiva: 01ympia.
6.	kolo (sobota, 21. 5.)
01ympia - Dom (15.00 — telovadnica Valletta del Corno). Počiva: Libertas.
I. K.
KOŠARKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
Danes Dom-Šempeter
Članska košarkarska ekipa Doma iz Gorice bo drevi, ob 19. uri, odigrala prijateljsko tekmo s peterko iz Šempetra pri Novi Gorici.
Srečanje bo v slovenskem dijaškem domu »Sirnem Gregorčič* v Gorici.
lom predposti. V drugem delu igre pa je tržaška ekipa popolnoma prepustila in Prosečani so zmagali s petimi zadetki prednosti. Najboljši v vrstah Primorja je bil Candotti.
H. V.
Zaule — Breg	3:0
BREG: Scheriani, Bordon, Coret-ti, Albertini, Savron, Grison, Rapo-tec, Viola, Bandi, Kofol, Cociani.
Breg je v gosteh izgubil tekmo, vendar je pokazal, zlasti v prvem polčasu dobro igro, ki je presenetila domačine. Z malo več pozornosti bi Coretti lahko preprečil prvi zadetek in tekma bi se lahko drugače zaključila. Po prvem zadetku domačinov je postala naloga »pla-vih* brezupna, sa je bila njihova napadalna vrsta prešibka.
Ta kakor druge prejšnje neuspehe je pripisati predvsem stalnemu menjavanju postave, saj sta tudi v tej tekmi nastopila dva novinca, od ka terih je bil eden (Grison) med najboljšimi na igrišču. Dobro sta igrala tudi Kofol in Šavron, ki sta v zadnjem času pokazala dokajšen napredek.
Jolo
KADETI
Stock — Zarja 2:1 (1:1)
ZARJA: Jakomin, Ražem, D. Grgič, Peroša, Petrečič, Cecchi, Bo-nazza, Krasna, Pacione, Kuret in Kalc,
STRELCI: v 13. min. Pacione, v 44. min. Mairano, v 70. min. Franch.
Zarja je po daljšem * premoru zopet zaigrala in to proti solidni ekipi Stock. Bazovci so startali na remi in so zato začeli z obrambno igro, vendar Stock ni bil najbolje razpoložen. Zarjaši so opazili to hibo in se podali v napad in povedli v 13. minuti s Pacionijetn. Tržačani so takoj uredili svoje vrste in potisnili Bazovce v kazenski proptor, toda remi so dosegli komaj minuto pred koncem prvega polčasa.
V	drugem polčasu se stanje na igrišču ni spremenilo, le da se je Zarja pogosteje spuščala v nevarne protinapade. Toda rezultat se je spremenil, ko je Franch izkoristil napako obrambe in sam pred vrati neubranljivo streljal v desni kot odličnega Jakomina.
Bazovci so tako morali poraženi z igrišča. Odlično se je tokrat izkazal vratar Jakomin.
Kaal
NARAŠČAJNIKI Breg — Rosandra	1:2
BREG: Mauri, Mahnič, Smotlak, Sancin, Ražem, Kalc, Kraljič, Zonta, Kalin, Prašelj (Kocijrnčič) in Kočevar.
ROSANDRA: Ličen, Degrassi, To-mizza, Schettini, Basiaco, Sorči, Kriscak, Pichierri, Russi in Cala-brese.
SODNIK: Pizzo je dobro sodil.
STRELCI: Prašelj, Calabrese in Pichierri.
Rosandra je šla na igrišče kot favorit, saj je bila glede na pretekle dosežke prepričana v lahko zmago. Rosandra je napadala in Brežani so se kar učinkovito branili, toda nad vsemi je izstopal Mauri, ki je bil vedno na mestu in ki je u-branil nič koliko nevarnih strelov. Kot se večkrat zgodi, je tudi tokrat napadajoče moštvo prejelo prvi zadetek, ko je Prašelj v edini akciji Brežanov, v prvem delu tekme, v protinapadu povedel, po lepi podaji Kočevarja. Pred koncem polčasa je Calabrese izenačil za Rosandro. V drugem polčasu je kmalu Rosandra povedla in ustvarila še več nevarnih priložnosti.
JOLO
Primorje — Blue Star 4:4
PRIMORJE: Adamič, Šuc, Olivetti, Andreini, Cattonar, Rupel, Briz-zi, Huez, Košuta, Terčič, Claudio (Taffuro).
STRELCI za Primorje: v 42. min. Claudio, v 44. min. Košuta, v 47. min. Andreini, v 73. min. Olivetti iz 11-metrovke.
V	zelo zanimivi in lepi tekmi naraščajniki niso šli preko remija s solidno ekipo Blue Star. Tekma je bila na dobri tehnični ravni. Prvi
polčas se je končal brez golov. V nadaljevanju pa smo bili priča kar osmim zadetkom. Prosečani so nepričakovano že v 7. min. drugega po'časa vodili kar s 3:0, nato pa so popolnoma popustili, kar so gostje seveda izkoristili in realizirali kar štiri zadetke zaporedoma in prišli v vodstvo. Na srečo je srdnik tik pred koncem tekme dosodil 11-me-trovko v korist Primorja in tako je Olivetti dokončno remiziral.
H. V.
ZAČETNIKI
Giarizzole A — Breg 3:6
BREG: Milkovič, Gregori, Serva* dei, Tedesco, Tul, Oblak, Kraljič, Mondo, Zeriali, Lovriha, Kovačič.
Če omenimo, da je Brčg v prvem delu prvenstva izgubil z 0:10, lahko v drugačni luči ocenimo današnjo tekmo, ki jo je Breg sicer iz-gubil, toda pokazal je veliko borbenost in prav lep napredek. O zadetkih lahko povemo, da je bil le prvi po regularni akciji. Brežani so vsi dobro igrali in si zaslužijo pohvalo.
Jolo
KOŠARKA
V 1. MOŠKI DIVIZIJI
Domovci zmagali v otvoritveni tekmi
Dom — Umanita 82:80 (29:41)
DOM: Nanut Glavko 6, Nanut Rado 12, Terčič 2, Čubej, Dornik 4, Bresciani, Mozetič 2, Morel 1, Semolič 16, Hvalič (k) 39.
UMANITA': Bonamico 17, Jure-tich 2, Duranti H, Malvaso 3, Del-pin 19, Castaldo 8, Baucon 4, Kovic 3, Larise 4, Ceccotti 8.
PON: Malvaso, Nanut Rado in Nanut Glauko.
SON: Dom 28, Umanith 28.
Domovci so zmagali v otvoritveni tekmi 1. moške divizije in to proti izredno borbeni in močni ekipi Umanita. Mestni derbi je pripadal našim fantom, ki so pokazali, da so res močna, vendar še ne povsem uigrana ekipa. Junak tekme je bil nedvomno Domov trener in igralec Hvalič, ki je pokazal, kaj vse zna. Tekma je bila izredno napeta, saj sta si bili ekipi enakovredni poleg tega pa sodniki niso bili kos svoji nalogi. Nedvomno je pripomoglo k dragoceni zmagi tudi številno občinstvo, ki je vseskozi bodrilo naše igralce.
Začetek srečanja je bil izredne negativen za naše barve, saj domačim (igrali so na igrišču ekipe U-manitš) so povedli kar z 12:4 in to vodstvo celo povečali v teku prvega polčasa.
V drugem polčasu pa so se naši fantje razigrali. Met jim je šel lepo od rok in s hitrimi protina, padi- so se začeli nasprotnikom vedno bolj približevati. Domovci šo prišli v vodstvo že v osmi minuti in bi z lahkoto zmagali, če bi sodnika ne dodelila Domovemu centru Radu Nanutu pete osebne napake, ki je v resnici sploh ni bilo. Hvaličevi varovanci so tako izgubili na višini, toda kljub temu so se požrtvovalno borili. Dve sekundi pred koncem srečanja pa je Hvalič dosegel iz kota zmagoviti koš in tako se je oddolžil za ne preveč pozitiven začetek srečanja.
Domovci so na vrhu lestvice in nameravajo to mesto v nadaljevanju prvenstva tudi obdržati. Vsekakor pomen: ta uspeh dvakratno zmago, sai so fantje igrali na tujem.
Prihodnjo tekmo bodo odigrali v soboto in sicer na odprtem igrišču Slovenskega dijaškega doma proti ekipi iz Begliana, s pričetkom ob 16. uri. V dosedanjih srečanjih sta se ti ekipi dvakrat pomerili in imata vsaka po eno zmago.
M. C.
TENIS
Mima v Rimu
RIM, 22. — Tildi Mariborčani Mima Jaušovec se je že prijavi za mednarodni teniški turnir, ki- I v Rimu od 15. do 22. maja.

SREČKO VILHAR . ALBERT KLUN
Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji,
Korziki in v južni Franciji
61.
. O položaju na jugoslovanskem predstavništvu in o j?vodilih, ki jih je trojica prejela, je Jože Bubnič v svo-t1tl spominih zabeležil: «Potožili so se nam, da nimajo .ftbenih sredstev, ne hrane, ne obleke in ne. najbolj nujnih (vari na ureditev pisarne. Kmalu potem smo jim poslali iano in druge potrebščine, jugoslovansko zastavo z rdečo ^črokrako zvezdo in sliko maršala Tita. Tako so lahko t^emili prostore, kjer je začel delovati Komite za na-s^no osvoboditev Jugoslavije. Ko so bili prostori urejeni, S dobili naslednje naloge: ugotoviti, koliko jugoslovan-družin je v Marseillu, zbirati jugoslovanske ujetnike, u So prihajali iz vseh strani, organizirati pomoč ljudem, l Se bodo javili na komiteju.»1) Zanimivo je tudi to, da v embleme stare Jugoslavije na sedežu jugoslovanske-■ predstavništva v Marseillu odstranili prav naši »Šarci.* 2)
B Za predsednika komiteja v «slovanski komandni četi® iJ, bil izvoljen Goran Stiglič, Jože Bubnič pa za blagaj-Slednji pa je imel še posebno nalogo, da oskrbuje Urhite na jugoslovanskem predstavništvu z vsem potreb-
nim in je bil tudi njegov član. Po nekaj tednih se je ko-‘ mite kadrovsko okrepil, ker sta se vanj_ vključila še kapetan Leon Kosmač, ki je prišel iz Barija, in Jože Vergan z ženo, ki sta prišla iz francoskih odporniških enot. 3)
Za »slovansko komandno četo® je^torej prenehala izolacija, ki je naše ljudi spremljala skozi Sardinijo in Korziko. Prav kmalu so bili na tekočem o poteku narodnoosvobodilne vojne v Jugoslaviji in zvedeli so tudi marsikaj o samem položaju na Primbrskem.
Skupina naših pregnancev s Sardinije, med katerimi je bil tudi Jakopič iz Buzeta, se je v Marseillu srečala s sinom predsednika angleške1 vlade, Randolphom Churchillom, ki se je ob pripravah na invazijo v južni Franciji nekaj časa mudil tudi na Korziki, in ga vprašala, kaj je z zahtevo naših ljudi, da se jim omogoči vključitev v NOVJ. Odgovoril je, da Tito tega noče, ker ne dovoli, da bi zavezniki v Jugoslaviji odprlT novo fronto. 4) Iz odgovora je moč sklepali, da je Randolph Churchill imel naše pregnance s Sardinije za zavezniške vojake in je povezal njihovo vrnitev v domovino z zavezniško vojsko, kot se je bilo to dogodilo v primeru Grčije.
Stigličeva komandna četa do prihoda v Francijo ni bila oborožena. Toda ko so Nemci, proti koncu decembra 1944 na nekaterih bbmočjih prebili fronto in vrgli v an-gloameriško zaledje svoje diverzante, je ta stvar alarmirala tudi brigadnega generala Rataya. Takoj je zapovedal, da se mora ta četa oborožiti«in bi orožje gotovo tudi zadržala celo do vrnitve v domovino, če ne bi prišla z njim v hud spor.
Na komiteju v Marseillu so se namreč naši pregnanci -dogovorili, da pripadniki «slovanskih čet® ne bodo več nosili znaka «S». Zato sta dala Stiglič in Bubnič pri nekem krojaču napraviti jugoslovanske zastavice s peterokrako rdečo zvezdo in napisom «Jugoslavija», Te značke so si naši ljudje prišili na rokave. Nekaj časa ti znaki niso padli v oči ameriškim oficirjem, toda nekega dne
so našim vojakom prepovedali zapustiti vojašnico in jim napovedali generalov obisk.^ Dogodek se je zatem razvijal takole: ob 18. uri se je prfpeljal general Ratav v odprtem avtomobilu, se postavil pred postrojeno četo in začel: 'Bili ste na Sardiniji lačni in bolni. Mi smo vas rešili tega zla. Zdaj pa ste me spravili v tako zadrego, da na glavnem štabu ameriške vojske nisem znal odgovoriti, ko me je general Eisenhovver vprašal, kateri nov rod vojske je prispel v Marseille... Lahko vas spet izročim italijanskim vojaškim oblastem... Kdor je proti mojemu ukazu, je proti zavezniški vojski in v tem smislu se bomo proti njemu ravnali.’ Zatem je dal četo razorožiti in zaukazal, da nihče ne sme zapustiti vojašnice v uniformi, ki bi imela na rokavu značko z jugoslovansko zastavo. Ameriška policija je četo zatem celo noč in še naslednjega dne stražila. Nekaj fantov je odpeljala in vtaknila v taborišče, kjer so bfli zaprti esesovci. 5)
V Franciji je general Ratay do konca razgalil svoj obraz. Kmalu se je pokazalo, da je zagrizen sovražnik socialističnega sistema, pa tudi to, da s »slovanskim: 'četami® nekaj namerava. Vse naše ljudi bi bil gotovo pri priči do zob oborožil, če bi mu le izjavili, da bodo sledili njegovi politiki, in s tem obrnili hrbet novi Jugoslaviji. Ta genepal je na Sardiniji naše ljudi rešil hudega, toda zato je 6.000 pregnancev s tega otoka za njegovo vojaško komando na Korziki pošteno delalo; vzorno so organizirali zaledje in s tem tudi pripomogli k uspešni invaziji v južni Franciji. Da je general Ratav prejel v Franciji visoka odlikovanja, so, imele zasluge tudi «slovanske, čete». Logično bi torej bilo, da bi zavezniki po 15. avgustu 1944 našim ljudem s Sardinije že na Korziki odprli pot v južno Italijo in od tam v domovino. Torej so «slovanske čete® v svojim delom in ponašanjem drago odkupile svojo osvoboditev. Zato je bilo generalovo sklicevanje na rešitev s Sardinije le pretkana igra, za katero se je skrivala želja, da bi naše pregnance izkoristili za svoje politične »amene.
Naši ljudje so bili vse do konca avgusta, ko je bila inva-Z'ja v južni Franciji mimo, iskreni prijatelji zavezniške ameriške vojske, saj jim je v resnici pomagala iz stiske, tocla potlej so se simpatije popolnoma ohladile. In če je kdo do konca spoznal reakcionarno špekulantsko politiko ameriške vojaške komande, so bili to predvsem naši pregnanci s Sardinije in Korzike.
Do prve polovice maja 1945 je general Ratay vse »slovanske čete® premestil s Korzike v okolico Marseilla. Glavnina taborišč naših čet je bila v krajih: Miramas, Istres in Port de Bouc. Tu so bila razna pristanišča in ogromni preskrbovalni centri VII. ameriške armade. Za sprejem te velike množice naših ljudi je bilo treba pripraviti marsikaj in zlasti še aparat, ki bo sposoben, da jo kontrolira. Zato se je general Ratay lotil reorganizacije »slovanskih čel®. Odpravil je stare številke čet in uvedel nove, kakršne so uporabljali v ameriški vojski. Dal je zamenjati večino ameriških oficirjev, ki so bili dodeljeni «slovanskim četam®. Prav zanimivo je, da jih je bilo med novimi oficirji tudi nekaj poljskega rodu, prav tako kot on sam. Ožji štab «slovanskih čet® je podredil odseku svojega na široko zasnovanega vojaškega ustroja DELTA BASE SEC-TION, namreč odseku z imenom HQ 5.th LABOR SU-PERVISION AREA s sedežem v Marseillu. General Ratav je računal, da bo s svojo reorganizacijo naše ljudi tako še trdneje vključil v organizacijo ameriške vojske.
Jože Bubnič; Iz mojih spominov na Sardinijo, Korz;ko in Južno Francijo, str. 7, rkp, M-ONPPS-PAK.
2)	Alojz Stegu: Primorci in Istrani na Sardiniji, Korziki in v južni Franc:ji med drugo svetovno vojno, rkp, M-Ol^PPS-PAK.
3)	Jože Bubnič: Moji spomini na Sardinijo, Korziko in južno Fran-cijo. str. 9. rkp, M ONPPS-PAK.
4)	Jože Bubnič: Iz mojih soominov na Sardinijo, Korziko in iužno Franci,jo, str. 9, rkp, M-ONPPS-PAK.
5)	Prav tam, str. 10.	... , ,,
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelak,
TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 . 57 23
Naročnina
Mesečno '2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
Poitnl tekoči račun za Italijo	Založništvo trža5kega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
23. marca 1977
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-46361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubliane,
Gradižče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (Širina 1 stolpec, viSina 43 mm) ob da*
levnikih 13.000, ob praznikih '15.000.
Finančno-upravnl 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in
gorlško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italija pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj In tiska
H
ZTT
Trst
Član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
®S
SLABO URO PO ZAČETKU PRAZNOVANJ OB PERZIJSKIM NOVEM LETU
POTRES V JUŽNEM DELU IRANA ZAHTEVAL 60 (L0 VEŠKIH ŽRTEV
Najbolj prizadela je okolica pristaniškega mesta Bandar Abbas, kjer so sunki porušili nič koliko poslopij - Že tretja tovrstna ujma v zadnjih petih mesecih
TEHERAN, 22. - r.eto 1976 je bilo nekako uradno krščeno kot «po-tresno leto*. V resnici je ujma razsajala skorajda na vseh celinah od Gvatemale (februarja) do Furlanije - Julijske krajine (maja in septembra), do Balija v Indoneziji in Kitajske (julija) do Filipinov (av-
CENZURA
Kdaj poslane italijanski državljan polnoleten? Po zakonu in torej po mnenju parlamenta, ki predstavlja vse Italijane, je človek pri 18. letu starosti dovolj zrel, da dobi tudi volilno pravico, nekateri sodniki pa očitno niso istega mnenja. Zanje italijanski državljani niso niti tik pred grobom dovolj zreli, da lahko berejo, kar hočejo. da lahko gledajo kateri koli film ali pa gledališko predstavo. In zato je treba zapleniti vse <iopolzko» čtivo, vse «por-nografske» filme, prepovedati vse snevarne» gledališke predstave, ki ogrožajo splošni moralni čut prebivalcev Apeninskega polotoka.
Po palermskem pretorju Sal-meriju, ki je zaslovel zaradi «pretoplih» hlačk danske turistke Lise Wittrock, se sedhj pojavlja na obzorju drugi sodnik, ki kot Dantejev Cerber bedi nad moralo Italijanov. Gre za glavnega pravdnika pri prizivnem sodišču v L’Aquili Donata Massima Bartolomeia, ki je pred dobrim mesecem odredil zaplembo filma «Bestialita» (pripomniti je treba. dc. je neko drugo sodišče že ocenilo film kot neopolzek). nate je zaplenil knjigo »Porci con le ali», končno okrog sto pornografskih revij in včeraj še knjigo «Vid-timo uoma*. Gre za delo, ki ga je izdala rimska založniška hiša Sbvelli v vencu «II pane e le rose» in ki opisuje spolno življenje politika, intelektualca, levičarskega aktivista in mladega študenta, njihovo doživljanje vse ostrejše krize moškega v času, ko ženske odločno zahtevajo svoje pravice.
Dr. Bartolomei je odredil zaplembo knjige na zahtevo tako imenovane rimske nnformalne skupine». organizacije, ki si je zadala kot cilj širjenje krščanske morale. V prijavi organizacija označuje knjigo kot «bedno pripovedovanje brez vsakršne tehtne osnove*,.
Omenjena dela, nad katerimi je dr. Barlolomei znesel svojo sveto jezo, brez dvoma niso nikakršne umetnine, nasprotno. Gre za povsem poprečna dela, ki pa so vzbudila v javnosti skorajda bolestno radovednost zgolj zaradi zaplembe. Pretor Salmeri, dr.. Bartolomei in njihovi posnemovalci, ki se imajo za upravičene cenzorje in varuhe moralnosti italijanskih državljanov. se. pa čeprav proti volji, prelevijo v najbolj vnete propagandiste zaplenjenih del. Če s tega vidika ocenjujemo njihove napore, lahko trdimo vse prej kot to, da so dosegli zastavljen si cilj. No res, cenzura pa taka., (vt)
glista) in Irana (novembra) itd. U-bitih je bilo na tisoče ljudi vseh starosti, gmotna škoda je bila velikanska.
Pri vsem tem pa kaže, da se bo zemlja še in še tresla, torej tudi v letu 1977: letos so potresni sunki prizadeli Turčijo, Romunijo ter znova Filipine in Iran. V Iranu se je zemlja silovito zopet zatresla danes ponoči in po dosedanjih vesteh naj bi se število človeških žrtev sukalo okoli 60.
Poleg v Iranu pa so novri potresne sunke zaznamovali ponovno tudi na Filipinskem otočju. Bili so sicer lažje narave, tako da so jih občutili le stanovalci zadnjih nadstropij v Manili. Prebivalstvo je kajpak prestrašeno, saj je potres minulo soboto zahteval štiri človeške žrtve in 27 ranjenih v severnem predelu Filipinov. Poleg tega je novozelandsko seizmološko opazovali-šče v Wellingtonu zaznamovalo ob 3.25 po srednjeevropskem času potres jakosti 7. stopnje po Richterjevi lestvici kakih 900 km severo-severovzhodno od omenjenega mesta, torej nekje na južnem Pacifiku. Toda preidimo k naravni nesreči v Iranu.
Potres so zaznamovale številne seizmološke postaje v Raznih delih sveta. Tako imenovani geološki center v Gouidenu (Colorado, ZDA) poroča o silovitem sunku v jugovzhodnem Iranu, ki je dosegel 7. stopnjo po Richterju. Ujmo je med drugimi zaznalo tudi tržaško geofizično opa-zovališče pri Briščikih, in sicer natanko ob 22. uri 16’I1” po srednjeevropskem času na območju Perzijskega zaliva. Epicenter se je nahajal 4.200 km vzhodno - jugovzhodno od Briščkov blizu vzhodne obale o-menjenega zaliva. Jakost: 6,9 stopnje po Richterju ali 10. stppnje po Mercalliju.	1
Pozneje je prišla neposredno Iz Teherana vest. da je bil epicenter prvega in najmočnejšega sunka {vsega je namreč šlo za štiri po-
tresne sunke) v bližini ožine Hor-muz, ki loči Perzijski in Omanski zaliv. Ujma je najbolj prizadela pristaniško in letoviščarsko mestece Bandar Abbas, kjer so prvi sunek in naslednji tresljaji hudo poškodovali vse hotele in vrsto drugih stanovanjskih poslopij, niso pa povzročili nobene človeške žrtve kljub temu, da se je v kritičnem trenutku nahajalo tam poleg domačinov še kakih 20.000 izletnikov in letoviščarjev ob priliki svečanih proslav spričo včerajšnjega vstopa v 2.536. leto po starodavnem perzijskem koledarju: imenujejo ga «kačje leto*. Pač pa je potres zahteval žrtve drugod, tako še posebno, kakor je sporočil iranski radio, v Gheisanu nedaleč od Bandar Abbasa (15 mrtvih) ter v krajih Khorkou in Qale (Jazi.
Šah Reza Pahlevi je poslal v Bandar Abbas in okoliške kraje zračna »velikana* C-130 (letali Hercules a-meriške družbe Lockheed) s šotori in zdravili ter živežem, nedvomno pa bo potrebno zračni most ojačiti.
Iz mesta Bandar Abbas prihaja
tudi razveseljiva, vest-za družine i-talijanskih tehnikov in kvalificiranih delavcev, ki gradijo tam novo pristanišče. Gre za uslužbence rimske dmžbe »Condotte* iz skup:ne IRI Italstat in družbe GIE. Delovišče ni utrpelo nobene škode, prav tako niso sunki zahtevali človeških žrtev. Vsega dela tam kakih 400 I talijanov. Zanimivo je predvsem dejstvo, da ni potres povzročil materialne škode na stavbah — zgrajene so bile s protipotresno tehniko.
Današnja ujma je za Iran že tretja v poslednjih petih mesecih. Novembra lani se je zemlja hudo stresla v severnovzhodnem delu .države blizu meje. z 'Afganistanom: ubitih je bilo kakih 15, ranjenih pa nekako 50 oseb. Dne 5. januarja t.l. pa je lažji potres (5,2 stopnje po Richterju) ranil več ljudi v samem Teheranu. Obalna pokrajina Hor-mozgan, kjer leži Bandar Abbas, je bila v zadnjih 40 letih večkrat tarča takšnih ujm; zlasti huda sta bila potresa 1. 1947 in 1949, o katerih učinkih pa teheranske oblasti niso posredovale podrobnosti, (dg)
tllitiiiMiltiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiifiiiiunnri,)
Zft NJEGOVO IZPUSTITEV ZAHTEVAJO NEKAJ MILIJARD
UGRABLJEN MILANSKI TOVARNAR LAZZAR0NI
Žrtev soupravlja znano istoimensko tovarno piškotov v Saronnu, ki zaposluje približno tisoč uslužbencev
MILAN 22. — Sinoči so neznanci ugrabili znanega industrijca Paola Lazzaromja, ki je z bratom Lu-igijcm podedoval od očeta Maria istoimensko tovarno piškotov v Saronnu. Vest o ugrabitvi pa je prišla šele ponoči, ker so ugrabljenčevi svojci seznanili karabinjerje s Pa-, olovim izginotjem šele nekaj ur po napadu na 41-letnega podjetnika. Po nepotrjenih govoricah kaže, da zahtevajo lopovi za Lazzaronijevo izpustitev nekajmilijardno odkupnino
Žrtev je ob 18. uri zapustila tovarno in odšla domov, v eno najbolj luksusu h mestnih četrti v Mi lanu. kje - so ugrabitve tako rekoč na dnevnem redu. Na površini nekaj kvadratnih kilometrov stanuje 200 nadvse premožnih družin, med njimi so družine Trapani. Cannava-le, Alemagna, Di Capua in Botta, ki so bile v preteklosti prav tako žrtve ugrabiteljskih organizacij.
lndustrijec je bratu Luigiju (45 let) dejal, da pojde v telovadnico Palaljdo (kakor vsak .ponedeljek in četrtek) in da sc bo vrnil ob 22. un. V resnici je izginil med vožnjo prof Palalidi:. Karabinjerji in policijski agentje, ki so sprožili pre iskavo šele okoli polnoči — Luigi jih je telefonsko poklical pač šele tedaj, so ob zori našli ugrabljen-čevo vozilo alfetta z evidenčno tablica Varese 497139 v Passirani, ki leži nekaj kn od Milana. Avtomobil je bil vestno parkiran pred krajev^ no bolnišnico in prvi, površni pregled ni pokazal morebitnih znakov prerivanja ali pretepa (krvi, las idr.): uspešnejši bodo morda izsledki temeljitejšega pregleda s strani agentom Znanstvenega oddelka policije
Paolo Lazaroni je oženjen in ima dva otroka. Žena Rosa Mazzola (36 let) in sinova Marco in Luca (3 oz. 5 let) so se v trenutku ugrabitve nahajali na počitnicah v Sestrieru o dkoder so se vrnili danes popoldne. Rosa je bila že sinoči ob 21. un v skrbeh, ker ji mož ni telefoniral, kakor ji je bil obljubil: Paola pa poznajo vsi kot izredno’točnega in natančnega moža. Žena je klicala domov, odgovorila ji je gospodinjska pomočnica, ki je nato brž stopila v stik z Luigijem, leta pa nekoliko pozneje s karabinjersko postajo. Okoli polnoči so u-grabitelji telefonsko sporočili, da je Paolo v njihovih rokah, da mu ni hudega in da naj družina pripravi nekaj milijard lir za odkupnino.
Pozno zvečer je prišla vest, da je ugrabljenčev tast odv. Aurelio Manzoni zaprosil tisk in druga sredstva javnega obveščanja, naj začasno prekinejo poročanje o ugrabitvi Paola Lazzaronija. Prošnjo je posredoval tiskovni agenciji ANSA z u-temeljitvijo, da bodo tako olajšani stiki oziroma pogajanja med prizadeto drdžino in ugrabitelji.
Tovarna Lazzaroni zaposluje približno 1.000 delovnih moči. Nastala je pred 42 leti na ruševinah podobne tovarne, ki jo je odkupil za malen kostno vsoto Paolov in Luigijev ded Mauro (81 let). Kljub razmeroma visokemu številu uslužbencev je o-brat v družmsk1 režiji, (dg)
V Milanu umrl prof. Russoli
MILAN. 22. — Ponoči je umrl v 54. letu za srčno kapjo prof. Franco Russoli, ravnatelj stalne umetnostne galerije Brera in nadzornik za spomeniško varstvo v Milanu. Rojen je bil 9. julija 1923 v Firencah.
Pokojni je bil priznan umetnostni kritik in publicist. Med drugim je bil član upravnega sveta umetnostnega sklada Poldi - Pezzoli in gledališkega muzeja milanske Scale, član izvršnega sveta IGOM (International Council of Museum) in predsednik italijanskega odbora ICOM, član posvetovalnega odbora za . kulturno-umetniške dejavnosti, ki deluje v sklopu občinske uprave in profesor zgodovine umetnosti ter arhitekture na milanskem politehničnem vodu.
za-
Bazkrita vohunska mreža v Franciji
PARIZ, 22. — Francoska protiobveščevalna služba je sporočila-, da ji je uspelo razkriti vohunsko mrežo, ki je v zadnjih letih zbrala precej gradiva o dejavnosti raznih odborov NATO, o letalskih in drugih nabavah orožja in o vojaških- raziskavah. Pet ljudi (štiri francoske državljane in enega Italijana) so zaprli. Vohunsko skupino naj bi vodil neki Serge Fabiew, rejen v Nišu (Jugoslavija) pred 53 leti, čeprav je naturaliziran Francoz. Organi DST niso hoteli povedati za katero «tujo velesilo* je skupina de lala, vendar se zdi jasno, da je bila dobro organizirana in tehnično neoporečno pripravljena. V Franciji naj bi mreža delala že 15 let. Italijan v skupini je 53-letni Gio-vanni Ferrero, uradnik turinskega FIAT.
PRED KAZENSKIM S0DISCEM V RIMU
Proces «ordine nuovo» v znamenju prerekanja med branilci in tožilcem
Sodni zbor tudi včeraj zavrnil uvodne ugovore zagovornikov
RIM, 22, — Z odsotnostjo, vsaj formalno, vseh 119 'članov gibanja »ordine nuovo*, obtoženih oživljanja-fašisjrične stranke, se je pred kazenskim sodiščem v Rimu začel in končal drugi dan obravnave. Resnici na ljubo nekateri obtoženci so bili v dvorani, vendar pa so sedeli med občinstvom in niso odgovorili na predsednikov poziv. Javni tožilec dr. Carli je vzrojil proti takemu ravnanju in zahteval od sodišča, naj jih prisili sesti ha zatožno klop.
«Zakon tega ne predpisuje,* je u-govarjala obramba in sodni zbor se je umaknil k posvetu, da bi preučil vprašanje. Potreboval je slabo uro. da je salomonsko razsodil, da obtoženec, ki hi zaprt, lahko sedi, kjer hoče, če ne odgovori na uvodni predsednikov poziv. Zaradi tega so bili vsi obtoženci proglašeni za formalno odsotne.
Sodniki so nato načeli vprašanje Clementeja Grazianija, enega od u-stanoviteljev gibanja »ordine nuovo* in enega od najvplivnejših voditeljev italijanskega neofašizma. Graziani je bil novembra 1973 obsojen na 5 let zaporne kazni, vendar pa je pobegnil v tujino preden ga je dosegla roka italijanske pravice. Davi se je kolovodja posredno «pojavil» v sodni dvorani, ker je nek rimski časnik objavil njegovo daljše sporočilo. Kaj je izjavil? V bistvu, da ne prisostvuje sodni obravnavi, ker država noče opravljati svojih dolžnosti. Zaradi tega je poudaril, da noče več zagovornika. S tem pa je Graziani zmedel tudi svojega odvetnika, ki ni vedel kako iz zagate in je ob koncu samo polglasno in ne preveč prepričljivo podvomil v verodostojnost izjave. Vsekakor pa je prepustil sodišču dokončno odločitev. V razpravo je posegel tudi javni tožilec, ki je zahteval, naj sodniki preberejo izjavo v dvorani in naj priložijo članek sodnim aktom. S tem pa je dr. Carli vzburil ostro reakcijo branilcev, ki so nasprotovali njegovi zahtevi. Najbolj razburjen je bil odv. Martignetti, ki je kar vse vprek kričal: «Časnikarska kronika nima vstopa v sodno dvorano, ker bi samo zastrupljala vzdušje in bi motila obravnavo.* Sodni zbor je zavrnil tožilčevo zahtevo kot neumestno in nato predal besedo b|a-nilcem, ki. so zopet sprožili pravi rafal ugovorov. Tudi danes pa niso imele srečne roke pri izbiri svojih zahtev, saj jih je sodni zbor po daljšem posvetu odbil. Proces se bo' nadaljeval v ponedeljek, (vt)
Protestni požig v jetnišnici na otoku Favignana
TRAPANI, 22. - Dva »rdeča bri-gadista* (Roberto Ognibene in Au-gusto Viel) sta skupaj z roparjem Santejem Notamicolo skušala zažgati «matični urad* jetnišnice na otoku Favignana nasproti Trapahiju. Pazniki so požar pogasili in ni bilo večje gmotne škode. Trojica je pozneje pojasnila, da je to naredila v »znak p-otesta, ker so predaleč od druž:n».
Notarnicola, ki je v ječi že dolgo vrsto let in je napisal tudi knjigo, se je pred kratkim poročil z neko uradnico iz Bologne, ostala dva pa sta bila premeščena na otok Favignana skladno z ukrepom, po katerem so jetniške oblasti skušale čim-več ločiti »brigadiste*, da bi ne ne-
Milanski industrij«: Paulu Lazzaroni, ki so ga
ugrabili predsiuočnjini
(TelefoCo ANSA)
• - 'J
V trenutku blaznosti mlada mati vrgla skozi okno 3-letnega sina
lili upore v zaporih ali poskušali skupinskih begov.
PROCES VALLANZASCA
Danes zasliševanj«
Emanuele Trapani
MILAN. 22. — Tudi današnja, četrta razprava v okviru procesa proti Renatu Vallanzasci in njegovim 10 pajdašem je bila kratka: 35 minut.
Sodniki so zaslišali 31-Ietnega arhitekta Rina Balconija, ki ga je Val-lanzascova tolpa ugrabila 27. januarja letos v njegovem lesnem podjetju v Vergiateju, nato pa izpustila 15. februarja brez vsake odkupnine. Balconiju je bila sreča mila: dan poprej so preiskovalci aretirali Vallanzasco in šest drugih banditov.
Sledilo je zasliševanje vrste prič.
Sodna obravnava se nadaljuje jutri in bo nedvomno priklicala veliko radovednežev. Predvideno je namreč zasliševanje Emanuele Trapani, o kateri je bil svoj čas govor, da je med »ujetništvom* postala Vallan-zascova ljubica. Zadeva je bila pozneje odločno zanikana.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiimiiinimMiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiliiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiH
ODMEVI NA PONEDELJKOV GOVOR TAJNIKA KP SZ
BLIŽNJI VZHOD: EGIPT POZITIVNO OCENIL MIROVNI NAČRT BREŽNJEVA
Palestinci o pomenu arabsko - sovjetskega prijateljstva - Negativna reakcija Izraela
/ j
KAIRO, 22. — Včerajšnji govor generalnega tajnika sovjetske komunistične partije Leonida Brežnjeva ter njegovi predlogi za rešitev krize na Bližnjem vzhodu so imeli znaten odmev v Kairu in Tel Avivu, pa čeprav so ocene zaenkrat še zelo previdne in včasih celo protislovne. Brež-njev je zahteval umik Izraela z zasedenega ozemlja, umik, ki pa bi bil lahko tudi «postopen». ženevska konferenca naj bi nato določila pravico Palestincev do lastne državne tvorbe in pravico Izraela do »mednarodno zajamčenih meja*, svobodne plovbe po Rdečem morju in čez Sueški prekop. Za jamstvo izraelskih meja je Brežnjev predlagal »demilitarizirane cone*, v katerih naj bi bile čete OZN in v njih sklopu tudi «opazovalci* SZ, ZDA, Francije in Velike Britanije.
Predsednik Egipta Sa'dat,‘ ki bo v začetku aprila obiskal ZDA (potovanje spada v okvir ameriških pobud za rešitev krize na Bližnjem vzhodu in je bilp pripravljeno med nedavnim, obiskom državnega tajnika Vaflca v Egiptu), je ocenil načrt Brežnjeva kot pozitiven, dodal pa je vsekakor, da bodo potrebna diplomatska posvetovanja z Moskvo, da bi pojasnili nekatere podrobnosti. Sadatovo oceno je sporočil časnikarjem zunanji minister Fahmi. ki je tudi poudaril, da je predsednik Egipta pred tem skrbno prebral govor tajnika KP SZ na kongresu sovjetskih sindikatov.
Slednje pojasnilo je bilo nujno, ker je kairski časnik «A1 Ahram*. ki Večkrat velja za poluradno vladno glasilo, ocenil mirovni načrt Brežnjeva dokaj negativno in obtožil sovjetskega državnika, da skuša združiti nezdružljiva vprašanja. List je bil tudi mnenja. da so spričo zemljepisne specifike Rdečega morja arabske države e-dine, ki lahko odločajo, če imajo izraelske ledje pravico do plovbe po tem morju ali ne. Prav tako — je še [»udarjal — ima na osnovi mednarodnih sporazumov Egipt izključno pravico, da dovoljuje plovbo po Sueškem prekopu. Kairski časnik pa se (e najbolj usajal nad dejstvom, da je Brežnjev orisal svoj mirovni načrt, ne da bi se prej posvetoval z vlado Egipta in ne da bi poudaril, da bo mogoče rešiti krizo na Bližnjem vzhodu šele, ko bo rešeno palestinsko vprašanje.
Kaže tudi, da so pogledi Palestincev in Egipta na vlogo, ki bi jo pri reševanju krize lahko odigrala Moskva, dokaj različni. Sadat očita Sovjetski zvezi zlasti njeno počasnost v dobavi orožja Egiptu, obenem pa meni, da imajo ZDA veliko več možnosti za uspešno posredovanje. Palestinci, kot je ponovil snoči «zunanji minister* PL© Kadumi, pa poudarjajo, da vsi ameriški mirovni načrti prezirajo stvarni položaj na Bližnjem vzhodu in kratijo palestinskemu nabodu njegove zakonite pravice. Obenem opozarjajo tudi na pomen arab-sko-sovjetskega prijateljstva.
Izraelska ocena govora Brežnjeva pa je v bistvu negativna. V Tel A-vivu menijo, da SZ ni spremenila svojega stališča do tega vprašanja, pa čeprav je bil Brežnjev zelo previden in zmeren v svojih izjavah glede Izraela. Sovjetska zveza — poudarjajo — si skuša znova pridobiti vplivno vlogo v pogajanjih za reševanje krize, vendar te vloge ne bo mogla odigrati, dokler ne bo obnovila diplomatskih od' nosov s Tel Avivom. Vsekakor pa bi morebitna obnovitev stikov ne zadostovala: po mnenju izraelskih voditeljev bi morala sovjetska zveza imeti manj enostransko in manj prutiizraelsko stališče. (vt)
V EGS še vedno 5,8 milijoni: nezaposlenih
BRUSELJ, 22. — ,JPo zadnjih statističnih podatkih izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti je na območju deveterice jie vedno skoraj 5.8 milijonov nezaposlenih. Februarja letos je bilo njihovo število za 200.000 ali 3 odst. višje kakor v lanskem februarju.
Na Danskem je naraslo za 17, v Belgiji za 15, v Vel. Britaniji za 9, v Franciji za 8, v Italiji za 7 in na Irskem za 1 od sto. Moška nezaposlenost se je v vsej EGS skrčila v zadnjih 12 mesecih za 2 od sto, ženska pa se je povečala ža 13 od sto.
Največ nezaposlenih je v Vel. Britaniji,'in sicer 1,421.800, najmanj' pa na Irskem . 115.400; v Italiji jih je 1,300.400.
Indira Gandi odstopila
(Nadalje i ume s I- strani)
zaenkrat, odprava represivnega sistema, ki ga je Indira razpredla v zadnjih dveh letih po oklicu izrednega stanja in domnevni likvidaciji opozicije. Indirina vlada se je sicer, tik pred odstopom, še zadnjič sestala in prosila državnega poglavarja, naj prekliče izjemno stanje. To bo državni poglavar tudi storil, dolžnost nove vlade pa bo,
očitno, postopno ukiniti cenzuro In drugp ukrepe policijskega značaja
Indijski tisk na široko komentira zadnje dogodke, časopisi, ki podpirajo «džanato» kot «Inri',a ex-press* so za sedaj še precej zmerni in ne kažejo maščevalnosti do poražene predsednice. Nekateri se sprašujejo, kaj bo storila Indira Gandi sedaj, ko je izgubila celo poslanski mandat. Nekateri menijo, da se bo umaknila v privatno Življenje. Zanimivo pa je, da komentator stranke «džanata» kaže do Gandijeve določeno razumevanje, saj je izjavil, da «se je treba zahvaliti tudi Indiri Gandi, če smo zmagali. Nesporno je dejstvo, da so volitve potekale v popolnoma svobodnem in demokratičnem vzdušju. če bo Indira Gandi pokazala še naprej tako privrženost idealom demokracije, bo še imela možnost služiti indijskemu ljudstvu*. Tudi <'džanata» torej noče porušiti vseh mostov in vezi z Indiro Gandi, kar ji} po svoje tudi razumljivo, saj so med voditelji tp stranke v glavnem bivši Indirini sodelavci.
Elini, ki je Gandijevi odločno nasprotoval, Ije bil voditelj, socia listične stranke Narayan, ki so ga po izvolitvi za poslanca izpustili iz ječe.
Drugi komentatorji se tudi sprašujejo, kakšno bo zadržanje dveh komunističnih partij. Ameriški diplomat Saxbe j„ mnenja, da se bo do komunisti skušali spet približati oblasti. Nekaj časa so namreč podpirali politiko Indire Gandi, zadnje čase pa so se odnosi nekoliko ohladili, (st.s.)
llllllIlHIIIIklllllllllllllllllHIMinilllllltllMIIIIIimillllillllllllltIluilliifitliiiiiiiiiiiiMiiiifiiiiHiiiiinilliillllllll
Zaradi pomanjkanja indicev in nezanesljivosti bremenilnih prič
NAMESTNIK DRŽAVNEGA PRAVDNIKA ZAHTEVA OPROSTITEV ADINOLFIJA
Boksar je osumljen, da je lani streljal na Piera Pinija
RIM, 22. — Namestnik državnega pravdnika dr. Santacroce je danes zahteval od preiskovalnega sodnika, naj oprosti boksarja Do-, menica Adinoliija obtožbp povzročitve telesnih poškodb z obtežilni-mi okoliščinami in posesti ter protizakonite nošnje orožja. Adinolfi je, kot znano, osumljen, da je 23. decembra 1976 zvečer z revolverjem ranil v noge glavnega tajnika evropske boksarske zveze Piera Pinija.
Le-ta je preiskovalcem povedal, da ga je Adinolfi napadel v njegovem uradu v Ul. Topino. Boksar je. pred seboj držal časopis, da ga ne bi žrtev prepoznala, Pinija pa je dobro videl, kakor pravi sam napa-denec, skozi luknjici, ki ju je poprej izrekal na papirju. Adinolfi naj bi se tako maščeval Piniju, ker ga slednji ni izbral za uradnega izzivalca evropskega prvaka srednjetežke boksarske kategorije.
Dozdevni napadalec se je še istega večera javil, v kaznilnici v Fro-sinoneju in pojaspil preiskovalcem, da sploh ni vpleten v napad na Pinija. Dan pozneje je bil izdan proti boksarju zaporni nalog, u strežne sodne akt,-, pa je sodišče v Frosinoneju izročilo zaradi ozemeljske pristojnosti rimski sodni oblasti. Akte je ‘ proučil -dr. Santacroce, ki mu jfc uspelo izbojevati Adinoliijcvo izpustitev - iz zapora,
kjer je presedel pet dni, in to spričo pomanjkanja indicev o boksarjevi krivdi.
Zahtevo po popolni ‘razbremenitvi j Adinolfija utemeljuje namestnik državnega pravdnika s- tehtnimi u-gotovitvami glede krhkosti izjav, tol ‘jih je dal preiskovalcem Pini (le^ta naj bi prepoznal napadalca zgolj po očeh skozi luknjici v časopisu oziroma obliki glave, po-terji ko se je strelec obrnil in po begnil, z druge strani pa žrtev ne zna obrazložiti, s katero roko je napadalec držal list), kakor tudi s pričevanjem nekaterih boksarjevih prijateljev:’ Adinolfi naj bi Se namreč usodnega večera okoli 19.30, ko je bil napaden Pini, nahajal z ni'mi v ' Ceccanu, zato sploh ni mogel izvršiti atentata. Dalje: Pini je bil ranjen z revolverjem kalibra i7.65, medtem ko ima Adinolfi revolver kalibra 22 itd.
Zelo možno je, skratka, da bodg preiskovalci ugodili zahtevi po A-dinolfovi oprostitvi.
Mimogrede velja omeniti, da bi se moral Adinolfi sinoči spopasti z jugoslovanskim oziroma- evropskim prvakom srednjetežke kategorije Parlovom, vendar do srečanja ni prišlo. Pravijo, da je bil AcVnolfi pretežak, da namreč ni mogel shujšati do tiste zgornje meje, ki bi mu po mecb1'r,rin,K pravilih dovolila dvoboj, (ilg)
NEW YQRK, 22. - Bivši orne:
■H
državni tajnik IIenry Kissingei L sprejel mesto podpredsednika l1ie# narodnega . posvetovalnega odb1^ pri denarnem zavodu Chase Mi ,v liattan Bank. Kakor sporoča ":lN ,j York Times*, bo Kissinger PreV j. v začetku prihodnjega leta PrcCTLj niško mesto tega odbora. Slednj6^ sestavlja 22, svetovalcev, sestaja \ dvakrat letno; nima izvršilnih P^ stojnosti, temveč streže voditelj ^ Chase Manhattan Bank 2 nas' gospodarske in politične narav6.
RIM, 22. — Tragedija blaznosti v rimski četrti Ottavia: mlada ma* ti je v trenutku obupa vrgla sko* ži okno svojega 3-letnega otroka-Dečka so s prebito lobanjo prepe-ljali v bolnišnico Filippo, kjer s0 ga zdravniki nemudoma operirali-Kljub kirurškemu posegu pa je njegovo zdravstveno stanje skorajd* brezupno.
Takoj po zločinu je ženska, Inj nocenza Frisini, pobegnila. Agend komisariata v Primavalle pa so j° kaj kmalu izsledili: sedela je na gredici in brez izraza bulila ^ prazno. Tudi njeno vedenje na ko* misariatu potrjuje, da je ženska ne-uravnovešena, saj kaže, da je n* vsa vprašanja preiskovalcev on; govorila z ncutolažnim jokom a*1 pa s ‘ histeričnim smejanjem. 7-a" radi tega jo namestnik državne?!.8 pravdnika odredil, naj jo zapre.!0 v klinični center kaznilnice v Be’ bibb'i. Zaenkrat je Frisinijeva Obtožena namernega poskusa umor* z obremenilnimi. okoliščinami, 0 dokončni obtožbi pa bo sodnik odločal šde, ko bo žensko pregledal psihiater.
Po pričevanju znancev in svoj' cev kaže, da je bila Frisinijeva dalj časa živčno izčrpana, pre° kr at k'm pa naj bi se njena n6UJ ravnovešenost še poslabšala, s8-' kaže, da je doživljala hude rnisti6' ne krize. Kričala naj bi, da je m8' ti božja in da mora kaznovati vse zaradi njihovih grehov.
Zaradi tega je mož. prodajal6? mlečnih izdelkov, vabil vselej Prl' sinijevo s seboj in je skrbno P8' šal, da ni bila sama z otrokoiP-Davi pa je ženska odločno ondi** moževo ponudbo in ostala dol" v družbi tašče in dveh svakii’1 Po njihovem pričevanju je žensk8 sedela pri oknu z otrokom, ki je lačen cmeril, v naročju. NenH doma je vstala in vrgla otrok skozi okno. (vt)
Na sliki (Telefoto ANSA): I'1'10 cenza Frisini takoj po aretaciji-
MERANO (Bočen), 22. - V kf8j ju San Martino in Passiria je nas smrt uslužbenec podjetja, ki vzdn-je »gondolsko* žičnico Hirzer. ^ za 21-letncga Florjana Pichlerja. K že, da se je zaradi nepravilnega lovanja žičnice povzpel na strela, vozička, nerodno stopil in strniofP8 vil v giobok prepad.
Kissinger postal svetovale« Chase Manhattan Bank
Delavci zasedli ravnateljstvo tovarne Montedison v Benetk^
PORTO MARGHEkA (Benciki' 22. — Kakih 200 uslužbencev ^ podjetij (pretežno gradbenih >n v mehanske predelave), ki deluje) [fl, notranjosti petrokemijskega k‘||o pleks-. Montedison, je davi 81,6 »j, ravnateljstvo drtižbe iz Pr<’t.e se ker je bilo včeraj sklenjeno,
150 uslužbencev začasno vpiše v ,e(, polnilno blagajno. Omenjena Poa{je-ja zaposlujejo vsega okoli 2-® ,-šteti lovnih moči, katerim gre P1'1,,.teše 7.500 delavcev samega Petl mijskega obrata.	,is0-
Zasedba ravnateljstva Mont6f ^ na se je končala proti večer to po zaslugi pokrajinskega 8Ci! (jeli ja industrije ev, ki je za J1-'*1'' ,<j-poldne sklicalo sestanek m®6 ,jn-
rivem družbe in zastopništvom •
dikr.ta kemijskih delavcev FUL