aovEt™	(m. a c ma ROD A	I
RATES are	V* UXXKJ JL ^ XXI%/ V-T JlX|	s£jT'jj
REASONABLE ....	List s5ovenskih delavcev v Ameriki.	__
ČELEPHONE: Cflelsea 3—1242	Eaterrrf ta Secmd CIbm Matter September 21st, 18« at the Port Office M New Verfc. N. X„ under Act •/ CoocreM of March Srd. 187».	^^^^^^^^^^^^^^^^^^
No. 1 — Stev. !.	NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 2, 1940—TOREK, 2. JANUARJA, 1940	Volume XLVIII. — Letnik XLVill.
HITLER NAMERAVA
ODSTOPITI
Zavezniške zahteve baje deloma sprejel
PARIZ, Francija, 2. januarja. — Poluradni list "Petit Parisien" je objavil jporočilo iz Italije, ki prav, da namerava Hitler odstopiti kot nemški kancler in da bo od vlade odstranil vse radikalne nacije v namenu, da pridobi zaveznike za mir.
GOERING KANCLER—HITLER PREDSEDNIK
"Petit Parisian * pravi, da bo feldmaršal Hermann Goer-ing |»o>tal kancler, Hitler pa predsednik. S tem hoče Hitler od-tianiti poglavitno oviro za mir, ker so zavezniki izjavil', da x ne bodo podajali za mir z nobeno nemško vlado, kateri bi iijieeleval Hitler.
I'o 11 itlerj«*vem načrtu l»o prišlo do naslednjih izprememb;
1. Hitler bo po-tal predsednik, kot je bil predsednik feld-
r-al Paul von Hindetiburg, ko je Hitler postal kancler, iVI In aršal (ioering bo postal kancler.
.'J. <M>tranjeni bodo na<*iji, ki ikoršni so lleinrieh Himinler, načelnik nemške tajne policije, Paul Uocbbels, propagandni .nI ni* ter in dr. Robert, Lev, načelnik delavske fronte.
4. .loarliim von Ribbentrop bo odstavljen kot vnanji minister in njegovo mesto bo prvzel kak vešč diplomat, kot je Hans Viktor v »n Mackensen, poslanik v Rimu, ki je bil pred nekaj dnevi pokliean v Berlin.
"». Ur. Eljalmar Sehaeht bo zopet postal gospodar-ki minister.
♦ I. Odinšaji z Rusijo bodo nekoliko olajšani.
7. Obnovljena bo omejena Poljska in <'ehoslovaška pod :<pokrovit Ijstvom" kake odlične osebnosti.
i|ir; vi jena bo avtarhična vlada in se bo Nemčija vrnila v normalno svetovno gospoda rstvo.
RUSI ZAŽGALI FINSKO PRISTANIŠČE
HELSINKI. finska, '2. j;;.nuarja. — Ruski aeroiplani so včeraj na pristanišče Turku (Abo) metali vžigalne bombe in pričelo je goreti več poslopij.
Turku ima 20,(KM) prebivalcev in v mestu se končajo tri važne železnice; skozi mesto je tudi prihajal vojni materjal, ki so ga Finski pošiljale skandinavske države.
Ako bi Nemci zmagali...
Po mnenju ameriškega založnika bi se morale v tem slučaju Združene države polastiti francoskih in angleških otokov v Karibeju.
OMAIIA, Neb., _:>. dee. —1 — Združene države bi se V'ol. Fiank Knox, znani anie- mora!«* polastiti vseh anglc-riškri založnik ter izdajatelj škili in franeoskih otokov v "Chicago Daily New-", je re- Karibejskciii morju, če i>j ho-! kel veeraj : — < "e bi Xdnci pi c- tele zadostno zakriliti Pauam-: j mag;vli Angleže in Francoze, -ki kanal.
i bi se spravili na Ameriko ter. Knox je govoril na banketu
'tako skušali vresničiti svoje Xcbra-ka Slate liar Associa-'
želje po svetovni nadvladi. lii.n.
... ....	Pii njegovem mnenju bi 1 * i - ■
— \ tem slneaju bi se mora-	, .	, .
' , ,	lo najbolje, (•<• bi Severna A-
l:i oblast Združenih držav raz-	, ,	» ,
nienka postala gospooarska
| širiti od Severnega tečaja pre- <>llota> kt.r {,; mo^la edinole ■ko Kanade, Mehike iti Central- ta način uspešno ustavljati j lie Amerike.	v.-em vuanjim napadom.
DELAVSKO ZBOROVANJE
Hči voditelja CIO, Miss Katherine Lewis govori na zborovanju kubanske delavske federacije v Ilavani.
Delovanje balkanskih diplomatov
Ta mesec bo najbrže sklicana seja balkajiske zveze. — Sestali se bodo ministri Jugoslavije, Romunske, Grčije in Turčije. — Italija posreduje v pogajanjih med Romunsko in Madžarsko.
BEOGRAD, Jugoslavija, 1. januarja.—Časopisje osrednje iu jugovzhodne K v rope mnogo razpra cljajo ob morebitnem sestanku vnanjih ministrov balkanske zveze — .Jugoslavije, Romunske, <irske in Turčije.
Kakor zagotavljajo češki listi v Pragi in jugoslovanski listi, se bodo ministri sestali 7. januarja. Bolgarski listi pa mi mnenja, da bo konferenca že .'». januarja.
Kako so se pričele te vesti, ni znano. Štirje vnanji ministri se navadno sestanejo v februarju in prihodnje zborovanje bo najbrže v Beogradu. Beograd pa za u i kuje, da bi bila sklicana konferenca v januarju iu bo zaradi političnega položaja preložena.
Prva dva tedna v januarju obhaja srbska cerkev Božič in Novo leto iu v tem času ne bo nobene konference.
Po določbah balkanske zveze so balkanski vnanji mini- ' stri obvezani sestati se enkrat na leto, toda ni določeno, v katerem čn u. Navadno so se do
sedaj zbirali v februarju. letošnjem zborovanju ho predsednik romunski vnanji minister (J ri gori j Gafencu in je tedaj njegovo dolžnost sklicati konfereneo; v Bukarešti pa o tem še ni ničesar znanega.
O čem bodo vnanji ministri razpravljali, ni težko uganiti, namreč o nevarnosti, ki bi pretila miru na Balkanu. Pri tem bi v prvi vrsti prišel v pretres pritisk Rusije na Romunsko.
Po določbah pogodbe balkanske zveze članice niso obvezane si medsebojno pomagati, ako bi katero izmed njih napadla kaka nebalkanska <lrža -\a, toda obvezane so iti v vojno proti vsaki balkanski državi, ki bi se zvezala s kako napada I ko na kako balkansko državo. A ko bi tela j Bolgarska sam ali pa v zvezi s kako no-balkansko državo napadla kako članico balkanske zveze, tedaj bi ostale članice balkanske »veze šle v vojno proti Bolgarski. Balkanska zveza je bila pravzaprav naperjena proti Bolgarski, kakor je bila Mala
antanta proti Madžarski. Bolgarsko časopisje se je sedaj po-lužilo priložnosti, da pojasni stališče Bolgarske, ako bi bila sklicana seja balkanske' zveze.
Časopisje odkrito trdi, da je bila balkanska zveza sklenjena v prvi vrsti proti Bol-1 garski in da se more pridružiti balkanskemu bloku samo \ slučaju, ako je \>treženo bolgarskem tel itorijalnim zahtevam. Bolgarska zahteva od Romunske Dobrudžo, (»d (irške pa izhod na Kgejsko morje čkozi Tlačijo in svobodno lu-ko v Solunu. < > te j zahtevi pa Romunska in (irska nečeta ničesar slišati. Manjše zahteve i proti Jugoslaviji ima Bolgarska v Macedoniji.
Romunska je pripravljena pogajati se z Bolgarsko glede I Dobrudže, toda pod pogojem, ako s o tudi ostale članice zveze pripravljene pogajati se z Bolgarsko in v splošnem zadostiti bolgarskim zahtevam na podlagi kompromisa. To bi bil
tedaj poglavitni predmet, o katerem bodi) na svoji konferenci razpravljali vnanji ministri.
Medtem pa je živahno delovanje balkanskih diplomatov v polnem tiru. Romunski poslanik v Ankari Basil Stoiea j se je vrnil v Bukarešto. Med j potom se je vstavil v Sofiji ter imel raz!»o\or z bolgarskimi juini-trskim predsednikom .1 u-rijem K josei vanovom. Malo za tem sta Kjoseivanova obiskala jugoslovanski iu glški poslanik.
i Pa tudi Italija skuša doseči poravnavo med balkanskimi državami. Sedaj posreduje v pogajanjih med Madžarsko in j Romunsko glede narodnostnih j manjšin. Ravno tako pa tudi želi doseči sporazum med Italijo, Jugoslavijo in Madžarsko. Pa tudi Madžarska si želi pridobiti naklonjenost Jugoslavije, toda nima mnogo upanja, da bi mogla Jugoslavijo odtujiti ostalim balkanskim državam.
IZ EVROPSKE VOJNE
Francoski vojaki spremljajo dva nemška vojaka, ki sta bila v je t a
na zapadni
fronti.
____
I
Delavske vesti
Stavka pri Nash
DETROIT, Mich., dec. Tovarna Xash-Kelvinator Corporation je bila danes zaprta, ker je prišlo med upravo iu delavci do ostrega nesoglasja. Ob enajstih dopoldne je bilo Vsem delavcem naročeno zapustiti tovarno, toda nad tisoč jili je ostalo na svojih mestih. Kai so s.nai.aii uia uuki diu-žbe za "sedečo stavko" ter pozvali policijo, naj delavce spodi na cesto. Par minut prej pred no je dospela polici ja, so delavci, ki so člani Mechanise Educational Society, prostovoljno odšli.
Obljuba zvestobe
WASH IX G T ON, D. C., 30. dec. — -Po-ebna delegacija civilnih uslužbencev phiiadeiphij-ske ladjedelnice je izročila predsedniku Rooseveltu spomenico, v kateri je med dru-gim rečeno: — Združenim državam, njihovi vladi in zastavi prisegamo zvestobo ter obljubljamo, da se bomo z vso diiso in srcem posvetili delu. Če bonu* zvedeli o kakšnem slučaju subverzivne delawiosti (sabotaže) vas bomo takoj obvestili.
Depntaeijo ji' vodil John F. Daniels, preusednik X a v y Yard Developeineiit Association.	I
V spomenici ni rečeno, da se bodo delavci izogibali šlraj-koin, kajti državnim uslužbencem je stavkati že tako ali tako prepovedano.
Sabotaža	i
i
l)KTR(>IT, Mich., :in. dee.— j Generalni pravilnik Murphv je rekel, da l>«» prihmlnji letlen predložil dokaze o sabotaži iu špijonaži v Detroit u, Flintu in Lansingu, Mich. Podrobnosti
ni omenil, oejal ie pa, da so vi * * - - j
tej deželi na oeiu tujezeniski agenti, katerim bodo ameriške j oblast i trdno stopile na prste, j
Avtna indu-trija in vojni de-j partment sodelujeta pri raznih projektih, tikajočih se oboroževanje.
Japon. min. predsednik
TOKIO, Japonsko, ."JO. dec. — Dasiravno je 240 članov poslanske zbornice sprejelo \ la-r/i sovražne resolucije, noče mi n istrski predsednik Abe resign*! rati.
Vojna in farmer ji
Letošnjega novembra je bil izvoz večji kakor lani v istem času. — Značilna izjava trgovinskega tajnika Hopkinsa.
W.vsillXGToX, !>. C., ;ju.
««cc.	Ameriški trgovinski
tajnik Hopkins izjavlja, da evropska vojna te- prinaša ameriškim farmer jem ni kakega dobička — pač pa nasprotno— škoduje jim. Xjih<ive nade, da jim bo mogoč,* ek-portirati \e-like množine poljedelskih pridelkov, se naitireč niso. ure-n"-čile.
\ splošnem je liii j-a izvoz i/. Združenih držav nieseea im-vembra znatno \ ečji kot pa u-voz in -i -< r za »i i,i)<;(>.
Mt sc*a novembra je znašal izvoz jj:J!lJ,nu«HHMiii. novembra danskega leta pa le lMJ.OOii,<.mm.) iolarje.. prvih i-naj-tih me-sei.di tekočv^ga leta je bilo poslanega iz dežele za jsih) milijonov dolarje." blaga.
Izvoz surovega bombaža, ž.-ta in i.;a je znatno nazadoval.
\ tednu, ki se je končal «k*cembr;i, je bilo po-danega iz Kana>!e Združene države zi 1 -1-' milijonov dolarjev zlata. To zlato b i služilo za pokritje za . ezniških naročil.
Priziv ni zalegel
XKW OHLKAXS, Ui., dee. — Nedavno sta bila aretirana nemška podanika lian-Sehakow in Ernest Kulirig, ker sta fotografirala utnlbe Panamskega Icanala. 'So iisče ju je obsoililo na dve leti ječe zaradi špijonaže. J'rot i raz-sla se pritožila, t«»da . i i zivno sodišče je pritožbo :.a-vrnilo.
NEMČIJA BO BLOKIRALA
ANGLIJO
BERLIN, Nemčija, 2. jan, — Nemčija je naznanila, da bo popolnoma iu od vseh strani blokirala angleške otoke. Xem •i priznavajo, da do sedaj m bilo mogoče odrezati angleški zapadnih in severnih pristanišč in je jAngiija skozi nje mogla dobivati vojaške zaloge iz Amerike in svojih domini-jev.
V ta namen je Nemčija pričela graditi celo brodovje majhnih podmornic po 150 ton.
Smith proti 3. terminu
Bivši newyorski governer nima zaenkrat nobenih političnih načrtov. — Radoveden je, kakšna bo platforma demokratične stranke.
IJivši newyorski governer Alfred E. Smith je praznoval v -oboio svoj <><>. roj-tni dan. < asiidva rjein je go\'oril o poli-itiki ter dejal, da se je sedanja administracija poj^dnoina odtujila strankinemu programu izza lela liKIJ, da je politika Xew heala komuni-tičnega i/.-\ora in tla dva uradna termina slehernemu človeku popolnoma zadost ujeta.
Smith je rekel, da zaenkrat nima nobenih političnih načrtov' iu bo počakal, kakšno platformo bo sprejela demokratična naro-iua konvencija.
— l e bo platforma na vse pretege hvalila New Deal, — je rekel. — bo skrajni čas poseči vmes.
Na vprašanje, kakšno platformo bi <i želel, je odvrnil-— Lažje je povedati, kakšne si ne želim. Xe bom tajil, da je i Xew !K*al marsikaj dobrega storil, toda njegov cilj je iz-
prciueniti ameriško vladno obliko.
Na vprašanje, kaj ml-ii o tretjem pre<lsediiikc/.'ctn terminu, je odvrnil, da sta za v>a kega človeka dva termina dovolj. To je nepi-ana določba naše ustave. Roose\elt in t'oolioge se nista zavzemala za tretji termin, dasi nista bila 1 po osem let v uradu.
Svoj pogovor s časnikarji je zaključil hiši newyorski go-j verner s pripotnobo: — Seda nja administracija je izdala j nešteto odredb. Toda če na- . i tančno premislimo, so skoro J vse te odredbe le posku-i.
Novi amer. poslanik
BERLIN, Nemčija, 30. <lee. ,— Tukaj so se razširile govorice, da bo imenovan za novega poslanika v Nemčiji Bre ckinride Long, ki je svoječasno zastopal Združene države pri «italijanski vladi.
ggliSl »ODDP« H«w Yoli	Tuesday, January 2, 1 940__ST/VITONE {YUGOSLAV) DAILY
———»
"GLAS NARODA"
(TOltl Or TUB FKOFlfl)
OWMd Ud froMlshrt ft7 ■LOfKNIC PCRI.1SWING COMPANY (A Corporation)
mak Stkaor. PrnMrnt	J. Lop*«, 0m.
rimcm of boaUMM tbo corporatlos ud tddNMM of Above officer«:
WEST ltth STREET	NEW YOKE. N. X.
47th Year
—------- ■-»--- _— i i -
IMBUED EYEK1 DAT EXCEPT BDNDAI8 AJfD HOLXDATS
I______Adwawwt oo Apwat
Co celo .«U> reijo Hat m AmtQco £• New York at t«io Mo ..	«7 00
ta Kiud« .............flAO b pol Ma ............fS.BG
«a po! l«£a ................98.00 Z* Inoamatro aa ealo lato ..	$7.00
U «*rt lota--------HJG 'So pol leta ................fUO
..... —-— ■ _■--—--- _- i—.
"OLA8 NABODr IZRAJA T8AEI DAN IZVZEMA! NHDHLJ tl
PRAZNIKOV
fiLAE NARODA", lit WW lStk STREET, NEW YORK* N. Y.
TELEPHONE: CHeMca t—ISA)
POMAGAJTE
nam IZBOLJŠATI LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
DELOVNI CAS
Po mnenju ^o^podarst veni ko v in '-ocijalnih politikov ,i<- dolgost delovnega dne merilo siH-ijaliuM^a napredka.
S«- pred par dc-etlct ji je bilo dvanajst — oziroma šti-r.nnj>turni delovnik povsem umeven pojav. Proti njemu so1 nastopili delavski voditelji in na tej podlagi zgradili svoje « l»N»/U* napram vladajočemu si-teinu. Za »«410111^1 napre- I k k -o -matrali, ko je 1 ► i 1 po nekaterih deželah po-tavno uveljavljen dvanajst-, deset- in .slednjič oscinurni delovnik.
Xa najboljšem slališču <o danes tisti ameriški delavci, ki itelnjo po trideset ur na teden.
Xapaeiio bi 'hilo seveda govoriti o napredku v socialnem razvoju, kajti ta razmeroma kratki delovni teden so ' prvi vr>ti izposlovale strokovne unije Ameriške delavske oi-anizaeij«., čijil« .namen je hil delo tako porazdeliti, da hi i nelo čim večje število delavcev za>lužek. <"c lii tega ne bilo, l'i še lane> predstavljal štiridesctnrni delovni teden najkrajši delovni eaS.
Kako zelo je delovni čas odvisen od potreh, ki jih ima la ali ona dežela, nam nudi najboljši primer Nemčija, kjer le hil takoj po izbruhu vojne podaljšan delovnik na deset, dvanajst ali pa še več ur.
Xeoziraje na sklep mednarodnega kongresa jo dali«- sleherni narod pri-iljen problem delovnega časa tako rediti, da bo rešitev odgovarjala njegovim potrebam.
»Slieen razvoj nam je mogočo opažati \ Franeiji, Angliji in eel o v nevtralni Italiji.
te pošlje dežela »totisoee in stotisoee delazmožnili mož v strelne jarke, morajo pač delavci za fronto vršiti delo namesto njih. t e ne zadostuje osem ur, so prisiljeni delati ali deset ali več ur <lnevno.	j
Kakor sleherna država v sedanjem času, ima tudi Ame-' lika mobilizacijski načrt, ki bo v slučaju potrebe uveljavljen. Dvomljivo je, da bi bil po tem načrtu delavcem zajamčen se-ttaj obstoječi osem urni delovnik.
Mednarodna uravnava delavnega časa mora veljati v! normalnih časih za zaželjen cilj, ker je mogoče edinole na ta način o-novati temelj produkcije, ki izloča vsak "dumping" ter ustvarja podlago za zdravo konkurenco.
Ako so vojskujoče >e države prisiljene podaljšat i delov-li čas, ni to še znamenje nazadovanja. To je več ali manj vojna odredba, ki -e ji mora delavstvo podrediti, da se ne pojavi v vojni industriji zastoj.
Vojne hujskače smatrajo ameriški delavci za svoje najhujše nasprotnike. Ameriški delavec namreč prav dobro ve, kaj ira čaka, če bi se dežela zapletla v vojno.
Onstran morja...
ROMUNSKA SE BO BRANILA
< JOXKTAXZA, Romunska, l!. jan. — Romunski ministrski predsednik (»rigorij Tata resen je izjavil, da se bo Romunska bojevala in bo braniki Besa rabijo in Bnkovino, ki mejita na Rusijo. Tatarescu, ki je govoril ob navzočnosti kralja Karo-!a pred mornarji, je rekel, «da ste se po svetovni vojni odločili Bukovina in Besarabija, da ste združeni z Romunsko in da sc bodo za obe deželi Romanci bojevali do zadnjega moža.
Tatareseu je prvi romunski diplomat, ki je omenil Bnkovino, vsled česar tuji diplomat i sklepajo, da je Tatareseu s t eni izrazil svoje mnenje, da Rusija ne bo zahtevala samo Besarabijo, temveč tudi Bnkovino, ki ima mnogo ukrajinskega prebivalstva.
Finci so dali Romuncem pogum
Pred nekaj meseci je Romunska odpoklicala svoje vojaštvo iz Besa rabi je in vlada je izjavila, da Besarabije ni mogoče hraniti. Ako bi Rusija vpadla v Besarabijo, tedaj bi Romunska postavila svojo fronto ob reki Prutu. Ker pa se Finci hrabro hranijo proti Rusom, je romunska vlada zopet poslala vjaštvo iv Besarabijo, ker je prepričana, da se more armada braniti pred rusko armado.
Tatareseu je tudi zatrdil, da se bo Romunska borila tudi proti Madžarski, ako bi od nje zahtevala Transilvanije.
Izplačevanje starostnih pokojnin
\ mesecu januarju novega j leia bo začela federalna vlada j izplačevali mesečne pokojnine na podlagi zakona za socijalno varnost. Pohužni uradi v Vsakem kraju šjrom dežele že spre jemaj«) prošnje > .-t rani ljudi. !:» so Im ]ei stari ali več. kakor tudi s sirani «1 niirili vpravičencev. Kakor se pričakuje. ho tekom 'eta l!»4n pri h tiari o !MH|.(NKI \ poko jenih de-j lavcev, ipo-ta? nih žen, odv isnih i staršev. v lov in nedoletiiih o-trok dobivalo mesečna plačila. Tu lako milijoni, nabrani o I vlade za -ocijaluo varnost, začeli bodo iti nazaj v cirknla cijo v obliki mesečnih poko j-j iiin.
I
"Primerna" zavarovalna plačila.
»Mesečna pačila za zavaro-' vane delavce -sitai«'. ki nehajo! delati |m» Maro-ti <m let. se uradno nazivajo "primerna" da se razlikujejo od plačil za i thnge člane družin zavarovanih delavcev. Teli prošenj bo seveda največ.	mesečna
plačilu, do katerih s<( drugi i člani družine vpravičeni, r-o itak odvisna od zneska primer nih plačil. Kolikor kdo dobi j va na mesec, je odvisno od po-i vprečnMi mesečnih meztl, ki jih l>osamezni delavec zaslužil do časa, ko gre v pokoj. Po prvotnem zakonu za socijalno varnost edino merilo za pokojnike je .bil skupni znesek zasluženih mezd. ki so bile prijavljene. Zakon je bil nedavno spremenjen in je bilo ustanovljeno novo merilo, ki je mnogo v korirt slabše 'plačanim delavcem. Po "prvotnem programu bi bila znašala povprečna pokojnina $li5. Sedaj pa >e pričakuje, ida povprena pokojnina bo znašala leta 1!U0 kar na mesec/-
!Xa primer: Recimo, da John Tratnik, tekstilni delavec, doseže dne r>. jamiarja 1 > starost f»r> let in želi iti v pokoj. Bil je resno zaposlen od leta 19."W» (ko je socijalna varnost stopila v veljavo) in dobival je plačo na mesec. V znrislu zakonitega merila oziroma for-mlule se tako-le izračuna, koli-, ko bo znašala njegova incseč-i na pokojnina: 40 o 1st. od prvih -oO povprei"'ue menečne plače,' kar je $20; k temu se doda 10 j odst. od ^»ovprečne plače čez $50, namreč $lu, kar je $1. K temu skupnemu znesku od $21 se doda povišek od 1 odst. za vsako leto zavarovanja, v katerem je zaslužil vsaj $200. Ker Tratnik je 'bil zavarovan od leta 19:?G, prihajajo torej v pošt«»v 3 zavarovalna leta Kn odst. <xl $21 je $0.21, trikrat toliko je $0.f>n. Torej Tratni-kova mesečna pokojnina bo znašala $21 .(>.!.
Zak(»n, kakor j«' bil spremenjen. .pa določa (plačila tudi za družino zavarovanega. Ako John Tratnik ima ženo. ki je <>.") ali v<*<"- let stara, ona utegne dobivati mesečna plačila, ki znašajo 50 odst. od moževe primer, pokojnine, torej $10.K1. \ takem slučaju kupna pokojnina za Tratnika in njegovo ženo bo znašala $:»2.44.
Nadalje vsak odvisni otrok vpokojeiiega delavca more dobivati mesečna plačila do starosti 1(» let ali pa IS let. ako redno pohaja v šolo. Recimo, da John Tratnik. ko se vpoko-ji. ima ženo. ki je -še 1« 50 let stara ali da njegova dva otro-
. BOLEČINE V KITAH t NAGLO ODSTRAIUENE
Nikar po nepotrebnem ne prenašajte bolečin v kitah. Na tisoče ljudi je bilo nepričakovano rešenih revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in 2gibih s pri prostim drgnjenjem s Pain-Ezpeller-jem. To nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do sedaj je že bilo prodanih nad 17 mlljonov steklenic. I Kupite Pain-Expeller. Zahtevajte Pain-Ezpeller s »drom na iteklenici. j
j ka sta 10 ozironva 12 let stara. V takem slučaju Tratnikova žena m* bo dobivala dodatne pokojnine, dokler ne ho (»."> let stara. Pač pa bo vsak otrok dobival po $10.*1 na niivcc. Torej, dokler otroka lie \/.rasteta, bo Tratnikova družina (dobivala skupno penzijo 4I1.25 j tolarjev. IN> prejšnjem' zako-juu Tratnik ne bi dobival nika j ke pokojnine, ker skupne me-i '.de od leta liKJfi naprej n«- bi bile znašale predpisanega mi-
ninmma. \"se, kar bi bil dc»bi-val, bi bilo enkratno plačilo od približno $7">.oit..
\"Z»»mimo drug primer: I *«• -cimo, da j<* kdo zaslužil $150 na mesec in je bil zavarovan .» !et. Ako je samec, bo njegova n všečna iM»kojnina znašala $.'11.50 ako pa ima po--tarno ž«-no, $47.25. Ako ima nedoletne otroke. I>«» v<ak o t rok -dobival dodatnih $15.75 na mesec.
Ker pokojnina ra^e z leti cavaiovanja. bodo pokojnine v hfxh»čuoisli še večje. Recimo, da se v liodečiiosti kdo vpoko .ji po 'Jo letih za\'arovanja »i tla je povprečni /as|už<-k zna •šaT $150 na mesec. Tedaj, ako je samec, bo dobival $.'i0. ako pa ima ženo $55.50. po 40 letih zavarovanja, pa bo lobival *42 na tiv-cc. ako je samec in na mesec, ako je oženieii. Ako ima otroke, seveda toliko več.
Zn, vdove, p^^+o^ke in odvisne starše.
Knreinen ieni zakon tmli do-loč;1 pokojnine za vdove po delavcih, ki umrejo po 31. dec. 1939. V;dova bo flobivala tri četrtine moževe primerne po-koinine. Običa»no -se pokojnine bodo izplačevale le vdovam ki so več kot 05 let stare, ali tudi onim, ki so manj r-tare, ako imajo v svoji oskrbi nedoletne otroke po uokoinem možu. Otroci pa bodo dobivali isti znesek, ki bi i»a dobivali, da je oče živ. Ako ni vdove ali otrok, tudi odvisni starši dobiva »o i>e"ziio 50 od-t. <rd tega, kar bi delavec; dobival.
ELEKTRIČNE STROJNE PUŠKE.
V sedanji vojni uporabljajo Francozi in Nemci v nalašč zato zgrajenih betonskih zakloniščih električ. r-trojnice, ki jih lah'ko sprožijo po električni ni kablu iz večjih in bolj zadaj ležečih zaklonišč. Klekt-rične strojnice funkcionirajo brez spremnega osebja, doklej- ne izslii'lijo celega traka patron. Šele potem se mora priplazili do njih vojak, da jih zopet nabaše. Strojnico pod utrdbami Siogfriedove in Maginotove linije nameščene tako. da obvladajo s .svojimi sttreli vsak kvadratni meter pred utrjeno linijo, ki je zasedena po francoskih, odnos no nemških vojakih. .
NAZNANILO ~
PRVO POSILJATEV SMO RAVNOKAR PREJELI IZ
JUGOSLAVIJE
Krasno izdelanih COPAT, ročno tkane iz mehke vo'ne in mehkega usnja, gorke in komodne; s a ni o rdeče barve. —• Zelo pripravne za darila.
Za vse natančnejše tozadevne informacije glede cene itd., se obrnite pismeno na znanega rojaka: Mr. ANTHONY SVET
SLAVIA TRADING CO
1265 Broadway 1 New York, N. Y.
Denarne pošiljat ve
j i Denarna nakazila iz-1 j vršujemo točne in zanesljivo po dnevnem kurru.
V ITALIJO
i i/ S 6.00....... Lir 100 :
: 11-85 ........ " 200
17.50 ........ " 300
: 28.00 ...... » 500 :
i j 5G.00 ........ " 1000 ■
t _____ !
----
j K KI C SK n:\i; SK1IAJ HITliC j Mi:.NJA.;o Si» .N \ V Ml »K>"K CF
M: f« »1»vu/'.:\i: scukmkmiu
I;,	com am i»ou	i i
•1 .
j M JNH ."NAKAZILA IZVKfl'.
ŠJhMO 1M> C Alti.K I.KTTEfi V » V ZA PKlSTIMItlNU $1__ jj;
SLOV E N I C J PUBLISHING ! j COMPANY:
'TKAVKI IHKr.AD [j ŽU 1Mb ST, NEW VOKK j |
Finska
Fin-kn it i M > 1 IM.mii c,.|(1
ni-koliku večja kol I'oljska in n«eri	k vadi. km, i« la i
pnibi val-t va nima ni"i -liri milijone. < ly.e.nilj<« v^r-i..«.m« j pura^eenu z uo/.dovi di-Wciia naj tudi pokrit«« /. jezeri. Je/.i-r je| <»kr<»ir M;<> > pnv i-in«« <»kr<»u 4.~».<MM) k\-. km. \'<*'"-ja me>ta j 11 -inki <2.")<MMtu prebival-i cev) Turku ;ili A bo 1 7(1.«» >1 > j T;impere (iln.iMMi), Vipui a!i i Vtborir H»«mmmi). Was, c;t». '"><>). (hi hi ali Fb-nbor^ <::n UIMI). Knopio (."»(MMMl). I'li'bi-
valstvo >e večinoma živi od ri-1 bištva, živinoieje in uozlar ' >tva. Finci največ uvažaj«» /.i-j to, kovinske predmete, \oln«»,. vozila in petrolej. Izvažajo p:» t«' S11 e izdelke. p;'pil". celulozo ' i n nin-lo. N jihov a I' u<»\ -ka mornarica >{< je okroi; ."»ikihI ladij - < It H M MM) touaže. /.<•«/. nic ima samo »Jimih km. e« -t .".n tisoč km. Po veri i«- prebivalstvo v pretežni večini i»ri>i.»--tanske veroizpovedi. Katoli-j čanov j<- komaj >'
Finska ima veliko preii-klnst. 1 Za .-vojo neodvi>no-i jr 1m>-| rila mnoiio stoletij, j<> veliko krat izunbila pa zop«-t o-voji la. LjuV-tvo je "ntel'ui-ntno, Icl o v ?io in miroljuliim. Toda v -borbi za in-od\i-no-t -\oj<-Zemlje >0 Finei poznani kot izredno hrabri vojaki. A >po mini: j«- njihova junaška bor ba proti -ovjet-kim četam pred j 21 b-ti. ko jili j«- v«« I" i/.redno | nadarjeni genera 1 Mairierln-im prav	ki tudi >e se«laj -'oji
na čelu t'in-ke voj-ke. j iManiieiheim j«- z idnjih !«■ .
tih zelo >motrno \ e/bal i'i iz
I	1
r 7T71	" ' ., k hI
19	— 4011
—■	, ..... _ ;	7 Ti 8
B	I	-' 9
— : J SLOVENSKO i
AMER1KANSKI	.ji^WB
I V0\ F D A R^L^T^vi
..........m^f^^r '"ZA
I ^	1
I	.	—r—!g
%-tft0^""	'v	j isos.,.,^ mi
^j-iij c o	ŠMfSft	fiifl
Ha centov S-:, -J53	>»-j 'i' KSm s I, k a ,.> ■ -SM
M	■■ :	r:±i :'<,. 'I ^^ 9H
Peter Zgaga
\ list u >ein čital, da -ta pra t znovala \ Barbertonu. Ohio, moj prijatelj Joe X'idert^ar in iijenma -oproda peiindvaj^eto ' > olih'tnieo	poroke.	I
Kol -«'in razvidel iz zahvale,' je bil na proslavi ve- -do\en-ki : 1 iarl>erton, in iz družili kra i je v >(» prišii rojaki pt»č;»<1'i jiibiianla.
.loe nima uobi*iiei*a -ovraž- .1 nika, prijateljev pa na iiiet. k. | lie s.,mo med našimi rojaki, pač pa tudi med ljudmi dni- !> i:ili nalodo . Zelo mlad je pri-;, se! \ Am.-ril.o. pa na /.lie te 1 mu :>ol.-yf Amerikaustva veiino i
PESMARICA "Glasbene Matice"
I redil dr. .losip < erin
Stane samo S2. —
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi /a mo>ki zbor. P<'smariea \ -ebuje !'».'! pe-mi. I)oi»i 1 »• j«► v Knjigarni Slovenie l'ub-li.shin^ < 'o.,	\V. l^th
i Stre.-1. \Y\v Vork. X.
popoinjeval i'iiisko armado.:
Plerej polijein.hno j<- 1 -ko je-, 1 a I s t \ 1 >. k -e j.- v zadnjih : h mo le 1 niziraio. I >el 1'in-kili tal je lo!ira<-enn izv rn.	'
il'onior-ke -) .!• -d \. da majhne. Finci in. jo Iveoba : 1 i križarki. st i 1' po Imo: aiei» iin L'4 manjših enot. \'e .i ,i pa l»i tudi 'a mornarica /;.>. d i <' 1 e no \ 1 e obali. ^ ' pre i : ; i iz\ ' -t o kritje, um- !a p ' -h-:jai; \ p 11 - j e V. — e \ c 11 a	•»
y.:\ 1I1 ra 111,'110.
Finska ima -piosno \<»ja-\o
dolžno-i. Sn/b.-n; I o!.; t ■ j a eno leto. 1 'l -. I 1 \ ;| ni -e^a tiSo^tvo do ■ ta. d uua lezerva do «'»<>. leta. Finska vojna industrija more -anv kriti velik del vojnih potre'o Ačjn. scve la le za orož je ki ja rabi ]H'hota. Topnisivo mora uvažati iz inozenM »a. Mošt \ o
l"i ll-k'' vojske j.- ] ired\"s« li /.-
\ežl.ano za \0j. 0 pozimi. Iz-1 vr-liKi -o Finci izve/bani \ smučanju. \ 'primeru vojne; more Fin>ka 'i»oklicati pod o rož je do pMi.iiOn dobro izvež-banili mož.
\ išji davek na pijačo v Mehiki
MKX1CO (ITV. Mehika,
dec. Senat je dalle- skh'Ilil zvišati davek na alkoholne pi-1 jač«-. l'o mnenju -enalorjev se ; bo dalo na ta način prebival- i s t v o iiaju-pešiu-ji» pri.-iliti k t „boI j zmernem uživanju vina in; žiranjji.
tudi -vojc -io\"i'j|.-t v o poudarja.
Xjeirova žena in on -tM lepo vzirojila s\oje otroke in ~ta nanje lahko ponosna.
Srebrna poroka j •	dru-
ui mejnik \ iijunen ■ ■«■.,,, neiu in zadovoljnem življenju.
Iskreno jima žciim d<»čakaii še zlate in deinautn • poroke \ knimi otrok, \ nnko in »iobrih pi ijaleljev.
\ liarbeitonu in »koliei ž i zdrav rod lžaiie<-v, Xolraii.j e«-v ill Kraševecv. li -r» vajeni u - p« • -11 o prevedriti v-ak živ Ijejjski vihar.
1 asopi-j«, j,. ,»v. ,-llo p(,ro-ealo o priplavali /. novoletno praznovanje v X>\v V or k it. Hotelirji, re-tavrat rji in -a luna 1 ji delajo v ten ča-u <tra-llovile dobičke.	nekaterih
pro-torih je 1 reba ^imo za -e dež plačati pi-t dol,\rjev. V«-čer j n ji- sedem dola rev ali
brez pijaer -»»veda. Xapl-J nik žirauja ju»* iaj.. . po do larju, -tekleliiea iz j>00 k na pra vijeneira "šainp;iiije,i " v I ja najmanj pet na j-t dola rjev.
(I od be. . . » legali t in ob .»ke ... biseri, dema'nti . . . I»a/iura-iio-t, .lobra v ol ja, Ve»<-|; , poV-od.
1'oda pogleda na \-e io je človek v Xe\\ V 1.1 rk 11 kolikor in. liko vajen. Pravo komedijo j" mogočo opazovati iiovcua b-ta dan ob štiiih ali petih zju raj. 1 oda opazovalec mora biti trezen in dobro prespan.
Z li -e mi. la me je pred tremi leti zanesla novoletnega jutra pol na vo^n 4'J. cesp. ia Hroa. ivv.i v ;i.
1'rijatelji. kar eni vioel. niso lii'i \» • Ziistopiiki takoim«--novaiie v i soke družbe, -aj sploh ljudje ni<o bili več. pač pa o-studne živali: po obnašanju, po ida-ovili. ki n jih miali 1/. sebf, in po hoj. če s, > sploll movrli hodit i.
Dasi -eni m; r>iče-a vajen, s»* mi j.* drhal sindila in uie š,-
dane- -tre-e. če -<• -poniUiMl
nan jo.
Večina nas ni na driurem dobičku-kot da smo za lett> starejši. brez izjeine. moški Iti ženske, dasi žjCli-ke večjidel te-ua nočejo priz lati, posebno tiste ne, ki -o -mre na I trinc.sul let.
Življenje moškega >e deli 1 troje razdobij.
V prvem razdobju posveča vso svoj pozornost jedi, v drugem ženskam, v tretjem p,i skrbi, kako ho zanži o jed prebavil.
liožična }»o-lani'*a pred-ed-uika Roo>evelta papežu, in i-menovanje auieriškcira poslanika pri Vatikanu sta douodl a prv ejfa l ei I; .
Iioo>e\el' in papež sj zares prizadevata Ustvariti trajni mir med narooi, in je upati, da bodo njima prizadevanja u-spešna.
Mus-olinijn s,, za malo ker s, j,. |\oos|>\elt mililo 1 je-s^a naravnost na papeža obrnil.
de/i i^a, toda te >V<»je j 'Z<» noče in ne sme naravnost »o-kazaii, pač pa skuša vzbulili \ javnosti vtis, * la se je v>, to zgodilo takorekoč po njegovih načrtih in da bo v prvi v -ii njegova za>lm;a, če bosta tioo->«'Vell in papež res kaj dosegla.
Po svojem obnašanju in irn_ Vorjellju je sličcll bolhi, k je korakala - slonom preko k»se-netra mostu.
In ko -ta bila -rečno ua <lru-ei stran, je bolha snmozave-t-110 vprašala:
Ali ste s|j;ali. ljudje božji. kako se je most tresel pod nama
"
• - -- - —
Tuea3ay, January 2, 1940

■t«, • ** M
SLOVENE (JUGOSLAV) 023EA
KAKI. K-L fiT ZIRW.KR:
NAČRTI NA VARNEM
i4K»ir čaka naj! Čakanje povzdigne razpoloženje!" jo zabrunda! Nils Banner, zakotni odvetnik v neki stranski
nrwyo:*ški ulici.
"Dama jo. dama. pa še lepa povrh!" je pripomnil njegov tajnik.
"'Potlej pa Še prav posebno; kar <d«*set niiiuit naj čaka!" je zini Banner in študiral dalje *v<»j časnik.
Xa<«nko deset minut kasneje je \*f topila Mis- Al ford. Vsaj tako ju je predstavila. Banner si jo ji? Mieodujoče ogledoval. Toliko lepite in toliko vonja v njegovi mračni sobi! Toda ni se iadal da ga je dama očarala. K strogim glasom je vprašal lepotieo. česa želi.
Sm.fbljajoča -e lepotica je v starinski stol i-edla -udobno, kolik« j je le mogla. Koketno je pnkrižala svoji vitki nožici in sjyvgovorily:
"Sinoči »-te imeli obiak, >fr. Banner." odvrni odvetnik.
4*Že, toda. slednji obisk j«' bil tako važen, veste, kam morim. Predsednik Cortbv je bil pri vas.**
Banner <e je začuden vzravnal.
4'Kaj veste o tem obi-ku?*' v<We, prav vse!** je amago-rlavno /,::žgolela dama.
Odvetnik se je za hip zme-del. Po tlej i»a je zatulil:
"Potlej -bi pač ne nadlegovala va<. Načrti me zanimajo popolnoma iz drugih vzrokov.**
Banner je »kočil. |>okonci. "Menite morda, da mi siro-nmšntMii odvetniku lahko lo-»ežete vse, š<* to nemara, d« bi izdal poslovno tajnost!"
Predsednik je zvit lisjak! Pravilno je sklepal. Živ knst ne bo ani' i', da ima ^ain predsednik Cortbv »veze z nekim Nilsom Bantierjen*. Kaj še, da bi we mu zdeli njegovi načrti pri njem važnet>i, kakor v jeklenih -hrambah njegove banke. H'oda, vedite, M i s« Peronov -e ne da preslepiti.** Banner j<* s široko razprtimi
očmi aastrmel v -svojo čudno gost jo.
"Peronny!" je dahnil, "gangstirka. **	✓
I44Živa od pet do glave.** se je nasmehnila lepotica. "Zdaj bova menda najin razgovor hitreje skončala. Koliko vam plača predhodnik za hramfbo papirjev T *' "*To vam nič mar.** *4Ponujam vam dvojno ceno. farno če smem. za hip pregledati načrte. Jamčim vam. da ne bom ničesar vzela, pa tudi prerisala ne.**
144 Žal mi je. Poštenjak sem in pogodba s stranko mi je sveta.**
•"Trojno ceno,** je vabljivo fx>nujala gangstirka.
ta, zidaj v drugi predal, kako je brskala po iblagajni in stikala v miznici za načrti.
I 'Morda m|i dovolite, da spet pobe.-i m rbke. Prav gotovo vas pri vašem lovu ne bom oviral,** He je norčeva' Banner.
Končala sem — in brez uspeha. Dobro ste skrili listine.**
iLepotici je spet ljubek nasmešek razjasnil obraz. Samokres je vtaknila nazaj v torbico. ,
44 Ali sem vas hudo prestrašila, dragi .gospod Banner.** je sočutno vprašala.
"Se malo ne. Zmerom sem rad dobre volje.**
"Meni jetpa do boljšega pla-
1HKW0VS0D
DARILNE POSILJATYE
v Jugoslavijo
100 Dinar.---$ 2.50
200 Dinar.---$ 4.75
300 Dinar. —--$ 6.80
500 Dinar.---$10.75
1000 Dinar.---$21.—
2000 Dinar.---$41.50
lARAftl RAZMER V EVROPI so bile naše sven-ca denarne pošiljatve v Jugoslavijo začasno prekinjene. Sedaj pa smo dobili novo zveso, po kateri je mop»ee našim rojakom vztreti In denar varno pošiljati. Vendar je bila nam povišana eena, ker so stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje.
Opozarjamo tudi, da se sem in tam more kaka poSitjatev zaradi evropskih razau-r zakasniti.
ZA NUJNO POŠILJATE V POSLUŽITE SE "GABI.K ORDER". — DOPLAČATI JE TRERA $L— ZA VSAKO POŠILJATE V V JUGOSLAVIJO
4Nikar-se ne trudite.** jo je čila. Po naročilu svojega šefa- predjednika Cortbvja, vam izročam za zvesto hranrtbo njegovih načrtov <1 vojno plačilo,' hkrati vam pa predani Izvirno listine. Do te preskušnje so bili namreč v moji lasti. Kje imate načrte. Mr. Banner!*'
Banner je ma lee negotovo okleval. Toda Miss Alford mu je brž .prepodila pomisleke.
44Na besedo mi laliko verjamete, dragi »prijatelj. V zapečatenem ovitku so s? m i stari časniki. Prepričajte se, prosim.**
*4Potlej vaw moram že prositi. da vstanete." je dejal Banner in potegnil izpod sedala pri stolu za obiske zapečateni ovitek. Ko g;* je še nekam nezaupno odpiral in zdajci sprevidel, da lepa da-ma ni
zavrnil Banner in se spet zatopil v časnik.
Tedaj je lojiotica vstala, stopila k Bannerjn in dve nežni ročici -sta ga objeli okoli vratu. Zapeljiv gla-ek mu je šepetal na uho:
44 Midva. Nils, »bi vendar lahko tako le|>o vzajemno delala, ako pametno uporabiva predsednikove načrte. Tdari v mojo delnico — in najin dogovor drži. (\*7. mesec <1 ni si zasluživa tistih dvajset tisoč dolarjev.**
(Banner se je prav počasi iz-vil iz njenega objeli ki. Nerodno je vfttal.
"Ne, po nolveni ceni.** Ko se je pa obrnil, je uzrl cev srmokrcsa -preteče namer-
jeno nase k
lo	.	I lagala. V njem so »bili samo
'Ako s pametjo ne gre, pa ^^ fwniki
naj krogla spregovori. Dvij
nite roke kvišku. Zdaj mi pa povejte, kam *te skrili načrte!*'
Trd in leden je bil njen glas.
Toila Banner se je samo v zadreyi nasmehnil.
''"Kakšnega mlajšega tovariši! bi menda že pretentali, mene ne več. Taka reč mi navdahne kvečjemu doliro vo-Ijo.*'
Kabaval <e je. ko je opazoval lepotico, kako je s svojimi Mpretnimi .prsti segala zdaj v
SLOVENIC PUBLISHING CO.
:: : POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street, New York
m
DVA NOVA VAŽNA PREKOPA.
Neslavno so izročili prometu kanal Adolfa Hitlerja ki je vezal industrijsko področje Zgornje Šlezije s kraji ob reki <Ml i. Prekop bo,rabil za cenejši prevoz železa in premoga. Letna kapaciteta novega prekopa bo štiri milijone ton. Kanal so kopali šest let. Zaposlenih je bilo Štiri tisoč delavcev, ki -o za-lužili štiri in pol milijona mark.
Prav tako je l>il izvršen začetek del za prekop med Odro in Dunavom. Ta kanal bo velikega pomena za prevažanje premoga iz zgornj«*šIezke^a industrijskega področja na evropski jugovzhod. Ta prekop lw>, kadar bo dovršen, bistveni sestavni de! kanalskega omrežja. ki veže Baltiško morje z jugovzhodno Kvroj»o. zlasti z Balkanom. Kanal bo imel priključek na Dunav, na Dunaju ter bo meril v dolžino km. Najvišja točka tega prekopa bo imela okoli 2<>0 m nadmorske višine.
MEHKO VEZANE KNJIGE
t^azp rodaja
KNJIG
Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmal«t iztekla.
5f|B
knjig)! JH
! za ^JE
MBm
Mirovni pogoji a ngleške delavske stranke
Pred dnevi je javno govoril v Londoru (jarlameutarni šef angleške delavske stranke, major Attlee in je določil j>o-goje za mir, kakor jih ima v mislih angleško delavstvo.
»Z veliko skrbnostjo je vtak nil ovitek z izvirnimi listinami i Kdor ]>od serial o, hkratu »pa je iztegnil roko in smehljaje se segel po 'ponujenih 'bankovcih.
44Zdaj mi pa .še povejte, kdo jn (|a <e ste res!** je prosil skrivnostno obiskovalko.
44Virginia Corrblv in menda boste vsaj vi lahko prepričali mojega očeta, da sem vendar pridna igralka.**
u4Prav igotovo!'* je vzkliknil Banner in je spremil lepo gostjo do vrat.
Potlej je stopil k telefonu iu
je
Prvi i|H)goj za sklenitev miru, je izjavil major Attlee, je izprememba režima v Berlinu. Glavni ]M>goj za ureditev vseh gospodarskih in ]>olitič-nih vprašanj v Kvropi je neur-Aka vlada, ki bo uživala zau-|Minje vsega sveta in nemški narod sam naj ni izvoli tako vlado in izpolni prvj pogoj za pričetek mirovnih pogajanj zahteva, naj »e sklen«
teto za ns|M'šno intervencijo v vseli sporih.
Četrti pogoj za sklenitev mini je izjavil major Attlee. je | ustvaritev mednarodne vojske, ki bi nastopila .proti morebitnemu napadalcu.
Namesto da bi narodi in države v Evropi vzdrževali velike narodne vojske, je treba ustvariti mednarodno, dobro organizirano vojsko, ki bi predstavljala tako vojaško si-Jo. da bi se ji ne upal nihče zo-perstavljati.
Posamezni narodi naj imajo svoje oborožene ediniee, toda . njih vojna moč naj bi bila naj
-Mi - Najboljši prijatelj	^jj
j]| vostreti vam je: .
»SLOVENSKA N^QBNA| | .POKORNA fcTA l
||f BRATSKA, DELAVSKA M
• H PODPORNA USTANOVA J
S Sprejema inožke in ženske v »letih od ii| H 16. do 5D, in Otroke do \ 6j leta starosti. . |
^CL^STVO: 52,000	I
I	PRBMQ2ENJE: $8,000,000.00 |
B Za ožje informacije glede ^zavarbv«nja , ( B vprašajte lokalnega tajniki druStva SNPj M
Glavni stan:
p ,■premislekom obrnil številke.
*4Kolifco ste rekli včeraj? Ti-•soč dolarjev? Hm. Pravkar sem dobil izvii-ne načrte. l)a, kadar hočete, si jih lahko ogledate. Toda stvar je kočljiva in nevarna. Zato se rajši pogodiva za dva tisočaka. Drži? NVf, »prav! Taka reč me spravi res v dobro voljo.**
takšna, da bi zadostovala ravno za notranjo intervencijo. čo bi izkazala potrebna. Vrhu tega bi bile male
mir za vsako ceno, je r-ovraž- i nian.T^:l nik miril. Dejstvo, da je Rusija zdaj v zv«>y.i z napadalcem.
je polastila Poljske, ne spremeni glavnega problema, ki ga nvorc človeštvu rešiti ']H» tej vojni.
Drugi pogoj za sklenitev miru jc obnovitev svobode na i
Poljskem in v češkoslovaški.i , „	. .	... ..
Ar . k.,r .	.	končan: vojni. C >h zaključku
Major Attlee zahteva, naj se!' .	.
obnovi demokratska vlada n:t
narodu«' vojske 1 vodstvom iu kontrolo mc lnarodiicga ire-ncialnega št; ha.
Tako -i predstavlja predstavnik angleškega delavstva pogoje za.trajen mir v Evropi
Poljskem in v Ceško-lovaški in fdcer nr.j si jo svobodno izvolita oba naroda sama.
VOJNA V VELIKEM * M&AZU.
V ozemlje7 Pečonge vlada ta čas strašna zima, ki je v zadnjih nočeh onemogočila vse vojne akiqije. Tako Rusi, kakor Finci se morajo zadovoljiti samo s ten*, da utrjujejo svoje postojanke. Ru-ske čete delajo to kakšnih 40 km severno od luke Pečenge (Petsa mo), medtem ko, stoje finske čete neposredno zunaj mesta. Med obema nasprotnikoma je dežela brez gospodarja, ki se razprostira 36 knj d^lee. , Gre za kameni to ozeitilje, ki je ta čas pokrito s snegom in ledom.
Finske -sile proučujejo iniciativo, kakor vodno, Rusom, kajti obraintba jim prinaša več koristi. V doglecfnem času pa Skoraj ni računati z večjimi ruskimi ofenzivami, ker onemogoča mraz 20 stopinj pod ničlo tako letalstvu, kakor pehoti, topništvu in oklofpnim vozilom operacije. Poročajo, dh dovoz ruskim četam zelo za-Ktaja. «Že več dni niso /prej&le niti municije niti živil..
. - .r ' , .
Tretji pogoj za mir je evropska federacija. Evropa se mora pretvoriti v federativno zajednico vseh evropskih držav in narodov ali pa bo propadla. Ustvaritev take federacije pa je mogoča samo pod pogojem, da v mirovni j»ogod-bi ne bo klavzul o revanši, maščevanju, kaznovanju in i>oko-ri. Nemčija mora opustiti idejo o ^voji resni nadvrodnosti. Xemcija mora prepustiti Avstrijcem svolnxlno roko glede svoje usode v bodočnosti. Pravico o samoodločbi morajo dati tudi Angleži Afričanom in Hindom. Vsa -sporna vprašanja naj reši od vseh priznano federativno razsodišče, katero naj bi 'imelo zadostno avtori-
BLA2NIK0VA
Prati ka
za leto 1940
Cena^Sc
4 poitnmo vreil
"Glas Naroda"
216 Wmt 18th StitM . Hew 'iork, K. T.
-vojejja srovora je major Attlee •poudaril, da bi nannlili ne|»o-pravljivo napako, če bi hoteli v Evropi po.tej vojni znova začrtati stare meje.
KONJSKE BORBE NA ISLANDU.
<Konj»-kc ltorhe mi bile prej na Ishindli zelo priljiviiljemv 1'red bonbo so konje v«*dno razdražili, da so naskočili drug dragega na zadnjih nogah iti se spoprijemali razkačeni tako, da so jim tekle pene iz gobcev. Pri vsakem konju je stal mož z bičem, ki je silil konja k naučeni l»orbi ali pa je razjarjene konje razganjal. Včasih je tudi pomagal z bičem svojemu konju in .pretepal napadalca, tako da je nastalo med gledalci razburjenje in ogorčenje. Za vsakoletne borbe so krmili najlepše in najmočnejše žreliee. ki so znali dobro gristi in brcati. Da bi žrebce še bolj razdražili, so vodili k njim kobile. Tako >o postali žrebci šo srditejši.
^Večkrat je nastala borba na življenje in smrt. Konji -o irrizli in brcali dokler eden ni padel, ko s,, mu j«, nasprotnik zagrizel- v vrat. ali pa ga je poteptal s kopiti šibkejši žrebce ki s o je kmalu prepričal o ostrih nasprotnikovih zobeh se je obrnil in uporabil kopita.
2. Bdgrajskl Bfcrr (V it o J Jelene) 6 Burska Vojska
7. Cvetke	(H. Majar)
9.	Drurk je pravil fJnlij Slaiwak)
10.	Devtea Orleanska
11.	Dve sliki	tKsaver Meftko)
12.	l)ulio\ ni boj (Lovrvuc- SsuiioU)
14.	Fra Diavolo
15.	Fran Baron Trenk
(lijuro 1'aiidiirie)
18.	Humoreske, Groteske in Satira
< \zot in Te ffl >
19.	Korejska Brata, črtira iz nisij^ nor v Koreji (Joset Spillman)
21.	Mesija	S9,I)i. Jeglič)
22.	Mladiaa Srcem. iK»vc*sti Ta mladino	(Ksavor Me*ko>
24. Maron, k rižanski deček t Uba-
28.	Oli 50-Let ni ei dr. Janeza Ev. Kreka
29.	Paniki Zlatar
30.	Tatria. Povest U Irske jnnaSk«
dobe	(II- Fed»»rer>
31.	Paberki Iz Roža (Ivan Albreht)
i32. Popotniki, novele in rrtiee
(jJilan Pugt-lj • i Poii^alee
j 34. Prailjire	(II. Majar)
33. Pravljlee in pripovwike u ul* ditto	(S. Košuinik)
3«. Povesti in Slike (Ksarer Meško)
37.	Ptire Selivke	iTaK«»reJ
38.	Pra-ki Judek	(Josip Volcl
■ 10. Praprečanove Zgodbe, Poveati (Anton Straiarj
<3. Prekinjanje iiidiiaiiskih misij*. t»arj«av	• Jo.-ef Spillman)
4*. Kdera in b*-la vrtnira
(Anton II iionder)
!■>.	Rcvolnrija na Portugalskem
46.	Sisto s Šesto	<H. Federer)
1 48.	Spisi Krištufa ^ratda
I!).	&tm!rnt naj l>o < s. Finžgar)
5v.	Snneški tmalid (S. KoSutnlk)
.»2.	Si rta No t bursa
53. Tri Indijanske poTest (Josef STiillman)
56.	Volk Spokernik in drupe povesti za mladiiio (Ksarer McSko)
57.	Vojninišr ali 1'o^anstvo ia krst
(Josip o-rli»ec
GO. Zbrani spisi za ndadin«
(Engell>ort Gansl)
61. Zbirka narodnih pripovedk za
mladino	(J. Planinski)
«3. Zlat okopi	(Joeef SpiUman)
(Vezava nekaterih knjig je od letenja nekoliko izkaženaj
Ako ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek sa knjigo.
POZOB1
Ker imamo nekaj teh knjig 7 omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči.
KNJIGARNA
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET HEW YORK
■>Hiii|U.|lfiitHii,UIiinM;i(ilt.<iiitniHi|1,t|8i«Mi
iHnt^iinminP^UumiU^^UmHninMn,,^
vilo Uporablja se proti vsem boleznim, bodisi v naravni obliki. v prašku, v- tekočini ali kakorkoli. Kdor ne verjame, da je to učinkovito zdravilo, naj pa kozje bobke sanv pre-univerzalno hotentotsko zdra- izkusi.
DNEVNIK ZA NEMŠKE
VOJAKE NA FRONTI.
Nenfško vrhovno poveljstvo radaja za »xete na zatpadni fronti poseben dnevnik 4<Waclit am IVosten". Tast izhaja v 80 t i soe izvodih in na 12 Rtraneli. Tiskajo i?a nekje za Siegfrie-»lovo linijo ter ga ureja neki kapetan arlavnepra s^enerabiejra ^aft>a, ki piše tudi redno uvodnike z naslovom: "Oh škarja-stem daljnogledu". Ta list j«» e<lini nerrtski dnevnik, ki ne «pada pod nadzorstvo in een-ccuro Goehbelsovesa ministrstva za propagando. .
ARETACIJA ZARADI TIHOTAPSTVA Z OPIJEM.
Beo^rajsika policija je izsledila družbo tihotaipcev opija. Aretirani so bili zagrebški lesni trgovec Valentin Hrasnik, Peter Brkan in Skpiridon Oino-li. Vsi so bili člani skurpine, ki jo je vodil in financiral atenski trgovec Konstantine-des. Aretiranici so priznali, da so že dalje časa tihotapili preko jugoslovanske države v Francijo opij, ki so ga skrivali v mednarodnih spalnih vagonih, zlasti v efcspresnem vlaku.
SAKočrrs; su) vensko . KANSKE KOLKDiUt ZA m — I« STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO M CENTOV. —
fo 2 os. po 3
jtana«
telita
da j«' utrnal nasprotnika z brcami. Tnland-ko ljudstvo j«* prihajalo od blizu in daler ir1.«*-dat konjske borbe. Ta navada se je ohranila tuil? potem, ko je prišlo na Island krščanstvo. Zadnja konjska borba je bila leta 1 (»2."> v mestu Knilsknrdale v sevornenl delu otoka. Xa borbah niso he-neli samo boreči se žre be: temveč tml i njihovi lastniki in celo gledalci. Večkrat se je vnela mod borbo konj še borba med ghvlalei.
HOTENTOTSKO ZDRAVILO PROTI VSEMU.
fMnogi Ijiulje ei skušajo ]io-magatti v boju proti boleznini tudi z rastlinami, kakor je bilo to v srednjem veku. Listajo po heH>arjih, zbirajo najrazličnejša zelišča in kuhajo iz njih čaj, ta proti tej, ta proti oni 'bolezni. So tudi modrijani, ki -skuhajo več zelišč skupaj in pripravijo tako čaj. ki naj bi bil učinkovito sredstvo proti vsemfci hudemu, nekakšen življenjski eliksir.
V zvezi s tem, bo zanimiva primerjava, kako se zdravijo južnoafriški Hotentoti. Kakor vsi primitivni ljudje vidijo tudi oni fl^dravilno moč v prvi vrsti v rastlinah- Hotentoti pa ne kuhajo iz zelišč čaja in jih ne mešajo. To opravijo za nje koze, njihove idomače živali. Koza ne je vsega, ona skrbno iabira samo nekatere Tastline in prav te so po mnenju Ho-tentotov zdravilne. In čemu bi jih torej kuhali, če jih koze prekuhajo v svojem želodcu in jih vračajo človeku kot živ-ljenski elik-ir v obliki kozjih Ibobkov. Kozji bobki, to je

I Xsatka Dnevna Zgodba
< t S H It 0DP«Kw Toii " ....................... ........................' .....

TBZKB iiiflOiv.nniM

.tO}

Vaški Apostol
Tuesday, January 2. 1940

"i?
»
r
(BLDTETO TTtFQOTMTX DQQLT
Si >al L. GANOHOFER; za "Glas Naroda" priredil X. X.
21 ■
< r — to je bilo pravilno, toda "veeski"? Tega ni ra-ž m: i. T«Hla^ko je romal od sklede do sklede, so mu ne-. ti i začeli v jezi očitati mater. Peter je pobledel. Prav < o kosti ga je streslo.
Ko >t"i bila nekega večera sama v vrtu, je vprašal Romali:;: .M an če, ali kaj veš o moji materi?"
Toda Roman ni vedel ničesar.
"Čakaj," nfu j? dejal, "boni vprašal očeta. oče ve vse."
Naslednjega dne nra je povedal v šoli: i ""Oče ni nič rekel, toda o*l matere sem zvedel, da je bi'o t .*oji materi Maruiška ime. fV cerkev te je položila kot maj-b icga otročička in že ti^to noč je morala umreti, je rekla n iti."
"Umreti je morala? Tako umreti, kot je umrla moja red-liica?** se je začudi! Peter.
"Se mi zdi, da talko/' je pripomlnil Peter. "Smrt je pri vseh ljudeh tista. Oči zapro in i=e ne smejejo več."
Petni je zagorelo mokro lice in je hlastno vprašal:
"Moja mati se je znala smejati? Kakor ti?"
Takrat je stopil učitelj s palico k njima.
Izza onega dne je vprašal Peter vsakega človeka, ki ga ;"e srečal na farnem:	'
"Ali kaj veš o moji materi?"
Dobival je pa čudne odgovore, da kmalu ni več spraševal. Le nekaj je se hotel vedeti.
"Kje je Maroška pokopana?" , 1
"Tam pri pokopalidkem zi«hi nekje."
Natančnejše ga mu ni mogel nihče povedati, ker ni imela ne groba ne križa.
Ko je bilo Petru štirinajst let, so ga vzeli iz šole, kajti kmetje ga niso hoteli več hraniti. Bil je velik in močan kot dvajset letnik..
Dali so mu sluabo gosjega pastirja. Jedel je svoj lastni kiuli, in življenje mu je bilo lažje. Toda vedno je sanjaril. G -si so se pa le, on je pa sedel na parobku in neresnično glodal v modro neho. Ljudje so govorili:
"Preveč premišljuje, zato ima tako debelo glavo."
Par let kasneje je umrl Julkin stari oče. Za župana je bil izvoljen Vuldhoier. Prvo nedeljo po volitvah je prišel Peter s planine k Valdhoferjevim Bil je tako ogromen, da so ga bi a V-a vrata polna in da so deske škripale pod njim, ko
je rtopil k Sobo..
Roman je bil sam doma. Kadil je pipico in v njegovem poirh-du je bila pomlad. To je bilo tiste nedelje, ko se mu je pi vie .Tulka zdela tako velika in lopa.
"Dol>er dan," ga je pozdravil Peter in m pogladil s težko i< Co :se s čela. "Manče, ali bi storil nekaj zame?"
"K. r, govori Peterček, karkoli hočeš."
Razne
vesti
i
eej .velika in zlasti streha nadJgTohom, da bi tudi on imel kaj njo je zelo visoka. Prebivalci i od tega. Ograjo okrog gro-
MISS UNITY MITFORD SE sta ppu.Ščajo bonrbe. Pljuskajoč padajo v vodo. Čez nekoliko sekund se oglasi votlo pod-moreko grmenje. Ladijsko telo se strese. Nekoliko sekund pozneje nov grom, droga, tretja ibomfba se je razpoeila. Visok in širok val se dvigne, tudi ladjo dvigne, odpotuje wa-
rn
»S
"Veš, o moji materi niče-ar ne vem, niti tega ne, odkod :om:i. Mogoče imam sorodnike, katerim slaba prede. >i pa prihranil nekaj denarja. Reci očetu, naj malo med starimi papirji. Zde j je župan, zdaj lahko. Mori** kaj o moji materi. Če je bila poročena ali če —" V mogočnih pivih mu je zastala sapa, da ni mogel več
ei iti.
* * 1 Vter. je rekel Roman prijazno ob pogledu na to du--:r o, "ečeta nama ni treba čakati. Občinske listi-li	La!iko ttikoj pregledava, če hočeš."
s oro v(popoldan sta presedela ob debelih zvezkih, dnjič >ta ia-'edi!a v seznau4u poslov opazko: Pri Podlo-jiiiivu - u/i M^nuška Zdazilek, Čehinja, Neznano od kje. Doinovnice nima. Je noseča.
■Poleg je pa reka druga roka z drugim črnilom pripisala: "Prašiča nam je sveto cerkev onečedila, da jo je bilo treba na novo posvetiti. Povzročila je dositi pisanja in sitnosti."
Roman je bil v veliki zadregi. Prter pa ni rekel nobene be ede. V.-tal je ii» odšel.
Dve leti kasneje je bil Roman potrjen. Petra niso vzeli ker je imel ploska i-topala in ker pri vojakih potrelnijejo ljudi, ne slonov.	#
Ivo je zapustil Roman vriskajoč in ves v šopkih vas, ni slutil, koliko je Peter izgubil ž njim.
Tisto zimo se je v češkem; Petru završila značilna izpre-jiieniiba. Ali ste že videli pasti kapljico olja na površino j«zer;;? Razleze se v pestrih barvah ter narašča in se širi v pisanem blesku.	v
Tako je padla obubožana ljubezen, ki jo je gojil Peter do matere in Romana v svojem velikem snem, na vise ljudi.
On, ki se je dotlej izogibal ljudi, kakor steipen pes, je pristal prijazen in vljuden z vsemi. Karkoli je kdo hotel, je dobil o<l njega. To so znali tudi pridno izraibljati. Na-j »mali so ga in mu niso plačali za delo. poleg tega so ga pa se oc i ganili za pribianjene groše. Za hi^btomj so se mu smejali. Vse to je vedel, pa jim ni zameril. 1 Preskromen je bil, da bi nase obrni! tiste lepe Odrešeni'kove besede: "Saj ne Vftlo. kaj delajo." Toda čutil je njihov pomen. Ostal je i* li, pa naj so počeli ž njim karkoli. Moral je ljubiti, ker je bil lačen ia žejen ljubezni. Prava ljubezen pa mora prf * dati, predno kaj vzame. In tako je postala "ljubezen" v*vJta njegova druga besed*.
J>ve leti sta potekli. ' Ko se je nekega pomladnega večera vračal z dela, ~e opazil majhno občinsko bajlo, v kateri ri bilo že več let nobenega stanovanja, gručo ljudi, ki so se živahno pogovarjali. Sredi dvorišča je bilo na lojtrskein voosu naloženo siron ažno pohištvo.
Stara žeri^a ir rrflado dekle — Limarica in njena hči Beta — sta skušali dvigniti z voza težko omaro.
IPristaptt je Peter, zadel omaro na htfbet in vprašal: "Kam naj jo poptavkmf"
tLimariea se je tega ogromnega, nelepega človeka prvi trenutek prestrašila, nato je pa rekla: "Bog ti povrni. * Dofoer si!" .
'i^ldi Be#a ga je zeemdeno pogledala, se mu tiho zahvalila
itr * topila pred njim v bajto.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
JE ZASTRUPILA.
.sdiss Unity Mitford hči loi-da Redcsdala, ki je živela zadnja leta v Nemčiji in imela tesne stike z nemškimi političnimi voditelji, se je po poročilih iz Monakovega zastrupila z veronaloin Sobarica jo je našla nezavestno v hotel-ki sobi. Nesrečno Miss Mitfond so takoj odpeljali v monakovsko kliniko, kjer so ji izprali želodec. Upati je, da bo ostala pri življenju.
(Pred leti je ves svet piral in govoril o Mis* Mitford, ki je Angležinja, a «e je navdušila za sedanji nemški režim in ga propagirala v krogih visoke angleške družbe. Nenavadno življenje una Mi-s Mitford za seboj. Unity Mitford ie ena izmed šestih hčera lorda Redes dale-a. Ta lepa plavolaska je videti hladna, a v r.jeni notranjosti je vedno plamtel žgoč nemir dn vroč temperament. Bila je med redkimi tujkami, ki intajo osebne zveze z nemškimi odločilnimi osebnostmi. Njena sestra Diana, ločena žena znanega industrijalca Guin-nessa, jo je spremljala povsod po Nemčiji do dneva, ko se je na -krivaj omožila v Monako-vem z voditeljem angleških narodnih socialistov Osvaldom Moslcvem. Diana in Moslev sta odpotovala v Anglijo in kmalu po poroki Miss Unity je šla tudi z njima in se je po Londonu sprehajala z- zlatim kljukastim križem na prsih. Nekega dne jo je nekdo v Hyde Parku napadel, ji strgal s prsi križec iu ga poteptal. Nastal je pretep, toda Mi>s Unity je odnesla zdravo ko/o, takoj naslednji dan pa je odpotovala v Nemčijo in prosila za nemško državljanstvo.
Tretja hči lorda Redesdale-a Jessica, je skrajna levicarka. Med državljansko vojno v Španiji je pobegnila od doma in se je pridružila rdečim četam, v katerih je služil njen bratranec Esmond Romully. Ž njim se je po končani vojni v Španiji tudi omožila. Zdaj živi * zmoženi r.ekje v Franciji.
LOV NA PODMORNICE.
Enolična je stražna služba na lovcih na podmornice. Dneve in tedne je treba čakati na nevidnega sovražnika. Videti ga ni, mogoče ga je z občutljivimi podmorskimi prisluškovalnimi aparati samo slišati.
Posamič ali v iskalni vrsti plovejo lovci. Na morju ni vedno sončno. Kadar biča veter v vodo in dobe valovi bele grive, se potapljajo nosovi lovcev globoko v vrtinoasto vodo, valovi se razbijajo s truščero proti ladijskim stenam. Čez tkrov prši .l>ela pena do poveljniškega uiosta.
("Podmorski šumi na 240 stopinj!" Iz prisluškovalne kabine vodilnega proda prihaja sporočilo do poveljnika krdela. "Alarm!"
Takoj zatulijo sirene in zo-vejo n*>štvo k bojnim položajem. Bliskovito delujejo in signalizirajo ostalim1, lovcem snier. "Stroji s skrajno silo najprej!" Jekleni trup se stresa težko se obrača v valovju v novo smer. Poveljnik stopi h govorilni cevi. "Inženir vodja — še več obratov!" Prisluškovalec sporoča poveljniku neprestano svoje meritve. Lovci vozijo »proti sovražniku. Radio-telegrafist je med tem poklical brod. Odgovora ni — torej biti mora sovražnik.
Specialist ra krovu pripravlja bon^be. nastavlja jih na globino. Sedaj je moralo krdelo obkrožiti sovražnika. S periskopom in svojo prisluškovalno napravo je 'gotovo že o-ipazil naval na5?protnikovih ladij. Sel je v globino. Njegovi ^troJT so se ustavili, da jih ne bi »mogel kdo slišati. Signal vsemu krdelu. Z mo-
Indokine pripadajo sicer različnim bojevitim plemenom ka-ikor so Biet, Džaral. Rade in Banhr, vsi se pa nazivajo skupaj Moi. Pogrebni obredi in spoštovanje mrtvih je pa skoraj povsod enako.
Če v Indokini človek umre, mu najprej napravijo skromen grob s pristreškom in ga skrbno negujejo. Vrak dan priha-
ba okrase z izrezljanimi figurami prednikov in podobami svetih pavov. Obenem znova postavijo nad grobom čim lepšo kočo, zlasti streho okrase z rezbari jan\i in poslikajo z različnimi prizori iz pokojnikove-ga življenja. Okrase jo tudi tako, da jo prevlečejo z belo bombaževi no. Tudi skrb za o-krasi te v jrroba izvira iz vere,
prej in se izbija v dni?ih!J»Jo h *r.,lm in u-a posajejo z -la se Je pokojnikova trnj-valovih. Krdelo lovcev nada-1™-™. in .Winn živili, da ni "o nasehla v njem m da se n, ljuje pot, en sam lovec ostane i"-' pokojnik kaj j,-ti. Skrhe	l»«i. -1« •>' - vrnila
zadai	|tudi. <la r.i žejen. <irol> poliva ? ^ žive. In tako poloze po-
Na'krovih možje ostro opa-U« riževim pivom. Pokojni,!^-;'1™ »»	"»» i'1-'.'1	.
zujejo. Tam so se dvignili ka se neprestano spominjajo in|no ;..I»t™i -■<• 1«a za nje- k. Sa je opozor.lo na neredno-vod r. i mehurji, na površini se "» K"* ne prinršajo ,nmo «"'»» za kol,h„ nad njimjMi pri pddjetjn v B,.dimpe&i.
je prikrzala velika/temna olj- žrtev, te,nvrf ostanejo na njeni 'j' »'• '•»»•'»J?	™-,Ano»l je ovadbo. Kriminal,..
'	•	sa kmalu oprav, svojo ali pii.modmki so pri j>r(-i~knvi u^o-
........................................................
it;,,...........................................
% 'CLAS NARODA' ^
^ pošiljamo v staro
do i
j| movino. Kdor ga ho- \ J de naročiti za svoje j p sorodnike ali pri jate- j ^ lje, to lahko stori. — i 0 Ma ročni na za stari j
\ kraj stane $7. — V J J (talilo lista ne pos> S *
^--------- ------'
am o
tem ve«
nata Ina. Lovec se usmeri co]o 11 ro in prepevaji> v srce se-
proti njej. da sovražno pod- »ajo*e žiilne pesmi. Tako ža-
mornico dokončno uniči, če bi, '"J^J0 ^-a pokojnikom po več
sc navzMc poškodbam dvignila1 mesecev ali celo dve leti, ka-• ■». i*" • » 1 •! • iz hvstne moči.
ČUDNI OBIČAJI V INDOKINI.
Pri nas postavljamo na grobove trajne > pomeni ke, v Indokini pa zgratle na<l vsakim grobom čez nekaj časa celo hišo. To pa ni zidana hiša v našem pomenu besede, temveč samo lesena koča, v kateri žive samo domačini. Koča je pa pre-
ma pomagajo tudi termiti, še-j tovili, da so iz nekega iranskega hodnika šle majhne odprtine v topilno peč. tako da je bi-
le potem je ]mkojnik za doma čine zares mrtev in ]»«>v-om neškodljiv.
Z DOLGIMI ŽLICAMI JE KRADEL ZLATO.
kršen je pač bil njegov družabni p<dOA j. Žalovanje pa ni vedno iskreno. Svojci iu prijatelji se silijo vanj -'.lasti i: strahu, da bi se pokojnikov
duh ne razjezi! in povrnil, kar S »lastnik največje madžar-l>i pomenilo smrt enega izmed >ke topilnice zlata, \orbert živečih.	1 Dvorak je romal v zapor, ker
iKo se približa eas žalovanja (je ukradel za okroglo 1 milili koncu, se to primerno prosla- jon |wkngov dragocene kovine, vi. Vt a namen zakol jejo več j »'Glavni deničar to]»ilnice T.u-bivolov in njihove glave polože dovik Scliei 1. ki biva r.a Ihi-lia oltar ]»rc 1 |>okojnikovini (naju. je prejel anouimno pismo] stranstvo.
i
lo n*ogoče iz nje s pomočjo dol-srih žlie krasti zlato ter ga nadomestiti s ustrezajoči mi količinami bakra. Kot krivca «o dognali Dvoraka. V kletnih ■prostorih topilnice in med kamni na vrtu Dvorakove vile je policija odkrila nič manj ne-eo 1<»2 kg ukradenega zlata. Policija nadaljuje preiskavo ker sumi, da je Dvom k ukradeno zlato tihotapil tndi v ino-
Novi Veliki Zemljevid
Posebna.
Cena

Zbirka novih zemljevidov, cije sestava velja
$300,000.—, kaže svet, kakoršen je danes in Vam pomaga razumevati zgodovinske poteze
diktatorstev in demokracij.
Posebne zanimivosti
TABELE:
Potovanja odkritij in
raziskovanj. Sončni sestav. Velikosti in globočina
morja in jezer. Največja jezera in oto-ki.
Najdaljše reke in prekopi.
Najvišje gore — najvi-
višji slapovi. Razdalja zračnih prog 'med mesti.
ZA V KANADO
$3.—
SESTAVLJEN S
POSEBNIM
OZDtON NA
SEDANJI
POLITIČNI
POLOŽAJ
VELIKOST
KNJIGE 9% x 12 in.
DIAGRAMI:
Predeli zemlje.
Značaj krajev na ze-
l •• ml ji.
Poglavitne vere na svetu.
Seznam ver v Združenih državah.
48 STRANI ZEMLJEVIDOV TUJIH DEŽEL
48 STRANI ZEMLJEVIDOV DRŽAV
ZEMLJEVID VSAKE KANADSKE PROVINCE
• VSI ZEMLJEVIDI V BARVAH ZAZNAMOVANIH JE NAD 35,000 KRAJEV
Skupaj 160 strani
Z VSAKIM NAROČILOM POŠLJEMO BREZPLAČNO
VAŠO IZBIRO
5
KNJIG katere so v seznamu na zadnji sfarani
Naročite pri:
Slovenie Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
VEZAVA TRPE2NA IN UMETNIŠKO IZDELANA