P RO S V
Lito—i
GLASILO SLOVENS** NAjtQDNE PODPORNE JEDNOTE
■t jHgim^ jsfrg» nmmàHfk sssltea list. Astsl OaZ. ». my.
0Mm of	it—i
MIT BouU UaniMÉak An
STBV.-NUMBER 14S
feat rudarjev izključenih h rudarske organiandje v su in IS ponvnrjenih.
i Springfield, DL — Poaledio* idražbsrskega, zgagarskega in brezumnega početja komunističnih voditeljev v rudarski organizaciji so te, da je bilo izključenih 6est rudarjev i* rudarske orsran^zacije, lest jih bo mogoče ie izključenih, trinajst pa po-svarjenih, če se ne bodo spodobne j še in pravilnejše obnašali v smislu pravil rudarske organizacije, da bodo izključeni iz r\\-darske organizacije. Komunistični voditelji so nahujskali rudarje, da se naj udeleže konvencije, ki jo je sklical Odbor za ohranitev unije (Save The Union Committee) v Bellevillc in tam odstavijo odbornike di-striktne organizacije. Komuni stični voditelji so dobro vedeli da s tem nasvetom pomagajo

AHatski maharčak že-lazaiškeAraiba poči
Želeinttki delavci ao proti kom panijaki atletiki.
I L. Lewisu in njegovi manjšini, ker jim priporočajo ustanovitev dualne organizacije in ker pravila rudarske organizacije določajo, da ima dualna organizacija pravico odstavljati pravilno izvoljene odbornike distriktne organizacije, ampak to se lahko zgodi le v smislu pravil rudarske organizacije United Mine Workers. Komunistični voditelji in podvoditelji so dobili iz Moskve nalog, da morajo Uničiti v vseh deželah zunaj Rusije vse delavzke organizacije, posebno pa one, v katerih se pojavlja napredni duh. V komunistični stranki Je uvedena diktatura. To pomeni, da mora vsak član, vsak komunist, vod-js hi podvedMi' pas—apnr-vaak delček komunietiČne birokratih ne mašlhe slepo izvršiti vsako povelje, ki pride iz Moskve od komunističnih papeiev. Komunistične vodje in podvodje v deželah izven Rusije kakor tudi v Rusiji ne smejo niti v mislih sebe vprašati, ali ukaz kpristl ali škodi delavstvu, ampak ubogati morajo slepo in se pokoriti, če ne, so proglašeni za izdajalce.
Konvencija Odbora za ohranitev unije ni bila velika. Zborovanja se je udeležilo le petnajst lokalnih društev rudarje organizacije in ta društva w> poslala 70 delegatov, kot poroča Federalizirani tisk z dne 18. junija.
Vprašanje nastane kam vodi taka zavajalna taktika komunističnih voditeljev v rudarski ali kateri drugi organizaciji T Nikamor drugam, kakor v razpad
Chicago, III. — Veliki mehur Chicago Jt Northewestern železnic^ svoji kompanijaki atle-tični organizaciji, ki priredi ve like atletične igre v Chicagu i mesecu avgustu, je klaverno počil, ko je bil napet do skrajnosti in se je železniška družba baha-la, da bo pri teh atletičnih igrah sodelovalo 1,600 atletov, njenih uslužbencev.
Zdaj so pa delavci v železni ških delavnicah podali izjavo, da so nasprotni atletičnim društvom, ki so pod vodstvom kom panije. Zakaj? Zato, ker bi se lahko dogodilo, da bi organizl rani uslužbenci morali mogoče tekmovati z neorganiziranimi.
Vrh tega so organizirani delavci v železniških delavnicah dali dobro brco toliko razglašeni varnosti na omenjeni železnici. Ta postoji baje - zaradi tega, ker postoji sporazum med delodajalcem in delojemalcem.
ŽalazaičarH u za-padi dobili droMao
Zahtevali ao 15% mezdnega po-viška, dobili pa so šest In pol.
Chicago, III. — Železniški strojevodje, ki so uposleni na petin-petdesetih progah na zapadu, so v torek dobili povišanje mezde za šest in pol odstotka. Zal\|e-vili so 1'fc odstotkov. Povfsek velja od 1. maja t. 1. 22,500 delav-, cev je prizadetih.
ZkaMvaaJa Ionska
delavske federacije
Kal mora je ležala nad konven-eUa kriza v premogovni industriji.
Waterloo. Iowa. — Konvencija Državne delavake federacije je odglasovala, da se prihodnje zborovanje vrši leta 1929 v Iowa Cityjii. na to se je zaključila. Ves čas, ko je trajala konvencija je bilo občutiti, da kriza v premogovni industriji visi nad njo kot težka mora. Veliko lokalnih društev rudarske organizacije ni poslalo svojih delegatov, ker se nahajajo v slabem gmotnem stanju. Rudarji niso skoraj večinoma delali že več ko leto dni. Vzlictemu je pre-vladaval na konvenciji dober duh, kajti med delegati je bilo opasiti tudi precej mladine. Konvencij i je predsedoval predsednik J. C. Lewis. \
Delegatje so poročali, dh se Je v drugih industrijah izven premogove brezposelnost zniža-za en odstotek. Tako Je namreč poročal državni delavski komisar Ulrick. V resnici je ;?a bilo manj delavcev zaposljenih v Waterloo ju, Davenportu in Cedar Rapldsu po prejšnjem X>ročilu državnega delavskega komisarja.
rlika lotalka v Loadoaa
Lady Lindy" oblegana v hotelu; Morala Je bešatl pred množica Odklanja ponudbe sa teste?. Njena tovariAn Ignorira-aa. _
Landen. 2f. Jan. — Miss Arne-ia Barhart ali "lady Lindy", ka-
Dvesto inoaemcev deportiranih.
New York, N. Y. — Dvesto inozemcev je bilo pripeljsnih na Ellis Island is Chieaga in drugih mest sapadnih držav, kateri bodo poslsni v države, od koder so
raznih zločinov, nekateri pa so prišli v Združene države nepo-sjavno.
rani na stroške perobrodnih družb, katere so jih sem pripeljale, za jlruge bo pa vlada plačala stroške._
Eksplozija boaibe v eodnijskem poslopju.
Detroit, Mich. — Eksplozija bombe v sodnijskem poslopju ¿8. t. m. je rsnila deset oseb, razbila šipe v oknih in povzroči
ELIKE ŠOJE ŠSCOT
Zahteve f I jene, dela
eo bile zdreb-pa napravijo- Baya be.
ni^hSlîffi^^S^to	njegovega moštva, ki se
cija republikanske stranke je le . . . . M ... . . _
— Konven
prešla v zgodovino, toda v zgodovino nlao prešU njeni zaključki. Znano je» da je bil Herbert Hoover Imenovan predsedni
ila z avtom iz Southamptona v xrndon s svojima dvema tovarišema, s katerima Je preletela Atlaatik v hidroplanu "Friendship." Ko se je ustavila pred Hyde Park hotelom, kjer so ji irlpravlll stanovanje, nI mogla alje. Silna množica ljudi jo je zajela in 40 fotografskih kamer zijalo v it jo. Na pomoč so
šklm kandida no. Ampak sa ameriško kakšen Je ske stranke, predsedniški ški kandidat. Jev ao bile
z veliko veči-bolj važno je vno ljudstvo, m republikan-kdo Je njeni podpredsednic hteve farmaf-te, delavcem so
bile napravljen^ splošne meglene obljube, Imperializem v Ni-karagvi, Mehikj in Kitsju je o-dobren, zahteva velika mon-racija in konakripcija dela. Ta program Je tak. da se lahko reče, da Ja trlufaflrala denarna mošnja in da ed je zgodilo tako, kot so eogialim, pripovedovali, da ae zgodi.
Kaj imajo delavci pričakovati od deHtvske stranke, nam pove odstavek, ki gre mar delavstvu v programu.
Naj prvo se ppje slava republikanci stranki ka sedanjo mas-do, ki ee ptatujf delavcem in ki je okoli ftft aa teden v tovarnah. Nato pa govori iz srca tovarnar J m knt na pr.: Strankn Je naklonjena evobodni mezdni pogodbi. To ni) nič drugega kot stara frmsa mafchestekega llbe-raHsma, 10 ? plakei pomeni, da
Prt- ÎKÎÎ.
Pril!ii * v mu .	mor»" Pritl Policaji, da so Ji na-
Večina teh so bili v ječi radi ^ ^ y ^	^
nI hotela oditi, temveč je oble-
HSS SS leST ** hotel več ur. napolnils hod-Neksteri bodo deporti- in veie ^ končno do-eglj|
njeno sobo, iz katere je morala
organizacije, v rudarski organi-^'p^ko'ined ljudmi, ki so bili ZÄC-1 j I pa posebno za pojačanje . .	v poslopju. Sodni-
John L. Lewisa in njegove ma *>ne. Kakšni so načrti komunističnih voditeljev in kaj oni Pričakujejo od take taktike? Komunistični voditelji begajo rudarje z raznimi pripovedkami, a najpriljubnejša je U: "Lewls 60 Polagoma Izključil vse rudarje ali pa večino rudarjev iz rudarske organizacije. Lewit bo '«tal general brez armade in takrat pride na površje dualna organizacija, ki so jo ustanovili komunistični voditelji. Ta organizacija pa bo pod komando komunističnih voditeljev, ergo >""1 komando Moskve. Plesala kot bodo piskall v Moskvi." '"ka pripovedka Je sicer mogo-lepa sa otroke ali za norce v o'azrrici, ne bo ae pa nikdar u-u "ničila. Kadar bodo komuni-flt'čni voditelji uničili rudarsko organizacijo, bodo rudarji brez v<*ke organizacije. Brez svoje u*tne aU sUre rudarske in brez n°ve rudarske ali dualne orge-"¡«acije. In to ne samo za eno ali dve leti, ampak sa deeetletja 'n ^'tetletja. Zato delajo komu-"IM'čnl voditelji za p^Jšaaje k.,:..taiistli®aga sistems In ne u njegova odpravo.
Medtem ko komunistični v> ,:i,eUi razdirajo rudarsko orgt
v istem času v poslopju. Sodni ki so prekinili obrsvnsve in nad dve sto oseb je bežalo ns ulico.
Štiri osebe, ki so postopsle o-krog poslopja prodno se je pripetila razstrelbs, so bile aretirane.
nizacijo, je pravilno izvoljena distriktna eksekutlvs rudarske organizacije soglasno zahtevala od John L. I*wlsa, da skliče Jo odbora za uravnavanje taktike rudarske organizacije tJ-nited Mine Workers Policy Committee. Nslogs tegs komite Is Je, da se pogodi s premogovniškimi podjetniki glede mezde sploh glede vsega, kar spada v
pogodbo.
Idinoiski distrikt je na četrtem mestu glede premogovne produkcije. Edini distrikt, v katerem je najobšlrneje priznana jaeksonvlllska pogodba. V zadnjih dveh tednih Je U distrikt zlezel na četrto mesto v premogov! produkciji. V njem se več producirá premoge kot v neorganiziranih premogovnikih Alábame, toda manj kot v neorganiziranih * premogovnikih Za i «d ne Virginije in Kentucky-ja. pa tadi manj kot v Pennsyl vanljl. v kateri se sdaj večina premogove produkcije Izvrši z neorganiziranimi rudarji. •
letalka bežati v drugo sobo.
Medtem pa sta dva moža, ki sta prUla z njo, šla v svojo sobo ln posteljo neopaiena. Nihče se ni zmenil za pilota Stultza In mehsniks Gordona.
Miss Earhart je bila jezna, ko se je raznesla vest, da Je bil njen polet navadno komercijalno podvzetje, s katerim Je hotela obogstitl sebe In svojo rodbino. Rekla je, da to ni res in da se čuti ponižano. In da pokaže, da jI ni sa materijaien dobiček, Je takoj odpravila vse agente, ki so prišli z bogatimi ponudbami za njene naatope v gledališču.
Užaljena je tudi, ker jo nall-kujejo z Llndberghom, kajti % tem talijo ne toliko nje kolikor —. Lindbergha.
Eksplozija ubila 2« eeeb v Me-hlAkem mesta.
Mežice CHy, 20. Jun. — V kopališču, ki se Je nahajalo v revne Jlem delu mesta, Je danes eksplodiral kotel. Posledica Je bila. da so se podrla štiri poslopja In 26 oseb Je bilo ubitih ter 80 ranjenih.
empaijce.
New York, N. Y. — Obrežni prohibicijeki stražniki so v torek zaplenili motorni čoln, na katerem Je bil naložen šampanjec v vrednosti nad slo tisoč dolarjev. Moštvo Je ušlo s čolna, ne ds bi bil kdo aretiran.
Pri
Chicago. — Andrew Miller. ¡ 60 let. Je v torek padel s pri gradnji posiopjs na 1§80 Burila sU in se ubil. o
delavce po tabo nizki mesdi, kot Jih more dobiti. Program pravi dalja, da Je stranka naklonjs-na kolektivnemu pogajanju mrl zastopniki delavcev in podjetnikov, Id eo jih sami izbrali. Kaj to pomeni, ni nikjer povedano. Ali to pomeni pogajanje med zastopniki kompanijakih unij in podjetniki ali pogajanji med zastopniki prsvih delavskih strokovnih organizacij in podjetniki 7 Glede sodni Jakih pra-povedi pa pravi program, da so se sodnljske prepovedi v nekaterih slučajih zlorabila, tako da Je nastala potreba po zakonih. Kakšnih zakonih, tega program ne pove.
Stvari, ki so jih priporočili William <Grscn in njegovi tovariši, so pa prezrte v programu. Proti koncu pa pravi program, da Je stranka pri volji sodelovati pl načrtu stabiliziranje premogovne industrije, ki naj bo pravična za rudarje, podjetnike ln konzMnente.
Odpor farmarjev Je bil dobro oglašan, a zveden Je bil slabo. Dne 12. Junija Je skorsj tisoč farmarjev vstopilo v konven-čno dvorano, toda umaknlli^so
se, ko Je policije jim ukazala, da delavci obvise v «Vilah zs
se umaknejo
Senator U Follette iz WU-on
Nobilovo akaphaî
Aeroplan Je le trikrat letel nad aajetaiki, toda pilot jih nI
20. jun. —. Ii Ktnga je priila le nepotrjena veet, da je zlavnl norveški polarni raziskovalec Roa Id Amund sen z letalom dospel k Nobilu in
nahaja sajeU na ploči ledu ae-verno od Spiobergov ie skoro mesec dni.	^HlH
Amundsen Je poletel na sever v pondeljek popoldne, nakar nI bilo 30 ur nič slišati o njem. V Kings Bay Ju so le bili v skrbeh, da ae je morda tudi njemu kaj pripetilo, tedaj pa je prlMa ra-dlodepeša, da Je Amundoea dosegel NoMlevo skupino v torek popolne. Amundsen Je need Italijanom ttvlla, Iganje ln rasne druge potrebščine.
Kings Bay, 20. jun. — Ironija usode je hotela, da je gsn. Nobi-le s petorlco svojih mol videl še trikrat letale, ki je plulo nad njegovo pločo ledu, toda letalca sta Ma mimo, ne da bi bila opazila siromake. Tako je sporočil včeraj v komaj rasumljivi depe ši, ki Jo Je mogel poslati 1» svojega isčrpanaga radioaparata kapitanu oporiščne ladje "Cltta de Milano." Noblleva partija Je prvič videla letalo v soboto In potem dvakrat v nedeljo. Zajat-nikl eo kričali navsomoč ia dajali znamenja, ampak letalo ae nI zmenilo. ,
V letalu sta bila norveška pilota Larson in Holm, ki sodelujeta v reševalni akciji. Oba poročata, da niata opazila nič šivana ledenih piočah.
¡AGAWfTVA YORftU.

Apelito eodlAče Je potrdi* kasen 18 krznarskih Mav#v,
New York, N. Y. — Komunistični vodjs In podvodje «o se svoječasno ravnotako hogsli url-niti v vodstvo stavka Krsnar* skih delavcev, kot sa adaj vsi-ljujejo rudarjem za njih "edino prave" voditelje. Hujekall so plksts, kako se morajo obns-lati, da bo stavka iMl uspeh. Nekateri krznarski delavci so dali savesti od njih. Posledice Je U, da Je bilo 68 plketov aretiranih In obsojenih. Val ti za-poljani pikati so pripadali k ta-kozvanemu levemu krilu organizacije krznarskih delavcev. Pro U obsodbi Je bil violan prlzlv na apelno sodllče, ki Je pe prlzlv zavrglo. Nato eo bili ponovno obeojeni od sodnikov ||f Izrsd-nem zasedanju.
Veliko delavskih IrUv Je nepotrebnih v boju zs iiboljlanje delavskega llvljenjskafa polo-laja. To prihaja od tega ker poslušajo včaal krive preroke, ki jim priporočajo taka etadstvs,
kons, vrh raz v stavki,
pa le dallve po-dasiravna bi sUv-
sina la geed is Missourija sta ka mogoče končala s zmago za izjavila, da Je HUI Vare, iz Phi- nje, ako bi ne poelulali nasvetov lade!ph!je .omogočil imenovati |judi, ki smatrajo sebe ia rojen«
odrelenike delavce*.
Trije
Milwaukee, Wie. — Trije o-troci v stanovanju Aioil Geiger-ja so v torek zgoreli, bo Je na-
HooverJa predsednilkim kandi datom. Wm.'H, Vare Je senator brez sedeža.
Devet vetašev ebfttlh v Mehiki.
Mexico City, 20. Junija. —______
Vojni urad poroča, da so zvezne ^ og9nj v ¿MMUt ^ j,, nJlh čete imele U teden tri spopade	v n#ko prodajalno in
z vstali v državi Jalisco In de- jjh pu-t|la doma braa varstva, vet vstašev Je bilo ubitih ter f>va ^rxigm otroka ao tešili ga mnogo več rsnjenth. Vataškl niklt m bili poklicani na me-vodja Guadalupe Martinez Je At0 prstars med mrtvimi
■beeJen aa - ene lete aapera. Indianapoll«. Ind. — A. i. La-cey, prva oseba obtožena tatvi-
__Je bil v torek v
eodišču obsojen aa eno listi farmarake v zveaao kasnilnlco v ke. Prejel Je 14
Iran.
»t. Paul. Mlnn. — Pri primar nfh volitvah v Minnaaotl, ki so bile v pondeljek. Je Ml senator Henrik Shlpetead spat nomlni ran senetorsklm kaadüatom na
•tran
nje-
Chlllicothe, O.
igov nasprotnik Katktos pa 66»
ANJE 2E-« RAKE« EUMJE
Meddržavna trgovaka komlalja Je 11 nli nadaUnlh SOe po-puata ga prevažanje premoga la neanlJakih premogovnikov.
Chicage, ib. — Zdi se, da se Je vse sMelelo proti rudarski organizaciji. Olje ln elekrlčna sila delata vedno večjo konkuren-oo premUgu, komunistični voditelji gobesdsjo veliko o organiziranju neorganiziranih rudarjev, v resnici pa ne stors nič za rganlzlranje neorganiziranih rudarjev v Zapadnl Vlrginijl, Ken-tuckyju, Tennesseeju ln Alaba-mi, ampak le pomagajo rasdrstl obstoječa rudarsko organizacijo, sdaj je pa še meddrlavna trgov-eka komisija dovolila nadaljnlh 20 csntov pri toni snUanJa pre-voznlne Is premogovnikov v severnem delu Zapadne Virginije, PennsylvanlJe In drlave Ohio do pristanov ob Velikih Jeserih, tako da Imajo premogovniški podjetniki is teh okrajev znllano votaio za 40 centov pri toni.
OeK» "Chicago Journal of Commeroe" komentira to odredbo kot vač eemlje na grob premogovne industrije is unljsklh premogovnikov v Illlnolsu. Jasno Je kot beli dan, da premog ls unljsklh premogovnikov v Illlnolsu in Indlani na more konkurirati premogu iz neunljsklh premogovnikov na vzhodu in Jugu.
To pokasuje, kaklno stralno oroljs .ja trgovska komielja za kapitaliste proti delavskim or-ganlzacljam^ litega ea lahko
umni «a kandidata
stranka, posluiltl se morsjo gl^
«ovnlce, ako hočejo ekrhatl ka* pitalistom to orolje.
Baaardha stavka aa |rikan aa rasiliit
Pekoyakl la Javnanapravnl de-| kvel pustili dala. Vojna etanje v Maaedealjl.
Atenec 10. Junija. — Danes so zastavkali nameMencl električne železnice med Atenami In Plrejem. Tramvaj tudi počiva. Organizacija stavblnskih delavcev Je naznanila, da uetavi delo Jutri. Raane druge delavake organizacije se tudi pripravljajo na ttrajk.
Alana» 20. junija. — Gibanje generalne stavks na Orlkem Je danes doseglo pekarlje, slalčl-čarne, elektrarne in vodovodns naprave. V Solunu so sastavkall nsmelčencl centrale in vodovoda In mesto Je bilo dva dni brez vode In rassvetljave. Nato Je vlada poelala vojaka na dalo.
V MacedoniJI Je popolno vojno stanja. Vač sto vojalklh pekov mora pači kruh sa privatne pekarlje, ki nimajo delavcev.
j	a
Ohragoa omtll svoja
Stoji Ae vedno tam. kjer Je hO pred petimi leti, ka Je lagnal pspsšsvsgn nuncija*	.
Mexico City, 20. junija. Bivši predsednik Alvaro Obre-gon, ki je spet kandidat aa predsednika, Je včeraj pojasnil svoja stališče napram katoliški hierarhiji v Mehiki. Gotovo krilo hierarhije upa, da Obregon ni tako trd kot Je Calles ln da bo «klonil kompromis e oerkvljo, ko pride spst na krmilo republike. Da bo Izvoljen, ni dvoma, ker drugega kandidata nI.
Na vprašanje, kakšno Je njegovo stališče glade csrkve, ja Obregon odgovoril: "MoJa pozicija napram katoliški hlerand* ji Ja leta, kot Je bila izrečena v deklaraciji dne 27. Jan. !9B8.N Tega dne In leta Je Obregon odredil Izgnati iz Mehike papal kega nuncija Lulgl Felippa Iz razloga, ker Je hujakal višjo ma-hlško duhovščino na oviranja socialističnega programa Obra-gonove vlade.
Obregon JMedal, d» eo dan* razmere v Mehiki, drugačne, kajti Hberaljrt stranka Ja livad« la ne samo politična, paš pa tudi mnoga socljslns reforme, ki bodo vodile bodoče generacije fffta katere so v svojem bistvu humanitarne In krletjanske. Ako torej katoliška duhoešdlna šali ljudstvu dobro naj pomaga vladi pri utrjevanju socialnih reform In naj ne ovira socialne evolucija v Mehiki, ki Ja Metveno humanitarna in krlstjanaka.
GorkIJ
urednik v Moek*
vi.
Moskva, 20. jun. Makslm Gor-kij Je sugestlral, da sovjetski tiskovni trust ustanovi novi list, ki nsj se bevi samo s Informacijami o uspehih sovjetakega si-stema za domače In Inozemske delavce, Njegove sugestija Je bila sprejeta pod pogojem, da on prevsem« uredništvo novega Ust, ki se bo imenoval Naše pridobitve", sečne Izhaja-še te poletje.
ti
Parig, tO. Jun. — Francoski senat Ja včeroj ponovno odklonit predloga šenske volilna pravice. Nllja zbornica Je po vojni le trikrat sprejela zakon volilne pravice tM lene, a senat — kjer se-de same startne — Je noče potrditi.
BirruBOAaaxA vojna.
Chicago. — Krogle jg pulji m so pet igrale ¡nrtvalko pesem v
obnovljeni vojni med tekmujoči-ml butlegaraklmi flndlkatl v torek popoldne na vogalu MUton ave. In Oak st. John Ollveri In ioeeph Salamo«^ mana butla-garja In sovralnika Aisllovega butlegarskega sindikata, ki Ja v pretečenem letu skušal dobiti moč, katero Je ivdj čas Imela zloglasna Gennava grupa, sta bal prišla a Samuel Morrealove prodaJaJns, 60f W. Oak st, ko sa js nanju spuitlla toča krogel In Ju ubila. Dva napadalca sta stala pri vhodu poslopja na nasprotni strani oeate a pulkaml v rokah ln streljala,
lati dan Je bil ubit tudi Jamee Raggie na vogalu 81. ceste In Wabash ulica. Ko Ja polfolj« preiskavala njbgovo stanovanje, Je našla v njem veliko salogo opojnih pijač. Pri vseh teh u-morih so nspadakl vrgli stran dfnlje ln pobegnili.
Policija Ja aretirala Moireala In Robert Kaplana, katera sta a-eumljena, da sta bila v svesi a morilci
Chicago. — Joeoph Wahl, blv-II prohibicijeki agent. Je bU v torek obsojen na eno leto ta pora v zvezni kasnilnlel v Leaven-worthu radi grafla In prejemanja iiodkupnine od oaeb, ki eo trllle s opojnimi pljdčami. Sodbo Je Izrekel svitn! sodnik Wll-kerson. — V par dneh bo prilla na vrsto obravnava radi krlitva prohl^lcije pred omenjenim sodnikom proti sldermanu Tltus Haffu.
Francija «UblUsIrs frank.
Pariz, 20. junija. — Franeoa-ka vlada Je odredila, da se frank stabilises ln vrne na sls to podlago dns 28. Junija. Freak bo stabiliziran na talki Itlrih centov amerilke veljave.
Deček
Chicago. — Dvanajstletni Joseph Kagnaakl Ja v torek padal v čikalko reka v hewk ceste In utonil.

. JTJNIJJ
PROSVETA
QjJpQjOJ&LOYENËKE MABOPNE PODPOajfg JWilOT»
uufTwwA mwrBim HAÍOPW roDpanJiiJot»
CsMOflaacrv po dogvroni. Rokopisi m m ▼»i»!0-
Anton Aškerc. To je starÉfa zgodovinsko do1
Narota i na: ZodinjoM drža* (lavad Chkaga) fS.» M tato. SMS » pal leu; OMeato ia Ciearo $7M ae lato. W.7» ga pol Iota, ta sa Imrnrnm-
Mif4» Sa. LawaéA» A
-the enlightenment-
Orea o# Um	MaH—rt Wm*U 8edaft,
United State« (axaopt CMeafo) m Chicago 97-M. aad ftwelga seoatriss
MEMBER OF TBS FEDERATED PfclÜ
THE FEDEl
m
ari, e« raai ja • toa iaifaa pSteUe miühm. rename p pravaaaew,
feJCL
no aaUTl U*.
politika ptica noia.
T ]
0 ptiču noju pripovedujejo lovd, da kadar je preganjan in ao mu lovci za petami, tedaj vtakne glavo v pesek, da ne vidi prihajajoče nevarnosti. Ako ae govori ali piše o politiki noja, tedaj to pomeni ljudi, ki ae aicér zavedajo nevarnosti in škode, ki jo prinaša politika posedujoče*« razreda, ampak se ne marajo iz izkušenj in zgodovine jii-čeaar naučiti, in še vedno podpirajo poiitičarje, ki zagovarjajo in podpirajo politiko posedujočega razreda, dasiravno se zavedajo, da ima največjo škodo od te politike delavijo ljudstvo ali neposedujoči razred.
Vodilo bi do preobširne razprave, ako bi se iz preteklosti zadnjih dvajset let našteli vsi dogodki, ki dokazujejo jaano kot beli da«, da je politika posedujoče^ razreda škodljiva interesom delavnega ljudstva in nasprotna njegovim interesom. Stavka rudarjev na premogovem polju iz bližnje preteklosti dokazuje tako jasno in razumljivo, da delavstvo nima ničesar pričakovati od političar-jev, ki ao glaaniki staHh strank: demokratske in republikanske, da jo vsak nadaljni dokaz nepotreben.
Zdi ae, da voditelji strokovno organiziranega delavstva ne vidijo in ne razumejo dogodkov, ki sè ae odigrali v minolem letu na premogovem polju in se še nadaljujejo.
Apelirali so na governerja držav Pe^ylvania in Ohio ža pomoč, da se stavka rudarjev konča saj tako, da rudarji napravijo čaaten umik. In kaj se je zgodilo? Po-• moči niao dobili, ki ao jo želeli in za katero M moledovali. ' Obrnili so ae za pomoč na kongree. In k*jje sledilo? Vršila ae je senatna preiskava. Odkrila jé strašne razmera, v katerih ae nahajajo stavkujoči rudarji s svojimi družinami. Na dan ao prišle stvari, o katèrlh je javnost mislila, da je kaj takega nemogoče v najbogatejši, poljedelsko in industrijsko najbolj razviti dešeli na svetu. Ampak reane akcija v. pomoč rudarjem ni bilo npbene. Vprašanje premogove industrije je ostalo nerešeno, kot je bilo pred stavko. Rešitev tega vprašanj* je bilo odloženo, medtem pa rudarji in njih družine trpe. ^Ê Kljubtemu pa William Green, predsednik Ameriške delavske federacija Izjavlja, da ae je AmeriSka delavska federacija zaobljubila za nestrankarako politiko, omenja republikansko in demokratično stranko, da jim na njunih konvencijah predloži zahteve strokovno organiziranega delavstva. Poleg navaja nekaj dozdevnih predsedniških kandidatov, o katerih se ve, da ne bodo dobili nominacijo za predsedniškega kandidata in izjavljala so ti kan didatje nasprotni delavskim interesom. 1 '
Z nobeno beoedo pa Green ne omenja Vocialiatične stranke, ki je ndminirala podpredsedniškim kandidatom James Maurerja, starega strokovno organiziranega delavca, ki ni strokovno organiziran delavec safno za parado, ampak je res delal v svoji obrti, dokler ¿9 strokovno organizirano delavstvo v Pennsylvaniji ni iavolUo predsednikom Državne delavske federacije. «
Green pravi, da je Ameriška delavska federacija ae zaobljubila za nestrankarsko politiko. Akq*se njegove besede primerjajo z dejanji demokratične in republikanske stranke, tedaj ae tolmačijo, da ae je Ameriška delavska federacija zaobljubila za protidelavsko pplitiko. Zakaj? Demokratična in republikanska stranka sta proti-delavski stranki. In če kdo podpira kandidate protide-lavskih strank, tedaj podpira protidelavsko'politiko, ne glede nato, kako svoje besede ostruži in opi\L ker beseda Kremeeec,, same ne pomenijo nič, ampak le dejstva govore.	J*
Ako bi letos oddalo deaet milijonov dellvcev svoje glasove za kandidate, bi več izdalo kot vsa/moledovanja William Greena in pokojnega Samuel Comporta Ruržo-azni in protidelavski polltjčarji W čitali to. «a amen je na steni In razumeli, da je delavno ljudstvo spogledalo njih spletke in se ne da več vleči za noa in da je Ufeba krenit na drugo pot, ako ae hočejo obdržati na povrjju. Pa tUdI voditelji strokovno organiziranega delavstva bi tako; f poznal i svoje zmote.
Tako ae pa buržoazni polMčarJi smejèji v pest in pravijo: "Akoravno tppemo delavno ljudstwfre škorpijoni, vseeno nas izvoH. Zakaj bi storili kaj «a delavno ljudstvo in se zamerili veliki denarni mošnji T*
Is
Wis. — Iz teh kra-ev Wlaconslns mends le nI bilo poročila v slovenskih listih, kaj-dosedaj tudi ie nisem srečal nobenega slovenskega farmarja v tej bližini. Tukajšnji farmar-I so veČina drugih narodnosti, angleški, nemški, češki Itd. Kavno v tem času so prav posebno pridno na delu, ker sedaj e sezon* dela na farmah.
Ker sem ie novinec na farmi, opazujem moje sosede pri dela veš, kot sam delam na moji kmetiji. Zame je vse nOvo. Večina se dela na tukajšnjih far-mefi s stroji. Moja naloga Je torej najprej naučiti «e od sosedov, kako se eden in drugi farmski stroj imenuje, in kako se ga obratuje, ker preje nisem le nikdar v Združenih državah na kmetijah. Bil sem kot je veliko naših Lahko si torej mislite, da mi je vse novo in težko, kajti pričetek je pač vsak težak, posebno pa ie kf r sem samec, bres družine, kar pa nič iga, ker v teh krajih e veliko samcev, ki obdelujejo svoje kmetije s stroji.
Ta iMNkelbins Je prijazno far-marsko shajališče z okrog 1,000 pCfcbftsld. Pač lepa vasica, kot v starem kraj«. Skozi vas teče Chicago, Milwaukee, St. Paul and Pacific železnica. Na tu-lajinji postaji se vstavi skoro vsak vlak, tako da se lahko dobi vse potrebščine, obratno se pa tudi lahko odda vse farmske pridelke. Poleg tega pa imajo velike naprave, ki slutijo v shrambo žitu ia krompirju, ka-teifa pa seveda odločajo cene kMtaftztl. Tako Je tukaj tudi velika mlekarna. Mleko in smetana se dahko odda prav po dobri ceni. V naselbini je tudi tovarna za konzerviranje ku-ntar, ki imajo dobro ceno, kadar je sezona za to. Najveg so tegs pridelka potem odpošlje v Milwaukee, Wis., ki je oddrije-nod od tu po železnici 118 milj. « avtom pa 140 milj.
A. Ocejrtk. Lydon Station, Wis.
tarlč, V. HvaK Pfltaur, I. Golob ml.. F. Saiek, J. Somers, J. SNtarnifc. F. ôrédttef, J. Zupančič ml., A. Hiti, J. Boh lina,
Kaj je politittš stranka? Ed-mund Burke, veliki angleški po-itični filozof, jI ozhačii politično stranko kot "skupino ljudi
J. Klobučar, J. Trontek, J. Gor- t¡énAeni\x v svrho, da potom vdžwlJe onega
Darovi v pomoč pogorele«. If«. Chicago, III. — Od tu jo aelo malo dopisov, pa le ta le »olj žalosten kot vesel, ker moram poročati vest o nesreči, ki Je zadela našega brata Franka EnČimerja dne 5. junija zjutraj ob 8., ko mu Je pogorela domačija. Vaak si paš lahko predstavlja kako hud udarec je to za ubogega trpina. Zato svs se spodaj podpisana zavzela zanj in ŠU od hlle do hiše naših rojakov nabirat prostovoljne prispevke, da se mu odpomore. Na tem mestu se tudi podpisana Želiva zahvaliti v Imenu prizadetih vsem dsrovslcem, ki so nama 111 na roko In tako požrtvovalno drage volje darovali v pomoč prizadetim po pošaru.
Darovali po $6:J. Zddkar, M Golobcih, J. Bučer, F. Košič st. A. Jarkovec, M. Hiti, J. Stua, J. Jomlk, J. Zupančič, M. Orulka, Bva Span, družina Kaločič, L. Pedlipec, F. Nemanič. Po |4: S Kajuk; po $8: M. Stanovalk, P. Luik, A. Bakše, Mary Hoff In t Spane; P. 86 (?) John Lustig. Po 92: J. Lakner, «A. Omars (Buffalo Ave.), J. Kuhelj, T. Tumikal, J. Lickovtč, R. Kobe, P. Mikula, T. Furga, M. Mlrosla vleh, F. Kral, A. Encim er, M. Klobučar, * F. Velkovrh, A. Pa-oelj. J. Hribar, P. Pnagajna, J. Triler, M. Pemar, J. Barth, M.
A. Simonič, K Košič, Z i her le, A« PoreWte, Vidk, L. Jakob, Bukovec, A. Marta, A. Kruhl. J. Brna, J. Se-bath, L. Kučič, k» Blanko. P* $lt M. Vikšlnič, P. BeaJnk, 8. Mainarič. A. Jakie, Ö. J. Kral. K M. Kral. Franoea Viner, J. Mauretič, J. Bizjak, J. Bajak, F. Cerne. K. F. Kaplar, J. Nemanič, M. Vraničar, F. Cerne, A. Jakie. M. Majetič, A. Gorano, W. Kompare. J. Verbec, J. Mor-daš, J. Konda, M. Popovič, R. Atar, R Gradlšek. J. Franko. J. s m r«» kar, J. Novak. J. Roakič, J. (fOttU«b, M KremewM". O. Kot>e. F. Oorsaa. J. Primožič. J, Franko, J. Makovec. B. Rom, t. Kan
don« J. Spine, A. Jakie, Bo«e Sodac, M. ftirtt, F. GŠbrUfl, A. Fuggar, J. Rechman, F. Furfgar, A. Kobe, F. Salahar, J. Jane, A-na Novak, L. Novak, M. Torpo*, 1. Rozman, E. Kete, F. Tratifik. F. Udovič, J. Stancar, F. in Ana Kovačič in J. Zibatiar. Po fl.BO: U Samotorčan; po 7K: J. Og-rinc in Anna Cvetličar; po 70c: P. Vidmar; po 60c: J. Nekšič in A. Golob 26c.
Hvala vsem darovalcem t
John Zalokar, Martin GolO&ič.
S pota.
Velikokrat sem že prevozil pot med ghicagom ih Waukega nom ter No. Chicagom. V minulem letu se je v Wsukegan-No. Chicagu veliko spremenilo. V tem Času, v enem letu, je nemila povojna "flu* spravfla v grob okrog 10 rojakov, ki so biM še v mladenliki dobi in so btli večina člani SNPJ. Med tetni žalostnimi dogodki pa so bOi tudi veseli. Letos je namreč nekakšno spominsko leto starfli, naseljencev, kajti imeli so tudi Že prirejen spominski zabavni večer tft več parov je obhajale srebrno poroko. Poleg tega pa so se vršile razne prireditve v razne namene in zabave domačega značaja.
Ne smemo pozabiti, da je v tem času tudi posetilo naselbino več naših rojakov iz drugih krajev, tako tudi iz stare domovine dr. fiarabon, ki je dobil za-stonjsko voznino.4ez morje od neke parobrodne,. družbe. Na kratki predavateljski turi je kazal slike Slovenija v raznih naselbinah.Hot pravijo, Je imel u-spdh. Dobro Je, da nas pridejo obiskat takšni gospodje kot Je Ssrabon It IjjubfJane, ni pa pametno za učenega ihoža kot Je on, da se je*Jzrsztl o Američanih, da se le sa dpnar, da gredo za denarjem. Tako se Je IZrazil pri vel prilikah, h, ■ Dne 10^maJa,ae> j« v nekem Javnem paoatoru ta gospod i* rezil, da v Ameriko gredo le slabi elementi, Priče temu (so na razpolago), bi ga rade vprašale, kaj s tem dr. fiarsfcon misli, pa je prehitro odšel. Ali ni on na obisku med jpnti kazal starokraj ske slike za denar? Moral bi vedeti, da so, šli v Ameriko (vsaj Slovenci) čez veliko lufe> le delavci trpini/ki so bili vsi pošteni. Vedeti bi tudi moral, da v Ameriko ne puste slabih elementov. Morda pa s lijegbvo trditvijo dr. Safabon vključuje med slabš elemente tudi Barago ia druge, ki so tako delali umsko in telesno, pš niso zbfitti bogastev?
Slabi elementi. Nerad pišem o tem, ali ker je ne samo Sara-bon, pač pa še par drugih prišlo tega leto v Ameriko, ki so prišli sem na obtak ali dhigače, pišem radi njih tejecgtice, da se jim ne stori krivtp radi slabih besed droge oseba. To M bil še sačasa predavateljske tare Sarabonove napisal, ali tmel sem pred se boj te-ls: Nekateri ljudje, ako
svojega skupnega delovanja po-
spešujejo interese naroda na ^jgr Btj preprečuje pHvafflè nio-
ono grdo blato s bikom: lašeš! In si v svoje leattft reklamo toi če j o na boben kot komedijantje In Idičejo: U vkup, le vkup)
Is tega flSrioga sem šele sedaj to napisal Moj namen pa nI komu škodevati, kar bi morda storil, ako bi bil t6 napisal sačasa njegovega potovanja, ki je menda tudi bilo *rdenar. Zato aem to napissl sedaj, ko Je dr Sarabon menda še odšel nazaj Naj mu bo v poduk, da Je boljše v Ameriki, kjer se *o njegovem mnenja pehajo samo sa do narjem, kakor si on misli. Poleg tega pa Je tudi dejstvo to, da Je mod slabim eleoMntom dobil denar sa svoja predavanja, to K od ljudi, ki ljubijo svojo rojstno grudo, IKIJa Psgerslc.
Polsije Je takaj.
Poletje Je prišlo ofieljelno naokrog — najdaljši dan in krajša noč — In v Chicago ter široko okotteo Je pridrdrala na Kfvih obiskih et«MilČiie nevihta, ki Je v presledkih strašila dva dni. P1 «Ve poletni pa letos ia al bUa — ns v krajih.
politiki, obsojsla republiko politiko glede Portorica,
in Filipin. Kar se tiče carinske politike zagovarja de-mokratiČna stranka stališče, naj i carinAtaffjo le v svrho pokrivs-njs vladnih stroškov. Stranka zagovarja revizijo in znižanje uvoznih carin in brezcarinsko u-
ki dela
konkurenco produktom trustov,
podlagi kakega posebnega' načela. glede katere*« vsi soglaša-Bistveni značaj stranke ne obstoja le v tem, da skupini go-i iste nazore glede gotovih' pomičnih teorij, marveč tudi v tem, da Je ta organiziram skupina pripravljena privfcetl odgovornost upravljanja vlade. Zato politična stranka imenuje svo-J e kandidate za eksekutivna in zakonodaja mesta In deluje za njihovo izvolitev.
Stranke so nastale iz povsenj naravnih nesoglasij med ljudmi glede politike. Takoj potem, ko so si Združene države priborile neodvisnost in je bila vlada organizirana, so fcslčell biti ljudje drugsčriega mnenja glede vprašanja: "kateri zakoni so nkjbolj ugodili za dÄelö?" A-eksander Hamilton, zakladniiki tajnik v Washingtonovem kabi-netu, je zastopal nazor, da bi bilo treba napraviti zvezno vlado jako mOčno. Thornas Jeffer-son, tedanji dfftavnf tajnik, pa e hotel, da bi posamezne države, in občine imele čimvečjo samoupravo. Ta razHVa političnega nazirsnja je postavila temelj za obojico večjih politič. strank Ameriki. Pristaši Hamiltons so se naziyaü 4<federaliStiM. Oh!, Id so soglašali z Jeffersonom, pa so si nadeli ime "republikanci". Kasneje so pristaši močno centralne vlade zasloveli kot republikanci, dočim so Jefferspno-vi pristaši prevzeli ime "demo-tretje/
V rani zgodovini Združenih drŽav so bili ljudje politično razdeljeni približno tako kot na Angleškem. fcepObRkanci so bi-I politični nasledniki ameriških Tories (konservativcev), dočim so Whigs (liberalci), ki so zagovarjali osebno svobodo in ttif sprotovali centralizmu, pOstali "demokratje."
Republikanska stranka* kkkr-šna je sedaj, je bila ustanovljena leto 1854 in je bila pOrftt-čena "borbi proti razširjenju človeškega suženjstva.". Njen prvi kandidat Za predsedništvo, John C. Fremont, Je propadM pri volitvah. Abraham Linetfn je bil prvi zmagalec na republikanskem "tiketu" L 1860. Od tedaj je republikanska stranka zaporedoma zagospodovala. Pred sedniki Združenih držav so bffl od tedaj vedno pristaši repobli kanske stranke, razen v raadt* jtti 1884-1888, 1892-1ŠW hI letih 1918-1080.
Osnovna načela republikanske stranke vsebujejo poudarjanje jake zvesne vlade In vrhovnost federalne konstituclje, visoke carine v zaščito domače industrije pred Inozemsko kompeti cijo, konservativno upravo narodnih financ in odporno
stališče napram temu, čemur pravijo "foreign entaglemäits" (inozemski zapletljajI). Republikanci nasprotujejo ameriški ud^le-
nopojfe pflfl krinko carinske pro-
Demokratična stránka je »o vsaka druga farmarskauW tvoj!* tratHHJi obvezana »raniti fca tretja delavska hiša ima neodtujljive pravice posamflW- di0. K/e jé večji komfort.
kov in lokalno samoupravo.
Od leta lsko sta bilš; e dva demokratična predaedhlkom Združenih drtav: Grover Cleveland 1. 1884 iii zopet leta 1802, in WoodroW son i: 1912 in 1916. Poleg obeh večjih političnih
strank "je še *č drugih strank, «¡J*»»	~
aktivnih v narodni, državni & ¡¡¡J,	.7 ^
lokalni politiki	3 J standard evropsk
SocijalistiČna rtranka je sedkj f«^	^^
stara nekoliko čez četrt stoletja, tajskega kulija na mčli. Ah
litiko, zagovarjajoč mod drugim L^l Jna^tnT° nacionalizacijo narodnih pri- hvaljeno prosperiteto, torej
rodnih bogaktev, odpomoč proti	"J0'	f j I
nezaposlenosti, propordjonalno r Ako je res, da imajo ame zastopstvo v zaščito manjšin- m delavci samo pet milijo
jim poveš resnico, pa porabijo utvl v Lig! narodov, tfzHc dej
stvu, da je ravno ameriški pred sednik WoOdrow WilsOft Ml ÍA nični ustanovitelj te tlffe.
Republikanska strañka je » jsnski bila na vUdi dobo 46 let. Uvedla Je protektlvno carino, u-zakonlla Je Homestead Law, ki je odprl zapad kolotflzaciji, odgovorna je za zgradbo ameriške mornarice do take mere, da je ta postala ena izmetf najmogoč nejših mornaric na svetu, in je oblast Združenih drŽav razširila čez Alaako, Portorteo, Guam Hawai In Filipinske otoke
"thornas Jefferson, ustanovitelj demokratske stranke, kakor se ta sedaj Imenuje, J« bil tretjino stoletja neopmM njen vodja. Veroval Je v pravico in sposobnost ljudstva sa samovla do in Je bil zato odločen zagovornik državnih samouprav, ta-kozvanih "State Rights'*, in sa vzdrževanje državne aavnrenoeti proti vmešavanju s strani fed* ral ne vlade.
Demokratična stranka Je v svoji platformi vedno nasprotovala Imperializmu v sunanji po-ftitlki, ker J« mnenja, da isti dovaja do despotisms v
OPAZOVANJA
ProaperiteU vsem! Ljudje, ki vladajo v Am. trobijo prav zdaj o pr riteti, da jim žile pokajo tu. Prosperiteta, prospérité — Nikjer na svetu ni tako bro kakor v Združenih državi Tu je največji komfort! A m, ka Ima 25 milijonov avtomc iov, farmarji Î6 milijonov in lavci pet milijonov. Brez malt
Segala je aktivno v ameriško po-
Nadalje povdarjajo: V pni Vtd in kmete v vpAšiJtfe orte v Kosiji m Kil ski, ViKO žive — pa primerjaj j Ameriški delavec, ki kaj ri ume, odklanja te argumente. Delavec verjame, «da je I
mu kazati na Evropo? Mi
skih pravic, starostne pokojni-
Prohibicijonistična stranka je bila organizirana 1. 1860 kot posebna politlfina organizacija, nasprotujoča opojnim pijačam. Ta stranka ni nikdar ddbila mnogo glasov za svoje predsedniške kandidate, vendarle «prejem osemrttjatega amendments, ustave, k* prepoveduje izdelovanje in prodajo opojnih pijač, je v veliki meri pripisati delovanju te stranke.
Tudi SocikliSt Labor Party postavlja svoje kandidate zà nartftte volitve.
Vsled razkola v republikanski narodni konvenciji 1. 1912 je bila organisirana Progresivna stranka pod vodstvom Theodora Rooseveha. Platforma Je zahtevala "soeijalno in industrijalno pravico, ki naj se zasigura potom aakonodaje." Program stranke je zagovarjal tudi razne reforme kot pravico inicijative (da sme ljudstvo samo predlagati zakoneh pravico volilcev do odpezivanja (tecall) izvoljenih uradnikov In référendum (odobren je zakonov potom ljudskega glasovanja). Stranka Je prenehala 1. 1910. IHpp
Farmer-Labor Party in Workers' Party (komunistična stranka) sta najnovejši politični organizaciji, ki stopata s svojimi kandidati pred ameriške volflce.
Državljani, ki ne spadajo k nikaki politični stranki, so toliko na slabšem, ker nimajo nlka-kega vpliva na izbiranje kandidatov, ali lik politične programe, kajti to se vrši le potom strank. Njihov vpliv je zato malenkosten, kajti nimajo sredstva, da bi se Izjavljali ra?un potom glasovnice na volilni dan.
Da-11 naj pristaš stranke sledi stranki v vsakem slučaju, je jako sporno vprašanje v politični etiki. Dočim stroga strankina disciplina to zahteva, vendarle mnogi pristaši bdlj neodvisnega značaja si reservtrajo pravico do nesasUZsJa v Slučaju posebnih točk «ti kandidatov. Tako je 1.
avtov m vsak tretji delavec ma radio, vsi ostali^pa dvajs milijonov avtov in ogromno \ čino drugega komforta, se še more govoriti lo splošni prosj riteti med delavci. Zakaj ne imela vsaka delavska druži svoj avtomobil, radio, hišo drugi komfort ameriške civi zacije?
Ameriški delavec ustvar ves komfort, torej je uprsvič do vsega komforta in blagost nja. Delavec ne more zahtev« onega, česar, ni, česar ne prod cira, sme pa zahtevati vse 01 kar je tukaj, kar je delodaj cem ih lenuharjem na razpolag
Par stotisoč ameriških dela cev — v najboljšem slučaju m Mjon — res živi komfortno, v liko bolj komfortno kot najb Ije plačani delavci v Rusi Nemčiji, AngHji ali Franciji, Ti to še niso Vsi — in dalje ni noben argument, da bi morali stati pri tem komfortu. Večin delavcev nima vse leto stalnej zaslužka — in tu so tujerod delavci najbolj prizadeti — plače niso sfotfae.
Skratka: prosperiteta ni pri vično razdeljena. Na enem koi cu je je preveč, na drugem pri malo. Enake priložnosti ni. Ii dustrijski kolos jo jemlje in zi pira tisočem in tisočem. Strojn produkcija s podvojeno in p< trojeno kvantiteto prizvajaneg bogastva meče delavce na cesti na kateri je najmanj prosper tete. Kje je prllošnost?
Vsak človek hrepeni po pr< speriteti in če jo pomaga ustvai jati drugim, zakaj bi je ne b sam deležen? Torej aem z nji Komfort vsem! Najprej pa o nim, ki ga ustvarjajo in ho&j ustvarjati!
Amerika mora svojo prosi>« riteto socializirati t
kvečer je bila izvršena prva ui Kri*- imKir ^ I ^ . i«, - . ipešna poskušnja s televizijoncj JSUT^m ^Llüi11^"8^ ^ radlopoStaji Cikrtke detavdi
Ärdifliepäi vodstvom Henry Wstd Bfeecher ja Ih Rari Schur-za odrekel podporo republikan-akemu kandidatu Jamea G. Blai-nemu. Mnogoštevilni vzhodni demokratje, vštevši Grover Cle-velanda, so odrekli podporo Bryanu I. 1896.
_ FLIS. v
Usoden padee.
Chicago. — Frank Kadriek-wialri, star 40 let, je v torek u-mrl v okrajni bolnici radi poškodb, katere Je dobil prejšnji dan, ko Je padel po stopnicah v svojem stanovanju, 741 Bicken dike ave.
štiri
Bloomington, HI. — V torek je med nevihto treščilo v drevo na prostorih Indinns univerze. Štirje moški, ki ao vodrifl pod drevesom, so obležali mrtvi.
avti «et!
PRVI TBLEVIZUON Z D8 LAVSKE POSTAJE.
Chicago. — Dne 19. juni^
federacije WCFL, ki se naht} začasno na Navy pieru. Edwar Naekeis, tajnik federacije, se > postavil pred aparat in nje^i slika Je bila prenešens ns P« Jenrnik v glavnem stanu eiektn čne unije na oglu Ogden sve., t Washington boulevsrda. v« milj od postaje. Izvrtena je biM samo ena transmisijs.
Trije gangefti obtoieei astori-Chicago. — Veleporota je ^ tofüa Bdwnrd Donkerja. Dempseya in Alfred Mai^J mora detektlva Wimam 0C<» norja, ki Je bil asMJ» nlja. ko je Mal sret rst. t Jico, katero Je nalel pri repasé neke trgovlne.
la Were.
Milwaukee. Wis. -gusta Witte in njena hč U«f sU aranžirali
no dvojno poroko «au. *
vddra. Je rtara 49 let h^i p-^
Materin ženin Je sUr 41. pa as 1st.
Mohamedovega Imeni vfMlJe1 pred čarovnija«* »I m»—.
tvfo nekje na «»H«. kamor Imeti 1 največ 906 do 800 vsak <fen satone solnce.	g te* M Mftko M veliko
Neknost nI njihove lastnost in „„^ „j pr#iWh * M v govoru najrajs P™*^« * «m prej. Kmeta bom pral-klice čotau bref veael. ki jja je ^^ itaiMMee evoje poroke, treba šiloma vzeti; pr»vllwna pa H ^ ^ w	moje-
starši btfehtajo mdIfeboJ »f ^ molB prav posebno rszvsse-deco in kd* ponudi Vrtjlo M|p fcwmšaje ee, le proš-4 k od nI no,, dobi dšvojko.	«fi ^ kmalu eešralele eem i
Značilno Je, da tleti SakkJI, ki ^Učnim spoštoval***
lana ie bolj lEukUi, kot »o le Maki Ce ee le etfttflt#redrsnete «a deemedy» t*« «»posti 0 grdi raavadi. ki se Imenuje
"moda", Vam polomimo f» ko-«tli
Doe te jen eakonekl mol m vel
rajni Frene Jošef I. M pa tudi meni nI büo «Ü prisaneikmeg*.

'Civil

ae najde v nikakem slovarju in - vendarle rabijo v časopisih $ kjerkoli se govoric politiki. Ta j« mnogo političnih gesel, ntiečnikov in fraz, ki osupnja-io novodošleca, pa naj prihaja ¡udi iz Angleške. Vendarle je potrebno, da jih človek razume, ¡¡ko naj sledi razumno polita nim dohodkom. Zlasti to velja u leto predsedniških volitev.
Spodaj navajamo riekdHko iz med teh političnih izrazov, jih čitatelj utegne slišati zlasti se-daj tekom predsedniške kampa-
Hxk - (poljedelska skupina) — Ta iaraz ae nanaša na* Ai#>ino senatorjev in reprezentàtivov (poslancev) iz poljedelskih fkmjift, lil so te združili v svrho, da zagotovi-jo ugodno zakonodajo Za t>6lje-delski razred. Oni se shajajo v posebne klubove seje (causus) in imajo svojega glavndga govornika (spokesman) v vsaki izmed dveh zbornic Kongresa. Ko gre za predloge splošnega interesa, člani "bloka" glasujejo po stranki, h kateri pripadajo, ali izjavili so, da ne bodo podpirali zakonov, ki jih drogi razredi žele, dokler ne bo vzadoščeno interesom farmarjev.
"Poljedelski blok" utegne igrati važno politično vlogo v predstoječi politični kampanji, zlasti z ozirom na dejstvo, da Je predsednik Çooliâtfe včtiral (ni podpisal) zakonski pf-etflog v od-pomo£ farmarjem, takozvani Farm Relief Bili. "Blok" je prvič pokazal svojo mo$ 1. 1928, ko je provzročH poraz rakonske-ga predloga za subvepcijonira-nje trgovske mornarice (Shipping Subsidy Bin).
Angel. -- Bogataš, ki prispeva mnogo denarja za financiranje volilne kampanje kakega važnega kandidata. Preiskave kongresnih odsekov so razodele mnogo takih "angelčkov", ki so podpirali kake kandidate. Strogo se ugovarja proti taki podpori zlasti tédaj, ako "angel" u tegne imeti kak doblče* iz u spešne izvolitve dotiČnega kah didata.
Ananias Club. — Pokojni Theodore Roosevelt je prvič nadel to ime svojim ipolitlčrthn nasprotnikom, ki jih je obtoževnl zavijanja resnice. Reči o komur, da spada v Anatrtas dlub, je toliko kot reči, da je lažnik. Izvirnega Ananias je po starodavni povesti zadela kap, ko je skušal lagati o znesku svojih darov za apostelja Petra.
Armageddon — To je pô novem testamentu kraj, kjer se bo vrAila zadnja odločna bitka na sodni dan. Zato ee izraz ra bi za vsak odločen boj, ko je namen kandidata končati kako
Ameriška' pofitična govorica I G. O. P. — Kratica za Grand vsebuje nS stotine dialektalnih Old Party, katera fraza je bila (slang) izrazov, ki jih človek prvič vporabljena L 1880 za re-
-------- • _«—pubiikknsko stranko. . Sedaj se
bolj rabi v zasmehovalnem zmi-slu.
Henchman. — Beseda pome-nja "pokoren sluga" in se v politiki rabi za zvestega pristaša političnega "bosa".
Invisible Empire — (nevid-Ijivo cesarstvo). — Po tem imenu se dostikrat nazi vije Ku Klux Klan, organizacija, ki pred vsem zagovarja prvenstvo "be-lokožnih protestantov".
Lame Duck (hromi račjak). Političar, zla«ti član . kongresa ali kake driavne legislature, ki ni bil ponovno izvoljefi, ali nadaljuje v svoji funkciji, dokler ni njegov naslednik zaprisežen. Tekom takozvaiiega kratkega zašedanja (short session) kongresa od défceihbra do 4. marca v letu po sjflošnlh volitvah, se nahaja v njem mnogo senator-; Jev in poslancev, ki so propadli v novemberskih volitvah, ali ostanejo v kongresu do 4. matea, ko novoizvoljeni kongresniki zasedejo njihova mébta. Kongresu tekom tega Nasedanja dostikrat nadevajo pridevek 'kongres hromih račjiiov". Tekom zadnjih let se je skušalo odpraviti Lame Puck Congress potom «thendtnenta k ustavi, po katerem bi novoizvpljenl kongres začel zasedsti 1. decembra po volitvah mesto še le 4. marca.
Landslide (pías). — Presežna zmaga kake politične stranke, ki se priravneva usuvanju o-j; rom nega plazu zemlje.
Lobby. _ Skupina ljudi, ki skuša vplivati na sakonodaj-stvo. Ako so "lobistr zastopniki raznih organizacij, kbt trgovskih zboitoic, poljedelskih udruženj ali delavskih organisa-dj, ki prihajajo pred odseke' zakonodajnih zbornic, da izjavijo svoje mnenje, utegne njih delovanje Wtl povsem vprsvičeno. Ali znani so slučaji, ko so "lobi-'*ti,' Vporabili rtezikonita sredstva, celo odkupovanje. Dostikrat je "lobby* Jako vplivna, Uko da jo nazivajo "tretjo zbornico". V mnogih drfaveh so vzákonili postave, ki omejujejo delovanje "lobistov" s tem, da zakon zahteva registracijo vseh "lobiSttAr" in obdelodanje-fije virov ln zneskov njihovih dohodkov. *	• . ,
Machine. -^-Politična organizacija pod despotično kontrolo kakršno dostikrat najdemo v državah in mestih, kjer ena iz-med strink ims vso moč v svojih rokah. Na čelu "mašlne"
stoji "bos". Za njim ^__^
manjši "bosi", kot okrajni ali mestni, intern vodje mestnih okrajev (precincts) in drugi po-magači, ki jih zovejo "boys" aH "heelers". Ti dobivajo nagrado za svoje politično delovsnje
Service", ali "patronaža" ime še vedno veNko polje, slasti kar se tiče najvišjih uradniških mest. Vladha patronašk, zlasti glede podelitve kontrak-tov, je tudi znana pod pridevkom "pie".
Platform. — Izjava političnih načel, ki jih je politična stranka sprejela in ki so obvesna sa njene kandidate, skratka volfl-ni program atraUke. Vsaka po-samezna točka platforme se nazi vije "plank" (deska).
Pois. — To je volišče. — Sole ee večinoms rsbijo kot sedež volilne komisije, kjer rfaj vodici izpolnijo in oddajejo svojo glasovnico. V '^večjih fAeStHi, zlasti v preobljudenih okrajih, se na volilni dan tudi štacune. kolibe in tudi privatna stanovanja spremenijo v volišča. i Repeaters. — Osebe, ki glasujejo pri istih volitvah v rak-mh voliščih pod imenom koga drugega. Registriranje volilcev e odpravilo to zlorabo v velikem obsega. "Repeater", ki je zassčen, je podvržen zaporu. Slogan (geslo). — Geslo po-tične stranke tekom politične campenje. Taka gesla navadno svirajo iz fraz v strankini platformi ali iz govorov kandidatov. "The Union and the Constitution", "Let us have, peace", "Back to normalcy", "Keep codi with Coolidge" so tipična poli-ična gesla.
Standpatter. — Čez mero konservativen političar, kl zakrk-
PK0 8VETK
«k
Jifitlivijé
njeno obstoja (sUnds pst) pro- ci sami mied seboj prijano spre-
»ocijalno zlo. Roosevelt je po- obliki msnjše sli večje službe pulariziral ta izTaz, ko je l.'aiM stranka zmaga. 1^12 izjavil: "Mi stojimo pri Vsčkrst se je ie poskušalo
Armagcddonu in borimo rt (i<)sjH)da."t liand Wagon. — Pravi
"rasbitl mašino" v mestih, kjer tike politične organizacije pre-
I .BL— ------- . vladujejo, tupatam tudi vsaj r
političarjti; da je "sflezal na %dein|m uspehom, ko kandidat
se o
Kodbeni voz" (climb the band WaKon), ako se končno priključi večini, dasi je poprej nasi^o-toval volilnemu programu (plst-f,,rmi) ali kandidatu za nomttul-cijo.
Ilanner SUte. — Država, kt vedno i>odpira kandidate dotič-n< stranke, pa tudi drfava, ki daje kaki politični stranki naj-v< < glasov.
i«g stick. — Tudi to je izraz, ki Ka je Roosevelt napravil popularnim, ko Je zagovarjejoč m()('no mornarico izjavil: "Mo-ramo govoriti mirno aH drtati v«iiko palico (big stick)".
»OSH — To je profesijonalnl Nitiiar, ki al Je pridobil kon-tr"l" strankine organizacije in ovladuj« zakonodajne m eksekn-t,vne organe. Vlada "bosov" ru|e) je dogti^t igrsls vlogo v raznih ameriških mah.
"«rk IIorne. — Nekdo, ki Je nepričakovano imenovan *»n<lidatom za kako važno me-V narodnih konvencijah ao P prce. Garfield in Harding Ukl temni konji* (dark horses).
Drye. — Pridevek za zagovor nik« r.,hiblMje opojnih piječ, «ihaie. Njim nasprotujejo
"»okračF (weta).
"mašlne" niso bili izvoljeni.
Perty BnWeM». -ni znaki.) - V mnogih državah je navada natisksti na čelu strankine kolone v glasovnic (ballot) kak znak, ki označuje dotično stranko. Prvotno se je to delalo za olajšavo nepUme-nhn volflcem. Znak demokratične stranke je navadno divj petelin ln tujerodni volilcl se pozivajo, naj glasujejo za "ve-liko pišče" (big chic). Republi kanskl znak je orel m nevednim volilcem dostikrat pokazujejo srebrnjak, češ naj voHJo ra «ptico na dolarju".. Socljalistič-na stranka rabi ss svoj *nsk bakljo aH tehtnico, prohtwctjo-
nisti studenec itd.
ronage. —■ Pod tem «me-nom razumevamo nagrado, k jo zmagovita «trankajaje za politično podporo, naj si bodi Imenovanje prisUšev «* i»vne -lu^ bo. Podelitev ko usluge. Ostem "patronafte on stoja sedaj v Jako manjšem ob-•egu kot pred uvedbo t«wva-nega "merit system". po Ute-rem se mor. kandidat za kako javno mesto P^^tekmo^-nemu izpit«. Večina uradiH itva. bodisi federalnega. drUv-nega ali mest., apada sedaj k
Ljubljanski velesejem. Letoš
nji veleaejem, ki je aijajno Urejen, nudi rasstavljalcem in vsem interesentom selo veliko ssni* mivoati. Zato ni čuda, da je naval poaetnikov na VIII. ljubljanski velesejem prav selo villk. V teku dveh dni je bilo na' ve-lesejmu te skoro 30,000 ljudi obiskovalcev, kar je sa ljubljanske oziroma vobče slovehske lazmere, silno veliko. ~ Prejšnja leta smo imeli vedno det, k je bil velesejem. Letos — hVsla bogu ~ tega ni, tako da bo brez dvofttno uspeh velesejma prst velik. Ze sedaj so naredili Velt-ke kupčije in je pričakovati dk se bodo v teku o&talth dni napravile še dbsetlrflit večje. — .Prihodnjič bomo pbdrotmejšč š4 pisati o tej spldlho koristni1 gospodarski instituciji slovenskega
SiovevaM avtrniovrasn v.ino-nakovem ^ifierto sprejeti -Sbvehiki tfteičanje so pošetili nemške in objH^li so ae od ve- ne sel je! Avtomobilska turneja slo-
Alt.
Mri Saktji fkkiké v AvtfH
venskih avtomebilistov v líem- hodijo po gorkih krajih; kjijl je imela b^e rek) velik mo- forkotç pa je wrav sa prav raien uspeh v Hemčljl. Is Me* ç» prednost. fflabT nakovefi sc Him sporočili da »merno
mnenju né da prešteti.
NiMe pti nas ne ve, kaj meni šlvtjeuje v pragosdn šungll. IM navadno midiro
pohodne, vWÄlj^ w ^ ^ jL^ nihče o« tati, «t bi biti atetniM v ^
goadove in savldamo popotftlke,
so MM SMvOMOl «Melni naváule- Potovanje skoai _ nega sprejemá «d strehi nimš- s prirodo in » osUliml kega prebivaletva. Da M tald el dtungle. t vsake veje, ki sprejemi m le	Ii d» Je dotakneš, pade kaka mre
bi niši ljučlje vedno tako »tjaz- in te ugris»; Is močvirnih, no sprejemali tO Je rodee, de bolj "to omamjivovonjavh^al sVo-važno pa W bHo, da bl se SWven- ¿Uo pijevka, ki v Vratkem čaau
ti vš&i predlagani spremembi, 'a izraz se navadno rabi proti odločnemu nasprotniku vsake
'daim ■ .tJh.i 1
sprememoe cann.
Reffn* — <p*mi va-ar). — Ta fraaa ss nanaša na vsako skupino ali stranko, ki je s pomočjo svoje pretešne večine aH stroge organizacije prezrla vse pravice mahjllne. "Steam rOUer" metode so se le večkrat porabile v konvencijsh in sa-kotiodajhih zbornicah.
Btnrtght TkKet. — To je rflk-sovnica, v kateri je volilec pred-mMl Imena vseh k*tidld*tov ene in iste politične stranice. Za one volllce, ki hočejo voliti za straight ticket", se na čelh strankine V6lone v glasovnici nahajk mat Icoloba^, ki nsj ga On prekrila. Tedaj mu lil tret»a posebej zaznamovati Vse kan« ate in se smatra, da Ja oddal svoj glas za celo listo dotlčtiel stranke. 4	.
I 9trtw VOte. — Neuradna volitev, dsk Se |lolzve Javno mnenje. Čaaopisl In privatns organizacije organizirajo dostikrat take prostovoljne volitve, da se lave, kskšno je javfto mnenje tem ali onem vprašanju, ziniti pa pred volitvami.
Stamp Spenker. — Političen agltatoč fh govornik, ki gre od kraja do kraja (stumping the state) ln govori pred čim večjim številom votlteev v dotlčni drža
isgrlsejo noge. da teče kri t ar-
jemali in ne kar po navadi, ve poHtNMa vfgbja
sovritoo,1 ka- koma t semeljsks stenice se ir je temu kri- «t^o med iste na noga^
če. Saj veste, ksko tetko je to.
našega na- wüiuJ^oWki iuknje^^ll^^^eïâteTTdluwUk7k"o^ ^ ^ ^T^tiñ ^ roda, ali je ^kovati, da ^ s}^	|^^JTJeg
iiSi^tiñi^t
ie, làtor tiSgarnfto nastopanje
sodaltitlêno vajenimi IJšdmi zavel nov in peresen duh iiove>
^NaroSal Šeteanlčarjl In bfo-	o"S5l f» káo M ga hH ¡Mgf spodsj «M ^kT s'perl
dar ji Imajo tudi svoj konusi. P^oni	"îf^T Wmi® in njegovo Moübo en- m¡
B| P	verujejo, da Je to njeg^ <*«!» m ««6e HWtttl -
W™ i^^^f^^ mu duh« v prid, ker Uhko roma ^ wtno sam, |Mv ss sramu ^•JLÏÂ0 *	d01 diije. Hamo čarovnika ne m g % **	dejatl onega
go pomh I. ..	kopljejo v seiillo, mmrveš >e ^ g ehnev dmtf svej« lens uko
To so ^respomembns"|kdlo- ^ ^ kakAh0 drevo, da ga rgkH^iMijo
«• Prj^ji^^f^ij1^^^® tigfr;	** U* » Pi M 41 Vas.
Äff» if ^^	«osM. š prisrčno
odide pošfcdhji jnot mftno, War ^^ j,^, Ssšiajl imajo, ^^ nêJlmÊm vse ispre-
V teh dneh vite nacionalni š* Saničarj* ia brodarji — bot ve. po čem brodijo? — v Splitu svoj redni kongres. KtfkOr nam r me-rodajne stran pelročajo, bodo na Sem kongresu Obravnavali vsekakor sem aktualna vprašanje, ki ee tidejo Pesniškega Uredništva ali oelšleflra dsUvstva na «eleznicah. Da M ti goepodie le obravnaven o potrsbl enothega fffeknmlčkrskega -gfbsnja, dUst v tem tesu, ko vlada i^it^švlja podaljšanje delovnega časa tud Sla leleeniške uradnike in smenj šahje drutinskih doldad. želu nlškl gradniki bl morali spregle-
8por * poi»vlco poM je.
Dvojčka Zorko in Milko sU do sVojept sAmega l^a spels skupno v «hI postelji. Končno Ju je morala mati po huddm sporu očlti na podlagi nasledrtjega saniranj*: Mati: "Ti grdi Zork^, zakaj udaril Milkar
Zorko: "Ker ml nI ifastfl polovice postelje."
Milko: "Zorko leže. Prav nič mu nisem jepuil njsgovk kovi-
ce.
Iz skoVj? drtvesa btMssenetla. te ln tam vMM todl kos t>ombs ševine, ki eo je semenj*i v bil» nji mstsjskl vari za kak «lun-fehdrl pridelek, vendar je kos benfttševlfte še veNko imetje, kt ga nosita tnavecfoo mladoporo-^ Mfca. Ce ee hoče lepotica prlku-jplti, obesi okoli vrata ver U let) le opIČilh sob, v lase pa si zatsk ne sveie cvetlice. 1% je vse le^ pot ičje. Orošje Sakajev je k*j preprosto, veniar pa e# gk val ko|š; votla bambusova cev kateri tiči dolg, s upasevkn so-1 kom M s strupom raakrajsjoče-#a is trupla pomasen trn. K^
Juino od Barme In Hiame 1e*e nezedinjene drtave Perlls, dah in Kelantan, na kstefe meji zvesna drtava Perak In v pVfcAu-mah teh drtav live Sakajl, dlvje Uudstvo, kl o njem trde, dk je v aorodu s Kmezi In kl se selo razlikuje od Malajcev. Iihajo temno polt, las je so Cesto " ftl, nos js ploAtst, ort so vdAe, nasimeje pe se telesu setzen trebufh, Itn Mtev trebuh" («eprev rU ka,
Hii JmL^^.^I.; ^kaie, ki *e iS slve davnine "Ce ftena Mtjk H dtotnne, unwjo iteti sa- |tvf ntprMtinM) v diungk in o- vi,____T_____
« >	/J^knv*»***	»»tt^1 »*«* «mlsU'
in¿LiS?£ .'lilTV jiui in navade neitetlk livkH, radUln, larik« pa pHM, najvtlM IteyWenl pojem. ^l^f M|,m in	praMvnK IndUmmitna slv
preko devet, ee po njihdveW]pi|V am * jtfk aakUuienega stvaeH fltvkMUk te vrele
mm
je
modne
razetave
umtrn
Vodstvo ?<
varwir> ass im ^ naj napišem llterarM pHepevek ee njefe«v sUÉMmk. Oloao o šsnUkl mm naj M napM sen-teneO o lika
do-
IpksnU proie t a v seM na mmn, se vifti v di-
stmtviNme wmm*mm v
mijiÍjlJIjlii
____ ne pVtlWWVIP pWTW^^wwWll
kar zadene t^-trn — In naj M ftlktafte mm zlnftr neNvno pe rkns «e teko neaHaina — je Ur adpUsInk jk^onM papir
pra-igrati, sa jiraHjo in
ICe je u-te VN*e lene,
veta, odi i krni je Obeešno poena- se je emeu h Morel bl kil naprs-vanje nareve, ki pa je čeeto od viti H n|M •mdr [eile nevarno. Maji so mojserl V kraeko vémfeMW dlntfhahu v umetnosti sast^upljanja. Mi» j« mM e« ünjsiini krek, obdan n sMntmt ebRsmi najbolj
strani jé tfS<<
umetnosti, imajo hude predla»! do a Sekaj i in ss veliko pria* eMMjièm vajo, de bl ee sa varovali pred fc«tf njihovimi strupi. Teko pravi-^ človeka, ki nosi stru» pri spoznajo po tem, de nje-ive senos nkna glave; v Pare-I imelo posebne šlice, narejene Is rošenloe nekega kljunača In ki bojda počrne, še ss dotaknsjo strupe. Pred sastrupljsvaki pa ^e varajo tudi kost •OJJJPJ*
m<
Ah
tudi ti, «fotelji. Iwtil® tti^l^
»p*
Bertin.
i veseljem eddi šlŠBa Val m mran e Ikimki diell \ nftto si
majhno prošnjo.
I |pf Mg msjkwege uradnika
ter moram skrbeti se t* dtroči-
ouiuc Fwwnj«	...... ' "7 način oavoooum.	»n.«JV proknio. Saj vendar vss spre-
nvkMte! Imm'ÜS pač rana ^
mon^če, da kjs preti leopjkd, eHj^ ^ „JJJJ, w^dOsls mp JJ^JJJ, ^¡¡¡¡M Me ^
resno rkhl. leres divje da skule p<
na poti,
Dlvjs svlnjs često
starši bdfahtajo msd ssboj sa
.ji še či m ■J novéla P* KI* trn
+* - * vodilo n*ov, n,.-	^'l^l^^^uF^
ščanskl kolovodje te o tem morali v SpIHu raepravljati.
iz p¥imoIjä
Goriíkl rtwéMí-druíl	WW »	'.»(ii prlp»vediiJ«Jo
uwttï? V n.k.m oHtoku r.k. V.fjl obrl. n	'" ftim pl.mtnu, ki ob.lojl It »«•
Po v bttflnl Ferrare v 1UNJI *» rtMioM«». bHlv««lod M» b» ^ „ u„, bm prv« ani junij» nain trwöf^M- íwtt. Cwd« **m * «Wg. ^ICM'Ba SW n.Jíl«b1J. * ^
hi «• )ft n* «UMI« tlov,|not|. Dn.lhnml nil* noben b.-
v P^«8**"-™.	jf	lko<nlno.,».bl d.voJVo.
prebwjtl tmu	"H Zn.illno j.. d. ttatl Mnjl. *
je pNM»»U» krokodil* Win* . u „y^j, v koUot.n-■trupenc «**,*««• V trov ^r P	>' niJvf|Ja v ^
Htm^tMk»	»J^Lj 7J pripovedujejo o Äov^
Zorko: "W re*, men*. tllko}lfr.lU¿ kl pr«lrt«»tj» n«loft Je dejál. 4» MM Imeti dvojo polovico v iredi, Ju i» W « I
mel avojo polovico n« .M straneh »oetoUe "
ga Vadava Tušarja, slovenske ga trgovca te Cerifna. Tular je tri dni prej rapoštll Cerkno, ne dk bi bil komu povedšl kam gre. Nihče he ve, kako je prišel tja in kdo ga je m. M\ se, je
Tušar irtev fašizma fh Aufi -------- -. .. k0.
Matteotti	«^raenetHi neko leneko pri ao-
t^ '	W »ko6lla je na obretje% vsa
AeMno4*	. iosupls m prratrašena obstala
Drašbk potujočih Igralcev je «Ioni so Jo obkolili in ji e svojimi po lepakih na,K>vedala igro* v rilci "tipali" po folem telesu, kateri bo osebno nastopila ten- Niso Ji st^HnlčUlega hji ska nedoltnoet. Ker pa igrd da- mirno odšH. Morala sem
L. ar^- odM.. ^^^r
Igralec: 'Dotičim igra pride Ul t rfteem. dvIgkH kjllku te - *** &
tmtiUktk»im.'mt0Mm-rte «Vide «kmov. p, (udi a* n« bl Mlo trt n*
malo pri«tn«ft von,«. *fr ,V¡'|te(i Am^oiri.. __	,
ÎÏÏÂ ÍJlto tumi» V um primeru dflWf ^
Ä T.r» » ob^Vniuh v aimm w
r - Hto eem pwWwH¡<r*p.
Aniiunxiti diskretno v poštnih
iaaprillke. Prejri nem še več drn£lh rir
veesljlvfh pšMm. (May Sl-tS)	Nskdo ml Je |MM «i Odprti
ie « M
I (Max 91-S8) po- . 'V^. ' ^
SL fraTír ^ "Vi «tklel •Z «raiS S Kako m drsnem Vi: JS?lene še bolj mm
Qad Iket iovi... Rasgovarjata se dve Ska pomočnika in reče *CuJ, Korlek, ali veš, razliU med mojstrom
bojr Korlek: "Katera?" Pepek: "Ako si ti
___da si pijan, čs
ster pijan, mu rečejo, lan."
•
Opira la «Ha.
Kako razlikuješ opice od mila? Vzemi košaro, poloti vanjo opico in kos mila ter prtkrijf Nesi potem košaro v goed la krij! K* ho skočilo is kri jt opira, kar pa bo osUle notri, j« milo..«
host, t /k pred porodom »
bl vas vsel Vrag.
Znani nemški pesnik Ip jgre-v nekdanjem dvornem glsda-u ha Dunaju We«mann, je oč l|hd "Dijaka prosjaka". Pri zagovoru hudih duhov je frotegftil Vrši jI »og tako daU^ okrog s*», ds j« «JU v krog tudi šepetalčevo celico ter pri tem vdSkhU: "AkO V«me hu dič tega, smo vil mrtibljrffii."
žene: "Coepod zdravnik, ali je stanje mojega mola resno r ¿¿ravnik: "lté, fte, psč pa p» trabuje bolnik mnogo mir«. U-pisal eem spalne praške." Žena: "Kadaj pa nej jih vsa-
mZdravnik: "OproetHe, milost i va, praški also sanj, «ego ea ,Vee..
varnosti - kako Jadnp Js «Iv-Ijenje V pragozdu! KtUme «o narejene Iz bambusovih eevk; nekoliko rotang* lil palmove* listja za Util» m vrai pepri « tleh (terjgvtee ne sme nfkder Lr<l— ugasnfW) — to je eflfna oprame tega čfoveikmfk ttana. tn hrana? Korenie, malce sagijs e« ^sjrtjih jmeebjo ondi, m zeigen WWHM f^asej^
■t pra^sde In si Priprs^ri] H ta najprafhroetejše račet poljedelstve — njih seteV je
f - zzr&ZmZ^-
njo — potem kPrar*mja en opjeja pečenka, kdaj pa kdaj kekr rit» m - fte eo se
kupčije s prekanjenimi Kitajci
ki t f»JWH
____ «fN^
gitojtfo, k!ä ga ornóla aereéUi
kragav eneidmnlk dopis-
lff _ Ooepotf P. M., 8dHi.
. Je. ki se Vsm ge je zdelo po*
i Irakro objaviti v almanahu mod-dove, VI eM lere| tudi tlstm peklsglsviiv, M Ijo v leni šge« Mšamiee", je llvijenje naj kl v lepotléeajo In Ce ee Vam psa« MneHate drkge, M ee ea ta
__ m menijo, s grami
Vem same šelkn. 4s M e teatl
m
raOgVCTA»
V. Stikov:	«
UMOM NESPORAZVM
Prišlo jo lz okrajnega mesta na vaški isvršni odbor uradno povelje:
, — Nemudoma vročiti davkoplačevalcu, kmetu iz vaai Po-temnele, Tihonu Kolobkovu, pri-lošeno listino, tičočo se tastare-lih davkov itd.	*
Vasica Potemnela je tičala daleč v nedostopnem pragozdu in predsednik krajevnega aovje-ta Vasilij Tjutjunov je bU edini za silo pismen mot v celi vsst Uradno listino je težko čitaU stokal je in se potil, kakor da seka drva.
~Ne... mu... do... ma... vro... čiti..,. Aha... Ko — Komu neki vročiti? Aha! Ti... Tihonu... Ko.,. Kolub... Ko-lubkovu.... Hm!... Ta je imenitna. .. Pa mu izroči, če je pe še več tednov pokopan . . . Jar-ko, Garaško 1 — je zakričal takoj ne svojega šestletnega sinčka. . . Kje je moje črnilo? Pa vendar nisi že zopet mssal z njim mačku sadnice?! Le čakaj, cigan, ti še pokažem I Stric Vasilij je pihnil v grlo črtjllnice, vzel is mišice list uradnega papirja in preizkusil Izsušeno pero.
B, da bi te vrag, zopet je nekaj padlo v črnilo, menda muha... Garaško, kam si vtakni! zametek?	,» .
Prekrižal se je in zašel pisati.	I
To je smešno je pirmral sem pri sebi. Glej jih no, Kolubkov je umrl, pa naj mu vročim u-radno listino. To so mestne bu-ticc. E, eh, kaj bi govoril!
V mestu so si belili glave dobre pol ure, predno so prebrsii čačke in zvedeli, za kaj gre.
—	Uradna listina ni bila vročena, ker je bU predsednik vaškega sovjeta VasiUj tjutjunov nedavno pokopen.
Ravnatelj pisarne si je pome! čelo.
—	Treba bo povelje obnoviti, je dejal pisarju. A kdo je tam prav za prav umrl? Pred Bedni k vaškegs sovjeta 7 Poglej te v seznam, kdo je tam pri njih predsednik. Kaj? No da, Tjutjunov Vasilij. To se ujema Toda koga so izvolili po njegovi smrti? Zakaj nas niso pravočasno obvestili o tem? Obrnite listino in pripišite: nujno.
Ces dva tedna je prišla v samotno vas Potemnelo znova listina, v kateri je bilo rečeno:
—	Nujno! Nemudoma vročiti davkoplačevalcu 1«....
Predsednik, stric Vasilij je • težavo prečitaJ in zagodrnjal:
—	Grom in strela! Glej, glej, kako so trdovratne te mestne butice!
Nsvil je Garadtu ušesa In odšel k sosedi/ na poevetovanje,
—	Inu delati nimajo kaj — je menil sosed in se popraskal za ušesi. Odpiši jim, da je Tihon že davno mrtev.
—	Saj tem jim Še pisal, da trohnl pod zemljo — je vzdlhnll
stric Vasilij in segel mimogrede pod srajco po bolho. Odpissl sem jim, pe ne verjamejo, bu-dirji. Vrnili 10 mL-'
—	Kako da ne verjamejo? Ha, ta je pe lepe! — je vsklik-nil sosed. Menda čakajo, da jim pošlješ križ s groba ali pa prgišče prsti? Odpiši jim zno-vsl
Ces dve tedna ie priromala listina nazaj v mesto. Ravnatelj pisarne in pisar sta si celo uro belila glave, predno sta preči-tata, kaj hoče predsednik vaškegs sovjeta.
—	Drugič in opetovano zagotavljamo Vašo milost, da dotlč-ni mužik prosi pustiti ga pri miru, kajti je umrl in tu gre se nesporazum... in to in ono... Vasilij Tjutjunov.
—	Cujte! — je zakričal ravnatelj pissrne na pisarja. --Imena ste zamenjalC Ze drugič ste pisali Tjutjunovu, ki je u-mrl Dopis bi morali poslati Tihonu Kolobkovu.
—	Kaj še, prav sem pisal, — je ugovarjal pisar, — toda Um ao vse zmešali, ti tepci zabiti.
i— No, pazite na besede in ne pecablte, da Moekva ne trpi zaničevanje mužikov. Sicer imate pa ie itak zatekle in krvave oči.i Videl sem včeraj, kako so vas vlekli iz krčme domov. Izvolite znova napisati dopis in gs nasloviti, kakor je prav. Sam ga prefl^šdam.
Ce* dva tedna je prišel usodni dopis tretjič v pragozd. Zaosta-
"No, te je bile torej sopet enkrat takosva-na tajna ljubezen," je Izbruhnil profesor med raskim, debelim lastnim kašljem.
"Menda še."
"la je tvoj sinko vedel vse to?"
"No, ssj js bolje tako. Dvomim, da bi bil ž njo kedaj srečen, ker — kar se js o materi govorilo — pa saj me razumeš."
"Pravi, da ni na kaj takega mislil."
Govoril je mot, ki je bil nekoč hotel v le-monat, pa mu je mati prezgodaj umrla, in njegove stebraste noge. ki so stale zdaj na mogočnih podplatu», so krenile kmslu v nevarno bližino sladkega vrtinca ljubeafli. Oženil se je bil s zdravo deklico in si tako is previdnofcti ustvaril še tu na zemlji svoj umaean raj.
"Da, govorilo se je peč, da otrok ni nje-gpv," je Isustll župan bi ojunačil s tem profesorja, da je pričel hiteti:
"Ksko pa se mu je ona takrat naglo vrnila, dobrikals se mu in božala njegovo ranjeno sroe s mehkimi beeedami, dasi ga ni nikdar ljubila!"
"Moral je silno trpeti zaradi njenega večnega potovanja tja doli. In pozneje, ko je prišlo vae na daa —."
Zavzdihnil je župan prav od srca.
"Ia naš prijatelj tega nikdar ni pokazal, trpel je sase," je dodal sočutno profesor.
2upen se je nakoHko sklonil in dsjal tiho:
"Po mojem mnenju — človek se tudi lahko moti — bi moral imeti Še kakega otroka, rasen --Če ne bi —
"Seveda, seveda, to je tudi moje mnenje."
"In njeni stariši." je nsdsljevsl župan, "sakaj jI niso ukasali. pri možu ostati; zakaj so mirno gledali, kako bega pod raznimi pretvezami vsako zimo doli samo zaradi pregrešne ljubesni??
Iztegnil je roko pomembno.
"Južne lahkomiselnoNt pač! In zakaj bi ravnali otroci drugače, ako ne najdejo pouka pri starišihr
Govoril je profesor, ki je vigojU v svojem duhu še doksj mladih obiskovsvcev zatohlih sob, kjer je oznanjal z grmečim glasom svojo vedo.
'Tako je; to je tudi moje mnenje t'
8 to mislijo župana ps je bil ta modri razgovor tudi končan, dasi bi U dva srčna velikana še nadalje tako ymovala. da se nI bil medtem prigugal is ozke ulice nagsjiv vetrič. Si je poskočno zaplesal po prahu In se nsglo potuhnil, ko je bil ugledal dva ugledne meščana. Ko eta bila namreč stopila par korakov naprej, je skočil nalahno za njima In jima s vso silo puhnil v tilnik. V tem hipu sta se preko trge jedrno vrtela dva klobuka, debela možakarja pa, v tistem hipu od ene seme silne misli previeta. sta jo ubrala okorno za njima in se jlms s Iztegnjenimi rokami vsčkrat semen priklanjala. Tudi nekaj las je štrlelo naprej. kakor bi hoteli svoj i ms gospodarjema kaseti smer. v kateri jims je teči aa njih pokrivali. Urni vetrič pa je zlobno hehetaje sple-sel na streho, odkoder je metal s opeko ostro kamenčje doli na bežeče pleše. Kedarkoli tU ee rdečellčaa goapoda aklonila k tlom. vselej Jima je hudomušnež odpihnil ubežnika izpod rok. Končno pa ae je tudi te šale naveličal In pohitel v šumeči goad, kjer ao tovariši žvižgali' v zboru poredno peeem.
Goapoda ata bila mad t* m dohitela nedolžna preganjaoea. ist*pevala jezno bele mamge i*, njih in jih napoaled sopH krepko imaadlla na
oni del telesa, kjer je v tem hipu ugasnila ona edina misel. Mrmrala sta nekaj vsak zase, kar ni bilo hudo duhovito in odšla urnih korakov naprej, t obrazi ki niso izražali nič več tiste dostojsnstvenostf kot poprej.. Zupan je Izginil v veži občinskega poslopja, profesor ps jo je mahnil domov, v lastno hišo, ki jo je bil nekoč — na višku svoje sreče — pridobil z žensko in jo od onega trenotka, ko je bila prvič obdana od lepe nove ograje, nazival vilo "Zvezdo". In ras se je tam fari na pročelju pod takim napisom svetilo nekaj is pločevine, kar je bilo od blisu podobno nekak! zvezdi.
Naletavstl je počel slaboten, redek sneg. Pod gorami so se bili zgnetli oblaki v strašno meglo prečudne barve, in grozen piš se je pri-valil s hrupom in truŠčem od tam čez dolino. Upognila so najkrepkejša drevesa pod silo njegove teše svoja gola teless. Zaprasketsl je pesek po strehah, zai klepeta le so aa vodnjaku vse štiri svetOjke, nikoli prižgane. V stranski ulici uekje je pozabljeno okno treščilo eb sid, da so sažvenketale šipe po tleh. Bra-njevka Je sagrnlla svoje saklade in stekla v prvo hišo. Berač je zbežal s cerkvenega stopaj išča tako urno ,da so tvorile berglje na eni, in obe nogi skupsj na drugi strani, silen korak. Prestrašen je sfrčal vrabec s ceste pod •eb. Sunek vlftarja je ilomil curik vodnjaka, da je voda brisgnila daleč na cesto, kjer ao jo sgrablli vrtine! in jo razpršili v neviden prah. Moč viharja je na mah pometla obrekovavee s trgov ln ulic. Vse je izginilo in hitelo zapirat vrata. Hitela je od vodnjaka zadnja ženska, nerodna ln debela, z nabuhnjenim krilom.
Tedaj pa ee je začul na ulici glas zvončka, podoben angeljskemu joku. Tudi njega Je vihar raztrgal In odnesel daleč tja do vrb na mužovinl, kjer Je Izzvenel v tresočem ihtenju, prosečem miloeti božje. Tiha tesnoba je legla opravljlvcem na prsi ln jim ohromela jesike. Preko isprasnjeoeg* trga pa je stopal sa cerkovnikom mlad duhoven bledega obrasa in velike upognjene postave. Gledal ni ne na deeno, ne na levo, toliko da je videl korak pred seboj. 8vetostnl mrak as njegovem licu je pričal, da mu srce preklpevs bležila božjih besed, namenjenih bitju, ki ee sa večno poslavlja od samskega bivanja. Njegove neme molitve ni motil šum viharja, uU Je nosil v svojih lastnih rokah gospoda vseh sil, nJega, ki edini more podeliti človeka tisti mir duše, ki je njemu teko tajlnptveno¡odseval is globokih oči.
Otroci na oknih so obmolknili v svetf grozi. njih debele točke so se plaho sklenile v pobožno molitev. Obrazki so jim Izražali neko tujo misel, nepojmovaaje, strah pred aksnano podobo skrivnostne svetosti ln moči, nikoli egledano. Za kteklom so ae zdeli ksk< zdrava jabolka.
Tedaj Js aasakrat, v trenotku vse v naravi utihnilo. Kakor bi nebeški dirigent sredi bes-nečega fortlssMaa te strašne simfonije hipoma nasnačll s silnim zamahom veliko pa vso. Za hip je zastal v prsih dih strmečlm nad tem čudom božjim.
*	Jasneje je prodiral zvončkov glas In segal v srca dobrih. Nekaj nevidnega se je vlilo v Irca čutečih la sapeklo. Mašnlk pa je tsglnil V vešl sodnikove hiše. Vihar je zabučal snova, •IneJe kot popsaj.
*	Deklici, ki eo Ji ob 'prihodu pomladi še rožice pasmi krasila usteca. so ss udrts sdej solze po lepem licu ln nagnila je glavico med rake.
Ločile naj bi se dve srci. obeevaai od enega žarka božja dobrohotnosti, pod katerim je samo za dva prostor s t Nežno mlado prijatelj-stvn naj bi se srušilo v meglen In past spo-mln?	- (DaUs prihadMŠ.)
ror lepa
PB

21- JXJNU
lim davkom je bila prišteta še ]0obe sa «anindo
Stric Vaeilt j je prečrtal dopis, premiicastil ženo, navil Garasku ušesa la sklical vso vas k posvetovanju.
—	Usmilite se me, ljudje božji! — je terasi na zborovanju. — 8 tem dopisom me hočejo spraviti pod zemljo, globo mi nalagajo in sam naj sa vse odgovarjam. Menda se jim je tam
mestu zmešalo. Kako naj vročim dopis pokojniku, ki že davno gnije? Kaj mislijo, da je svetnik? Recimo, de ga odkop-jemo in mu vročimo dopis. Kakšen smisel bi imelo to? Vrag vzemi te trde mestne butice!
Vdova po Tihonu Kolobkovu je planite pokonci;
—- Niti na misel naj vam ne pride, da bi odprli pokojnikov grob in prištevali njegove košči-ce! Sekiro pograbim in vso noč bom Stražila na {^kopališču. Le naj se mi kdo približa! Prste mu odsekam kakor kuri noge.
—	Ne tuli! — so jo tolažili mužiki. Kaj blebetaš? Kdo pa pravi, 4a mislimo mrtveca odkopati? Bog mu daj večni mir in pokoj! Glejte jo, mrho, kako nam grozi s sekiro!... Toda to je Uradna sSdeva in v u-radne zadeve se baba ne sme vmešavati... Pojdimo, možje, in sestavimo odgovor s združenimi mojtai., Vasilij bo pa spre vil vaše misli na papirja mi napravimo spodaj križce.
Ces deaet dni je s druženimi močmi sestavljeni odgovor pri spel v mesto, i Ves dan so ga v uradu študirali in se krohotali. Sam predsednik okrajnega izvršnega odbora se je držal sa trebuh od smeha» ko mu je piear prečital odgovor vasi Potemne-la.
—	Vse Vsše Blagorodje prosimo usmilite se mužikov, kajti pri najbolj i volji ni mogoče vročiti uradne listine pokojniku in tudi s globo nikakor no gre, ker je sšmlja smrsnjera in ker vlada pri nito tfiio hud mraz, da kavke med poletom zmrzujejo in ljudem od ittrissg nosovi odpadajo,.* te Tihon Kolobkov je zares umrl, to nm blagovolite verjeti na1 našo Častno besedo, umri je le davno, še predno je bil te dshtk odmerjen in ni u-mrl morda is slabih namenov ali vsled odpora proti sovjetski vla-di, da bi ae Izognil davkom, marveč ker se Je napšl kvasa in je dobil tako hude krče v trebuhu, da ga je v dveh dneh silno napelo 4n če nam ne verjamejo, lahko pošljejo komisarja, če smo Že Isgubfli v njihovih očeh vsako zaupanje in v tem se podpisujemo vsi pri svoji nepismenosti s 89 križci, kar je nas tu gospodarjev in s tem, da je ta krajni križec postavila vdova po pokoj nest Tihomiru Kolobkovu, potrta globoke žalosti in vse to je sestavil in aapisal po naročilu zborovanja Vasilij Tjutjunov, predsednik vaškega sovjeta.
tr~T
Kaj je najhitrejše.
Učitelj: "Kaj je aa svetu najhitrejše r
Učenci prvega razreda ljudske šole ugibajo: vlak, tramvaj, zrakoplov... in končno jo pogodi Franek, ki reče: "Misel." Učitelj pohvali brihtnega u nca, a še se oglasi v zadnji klopi Jankec, ki meni: "O, ni rac, gospod učitelj; roka našega steka je še hitrejša. Zadnjič sem stri stensko uro in le nisem niti dobro pomislil, kaj sem storil, že sem jih imel pet. na zadnjem delu telesa."
•'
Italijan v ljubljanski oftterijL
Italijan (nestrpen, ker mora dolgo čakati na naročeno "pa-štašuto"): "Kako dolgo še bom čakal na peštašuteT'
Natakar: "Tako dolgo gotovo ne, kolikor Časa bi moral čakati jaz na kislo zelje in žgsnce v Rimu."
V višji dekliški šoti. V neki višji dekliški šoli ao dobile deklice nalogo, ki se je glasila: "Kako nastane jutranja zora."
Sedemnajstletna Dragica je začela svojo nalogo takole: "Ko vstanem
zjutraj Is postelje, se nudi naravnost očarljiv pogled."
J. J, p jr • . • 1 •
f Enake teikoče.
2ena (jezna možu, ki je prišel zjutraj s veselice domov): "Ah, Vso noč nisem zatisnila oči." ' "Kaj mislil, da sem jas spalf'
Velik poletni izlet v JUGOSLAVIJO
s krasnim hitrim pamikoni
AQUITANIA I
V nedeljo 8. julija
pod vodstvom poznanega voditelja g, J. Krmpotiča, od chi-kaškega urada Cunardove proge. Njegove doeedanje skušnje s takimi izleti zagotavlja potnikom ugodno in brezskrbno vožnjo prav do njihovega cilja. Kakor navadno, se nudi našim potnikom tretjega razreda uljudna Cunardove postrežba, dobra domača jedila in ssbava.
Nič več nI glavobola, in ima mirno spanje po noči.
ki t* hvtMk« Nuo» ki m	On ptš»
"SftfcM mm NVP>TM, e iH-l la 4* h «fcwfSol laflaU ia P» mimo. okraHuJote «uit ter m,mi emrk ma TMk M MS«.H " 'Mvc»4fki»« >• rtllko Moril » try*4, ilo-vafcv*. Om J* <mtf» moi i» rtfl*Jc bolnimi ia iktoMKa, ■ n*f4Mo uniiitoiimt. tboliialo «lak qitft. ejaiale iN, is will».
•«mrla
i»
Wata-Taa Js «M* val kot arflijsaa m •torIlo tad! u VM. Lahka «a kupita v klf tl|p>l>l. kja m »rni* lajn aSravila. rfaèaja. 4a M wlJgiw h M M Too. » Mtocl. mm
OUv.)
SEST 011 PIHO eGEAlA

PARIS, 22. JssllSr- 9. JM^S
(Ok i I In i ll T
Ike FiMMjUJ«^'-20. litiji
FRANCE, ST kdlla - 3. ssc.
mmm
SIS N. msMfaa Ave. X cirieegs, HL

Izlet pod osebnim vodstvom J. OUp-a, člana gl. odbora S. N. P. J., prirejen po IZLET-NEM URADU S. N. P. J» aa
Berengariji ...21. Junija.
pišite aeravaaat aa:

ar, »U h
CUNARD LINE
846 N. Middgan Am Chicago, Dl

ZM2AM OEM HJtt
KNJIŽEVNE MATICE 8. N. P, J.
SLOVENCI—isvrttna
SLOVKNSKO-AMGLBftKA
knjiga, abssfa 681
f,..*.....,... UN SLOVNKA^sala peošna la lahko s dodatkom rasnih ko-
• «•••••••«»••»••»»»••••••«
ZAKON
roj, knjiga is katsCe asswrsta irpatl maogo naukov sa taktno la došsvae dobro .......................................Tie

a aHtsial... *....,.*... •. •. *... *......... * .TSc
ZAJBPALa issnifaa povest la prava ilnstraelja šoalsj okritoft
dala šivljsnja slovanskih dalavoav v Ameriki..............71«
JIMMIB HIGGIN8—krasna pevast, ki jo je «Isal «loviti smo-rWd pisatelj Upton Sinclair, posterenU pa Ivan Molak ....Me
ZAPISNIK S. RBDNE KONVENCIJE S. N. P. J^ HI slrsai »oh-ko vassaa, stana samo.................................tio
"HKBTBNICA"—drama v trak dajaajli a prologem la tpilogom mah ko vaaana, stana ssmp««....».....«.«»......»....».lšt
«INFORMATOR**—knjiftica a vsemi potratnim! podstU a 8. N. P. J. salo priporočljiva aa ilaae staaa anso.•.••••......lšo
- Vas knjige ehapal vem pešUame ss IfJS.
asi
KNJIŽEVNA MATICA & N. P. J.
1657 Sa. Lawafalo Ava^ Chksge, DL
Mipv« IHTI
Debel inu je umrla lena ln mot Je v neutolažljivem joku stopal sa pogrebom.
"Kaj boš jokalf" ga je tole-šil prijatelj, "pogfcj. temle sko-sl okno gleda lepa vdova."
"Nikar meaeftalirga jesa-vrnil Debelin ter ae dalje solsll.
Ko ste sa vračala s pokopališča, je Debelin prijeteljs nenadoma ustavil: m, prijatelj, kje stanuje tista lepa vdova T"
Golobi vnlku je umrla šena la mošak Je vss mračen prišel to-lašit svoje nor Je t goetflno. MNa* taker, prineelte ml liter viaa."
Natakar: "Črnega aH bete-gar
GotobivtOk: "Črnega, seveda, saj vidite, da šahtjem."
a
Vaški Janša ssedruje: "Ne-umnejšega Človeka, kakor eo naš «upnik, ki si oblačijo srajco vr-hu sukajo, pa še al več aa
tu. i ."
"Ne bo« več sajtrkoval ka-
ve.'
"Zakaj «ar " "Potem na more* več laapeti.
Tiskarna S. N. P. J.
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Tiska vabila a veselice in shode, vmtrnce, časnike, knjige, koledaifa, letake itd. t slovenskem, hryatricem, slovaiketn, čettem, nemikem, anttoSkem jeziku &i drugih
VODSTVO TISKARNI APELIRA NA ČLANSTVO &N.P. J„ DA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARNI
«Ijaln ddo prrt nate. V«
pojasnila d*je vudttvo ttakarne
S. N. P. J. PRINTERY
TAM M DOBE NA ZBdO TUDI VSA USTMENA POJASNILA