Issued three times week every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription for U-nited States (except Chicago) per year $3 .00, for Europe $3.-50. For City of Chicago $3.50. LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO pogajati ^ ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER fci. tciq, AT POST OFFICE AT CHICAGO.ILL., UNDER THE ACT OF, MARCH :,cd 1870. J^faesloga tlacij ŠTEV. (No.) 75. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 24. JUNIJA- (TUESDAY, JUNE 27), 1922. LETO (Vol.) VTTX, New Yorski governor pohvali katol. šole. \ Brooklynu so predzadnji ponedeljek imeli šolski) graduiranje farne sole cerkve I'resv. Deteta Jezusa, na Richmond Hill, tiraduiranje se je vršilo v dvorani Brooklvnske Muzikalične Akademije. Udeležba pri graduiranju je bila tako velika, da se je moglo skoro polovico občinstva \ miti domov, radi prenapoljene dvorane. Xa to farno slavnost je bil povabljen tudi governor Miller države New York, ki je nekako taki »-le govoril : "Človeška družba jadra skozi dobo materializma. Iznajdbe, timet uost in znanstvo vse to je dospelo do visoke točke popolnosti, stvari, ki s > človeka obdarile /. udobnostjo pri čelu in življenju in pri tem seveda tudi napolnile njegovo srce z veliko ambicijo po materialu." "lo je torej važno, da religija in izobrazba vsaja iskro božanstva v človeško srce, katera razlikuje človeka od živali, ojačuje in dviga njegovi) hrepenenje nad materialom proti višjemu idealu, proti nebu, proč od nizkotne sebičnosti — proti premišljevanju namena in pomena človekovega življenja na zemlji." "Organizirana družba, kot taka strnjena v državo, je omogočila člo-veškemu rodu pot k idealom, k realiziran ju neskončnega višjega človekovega namena. In, da zagotovimo temu napredku to nadaljevanje je po liebno, da vzdržimo, se ojačujemo in da skrbno varjemo fundament in stebre na katerih temelji država. Dom in njegov vpliv tvori temelj. Religija, morala in izobrazba so vir odkoder izvirajo vse lepe lastnosti človeka in tvorijo steber, ki stoji na prej omenjenem temelju. Da ravno religija, njenih deset božjih zapovedi tvori temelj morali — brez vere in morale bi bila človeška izobrazba človeku bolj škodljiva, kot v pomoč, ker v resnici, kakor sem že povdaril iz religije in morale izvirajo vse lepe lastnosti, ki jih poseda človek današnjega sveta." "Jaz s svojo skromnostjo upoštevam religijo, kot najmogočnejši steber med vsemi stebri, ki držijo kviško moralo, katera je temelj srečnega doma in srečne države. Vendar pa najdemo v današnjih dnevih ljudi, ki trdijo, da svet izgublja svojo vero in da postaja neveren. Ako je to resnica. potem je še tolika večja potreba, da se vpliv religije ojači, ker brez neomejenega vpliva religije in njenega vzgajanja mladine v njenem duhu. bi bila človeška družba podobna ladjici na morju, ki bi jo metali valovi, a mornarji bi ne imeli ne kompasa in ne ničesar, ki ibi jih vodilo k rešitvi, ampak jadrali bi po mislih svoje sebičnosti. Medtem, ko pravim, da je religija eden izmed najmočnejših stebrov države in medtem, ko je tudi gotova stvar, da je religija glavni steber pred napadom na državo in dom, ki izhaja iz nevere, še vedno država ne more direktno priznati religijoznih mstrukcij in istih spojiti z posvetno izobrazbo. Ker ta korak bi dal }x>-vou, da bi stranke se naklonjene kazale gotovim religijam in pričelo bi se preziranje in iz tega bi izviralo sovraštvo. Ker je to dežela prostosti, kjer imajo vse religije enako svobodo in enake priložnosti za razširjevanje svojih naukov, je s tem pa še vedno dana prilika, da vspeva religija, ki ima boljše nauke, kot druga, tudi bolje." "In ko se približujem koncu naj še povdarim, da oni, ki imajo v rokah poduk v župnijskih šolah se trudijo, da z eno roko vzgajajo mladino v svojem lepem duhu z drugo pa uče mladine) posvetno izobrazbo. In komur je podeljena dolžnost, da pazi na šolsko vzgojo te dežele, je dolžan se prepričati o resničnosti vzgajanja mladine v farnih šolah in publičnih. In če je kako pomankanje, se naj svetuje in gleda nato, da se doseže iz boljšali je v takem oziru, ker naša odgovornost tirja od nas dolžnost, da c.amo svoji mladini dobro duševno, moralno, pa tudi dušno vzgojo!" In v kolikor se tiče mojega današnjega pregledovanja v Vaši farni šoli, priznam, da ste v Vaši župniji skončali šolsko leto z največjim vspe-hom! I11 tudi priznati moram, da takega šolskega izpita še nisem slišal rikjer, kakor sem ga slišal nocoj v Vaši farni šoli!" Tako torej governor največje države Zjedinjenih Držav New Yorske. I o laskavo pohvalo o katoliških šolah ni izrekel kak katoliški duhovnik, da bi si zato imel vzrok, kakor vsak drugi, ampak governor — mož, v čigar rokah je usoda največje države naše Unije. Governer Miller je pro-minenten mož in kot tak. kot resničen mož se ne boji povedati javno resnice, namreč, c.a vera je glavni temelj morale pa tudi izobrazbe. Iz vere, ki človeka dviga proč od te nizkotne posvetne sebičnosti proti višjim ■dealom, pravi governor izhajajo vse lepe lastnosti človeka, kolikor jih pač ima. Očetje, matere in vsi. ki žrtvujete za katoliške šole ste lahko ponosni na te krasne besede neuvorškega governerja, ker takega spričevala ni dal katoliškim farnim šolam še nihče, kakor ga je dal te dni javno pred tisočero množico governer Miller. To priznanje je izrekel mož. ki pozna šolstvo in ki ve kaj govori. Zato, se danes lahko vsak katoličan, ki podpira Katoliške farne šole. raduje in veseli, ker njegove žrtve niso zastonj, ampak rodijo vspehe dan za dnem in te vspehe pripoznava že tudi vlada sama. S tem, da dajejo katoliškim šolam priznanje že celo naši vladni državni faktorji sami, je pa enkrat za vselej temeljito pribita resnica, da iz Katoliških šol in učelišč prihaja več izobrazbe in morale, kakor pa najsi bo izkaterih koli drugih. (Dalje na 3. strani.) KRIVDA KRVOPRELITJA V HERRIN-U PADE NA : LASTNIKE. . RAZNE NOVICE. ^^HiP j IZ JUGOSLAVIJE. GOVERNOR SMALL OPRO- ! . Kart°graf dr- Gavazzi, priznani u-ŠČEN čenjak, je opremil stenski zemljevid I naše mile očetjave z izrazom "kralje-Waukegan, 111.. 26. junija. — Slu- stvo." Pa ni vprašal političnih zem-caj illinoiškega governerja Smalla, ljepiscev. ki so odločili, da se mora Skupno število mrtvih je bilo 21. Herrin, 111., 26. jurija. — Lokalna porota, ki je včeraj skupno z mrtvaškem oglednikom preiskovala vzroke strašnega krvuprelitja \ Williamson County ti, izjavlja, da vsa krivda te strašne dogodbe leži na vesti lastnikov premogorovov, ki so importirali stavkokaze 111 istim še celo niso povedali. da so jih najeli za siuvkokaž-tvo. Druga izpoved mrtvaškega oglednika odkriva sledeči slučaj. Neki G. Hederson unijski premogar. ie bil' ustreljen v sredo malo preje predno se ie pričel krvavi ples. Mrtvaški oglednik izjavlja, da ie Idi ta strel oddan po superintendent!! C. K. Mc Dowell, ki je vodil obratovanje tatn-kaišnega premogovnika, kier je razsajala v kratkem za tem krvava fu-rija. S tem je bil dan torej povod, da ie premogarjem zavrela kri po maščevanju. ostale povzrocbe, ki so povzročile smrt 21. osebam niso znani povzročitelji, ker bojevanje se je vršilo vse križem in nobenemu ni mogoče označiti posamezne povzročitelje. Toda glede smrti unijskiga premoga rja Hedersona je izpovedal premogovniški uradnik Allen 1'. Findlay. ki ie se je nahajal poleg su-perintendenta McDowell, ko je izstrelil usodopolni strel na preniogar-ia Hedersona in je bil torej očividec njegove smrti. Najvažnejša izpoved pa je bila polkovnika Samuela N. Hunter zastopnika državnega adjutanta, ki je prihitel iz Springfielda takoj, ko je bilo prejeto prvo sporočilo o nemirih. On je omenil, da se ie podal v urad premogorova v Herrinn in hotel dobiti superintendenta McDo-wella. Ko se je peljal po potu proti premogorovu, je bil ustavljen po oboroženi straži premogorovniške družbe. Ko je povedal, kdo je, mu je bil dovoljen vstop. Takoj za tem. ie prijel resno superintendenta Mc Dowela, da on ne sme ovirati promet na javnem prostoru izven ozemlja, ki ga lastuje družba in da tudi na družbeni zemlji ne sme straža hoditi oborožena. Nadalje mu je rekel: "'Ali ne veste Vi. da s tem zanetuje-te ogenj sovražnosti v tem okrožju, ki je delavstvo skoro do malega vse unijonizirano?" Superintendent pa mi je izjavil, da družba bo kljubtemu nadaljevala z obratovanjem, zato smatram jaz, da je za vse to odgovorna družba, ki se za resen opomin ni zmenila." Vse te zaslišbe bodo odposlane pred sodnijo, ki bo vso to stvar vzela v roke za nadaljno natančnejšo preiskavo. KaWor ii v vodo ušle. ste stali in gle-oiati in zdihovali: Ignoramus! \e vemo! Potem, ko milijoni žo drugim pustijo žlico in mesto pri zemeljski mizi, vi šele polagoma pridite v okom bacilu-sejavcu, če prioete. I etika vam še danes klubuje. A komaj eni epidemiji izvijete morivno orožje iz rok. že se pojavi druga, ki zopet nemoteno mori pred vašimi očmi. Tako in še na mnoge druge načine Stvarnik regulira stvarstvo, ne izvzemši človeštvo. S takimi dokazi tedaj kolikor mogoče malo operirajte, da Vam ne prinesejo nečastnega naslova mojster ska z a. - (Dalje.) Rev. Hugo Bren, O. F. M. IZ SLOVENSKIH NASELBIN, g ( enjen > u- umetnim i> sedanjem ekonomskem sistemu.' ]/. tt.ua \ ašega dokaza se vitli, da niste samo neomalthuzianist v tet> sled modernih zdravstvenih razmer se je umrljivost ljudi znižala, a -e i o v resnici treba bati, da bo svet sčasoma premajhen za število pre-ivalcev. če se bo človeški rod množil kot v zadnjih st« »letih. Dozdaj s » «iine. kr.i^a, kolera, koze iti druge nalezljive epidemične bolezni od časa Frontenac Kans «• ča>a zmanišale prebivalstvo dežel, odsedaj naprej lahko račtfnamo. da f' 1- • , , / 1 . ...... .. 1 re.»ni>t\o : —- Ker ie preteklo ze pre t- '».. človeški rod potroiil vsakih sto let. če se reprodukcija (sic) ne omeji ' , • -.„,1 ■ , , .. . 1 J cej časa. kar sem prejela od \ asega urada prelepi križec za nagrado navili naročnikov, si štejem v prijetno • dolžnost* da se Vam prav iz srca za- 1 krat prisrčna hvala in Bog plačaj! i;i. pak tudi malthuzianist. Neomalthuzianist ste radi malthuzianizma. hvalim za krasen dar. Križec je v 1 Vi tedaj verujete v Malthnsov (anglikanski duhovnik 1766-1834) socio! :>- resnici pravi okras za vsako krščaa >ki nauk. da >e ljudstvo veliko hitreje množi, kakor pa potrebna življenska sfcn hišo. Prav lepo se sveti po noči J sredstva in da pride čas. ko l>o več konsumentov, kot sredstev za konsu- 1 >rugih posebnih novic za sedaj nil miranje. Recimo zaenkrat, da je to res. Je li logični postulat tega koli- \';js pozdravljam in >stajam zve- trola ]>orodov, v Vašem smislu? Odločno ne! Tudi ko bi ne bilo druze- ^ta čitateljiea \'ašega lepega lista ga izhoda, ne. In sicer zato ne. ker ni stvar sociologije določati kaj je Kdinosti. M. Krushitz prav kaj ni. ampak stvar etike, morale. Etika je mati. sociologija njena __ hči. Hči. zlasti mladoletna—in sociologija je vedno mladoletna, ker del JoJiet. 111. PC. T., društvo Friderick Baraga št. K. S. K. f.. s svojimi zastavami. Milostijivi g. škof je birmancem sta-vil različna vprašanja na katera so [otroci jako dobro odgovarjali. Res i čudno, tako veliko množino o-11 rok, pa jih tako lepo podučiti in pri-! pn.viti. To pač ni lahko delo. Naj loftomnim, da birmanci so bili vsi stari najmanj po 12 let. Razven teh, ki so se pripravljali za sv. Birmo hodi h krščanskimu nauku okoli 300 otrok, kateri se pripravljajo za prvo sv. Obhajilo in drugi zopet za prvo sv. spoved. Vso to množino ; otrok uči in skrbi zanje naš č. g. žup-"ik Father Schiffrer. zakar bi mu 'morali biti vsi stariši hvaležni. Res je. id J 1 . 1 !pri veronauku. ker veliko jih žrtvu-je svoj čas rib nedeba1; v cerkvi, kier po maši in popoldne učijo otrokt. "nkoval. Za vso naklonjenost Mr-I čast jim ! . -spodariča se najprisrčneje zahva-Injem. kakor tudi vsem, ki so ni i šli na n>k<» tekom mojega bivanja v Jolietu in Rockdalu. Vsem Še en- Leo Mladich, pot. zastopnik. Sheboygan, Wis. Težki operaciji na slepem črevesu se je morala '»odvreči soproga od Mr. fernej £to-kel. I.nako tn Lujo Brentana. W erner Sombarta in njunih Iših dobrih rojakov. Naši li prežvekc:vavcev. tudi v tej naselbini veliko zvestih Sicer so pa še drugi izhodi, naravni, ne protinara\ni. kakor je novo- |naročnikov in prijateljev katoliškega m al t huzianski. Malt lius 1 izhodi, naravni, ne protinaravni. kak« ;am, vsaj kakor nekateri mislijo, ni učil umetne ti>ka. I Vsebin« in z velikim zaninu- množi in raste. Samo tek ltrole pc> rod o v, ampak naravno. Tako pravi Dr. Sutherland: "In order manjem prebirajo list Edinost. ki se avoid the evils of overpopulation. Malthus advised people n-»t to mar tako neustrašeno * ' mat ry. or. it tbey rlid. to marry late in life and t»» limit the number <>f their tuinierue^Tn pmsot Tuui clajei chddren by the exercise of self restraint. He reprobated all artificial and b>tu priznanje za junaški nastop Milje za prave ka-ške ideale. In j>ovso tudi p*'oti r'z>ir;evanju r ver. k?h lir-1;»v. i )- »spe vsi v I' >bet. >t< »m ! -rt-z sem se o g. Fathru IMevniku. kier sem i»ri;azno sprejet. Xajprvo sem nnnaturel methods of birth control as immoral" . . . Birth control p. s<|.) Seve g'»ča m brez škode za dotičnega. tega danes noben resen znan- h« vetrni srebrenemu jubileju, zaten s t ven: k ra tem polju ne taji. tudi zdravniki ne. če ninrro sv"'ega znan«! 'sva se pa marsikaj pomenila in tudi v strankarski -lužbi in če niso v tem oziru sami prizadeti. < or.j- niizirali "Catholic Social Baseball League". Liga bo obstajala i/. !mT-:denicV\- -tirih tukaišnih katoliš-t-h žunnii. in -•><•»-: naše župnije sv. < irila in Metoda, cerkve Xajsv. 1-menr». cerkve Brtzmadt*?nega So četja in cerkve sv. Petra KIaverske-ga. Xainen te organizacije bo nuditi mladim fantom r>oŠtene zabave in poštenega razvedrila. Xače!nik<»m team-a naše cerkve sv. Cirila^^e-toda je bil izvoljen dobro poznani Sedaj je pa zopet mil. g. škof omenil katoliško šolo. kakor /e večkrat poprej. Rekel je tudi. ca od vseh župnij na železnem okrožju mora biti Chyht Irn j»rvi. da se l>o zirb katoliška šola. Poglejino-naše sosc- ka-kr» družbo se naši otroci mešajo v publičnih šolah, kjer so namešani o-troci različnih narodnostij in ver. Ali se tam otroci eden od druzeea uče samo ki:pn ». da čimprej dobimo šolo in farni dom. kjer se !)••!•> zbirala katt liška društva iu naša katoliška mladina. Poročevalec. mi v resnici tudi poma- Idanc). Sicer so pa najmočnejši dokaz za t<» tisoči in tisoči živih zgledov, brnomašnik živih celibaterjev, resničnih, gospod doktor, ne samo vojaških. Kakor je iem, ker so \ri«leti \ j tega ne verjamete, ker pravite, da tisti najbolj prakticirajo kon- gala, irolo porodov, ki najbolj kriče proti njej. A velite, doktor, da Takoj zatem sem se podal pa k na- \ am teh 1»esed ni narekovalo \'aše znanstveno pj-epričanje. ampak zlitemu marljivemu zastt»pniku Mr pam t let i stični duh socialistov najnižje kategorije, za katere jaz nimam ; Muhiču. kier sem hil zoi»et nadvse stvarnega odgovora, ker so mu nedostopni, ampak kvečjemu kacega sr- j prijazno sprejet. Pri Muhičevi dru- [žini sem tudi ostal ves čas mojega. .1 edaj tudi v tem slučaju, ko bi bila Malthusova sociološka teorija pra- bivanja \ Tolietu. katerim sem tudi \a, kontrola porodov ne bila erlini izhod iz zagate. Naravna kontrola po- dolžan vse zahvale za izborno po-.-oih v, ]>otoni začasne, ali vedne in popolne abstinence, kdor se čuti pokli- strežbo in oomoč pri agitaciji. Naj ca 11 o zanjo, bi morala biti parola. Ljudstvo, bi bilo treba kvalitativno I Vam Bog stotero povrne vse. kar najt« »plete zahvalju- : »^adenič Mr. Anton Sebanz. Celi organizaciji katoliških shebt»vgan-!a.nt<»\ in posebn<» ]>a še teamu naše cerkve sv. Cirila in Metoda že-b'nio oldlo vspeha in naprerlka na njihovem polju. Tukajšno mestno sodišče je obso-drf rojaka Joe Slaka na kazni in o>ke. \ zr«>k čezmerno vživanje »oinih T>ijač in nespodobno obno-sanie. D< snevši v ponedeljek jutro lorriov je p«»vzroči! takozvani 4'•!-nem tiru. Sicer delajo naši verski 11 a si »r« miki z vso silo. da bi te dni razbili na^o edinost in našo slog", tfo-ii' n i'T-azličneiše laži in obrekovanja meri naselbino. Vendar naši Chicaški katoliški Slovenci so možje do\< Jt. da se za vsa ta o! rekovanja ne bt lo zmenili, ^aj smo mi l;atoii-"'•'i S*« venci v Chicago že toliko zavedni, da vemo. kaj in kak . X-m t t-C a kakih odpadnikov, da bi nam solili pamet, ali nas šča-vali pr<»ti naši župniji. Vsi naši g< je iz sr»se Tolutčanje s pc>sebnimi karami. ki row nakar ga je žena naznanila ^^Jaio jz J.ilieta ob sedmih in pri- iVTgmti. pravi il. Pesch, i»a bi se ne bilo treba bati njega kvantitete, iste dobrega storili meni in za kato- . - - -------------- ,r - , .. - , .• policiji, ki ga in do- I de*° v Chica^° ob desetih-po Chi- ved 1 a pred mestnega mirovnega sodnika. Poročevalec. Sicer je pa Malthusova teorija s svojimi matematičnimi formulami, jliške liste tekom mojega bivan;a . ia se ljudstvo množi v geometričnem razmerju (1.2, 4. 6. 8.) življenjska rVaši naselbini. sredstva pa v aritmetičnem razmerju (1, 2, 3, 4. 5,). danes že precej po- Zglasil sem se tudi pri Mr. Pdu-abi izročena, kakor pravi Cathrein. In A. Wagner meni: "Malthuzovi thu, kjer sem T > i T zopet prijazne: p( izkusi, ^praviti tako zapletene pojave v kratke formule, so nevzdržni, j sprejet, kakor po navadi in pogosten njegovo- stati.-tično dokazovanje nedostatno. njegovo ]>sihr»loško uteme-jpo staroslovanski navadi, zakar sem Ijevanje prav tako." Veliko napako delajo inalthuzianci s tem, ker imajo jim iz srca hvaležen. .Tudi njim Bog pri svojih računih sodobni ekonomski sistem pred očmi in se ga poslužu- plačaj in vse stotero povrni' jej«> za bazo svojih utopij. Saj vendar zgodovina sociologije tako jasno priča, da človeka že sam čut samoohrane sili k vednemu izboljšanju ekonomskih razmer. Pa recimo.da bo res cela zemlja,ne samo posamezni kraji,enkrat dosegla višek svoje produktivnosti, število ljudi pa takr» narastlo. rla ne bo kruha za vse. Vendar, gospod doktor, ne bojte se, da se bo to že jutri ali po jutranjem zgodilo. X'eki angleški socialni preroki so 1. 1890 na svojem se stahku ugotovili, da danes zemlja preživlja 1500 milijonov ljudi, prerediti pa dajih more 6000 milijonov, [z tega so sklepali, da če bo število rojstev pri vsakem tisoču za osem prekašalo število smrti, zemlja črez kakih 200 let ne bo mogla vsem kruha dati. Opel pa pravi, da more zemlja največ .^4 milijard ljudi preživeti, ter dostavlja, da pride do tolikega števila ■svojih otrok šele v kakih tisoč letih. Se razume, da je vse to le ugibanje. Gotovo je. da bodo vsaj otroci teh starišev, ki zdaj žive še lahko k, skledi prišli in ne k prazni, če bodo le hoteli. Torej tudi v tem slučaju ni zdaj še nikake potrebe kontrolirati porodov. Pameten človek šele takrat išče zdravnika in zdravil, kadar je bolan le hipohondri hodijo zdravi, telesno zdravi, k njim po recepte. Prav za prav je pa ves malthuzianizem in ta Vaš dokaz nekaj analognega, kakor če bi se kak "pentar" postavil pred to ali ono Rafaelovo Ma-tlono. jo začel kritizirati in s svojim čopičem popravljati. To bi bila predrznost prve vrste. Še večja predrznost je, če gre ena človeška reva pospravljat božja dela. (Začetnik in gospodar življenja menda vendar malo bolje ve. za koliko gostov je pogrnil zemeljsko mizo, ko en berač, ki je nekega dne prisedel in ko se je najedel, začel računati, koliko se jih bo za njim še moglo najesti. Takim skazamojstrom se on. antropopatično povedano, smeje. Zlasti vi zdravniki si nikar preveč ne domišljujte, da boste smrti kaj prida skrhali koso in tako božje račune zmešali. Res je vaša Zglasil sem se tudi pri glavnemu predsedniku Kranjske Slovenske Katoliške Tednote Mr. Jos. Sitarju, kakor tudi pri glavnemu tajniku Mr.! Jos. Zalarju, kjer sem prosil za oglas. Tednote za v Koledar Ave Maria za j prihodnjo leto. Oba sta mi obljubil «, (ia bosta stvar predložila seji glavnega odbora in stvar priporočila, ker naš Koledar je najbolj razširjen in zato tudi priporočljiv za oglaševalne namene. Obema se za njihovo prijaznost najlepše zahvalim. Delavske razmere so se precej izboljšale. tako cla brezposljenih ravno ni v sredini jolietske naselbine, le vsakdo se pritožuje nad slabimi plačami, ki jih sedaj plačujejo delavcem. Od tukaj sem se podal tudi v tukajšno sosedno slovensko naselbino v Rockdale, kjer sem se zglasil pri Mr. Gospodariču slovenskemu županu mesta Rockdale. Mr. Gospodarič me je zelo prijazno sprejel in tudi pomagal pri moji agitaciji, tako. da sem tudi tukaj dosegel precej po-voljen vspeh, kakoršnega nisem pri- caški uri. Xa Ashland in 22. Street 'ill bodo m čakala ChicaŠka društva in jih sprejela z godbo. Chisholm. Minn. — Dne 18. junija I Enako ic v res otrok in par odrastlih. STo- 5r"°a za fI™ž,ne- da popravimo škodo, kater« smo storili bližnjemu na duši ali na telesu; (4) dc*i mu pomagamo kot rezultat: NIČLO. Naj pojasnim to natančneje. Vzemimo na primer mesto brezsteyilnih atomov SAMO sedem kamenčkov, ki leže v ravni vrsti drug poleg drugega, imajo pa vsak drugo barvo, in sicer razne barve mavric. Koliko različnih leg teh kamenčkov je mogočih? Zaznamujmo te kamenčke s soke iipe, potem so se pa drug za črkami a, b. c, d itd.: sledeče lege?dril£"n začeli oglašati vaški psi. bi bile mogoče: ! * * * » KOMARJI. laz jako ljubim idilične starokraj-ske prizore. Te dni sem se zopet enega prav živo spomnil. Hvala za to gre Klepcu & Co. Kakor bi bilo sinoči, sem gledal pred seboj tiste lepe večere, ko sem se iz mesta vračal v rodno vas, na počitnice. Prvi, ki me je ob .večernem vrtu že od daleč pozdravil je bil klepetec razvi- IZ SLOVENSKIH NASELBIN (Nadaljevanje 2. strani.) Iz prvih dveh črk samo dve: al> in ba Iz prvih treh 3N2: abc bac cab acb bca cba Iz prvih štirih 4N3N2: abcd bacd cabd dabc abde bade cadb dacb acbd bead chad dbac aedb beda cbda dbca adbe bdac cdab d cab j Prosvetni meteorist me vpraša, ko- ! liko ena duša vaga. Odgovarjam, da j niso vse duše enako težke. Njegova j n. pr. je tako težka, da če jo bo pri- ! š(i veselja poskočijo. Ne vem ali sti. V erjetnost ene posamezne lege n"slUn svoj skrahai^j biznes tja preje enaka ENI razdeljeni z DVEMA msti kaIi- !>n niojeiii mnenju bi bila TRILIJONOMA. Vrsta, v kateri le- !zanJe najbolj pripravna luna v naj-že te črke ali razni kamenčki, se vr-|vi^c stri,li'u mojega razvoja, te lahko kakor urni kazalec in zavzamejo lahko neskončno raznih leg. Nekemu "Resnicoljubu" iz Jolie-Verjetnost. da bode teh dvajset ka- ta- pardon iz Chicage. se milo toži Imenčkov ležalo v gotovi vrsti ie ena-;I)0 tistih rajskih časih, ko so še ovce [ka ENI razdeljeni z f)VEM \ TRl-iin volkovi- včasih pa še pastirji zra-Dušni uboj, ki rani in ubije naše- uJONOMA pomnoženima n bližnjemu dušo, je pohujšanje. |čnokratf izid računa je: NICl \' tudi dvoboj in samomor. Peta zapoved prepoveduje vse. kar je z ubojem v zvezi ali takorekoč v sorodstvu. ali kar povzroča uboj ; namreč: (i) sovraštvo, jezo, maščevanje, želje po maščevanju, prepire, tepeže, grdo, surovo ravnanje z reveži: 12) vse, kar škoduje nam samim, nezmernost, sploh vse, kar nam krajša naše življenje. pohuišaniem razumemo dejali »puščanje kake sivari. ki je neskon- j ven' s^upaj pdi in navdihnjeni od alkoholovega duha reševali razna ■ t an '1HIM illI|C K.tKC M\(11L, rvl |C a morda sama na sebi ali pa ie vi- Imatno pa sedaj še le dvajset kamen-!verska' cerkvena in "»rodna vpra kdo bo preštel atome celegaAanja- ^ »tem je pa prilezla ena ni- i zla. in je radi tega vzrok, da pa- sveta? Zemlja sama meri nad 2700 Mava kaCa ^Evrope in nap- vila ia te nas bližnji v greh. Pohujšanje ie eden najtežjih greli- v. nobenega ni Kristus tako pro-klel kakor ravno tega. "Gorje sve-I t", radi ~ 1 pohujšanja!" pravi. "Gorje o«, katerem pohujšanje pri-le !" < Mat. 18. 71. Bratom«-r Kajnov ni tako velik ■Tf'i kakor j'- pohujšljiv človek. ,Za- • se pa varunno. da ne damo pohtij- • nja bližniemu z nedostojnimi be ■rdami ali šalami : skrbimo vedno. 1 -m« dali bližniemu dober zgled. nih milj. Koliko atomov je t««? S«»lnce je 333.000 večje nego zemlja r.olnčni s'stem je samo mal del ve- 1 ■ * sonstva. Število zvezd, katere se lahko vidijo < 36 palčnim daljnogledom v zvezdami ('observatoriju) v Kaliforniji (Glej Prof. Young. As tr« ►nomija > na sto milijonov! ( e so bile torej najprej vse t« o-gromne mase vesoljstva edino le nekaka zmes atomov, ki so brez vsakega reda begali in tekali semintja, kdo bi mogel z zdravim razumom pričakovati, da bo nastal čudoviti in stalni svetovni red iz nereda vsled "Take misli uničijo duha". nec temu rajanju. - "Kes nicoljub!" Lepšega spričevala tej "kači" niste nasa1 ' . . i- .. .111 »gli ( ati. četudi niste na to misb- K >hko atomov |e to? Nas li. ampak naspn tno. Prav podobni :e Paalamu. ki je mislil nrekliniati Izraelce, pa jih je ljrd. APOLOGETIKA. 1 5.—Slučaj. Slučajno je postal svet. postalo ve- slučaja soli^tvn sob h. Kaj vse se ne zgodi (pravi Balmes; "človeški duh se zme--.Včajno! En sam slučaj — in člove- de pri zmešnjavi, katere noben jezik -V živlienje ima popolnoma drug opisati ne more. Je žalostno, da mo- - teb. drug«» usodo; slučaj ie bil ramo opazovati, kako človek zlorab-\ ;r )k največjim iznajdbam; slučaj- lia svojo pamet, svoj razum, karak-v > razširilo se kužne bolezni iz kra- teristično potezo svoje velikosti, ker i-'. v kraj: slučajen "genj uniči cele se trudi, da bi pregnal Največjo Mo-p »krajine itd. drost. Največji Razum iz svetovja. Odgovor: \" teh in sličnih zgle-.iz vesoljstva." dih beseda "slučaj" ne pomneja od- Na odlomljenih vejicah v pragozdu - >tn< -ti vzroka, ampak nepoznanje bo spoznal Indijanec znamenje, ka- vzroka ali nepričakovan nastop tero mu je hotel dati drug divjak, ki 1 ' e stvari. l it šel tod pred njim. In v velikan- ( e pa pravim in trdim, da nikako isko—veličastnem svetovnem redu živ » b i t i e ni moglo nastati slučajne j pa moderni "učenjaki" ateistične ve-; >: vsled slučaja. potem pravim s|de nočejo videti, nočejo spoznati in tem, da pom en j a "slučaj" odsotnost | priznati Velikega Duha! učinkuj« >čega vzroka, z drugimi be- Pri kakem človeškem umotvoru Še - lami pravim in trdim: "Živa bitja ni nikoli kak človek vprašal: Vsled - - mogla nastati, niso mogla pri- kakega slučaja t>a je to nastalo? Za-četi bivati, ne da bi ne bil njihovega j kaj ? Ker vidi vsak: Kjer vlada za-p< četka povzročil kak vzrok: njihov j kon in red. tam je tudi duh delaven, pričetek ie moral imeti zadosten Jn največji umotvor, svetovje. vesolj-vzn.k." To na ni nič drugega, kakor jstvo naj bi bilo nastalo vsled sluča-zahteva zakona vzrokov, to ni več|ja? Kako blazna, kako nesmiselna. Pomirjevalno. kakor zahteva zdravega človeškega razuma. 16.—Svetovni red—slučaj? kaka prazna ie taka trditev! Eksistenca Boga je tako vzvišena nad vsakim dvomom, da moramo pri tem. Iz svetovnega reda torej sklepate,ki ga taji, dvomiti o njegovem zdra-na bivanje vsemodrega stvarnika, u- vem razumu, govarjajo nam nasprotniki. Zakaj bi pa red tudi ne bil posledica slučaja? Če se da atomom, ki begajo semintja. zadostno časa in prostora, recimo milijarde in milijarde let, potem je moral enkrat nevede in nehotoma, j popolnoma slučajno nastati sedanji j svetovni red. ravno tako kakor pri- i de na vrsto glavni dobitek ali srečka j v loteriji. Odgovor:—Matematika nam na to j daje odgovor, in ta se glasi: Račun j verjetnosti nam daje v tem slučaju Michael Železnikar JAVNI NOTAR V URADU "EDINOSTI". Izdeluje vsa NOTARSKA DELA kakor "affidavite", pooblastila, kupne pogodbe za tu in stari kraj. 1849 West 22nd Street, Chicago, III. digo in petimi litanijami. Krasna je bda nedelja junija 18-tega. Prvič v župniji sv. Jožefa so videli župljani procesijo s sv. Reš-njim Telesom v spremstvu altarnih strežnikov petnajst po številu in de-et belo oblečenih deklic pred Naj- čajo po $1.00. — Zupan Thompson je obljubil, da pride vsaj za trenutek, ako bo le nekoliko mogel. Glavni govornik bo i svetejšim iti k štirim oltarjem. Mla-najbrže državni pravdnik Crow. klini se je to zdelo novo, toda sta-Vsi Chicaški Slovenci, ki se mi- j reji, ki so bili v tužni naši domovini sliio udeležiti banketa, naj si goto- j kedaj temu prizoru pričujoči so to-vo poskrbe vstopnice do četrtka. Vsi čili solze. Petje pod vodstvom na-zunanji Slovenci bodo lahko dobili šega sicer mladega pevovodja Fr. vstopnice za banket dopoldne pred Wavterja je krasno uspelo, sv. mašo ali popoldne pri paradi. Pri I Poročevalec, banketu bodo nastopili razni govor- _ niki in bodo pela društva iz Jolieta, (Nadaljevanje 1. strani) Waukegana in Chicago. Vsa slavnost obeta biti nekaj po- JAPONSKA. ZNIZA MOC SVOJE sebnega in zanimivega. Kakor lah- ARMADE, ko sodimo po sporočilih iz sosednih Tokio, 26. junija. — Japonski voj-naselbin, imeli bomo najmanj dva ni minister je izdal povelje, po odo-tisoč udeležencev samo iz okolice britvi japonske zbornice, da se zni-< hicago poleg Chicažanov. To bo v ža moč japonske armade z 296 tisoč resnici dan. kakoršnega Chicago še mož na 240 tisoč, ni videla. f - ( hicaški Slovenci se prosijo, naj razobesijo na hišah svoje zastave v čast došlim gostom. Tudi naj na- IZPAD IRSKIH VOLITEV. Štetje volilnih glasov irskih volitev ie izpadlo sledeče: Za sprejem prosijo svoje ameriške sosede naj mirovnih pogojev z Anglijo je bilo nam v cast store isto. oddanih 4(^.231 glasov. Proti mi- --' rovni pogodbi pa je bilo oddanih Forest City, Pa. — SI. uredništvo ii8o°7 glasov. "Edinosti": — Ce prav naša naselbina ni bog ve kako velika, vendar, OROPALI BANKO, ko bi kdo imel čas za Vaš list bi imel Grand Forks. N. Dak. — Včeraj so dosti novega pisati. Mesec majnik na tukajšni Lamb National banki smo praznovali, kar najlepše. Seda- ustrelili roparji bančnega paznika nji mesec Jezusovega Srca pa nič vdrli v bančne urade in razstrelili mani. \ saki dan so litanije k Te- mogočno oklopno blagajno in odnes-/u<< vemu Srcu in ob petkih in ne- li 6. tisoč dolarjev v gotovini. O ro-del j a h pa posebna pobožnost s pri- par jih ni dosedaj še nikakega sledu. Joe: Ti. John. tt včasih kako pa-mc.tno pogruntaš, pove i mi vendat kako se hočem na lep način teL'.a chi-caškega hribovca otre-ti. sicer mi res ne bo dal "gmaha". kak«»r jud ne. John: Veš kaj. Joe. ne zameri mi, d«»liro ti hočem, ako -d re^ tako omejen .kakor tvoji odgovori kažejo, bo najbolje, če mu i>:šeš. da se en ameriški gentleman, s takimi ne fajta, ie pod njegovo častjo. b'i* (zadovoljno): That is ali right! ( Nadaljevanje 1. strani) Zato predragi stariši! Ko bo zopet kmalu prišel čas. da boste poslali j\ š le svoje otroke, premislite in presodite nekoliko gori navedene bese-j de. s katerimi je pohvalil katoliške farne šole neu vorški governer sam. Ne vrjemite raznim nergačem in hui -kačem. ki bi radi iztrgali iz src vaših "tr-«k vsako versko vzgojo. Ne vrjemite raznim proti verskim listom, ki Tudi med nami Slovenci delajo in mažeio proti katoliškim šolam, ker ti ljudje sami nič ne znajo, kako naj potem Vam kaj svetujejo, kam da pošljite svoje otroke v šolo. Sodite s sv »jim zdravim razumom in če boste tako sodili, potem ni nobenega dv ma. da bi ne dali svoji deci dobre katoliške vzgoje, katero hvalijo vsi pametni ljudje! < >v( m ti. Stanko, da za bobna, — jaz bob-orenašati." Oče: god ne boš dobil nanja ne morem Stanko: "Ali, ata. saj sem ti že obljubi1, da bom bobnal samo takrat, kadar boš ti spal." Tvr.Richter' g EXPFXLE5T Pri prvem znaku prehlada, se čuti ščipanje revmatizma ali ne-vralgije. Zato je važno, da se takoj namažete s zato narejenim' mazilom. Pazite da bo na vsaki' flaški Pain-Expellerja znaV sidra. Cena 35c in 70c v drugarnah. F. Ad. Richter & Co. 104-114 S. 4th St. Brooklyn, N.Y. A t ? d A A s A / A SIFICARTE ZA VSE H S JE! i Smo zastopniki vseh praobrodnih črt za osrednji in za-padni del Združenih Držav. Potnike odpravljamo iz Chicage in v New Vorku jih sprejme naš zastopnik, ki jim preskrbi u-dobna in zanesljiva prenočišča. Setlaj se lahko pošlje xarto svojim domačini tudi v stari kraj. ZA NOTARSKA DELA IN ZA POTNE LISTE se vedno obrnite na nas. ako hočete biti v tem oziru dobro postrežem. Mi izdelujemo vsa notarska dela, kupne pogodbe za tu in stari kraj, prošnje za dobavo svojih domačih iz starega kraja, kadar potrebujete tolmača na sodniji se zglasite na našem uradu in postregli vam bomo vse kar v naši moči. Za vse pojasnila se obrnite osebno ali pa pismeno na: LINCOLN REALTY CO. 1901 West 22nd Street, Chicago, 111. Telephone: Canal 4918. 4 P O M O C * se bo nudila vsem tistim, ki bodo lačni in žejni v nedeljo, dne 2. julija o priliki polaganja vogelnega kamna slovenske šole in Narodnega doma v Chicagi pri: Mrs. Heleni Kušar Soft drinks & Ice Cream Parlor 1847 West 22nd Street, Chicago, 111. Opoldne se bo serviralo izvrstno gorko kosilo, kakor tudi cel dan gorka in mrzla jedila. Serviralo se bo tudi vsakovrstne pijače in okrepčila. Cenjenim gostom se ob tej priliki priporočam v naklonjenost ! 4 4 t t 4 mm J. M. Dovič: KOVAČ IN NJEGOV SIN. , POVEST. (Dalje.) "Star človek se ne predela. Pa če se, kmalu umrje." Neprijetno so dirnile te besede odhajajočega notarja, in še dolgo v noč je pretehtaval Cmokove besede. 4'Resnico je govoril, toda ni nobenih pravil brez izjem", zaključi notar svoje premišljevanje. Barba Kolenčeva pa bi bila rekla, ko bi bila slišala kovačeve besede: "Cmok veliko ve, več kakor drugi ljudje." Toda Barbe ni bilo tisto popoldne v vasi, da bi kaj slišala. Pač pa jo je drugo jutro — bil je sopraznik in ljudje so prišli k sv. maši t— žup-nikova kuharica ustavila pred cerkvijo in ji povedala, kakšne želje imata Reberski in Kolenčev gospod. "Le ne skrbi. Anica, še danes bodem govorila z Martinom. Nekaj dni pa naj gospod župnik le še počakajo s svojo mislijo. Me ženske znamo tako stvar veliko bolje napeljati." Opoldne ie Martin napajal kobile. Malo čudno se mu je zdelo, da Barba danes opoldne hodi prat, zato reče že od daleč: "Kaj imate plenice za prati, da se ti tako mudi?" "'Kaj, plenice, Martin! Teh pri nas še ne bo tako kmalu. Bodo prej v mlinu." "Barba. le počasi," reče Martin, vendar se mu je videlo, da je rad slišal o plenicah. "Martin, ali veš nekaj novega?" "Vem, vem. pa bode težko kaj kruha iz te moke." "Pa zakaj? Ali ti nisi za to?" "Jaz sem, toda . . "No. toda . . . Cmok. kaj ne, ni za to?" "Uganila si." "Pa misliš ti. da župnik in notar nimata take moči kakor kovač?" "E. ne verjamem. Cmok ostane Cmok. Kdo bi bil njemu kos?" "Pa kaj hoče kovač?" "On mi je rekel, da naj le počakam, da župnik odide." "Boji se ga torej vendarle, župnika." "Tega ravno ne. Toda noče župnika žaliti." "Hm. to so čudne reči!" "So, so", zamrmra Martin in zamišljen odide. Barba ni bila zadovoljna s hlapčevim odgovorom. Ko pride domov, stopi v kuhinjo k Reziki. "Rezika. z Martinom ne bo nič. Boji se Cmoka." Rezika je bila-silno vesela, kakor že davno ne, ko je izvedela, kaj sta strica uganila. Zato ni mogla iztrpeti, da ne bi sama začela spravo izvr-ževati. Drugi dan po sv. maši, ki jo je daroval Reberski stric, gre sama v zakristijo in pove mežnarju, da bi rada nekaj govorila z Reberskim gospodom. Župnik Reber ■ odgovori mežnarju. naj pride Rezika v župnišče. Po zajutrku sta bila župnik in Rezika sama v hištrni. "Gospod župnik! Kdo je bolj vesel te novice kakor jaz, da mislite odpraviti staro sovraštvo med sosedi. Ako vam morem kaj postreči. sem na razpolago in prosim, da bi jutri maševali na dober namen." "No .Rezika, ti si bila vedno pridna deklica", reče župnik in jo potrka'po rami. "Zato sem preverjen, da mi bodeš tudi v tej stvari stala na strani. Povej očetu in materi, da imam jaz dobre namene in da naj povesta, kaj bi rada. da se jima u^treže." 1 'Nič i drugega, gospod župnik, da vi kovača Cmoka odpravite od hiše. Ta ie. ki dela zgago in zdražbo," "Tako? Je verjetno? Ce se prepričam, da je res to. kar si »zdaj govorila, bodi uverjena. da bom to storil, seveda če bode v mojih močeh. Oglasi se črez par dnM zopet pri meni in povedal ti bom. kaj sem opravil." £e tisto dopoldne je župnik govoril z bratom. Ta je bil takoj pri volji. "I.e odpravi ga, če ga moreš, jaz ga ne morem." 1 "Bi tudi ne bilo lepo, ko bi ga zapodil od hiše na stara leta. Toda obljubi mu, da mu kupiš kod drugod kovačnico.'' Reber se zamisli, pa izjavi: "Tudi to bom storil." "Dobro", reče župnik. Ko pa so opoldne pokosili, namigne župnik kovaču, naj pride po obedu k njemu. Cmok je nekaj zagodrnjal, toda prišel ni župniku na obiske. Mislil ,-i je, da ga bode župnik najbrž prijemal zaradi pijančevanja, in zato ni šel. Župnik naroči hišni gospodinji, da naj ga ona privabi k njemu. Pa Cmoka le ni bilo. Na večer pa se župnik, idoč na izprehod, sam odpravi, da poišče Cmoka v kovačnici. Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cc nah. Vsem se priporočam. £ FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. Phone: Canal 2534* Ravno sam je bil pri delu. "Kaj želite, gospod župnik?" "Pridi vendar k meni, da bodeš popravil ključavnico, ki se je potrla pri vežnih vratih." Govorila sta še to in ono in kovač je obljubil, da pride h gospodu župniku. Drugo jutro, ko je župnik maševal, res pride. Cmok v stričevo stanovanje in hitro popravi ključavnico. Župnik se vrne, opazi takoj popravljeno ključavnico, toda Cmoka ni bilo, da bi govoril s stricem. Župnik ga zopet obišče v kovačnici. Dolgo časa je sedel na klopi in čakal, da so odšli vsi, ki so imeli kaj opraviti v kovačnici. Nato pa pristopi župnik in pravi resno: "Urb, ali si zadovoljen v Rožnem logu?" "Sem." "Ali bi šel kam drugam, ko bi ti kdo kovačnico podaril?" "Ne!" "Pa prav zadovoljni niso tukaj s tabo!" "Kdo je to rekel?" "Reber že." "No, če ni, se to lahko pomaga." /upnik ni več izpraŠevai kovača. Ta pa je zvečer šel po klancu navzgor in se ustavil pred hlevom Kolenčevim. Ta je ravno konja izpregel, prišedši iz gozda. ''Pa ti tukaj. Vrh? Kaj te je prineslo semkaj?" "Ali me hočeš v svojo kovačnico?" "Tebe? Kaj sta se z Rebrom skregala?" "To tebi ni nič mar. Povej, ali me hočeš?" Kolenec je z veseljem sprejel Cmokovo ponudbo. Drugo jutro na vse zgodaj je Cmok zmetal vse svoje kovaško orodje črez potok, in ko so ljudje dohajali, jih je vabil, naj gredo črez most na to stran Reberce. Cmok je b^ Kolenčev kovač. IX. Župnik Reber ni dosegel zaželjenega uspeha. Potrtega srca se je vračal na svojo župnijo. Tudi pri Rebrovih niso bili zadovoljni, da jim je Cmok pobral kopita. Zdaj bode zopet Rebrova kovačnica stala prazna. Pa nič ne dene, saj Reber ni bil ravno gladoven človek, da bi je Cmok dal mir. Kolenec je imel sicer resno voljo, pomiriti se s sosedom. Toda ko se mu je na enkrat Cmok ponudil za tovariša, ga je hitro minila volja, poga-ciovolj. Tisti nadležni duh, ki ga je mučil noč in dan v podobi črnega kovača, tisti duh je stopil v ozadje, in Kolenec se je tolažil, z upom. da se jati se s sosedom. Zdaj bo Cmok na moji strani, si je mislil, in to je meni Cmok poda in ne zavira več njegovih naklepov. Toda Cmok je ostal stari kovač tudi na desnem bregu Reberce. Ko-lencu sicer ni dosti segal v njegove račune, pač pa je Rebru grenil življenje. Martin je bil še vedno njegov prijatelj, toda skriven. Nasprotno pa ga Rupert ni mogel in z Reziko sta bila še vedno te misli, da Cmok nič dobrega ne namerava. POZOR! KNJIGA **O LEPEM VEDENJU" JE ZLATA VREDNA. Knjiga Vam pokaže, kako se morete vesti v različnih družbah. da dosežete spoštovanje in ugled. Ker smo jih prejeli le nekaj izvodov zato pišite še danes po njo predno poide iz zaloge. Cena $1.00. "AVE MARIA", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. GOSPODINJE POZOR! Pravkar smo prejeli nekaj knjig VARČNA KUHARICA. To knjigo je sestavila za Slovenske kuharice MARIJA REMEC. Knjiga je zelo velike važnosti za kuharice, ker pove kako se z malimi stroški naredi umetna in okusna jedila. Knjiga je trdo vezana in stane 95c. Ker jih je v zalogi le omejeno število, pišite po njo takoj na : "AVE MARIA", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. VSO ODPRAVO OD GLAVE DO N06 si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke »spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo ,da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"! ZA SMEH IN KRATEK ČAS. Zakaj se baby jokca. Mama: "Tonček! Zakaj se baby joka?" Tonček: "Menda zato, ko sem mu vzel kos "torte" in mtf pokazal kako se jo poje." * * * Razlika med tigrom in socializmom. Mike: "Že devet let sem član jed-note. in vsak dan me uče "rdeči" u-redniki, kaj je socializem, vendar z tega njihovega učenja ne morem ničesar razumeti, ker, kar danes trdijo. jutri zanikavajo. lack: "Veš, socializem je podoben tigru. Samo toliko je med njima razlike. da tiger žre ljudi, če jih dobi, a naši socialisti pa ljudski denar, ce I jim ga kak bedak da!" * *■ * Po sebi sodil. Kmet gleda dva igravca šaha. < Zase): "Hm, že celo uro nič ne govorita. sem radoveden, kdaj si bosta 'skočila v lase?" h« * * Slab poklon. Boječ ženin je bil povabljen na obed k stari.sem neveste. Gospa: "Zakaj pa nič ne jeste? Ali se vam ne dopade?" Mladi mož išče kak primeren poklon. naposled pravi dobrosrčno: "Oh. kdor sedi poleg vaše gospodične hčerke, mu preide dober tek." KOT MANHATTAN INDIJANCI. V letu 1626 meseca maja je prišel Peter Minuit. prvi splošni upravitelj nove Xizozemske kolonije na Manhattan otoku na svoj prostor. Pričel je svojo službo s tem, da je kupil ta otok. Indijanski poglavar je sprejel nekoliko raznobarvnih ko-rald in drugih svitlih predmetov, skupne vrednosti tedai okrog 24 dolarjev. To je bila prva zemljiška kupčija v zgodovini države New York. Kadar čitamo o ti "kupčiji" j nas sili v smeh. ampak koliko ljudi i še danes kupčuje stopnjevaje z Indijanci! Kadar trpe vsled slabega teka do jedil, zabasanosti, glavobol, ali kake druge želodčne nerednosti, navadno kupijo ceno ponarejene stvari, navadno zate. ker nosijo krasne kričeče znamenja ali pa kakšno prav dolgo neznano ime. Ti vržejo stran svoj denar. Pametni ljudje ti-prašajo svojega lekarnarja ali trgovca z zdravili po Trinerjevem grenkem vinu. katero slovi že nad 32 let in nosi zaupanje kot uspešno zdravilo. ki gotovo pomaga. "Trinerjevo grenko vino se ie izkazalo kot izvrstno zdravilo za želodčne bolezni', nam piše Mr. Joseph J ago s iz Van \Vert-a. Ohio, z dne 11. maja. Tudi vam bo to zdravilo pomagalo, torej poskusite Trinerjeva tiajpred. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom v Clevelan-du in državi Ohio, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Zupančič. ki je pooblaščen pobirati naročnino za vse naše tri liste, oglase ni vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom, ga najtopleje priporočamo in prosimo, da grejo Mr. Frank Zupančiču na roke v vseh ozirih pri njegovem delu za katoliški tisk. Pomagajte mu širiti naše liste! Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J. J J. DVORAK & CO. 1853-1855 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. J. KOSMACH. i8°4 W. 22nd St., Chicago. Ill Rojakom »e priporočam prj nakup 1 raznih BARV. VARNIŠEV, ŽELEZ J A, KLJUČAVNIC IN STEKLA 0revzameiii barvanje hiš zunaj tu znotraj, pokladam stenski papir. Najboljie delo, naniije cene. Rojaki obrnite se vselej na svoje** rojaka I