PRIMORSKI DNEVNIK
^h"k't^ri'1 plačana c gotovini m	v-vv ■ *
i*- n°“»i« i gmppo Cena 60 hr
Leto XXTV. St. 91 (6984)
TRST, torek, 16. aprila 1968
jO AMERIŠKI ODKLONITVI PNOM PENHA IN VARŠAVE
Morda indijska prestolnica kot sedež pripravljalnih stikov Washinglon-Hanoj
Komentarji v Moskvi in Hanoju - Ameriške sile se umikajo iz Khe Sanka, da se izognejo novemu obleganju - Poleti ameriških letal blizu Hanoja
h NOVI DELHI, 15. — Sevemovietnamski konzul v Novem Del- ] zadnja dva tedna pokazala, da ZDA JU je obiskal danes indijskega zunanjega ministra. Izrazil je ne- I nadaljujejo v zvezi z Vietnamom sede” JS-vo’ 5cer Z°A niso sPreieIe Pn&m Penha in Varšave kot '	’
w . a Pripravljalnih razgovorov. Izjavil je, da njegova vlada pro-etnie p?0®108*, da bi taki stiki bili v Novem Delhiju. Severni Vi-K€c,„m J® hvaležen indijski vladi, iker je ponudila Novi Delhi kot ki bilorabr‘>V°rOV’ ^eprav hanojska vlada rajši izbrala mesto, ki
v filipinskem zunanjem Jstrstvu Ramos je po razgovo-sim, t	odpravnikom po-
izbairi izjavil’ da se bodo morda o nipii ^deža razgovorov sporazu-Zni 1 ,dveh dneh. Dodal je, da bi želele, naj bi sestanek bil v s©VBri»neftraini azijski prestolnici, naPravam; raapola®a s potrebnimi
£aP^£?tavnill!: ameriškega državne-feroSartmaja ie na tiskovni kon-* j.v Washingtonu izjavil, da ker niso še dobili od-£a 77?, Hanoja na sporočilo, ki so VenČSr Posule prejšnji teden Se-
«nevtraniX,letnainu ln Predla6ale Pet so^ralnahii mest za sestanek. ZDA
Ženo, agale Novi Delhi, Rangun,
Trdili’ Vientiane in Džakarto. težawJe' da druga stran ustvarja stm, • prt lzt®ri ((nevtralnega me-lra ’ ™ da upa, da bodo dobili od brS „ odgovor. Trdil je, da so z Podlage obtožbe o ameriškem
Ull>nini
ZA DUTSCHKEJA IN KINGA
zavlačevanju.
Na zadevno vprašanje ni _ hotel predstavnik komentirati možnosti, da bi se stiki navezali v Parizu. Dejal je, da Severni Vietnam ni predlagal Pariza, in zato ne misli zadeve sploh komentirati. Nato je izjavil, da ZDA sicer skrbno proučujejo izjave po hanojskem radiu, toda zanje so veljavna samo uradna sporočila, ki jih dobijo po diplomatski poti.
Ko je neki časnikar omenil, da je predsednik Johnson večkrat trdil, da so ZDA pripravljene pogajati se kjer koli in vsak trenutek, je predstavnik odgovoril: ((Trudimo se, da bi se sporazumeli o izbiri kraja, ki bi bil obojestransko zadovoljiv.« Dejal je dalje, da se je tudi Severni Vietnam izrazil bolj ali manj podobno kakor predsednik Johnsoii.
Moskovska «Pravda» piše, da sta

V Londonu demonstracije
Pred nemškim veleposlaništvom
Resni spopadi pred podružnico založbe Springer
15 _ Danes sta bili v ; njf„ 7n‘ci Velike Britanije dve ma-i je stac'ji- Nekaj sto mladincev se najprej usmerijo proti nemške-do Ve*®P')slaništvu, kjer je prišlo ' mn„rf'n,h spopadov s policijo. De-1 ti n *anti so obsojali atentat pro-l 5jj. u«chkeju in jim je uspelo pre-I štvnJ?rvi kordon pred veleposlani-- la i vendar je policija postavi-i ža) Se naslednjega, ki jih je zadr-
Kasnejg so dovolili, da je manj-ništvo1?acija vstop’la.
ša
.. ____r___ v veleposla-
nik’ ^e.r je izr°čila dežurnemu Jv, Clonar.'u protestno resolucijo, deni ^cii° je vodil pakistanski štu-tedn; *ar'fi Ali, ki je že pred nekaj amer-jjJ.Snniziral manifestacijo pred : Vietn^^m veleposlaništvom zaradi
se je na Trafalgar Squa-sostvra °- ve® iisoc oseb, ki so pri-tnir	zaključku zborovanja za
nar .. evil° zborovalcev je naglo ko Krf,!n’ tako da j® doseglo pregovor'!0 oseb. Na kratko je spre-Ker ’ a laburistična poslanka Anne Ta:	ki so jo večkrat prekinili.
žitav k. gibanja za atomsko razoro-s6 y Nettletoii pa je zahteval, da odm, ka Britanija brez pogojev p e atomski oborožitvi.
I Usm°r> z^or°vanju se je del množice kjer • pr?ti katedrali sv. Pavla, Luth„ kil napovedan obred za Ver Ta,Kinga. Na čelu je šel pe-^ u*le Felix s svojo kitaro. pfefj resnih incidentov je prišlo tort p?sl°pjem listu «Daily Mir-zai0j kler ima podružnico nemška prej ■ a hiša «Axe' Springer*. Že VedaiJe,Pakistanec Tariq Ali naporna,,;; ,a bodo proti tej podružnici
“nifestirali.
stavju1'3 se je pripravila in je potov, v °krog hiše šest vrst agen-
ne držijo cestno-prometnih pravil. Največ nesreč pripisujejo neprimerni hitrosti.
I svojo prejšnjo taktiko. Na eni strani «miroljubnii» govori, na drugi strani pa zaostritev stališč.
«Tudi to pot, nadaljuje list, uporablja Washington klasično pretvezo imperialistične diplomacije: namesto da bi takoj izkoristili priložnost, ki se je pokazala, da bi se v Vietnamu rešili iz slepe ulice, skušajo ameriški napadalci tu nekaj dobiti. Z zaostritvijo svojih vojnih dejanj in izogibajoč se stikom s hanojskimi predstavniki, skušajo washingtonski voditelji iztrgati kako koncesijo od Vietnamcev ali pa jim vsiliti pogoje, ki bi bili ugodni za ZDA. Ust pravi, da bi ameriški napadalci storili usodno napako če bi menili, da pravilno stališče Severnega Vietnama pomeni za Washington možnost barantanja s položaja sile. Na koncu pravi list, da ni velike izbire: ali ZDA prenehajo svojo igro zavlačevanja, stopijo v stik s hanojskimi predstavniki ter popolnoma in brezpogojno prekinejo bombardiranje in s tem odprejo pot za pogajanja, ali pa nadaljujejo svojo sramotno vojno z veliko moralno, materialno in politično škodo.«
Glasno severnovietnamske vojske piše, da sedanje ameriške vojaške operacije v Južnem Vietnamu dokazujejo obup ZDA in njihovih zaveznikov. «ZDA, nadaljuje list, so začele številne vojaške operacije na jugu z namenom, da zaustavijo naraščajočo vojaško in politično o-fenzdvo sil osvobodilne fronte Južnega Vietnama in ljudstva. Poleg naglih akcij na bojiščih so Johnson in njegovi sodelavci zahtevali, naj se v Južni Vietnam pošljejo ameriške rezerve, tako da se celotno število ameriških čet v Vietnamu zviša na 550.000.»
V Sajgonu izjavljajo v ameriških vojaških krogih, da se ameriške sile sedaj umikajo iz oporišča Ke Sanh, da bi se izognile novemu daljšemu obleganju. Oporišče bodo spremenili v središče za oskrbovanje za operacije na bližnjih področjih. Branile ga bodo sile, ki bodo razmeščene zunaj njega. Kakor je znano, so se osvobodilne sile umaknile iz bližine Ke Sanha, toda še vedno so na tori področju. Kakor poroča severno-vietnamska tiskovna agencija, je v ‘ ‘ dlo '
Nova sovjetska maršala
MOSKVA, 15. — Agencija TASS sporoča, da je bil general Pjort Koševoj imenovan za maršala SZ. General poveljuje skupini sovjetskih armad v Vzhodni Nemčiji. Za maršala je bil tudi imenovan general Pavel Batickin, ki je namestnik obrambnega ministra ln poveljnik protiletalske zaščite. Novi maršal Koševoj je dvakratni heroj SZ.
Rusk bo odstopil?
NEW YORK, 15. — «Newsweek<> piše, da se v Washingtonu govori, da bo Dean Rusk verjetno kmalu odstopil in da bo njegovo mesto prevzel Cyrus Vanče. Državni departma pa je te govorice zanikal.
Isti list piše, da je mogoče, da se bo Kosigin konec meseca udeležil debate v skupščini OZN o pogodbi proti širjenju jedrskega orožja in da ni izključeno, da se bo ob tej priložnosti sestal z Johnsonom, če bo nadaljnji razvoj pogajanj o Vietnamu to dopuščal.
..................................
zadnjih treh dneh padlo okoli Ke Sanha nad 300 ameriških vojakov.
Kakor poročajo iz Sajgona, so ameriški vojaki včeraj znova zavzeli grič 881, osem kilometrov sever-nozahodno od Ke Sanha. Ta grič so ameriške sile zavzele lanskega maja po srditih bojih, pozneje pa so ga znova zavzele osvobodilne sile.
Južnozahodno od Ke Sanha blizu oporišča Lang Vei so osvobodilne sile napadle položaje ameriških sil in so se nato umaknile. V bližini Hue se že petnajst dni nadaljujejo spopadi med ameriškimi in osvobodilnimi silami.
Včeraj in danes so bili ostri spopadi tudi blizu oporišča Tan Son Nut v predmestju Sajgona in blizu oporišča Bien Hoa severovzhodno od Sajgona. Bombniki «B 52» so danes dvakrat bombardirali položaje osvobodilnih sil severovzhodno od Sajgona. Ameriška letala nadaljujejo bombardiranje tudi Severnega Vietnama. Včeraj je sever-no-vietnamska protiletalska obramba sestrelila ameriško letalo. S tem
PO KONČANEM OBISKU V TOKIU
a gli nkaterih demonstranti niso moli- ke, kQe „	, Prišlo je do prave bit-
)t šjernj leteli po zraku policijski Ji ' Golici ja ie aretirala osem-'* DpiY,°Se“’ ;71ed njimi eno žensko. 11 ■&Utsri,instranti so kričali «Živel 9 napis	Springer* in velik
sti °pozarjal «Danes je na vr-W, ,nger’ jutri bo sledil Cecil
basoni„..ki j® lastnik velike verige

z vključno «Daily Mir-
v Angl
iji 14 smrtnih žrtev
štirih
59	Prazničnih dneh
smrtnih žrtev prometa
„ Ptevo!?01^' 15- — Ministrstvo za aa arml Je, včeraj javilo, da je bilo * žrtev g eskih cestah v nedeljo 14 9 a^ani i?r.omelnih nesreč, kar je 4 » kta. x/ v *stem obdobju lanskega bočnp.,. zadnjih štirih dneh veliko-z vih, fa.weekenda je bilo 59 mrt-
P	^ V istpm	na fifi.
m ^čeraTni v istem obdobju pa 66. Z. ('ani '-70-0 zabeležili 503 nesreče fr 2nc ..7«5).	u. bilo
'*ani 7at;r obeležili 503 uc 2°® (3ooi0 ’i fežie ranjenih je
*	dnel' Iazje po 561 i925)' V šti‘
*	(lani 9oiLpa Je bilo 2302 nesreči j) 8l<t (lOfm ’ ,težie ranjenih je bilo £ - Ministjj ’ lazie Pa 2282 (2996).
Z, ^ar-sh •r ,za Prevozništvo Richard A dejstvom6 'zra7-il zadovoljstvo nad Z Zn’žalo111’ d® se je število nesreč ji treba n Vei}dar je pripomnil, da bo i6nda [,,'<:‘lkati še na konec vveek-V “v vra? ,se bo množica avtomobi-BUna t a, pi°d domovom.
, NAJ- 15. —
Cf
f	_ __________ ______________
^ ®eglo°1)i<lse^; L30' je to število do-
i& » . A Zrt.P\7 TJ*,,.___
i
A aes orlnia' — Od četrtka do dali Cestah o6 ie umrlo na avstrijskih 1 Sreč 33 Pa posledicah cestnih ne-
Predsednik Tito prispel v Uian Bat or
Uradno poročilo o obisku na Japonskem
žrtev. Prometni minister eoes na inšpekcijo in je
TOKIO, 15. — Predsednik republike maršal Tito je danes po sedemdnevnem obisku na Japonskem odpotoval iz Tokia s soprogo in z ostalimi člani jugoslovanske delegacije razen državnega tajnika za zunanje zadeve Marka Nikeziča, ki se je vrnil v Beograd, na prvi uraden obisk v ljudsko republiko Mongolijo.
Rezultati obiska predsednika Tita na Japonskem se v krogih jugoslovanske delegacije ocenjujejo zelo pozitivno. Izmenjava misli o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih je namreč pokazala široke možnosti za utrditev stikov in sodelovanja med obema državama. V razgovorih je prišla do izraza pripravljenost, da se trgovinska izmenjava razširi in de se gospodarsko sodelovanje okrepi z ustanovitvijo skupnih podjetij, z industrijskim sodelovanjem s skupnimi nastopi na drugih trgih.
V proučevanju mednarodnih vprašanj sta se Tito in Sato, kot se to poroča v skupnem poročilu, izrekla proti uporabi sile pri reševanju mednarodnih vprašanj, za sodelovanje obeh držav za zavarovanje miru in razvoja širšega mednarodnega sodelovanja na podlagi načel listine Združenih narodov in za krepitev svetovne organizacije kot instrumenta mednarodnega sodelovanja. Tito in Sato sodita, da so potrebni nadaljnji napori za dosego sporazuma o prepovedi širjenja jedrskega orožja, ki bi bil sprejemljiv za večino držav. Sato je spre-
nika Tita, da obišče Jugoslavijo. Datum obiska bo dodatno določen.
Predsednika Tita in njegovo soprogo so ob prihodu v Ulan Bator, glavno mesto Mongolije, pozdravili najvišji državni politični voditelji Mongolije s prvim tajnikom CK mongolske ljudske revolucionarne partije in predsednikom ministrskega sveta Cedenbalom in predsednikom prezidija velikega narodnega hurala Sambuja V prisrčnem sprejemu na letališču, ki je potekal po uradnem ceremonialu, je predsednika Tita, takoj po prihodu z letališča ljudstvo Mongolije pozdravilo na tradicionalen način. Z obeh strani ceste so ga namreč pozdravljali številni konjeniki, ki so avtomobilsko kolono spremljali proti mestu. Nocoj sta CK mongolske revolucionarne partije in prezidij velikega narodnega hurala in ministrski svet Mongolije priredili večerjo v čast predsedniku Titu.
Vil« da se mnogf avtomobilisti jel z zadovoljstvom vabilo predsed-
Spopad na Koreji
SEUL, 15. — Na meji med obema Korejama je bil včeraj nov spopad med severnokorejskimi ter ameriškimi in južnokorejskimi vojaki. Pri spopadu sta bila ubita dva ameriška in dva južmokorejska vojaka. Dva ameriška vojaka pa sta bila ranjena, Zahodne agend je pravijo v svojih poročilih, da so severnokorejski vojaki napadli iz zasede kakih 800 metrov od Pan-munjoma.
je število sestreljenih ameriških letal nad Severnim Vietnamom na-rastlo na 2830. Včeraj so ameriška letala preletavala kraje 30 kilometrov severozahodno od Hanoja.
Ameriški senator Robert Kennedy je včeraj izjavil, da bi v primeru izvolitve za predsednika umaknil vse ameriške enote iz Vietnama in pustil Vietnamce, da se sami bojujejo. ((Denar in trud, ki bi ga prihranili, bd lahko vložili v urejanje naših domačih problemov,« je dejal Kennedy.
Ameriški predsednik Johnson je odpotoval danes popoldne v Honolulu. V sredo se bo pogovarjal z južno-korejskim predsednikom Parkom, o Vietnamu. Poleg tega se bo Johnson pogovarjal tudi z ameriškimi poveljniki na področju Tihega oceana.
Študentske manifestacije v Tokiu
TOKIO, 15. — Danes je prišlo do hudih spopadov med policijo (kakih 4000 agentov) in levičarskimi študenti organizacije «Zengakuren», katerim se je pridružilo prebivalstvo. Do spopadov je prišlo pred ameriško vojaško bolnišnico Oji, «ki prinaša vietnamsko vojno v srce Tokia*, kot pravijo demonstranti. Policija je aretirala 68 študentov in 8 prebivalcev okraja. Ranjenih je bilo 134 oseb. Od teh je 52 policijskih agentov, 5 pa novinarjev ali fotoreporterjev.
Preprečen atentat na Mobutuja
KINSASA, 15. — Kongoški predsednik Mobutu je danes na nekem zborovanju v Luluaburgu sporočil, da so včeraj preprečili atentat nanj. Dodal je, da so atentat pripravljali nekateri politiki, med katerimi trije poslanci in senatorji iz pokrajine Zahodnega Kasaja. Mobutu pa ni povedal imen. Takoj po teh izjavah so krepili varnostne ukrepe okoli rezidence predsednika v Luluaburgu in pričakujejo tudi aretaoije.
NOV VAZEN VESOLJSKI POSKUS V SZ
Kozmosa brez človeške posadke sta se v vesolju združila in spet ločila
S tem se je ponovil poskus Kozmosov 186 in 188 - Po ločitvi nadaljujeta Kozmosa svoj polet vsak po svojem tiru
MOSKVA, 15- — Včeraj so izstrelili v Moskvi «Kozmos 212», danes pa «Kozmos 213». Popoldne je agencija Tass javila, da sta se satelita brez človeške posadke avtomatično združila na tiru okoli Zemlje, podobno kakor med poskusom, ki so ga bili izvršili lanskega oktobra. Vse operacije so izvedli na povelje z Zemlje.
Satelita sta se združila ob 13.21 po moskovskem času. Oba sta o-
premljena s posebnimi aparati za medsebojno približevanje, iskanje in združitev.
Kozmosa sta nadaljevala svoj polet na tiru okoli Zemlje trdno združena. Na zemljo sta oddajala tudi televizijske slike o združitvi in o nadaljevanju poleta. Ob 17.11 po moskovskem času sta se satelita na povelje z Zemlje ločila. Združeno sta letela tri ure ln 50 minut. Med letenjem so spopolnili nove sisteme za polet ter Izvedli nove tehnične in znanstvene študije. Televizijske slike sta Kozmosa oddajala
na Zemljo tudi med operacijami za njuno ločitev.
Po ločitvi nadaljujeta Kozmosa svoje kroženje okoli Zemlje vsak po svojem tiru. Agencija Tass poudarja, da je operacija za avtomatično združitev zelo važna za raziskovanje vesolja.
V moskovskih krogih se sprašujejo, ali se sedaj ne pripravlja izstrelitev novega Kozmosa, ki bi se združil s prejšnjima. Ugotavljajo tudi, da so v enem tednu Izvedli v Sovjetski zvezi dva važna poskusa, in sicer današnjega ter postavitve avtomatične sonde «Luna
IIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||Urni|ll|l|llllllllllllltllllllllllllllllllll|||||||lllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||l||||||||||||||||||||l||||llllllllllllllll„l,ll,„„lllllllllllllllllll|l|||||||||||||||||l||||||lllllll|||
VEDNO HUJŠE DEMONSTRACIJE PO VSEJ ZAHODNI NEMČIJI
Ostri napadi mladincev proti monopolistični založbi «Springer»
Zvečer so pričeli bojkot in napade na sedeže vseh tiskarn in uredništev skupine - Hudi spopadi s policijo in mnogo ranjenih - 300 tisoč oseb se je udeležilo velikonočnih pohodov za razorožitev in demokracijo - V Berlinu demonstracije tudi v nedeljo
BONN, 15. — Položaj v Zahodni Nemčiji se po zločinskem a-tentatu na mladega voditelja skrajne socialistične levice Dutsch-keja m pomiril. Manifestacije so bile v nedeljo v Berlinu, danes zvečer pa so se ponovno vnele po vsej Nemčiji. Mladina je vzela za tarčo tiskovni «imperij» Springerja, ki s svojim desničarskim pisanjem zastruplja ozračje in katerega dolže, da je resnični podpihovalec terorističnega napada.
Zato je prišlo do organiziranega bojkota in do pravega napada na založbe in njene tiskarne ter uredništva v različnih krajih Po drugi plati pa je policija uvedla izredne ukrepe in je številne založbe obdala z zaščitnimi obroči iz bodeče žice, ter pripravila hidrante in druga sredstva.
Do najresnejšega incidenta je prišlo v Hamburgu, kjer so se demonstranti zbrali v velikem številu pred založbo. Eden izmed tovornjakov, s katerim so hoteli raz. pečati novo številko lista «Welt», je naglo zavozil iz poslopja in pri tem povozil nekega mladeniča, katerega so odpeljali v bolnišnico hudo ranjenega.
Tudi v Frankfurtu je prišlo do resnih spopadov med policijo in demonstranti in dosedaj poročajo o 26 ranjencih, od katerih dva težko. Agenti so uporabljali gum-javke in so se poslužili močnih curkov iz hidrantov. Mladinci pa so metali plinske bombe in konzervne škatle z barvo. Ustavili so tovornjak, s katerim so hoteli raz-pečati list «Abendpost», in kateremu so izpraznili gume. Mladeničem je uspelo, da so prevrnili poli cista s konja.
V	Hannovru je policija ščitila tiskarno, kjer se tiska lokalna izdaja lista «Bild» in katero je napadla skupina kakih petsto mladincev. V Miinchnu s pozvali udeležence velikonočnega pohoda za mir, da se zberejo pred tiskamo «Bilda», tako da so vse ulice polne demonstrantov, ki so postavili cestne bloke In v celoti ustavili promet v središču mesta.
V	Hannovru so po pomoti policisti aretirali urednika lista ((Frankfurter Allgemeine Zeintung« in so ga izpustili čez eno uro.
Novinar je povedal, da je videl policiste, kako so pretepali demonstrante brez vsakega razloga in ko je protestiral, so ga odpeljali na komisariat.
V	Frankfurtu so dosedaj zaprli sedem oseb, tri tovornjake, s katerimi prevažajo liste, so demonstranti uničili.
V	Berlinu so na osnovi sporazuma med študentskimi organizacijami in rektoratom priredili debato v veliki dvorani tehnične fakultete. Sklenili so, da bodo poslali tročlansko delegacijo županu Schuetzu. V delegaciji bo tudi znani pisatelj Hans Magnus En-zensberger In bo zahtevala ostavko senata, razlastitev skupine Springer, demokratizacijo radijske postaje in osvoboditev vseh demonstrantov, ki so zaprti.
Berlinski protestantski škof Kurt Scharf je dejansko podprl študente In je na zborovanju že prej kritiziral policijo zaradi divjaškega ravnanja s študenti in monopol, ki ga ima skupina Springer v nemškem javnem življenju. V razgovoru z županom je protestantski škof zahteval, da se skliče strokovnjake, ki naj ugotove dejanski položaj tiska v Nemčiji.
Včeraj so bile v Berlinu ostre demonstracije, katerih se Je po policijskih poročilih udeležilo 4500 mladincev. Prišlo je do resnih spopadov, med katerimi je policija uporabila hidrante in je s konji večkrat naskočila demonstrante. Bi-
lo je več oseb ranjenih ln med nji-«i tudi protestantski pastor Martin Barth, ki je znan zaradi svojega dela med vrstami (dzvenparlamen-tarne opozicije«.
Na berlinski univerzi je včeraj prišlo do nekakega sporazuma med rektorjem visoke tehnične šole ln voditelji «izvenpariamentarne opozicije« ter «enotne protifašistične fronte«. Ker je rektor preprečil, da bi policija Intervenirala v poslopju, so študentje prostovoljno zapustili veliko dvorano, kjer so že od četrtka zvečer ustanovili svoje glavno poveljstvo. Zadovoljili so se, da so se preselili v manjše prostore, kjer bodo zasedali številni odbori.
Zdravstveno stanje R. Dutschke-ja se stalno izboljšuje in so zdravniki izjavili, da je izven nevarnosti. Pričel se je normalno hraniti, je že spregovoril nekaj besed in se lahko premika.
Po vseh nemških univerzah bodo v sredo obravnavali vprašanje «tm-perija Springer« in uporabe sile na poziv študentovskega združenja, v katero so včlanjeni vsi nemški študenti.
Združenje Je tudi danes obdolžilo notranjega ministra, da je pripravil načrt, da bo «z vsakimi sredstvi« omogočil, da se danes zvečer redno razpečajo listi založbe Springer. študentje so pozvali vlado in kanclerja, da umaknejo ta navodila in podčrtali, da je pravica, vsakega, da manifestira svoje mnenje in da se je treba zavedati, da mora policija zaščititi demonstrante najmanj v taki meri, kot stvari ((imperija« Springer.
Notranji minister Benda Je kasneje zanikal obtožbe, češ da bi v razgovoru z notranjimi ministri deželnih vlad pripravil izredne policijske ukrepe. Minister pravi, da ima zvezno notranje ministrstvo samo pristojnost Izmenjave informacij in da so vsi ukrepi v pristojnosti deželnih vlad.
Danes je štirinajst profesorjev nemških univerz zahtevalo, da se jasno razpravlja o vlogi Springer-
ja pri nemškem tisku.
Dopoldne so izpustili vse študente, ki so jih v zapadnem Berlinu zaprli med manifestacijami v petek, soboto in v nedeljo.
Okrog tristo tisoč oseb je sodelovalo na pohodih za demokracijo in razorožitev, ki jih vsako leto prirejajo v Zapadni Nemčiji za veliko noč. '
V	Dortmundu se je zbralo okrog 10.000 oseb, katerim je med drugimi spregovoril tudi znani dramaturg Rolf Hochhut avtor drame «Vikar». Hochhut je kritiziral kanclerja zaradi njegovega stališča do atentata na Dutschkeja, raj je kancler predvsem govoril o ekstremizmu levice, ni pa z ničemer omenil terorizma desnice. Dramaturg je tudi ugotovil, da je to razumljivo, če se upošteva kanclerjeva nacistična preteklost.
V	Frankfurtu se je mirnega pohoda udeležilo okrog sedem tisoč oseb. V Hanovru je bilo demonstrantov samo 700, vendar so za več ur ustavili promet, ker so se usedli v središčnih ulicah in so se pripravili na napad na ameriški konzulat. Razpršili so se samo po energični intervenciji policije s hidranti. Podobno Je bilo tudi v Stuttgartu. V Miinchnu ko se prisotni zadržali z enominutnim molkom na trgu, ki je posvečen žrtvam nacizma. Veliko zborovanje je bilo tudi v Hamburgu, kjer se je zbralo osem tisoč oseb iz raznih tudi oddaljenejših krajev.
Husein v Bagdadu
BAGDAD, 15. — Jordanski kralj Husein je prišel danes v Bagdad. Med enotedenskim potovanjem bo obiskal še Kuvajt in nekatere kneževine v Perzijskem zalivu. Ob prihodu v Bagdad je Husein izjavil, da je sestanek na vrhu nujno potreben, zato da se uskladijo napori arabskih držav. Dodal je, da se bo z iraškimi predstavniki pogovarjal o stanju na Srednjem vzhodu in o potrebi sklicanja konference na vrhu. Po njegovem mnenju preživljajo Arabci sedaj odločilno razdobje v svoji zgodovini. Zaradi tega morajo arabski voditelji združiti napore, da zavzamejo skupno stališče.
iiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiu
Predvideva se prvi živahnejši volilni teden
Danes se prične enotna stavka zdravnikov bolnišnic
RIM, 15. — Danes je moral osrednji volilni urad sporočiti uradom v posameznih volilnih okrožjih sklepe glede prizivov Jutri pa zapade zadnji rok za rešitev prizivov glede kandidatov in bodo dokončne kandidatne iiste sporočili prefekturam.
V tem tednu bodo nekatere stranke objavile svoje volilne programe. Tako bo Krščanska demokracija imela v četrtek zasedanje, na katerem oodo prisotni člani vsedržavnega sveta pokrajinski tajniki, kandidati in povabljenci. Na zasedanju bo tajnik Rumor obrazložil volilni program, katerega bo ob zaključku odobril vsedržavni svet.
Republikanci pa bodo objavili
svoj program . petek v dvorani v EUR, kjer se bo pričela vsedržavna konferenca stranke posvečena vprašanjem pete zakonodajne dobe in ki se bo zaključila v soboto.
V sredo bo prispel v Rim na u-radni obisk lord Mayor Londona, ki odgovarja funkcij župana in ki bo vodil delegacijo angleške prestolnice. Med obiskom bodo predvsem poglobili razna vprašanja e-konomskega in urbanističnega značaja.
Jutri se prične tridnevna stavka zdravnikov bolnišnic z izjemo zdravnikov Genove, kjer so bolnišnice zdravnikom izplačale zaostale prejemke.
V Bagdadu so pod predsedstvom iraškega državnega ministra El Er-sa ustanovili »vrhovni odbor« za zbiranje prispevkov, določenih prostovoljcem za osvoboditev Palestine. Pri odboru sodelujejo tri organizacije, ki vodijo sedaj borbo na palestinskem ozemlju, iti ga je zasedel Izrael, in sicer Al Fatah, ijiiu„kn fronta za osvoboditev Palestine in organizacija ža svobo-ditev Palestine.
Predsednik Naser je izjavil danes članom vodstva mednarodne zveze arabskih sindikatov, da mora arabski svet začeti sedaj razdobje, Ki ga bo privedlo do končne zmage, potem ko je združil svoje sile m dokazal, da je znal vzdržati, ne da bi se zrušil po junijskem porazu Naser je dodal, da mora arabski svet v ta namen mobilizirati vse materialne sile ter združiti vse prebivalce bodisi na desni kakor na levi.
14» na tir okoli Lune. Po mnenju opazovalcev so vsi ti poskusi povezani z načrti za pošiljatev vesoljske ladje na Luno in za njen povratek.
Domneva se, da je namen teh poskusov ustvariti pogoje, da se na tiru lahko zgradijo vesoljske postaje, ki so potrebne za izvedbo načrta za odhod na Luno. V bistvu gre za to, da se postavijo na tir okoli Zemlje pravi laboratoriji, v katerih bi bili vesoljci, ki bi uporabljali druge aparate in stroje za izstrelitev novih satelitov s človeško posadko na bolj oddaljena pod ročja v vesolju ln predvsem proti planetom sončnega sistema.
Z današnjim poskusom se je ponovil poskus Kozmosov 186 in 188, ki sta se tudi združila v vesolju in se zopet ločila.
Sovjetska televizija je nocoj pokazala nekaj slik obeh Kozmosov, ki sta letela združena in ločena v vesolju. Komentator je obrazložil, da so operacije za približanje izvedli, ko sta Kozmosa letela nad Sovjetsko zvezo. Združila pa sta se, ko sta letela nad Tihim oceanom.
Dan železničarjev v Jugoslaviji
BEOGRAD, 15. — Z akademijami, sestanki, kulturno-zabavnimi, športnimi in drugimi prireditvami so jugoslovanski železničarji danes proslavili svoj praznik kot spomin na 15. april 1920. leta, ko se ie pričela velika splošna stavka jugoslovanskih železničarjev. Železničarji Beograda so priredili slovesno akademijo. železniška planinska društva v Mariboru, Ljubljani in Zagrebu so položila vence na spomenik Djure Djakoviča na jugoslovansko-avstrijski meji na mestu, kjer ja bii Djakovič pred 39 leti ubit. Vence in cvetje so položJli tudi na spominske plošče in grobove železničarjev padlih v narodnoosvobodilni borbi in tistih, ki so zgubili življenje pri raznih železniških nesrečah.
BEOGRAD, 15. — V Beogradu so se danes končali razgovori med parlamentarnima delegacijama Romunije in Jugoslavije. V razgovorih je bilo z zadovoljstvom ugotovljeno, da se odnosi med obema državama, ugodno razvijajo, da so možnosti za nadaljnji razvoj sodelovanja, posebno na gospodarskem področju, kjer doseženi razvoj gospodarstva obeh držav omogoča u-speh sodelovanja med romunskimi ln jugoslovanskimi podjetji. Delegacija ljudske skupščine Romunije je povabila zastopnike Jugoslavije na obisk v Romunijo.
nuni,,iminilIUIII,milimilluIlllllll||M(1I|||(|M|1|1I|1||||II|1||(Hi
KLJUB KAMPANJI ZA VARNOST NA CESTAH
v
Številne smrtne prometne nesreče
Tragična bilanca prometa med prazničnimi dnevi v Italiji
MILAN, 15. — Čeprav je v teku kampanja za varnost na cestah, je bilo v teh prazničnih dneh v Italiji precej hudih nesreč s smrtnimi primeri. Na državni cest Bergamo - Lecco je prišlo do trčenja dveh avtov. Dve osebi sta bili mrtvi, tri pa so bile ranjene. Dve osebi sta bili mrtvi, pet pa je bilo ranjenih med nesrečo, ki se je sinoči pripetila na križišču pokrajinskih cest Monza . Trezzo in Agrate - Usmate.
Prometne nesreče so v Toskani zahtevale kar 6 smrtnih žrtev, medtem ko je bilo v šestih trčenjih 11 huje ali lažje ranjenih oseb.
Okoli polnoči je na vzhodni Gardesani avto nemške registracije podrl na tla pešca, ki je umrl po prevozu v bolnišnico. Tudi v pistoiski pokrajini je priletna žena postala žrtev nesreče in je v florentinski bolnišnici podlegla hudim poškodbam. V Bologni pa je avtomobilist podrl na tla kolesarja, ki je bil na mestu mrtev.
V ravenskem področju pa je prišlo do hude nesreče, zaradi katere je neko dekle umrlo, ranjenih pa je bilo sedem ljudi.
Na področju Benetk in po avto cestah Veneta je bilo danes precej prometa. Računajo, da je bilo na cestah 350.000 vozil vseh vrst. Patrulje cestne policije so zabeležile 46 nesreč s 3 smrtnimi primeri in s 50 ranjenci. Policija je nudila pomoč 100 avtomobilistom, z globo je kaznovala 900, dvema šoferjema pa je odvzela vozniško dovoljenje.
Huda nesreča se Je pripetila tudi na pokrajinski cesti Nardo-Co-pertino, kjer sta trčila dva avtomobila. Dve osebi sta bili na mestu mrtvi, sedem ljudi pa je bilo ranjenih.
Najhujša nesreče pa se Je pripetila na Via del Mare pri Ferrari. Neko vozilo fiat 500 je prišlo s stranske strani in si izsiljevalo prednost. V tistem trenutku je pri-
vozil avto vrste giulia, ki Je opla-zil malo vozilo. To se je obrnilo okoli svoje osi in treščilo v drevo. Na mestu sta bila mrtva mož in žena, njuna 4-letna hčerka pa je podlegla poškodbam med prevozom v bolnišnico.
Število smrtnih žrtev in ranjenih se je proti večeru še povečalo. V Santa Croce di Bleggio na Tri-dentskem je neki mladenič, ki Je verjetno zaradi prevelike hitrosti izgubil oblast nad volanom, zavozil v skupino žensk, ki so prihar jale iz cerkve. Dve ženski sta bili mrtvi, ena pa ranjena. Tudi potniki v avtu so bili ranjeni.
Nedaleč od Vercellija je avto zašel s ceste. Ena ženska je bila na mestu mrtva, drugo pa je vrglo v globelj, kjer so jo kasneje našli nakih 500 m nižje mrtvo. Vse osta. la osebe, tri, k! so bile v avtu, so se ranile.
Na pokrajinski cesti Volturlno-Lucera (Foggia) se je ubil šofer fiata 1300, katerega je zaradi velike hitrosti vrglo z ovinka v grapo.
Pri Cuneu se je fiat 500 raz-streščil ob lipi Komaj 3 mesece stara hčerkica šoferke je umrla, ostale štiri osebe pa so se rešile z ne preveč resnimi poškodbami.
Pri Frosinonu je prišlo do hudega trčenja med dvema avtomobi. lema: ena oseba je umrla, šest pa je bilo ranjenih.
Pri Fratti je danes prišlo do trčenja med majhnim avtobusom vrste volkswagen in fiatom 600. Dve osebi sta umrli, ena pa je bila ranjena.
Dež ln opolzke ceste so danes botrovale številnim prometnim nesrečam v Polesinah. Vsega skupaj so zabeležili dva mrtva, ena oseba se bori s smrtjo, kakih 20 ljudi pa je bilo ranjenih.
V Caropenedu pri Mestrah je fiat 600 treščil v drog mestne razsvetljave. Eden od petih potnikov avhomobila je bil mrtev, vsi preostali pa so bili ranjeni.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura
13,5, naju lij a 11,2, ob 19. url 14,4 sto plnje, zračni tlak 1013,2 raste, vlaga 60 odst., nebo oblačno, 0,4 mm dežja, morje skoraj miimo, temperatura morja 12,9 stopinje.
zask
dnevnik
Danes, TOREK, 16. aprila
B02A	J
Sonce vz/ide ob 5.17 n zatone 18.52. — Dolžina dneva 13.35. — LJ na vzide ob 23.47 in zatone ob 6.5* Jutri, SREDA, 17. aprila RUDOLF
BLIŽA SE KONEC ŠOLSKEGA LETA
JUTRI IN V ČETRTEK NA DEZEll

šole so bile te dm prazne; u-čenči, dijaki, učitelji in profesorji so imeli velikonočne počitnice, ki so bile seveda krajše kot božične, če pogledamo šolski koledar, vidimo, da manjkata do konca pouka še dobra dva meseca in da bodo vmes še 4 praznični dnevi, poleg 9 nedelj, ko ne bo pouka. K temu je treba dodati še nekaj dni, ko ne bo pOuka zaradi volitev■ Do konca šolskega leta manjka torej še nekaj tednov pouka. Zlasti dijake in njihove starše bi spričo tega radi opozorili, da se naglo bliža konec letošnjega šolskega leta in obračun: ocenjevanje, spričevala, zrelostni izpiti.
To je vazno za vsakega učenca in dijaka, posebno pa za tiste, id bodo /morali polagati zaključne izpite na srednji šoli (mala matura) in zrelostne izpite na višjih srednjih šolah (velika matura).
Po podatkih ob začetku letošnjega šolskega leta je vpisanih v III. razrede slovenskih srednjih šol na Tržaškem (Sv. Jakob, Sv. Ivan, Rojan, Katinara,
Opčine, Prosek, Nabrežina, Križ in Dolina) skupno 171 dijakov, ki bodo morali polagati zaključne izpite, da dobijo spričevalo o dokončani srednji šoli.
Na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu je bilo ob začetku tega šolskega leta vpisanih v zadnje razrede skupno 72 dijakov (klasični licej 10, znanstveni licej 17 trgovska a-kademija 27 in učiteljišče 18), ki bodo morali polagati zrelostne izpite. Skupno bo torej 243 slovenskih dijakov s Tržaškega imelo opravka z malo ali veliko maturo. To število seveda ni dokončno, ker se skoraj vsako leto prijavi tudi nekaj privati-stov, kakšen pa ne pride do konca šolskega leta.
Po oceni dosedanjih uspehov pri učenju se do neke mere že lahko sklepa, kakšna bo zaključna ocena, z dobro voljo in vztrajnostjo pa se v zadnjih mesecih lahko marsikaj popravi, seveda če ni toliko «cvekov», da bi jih lahko prodajal. Laže je seveda za dijake, ki nimajo zrelostnih izpitov■ Kdor pa ima pred vrati maturo, se mora zdaj lotiti resnega učenja in ponavljanja snovi. Mnogi čakajo na zadnje tedne, celo na zadnje dneve, ko jim teče voda v grlo.
To je samo muka zanje in za starše, brez upanja na uspeh.
Zaradi tega naj starši, ki imajo maturante, že zdaj spodbujajo in dajo možnost, da se bo maturant lepo in v prijetnem vzdušju pripravljal na izpite.
Bolj zaleže prijazna beseda, pozornost, mir v družini, kot stalno nerganje in siljenje. Dijak,
Jci se pripravlja na maturo ali mora popraviti slabo oceno, mora imeti okrog sebe mir, primerno hrano in zadostno spanje, predvsem pa red. K temu mora prispevati vsa družina. Za maturanta, ki se zaveda svoje naloge in dolžnosti, seveda od-pade,- v teh zadnjih tednih mar-sikaka zabava, zgubljanje časa, pohajanje in udejstvovanje v športnih ekipah. To pač nekaj stane, vendar se splača in dobro obrestuje.	a. b.
TA TEDEN ZAČETEK INTENZIVNE VOLILNE KAMPANJE
Jutri bo minister Tolloy govoril za združeni PSI-PSDI
Drevi zborovanje tajnika PLI Malagodija - Za demokristjane bo odprl kampanjo v soboto vsedržavni podtajnik Piccoli
Obisk delegacije študijske skupine evropskega parlamenta
Ugledni gostje bodo seznanjeni z raznimi vprašanji naše dežele v njihovi evropski funkciji - Uvodno poročilo bo podal predsednik dr. Berzanti
V	sr,, a j m četrtek bodo v Trstu ko. gostje deželne uprave člani Studijske skupine evropskega parlamenta za deželna in krajevna vprašanja. Ta obisk bo imel poseben pomen, ker bo nudil priložnost, da se predočijo na evropski ravni razna vprašanja dežele Furlanije - Julijske krajine, ki lih je moč rešiti v širšem, mednarodnem okviru.
V	delegaciji bo 15 znamenitih politikov, parlamentarcev in gospodarskih strokovnjakov kakor tudi nekaj predstavnikov sveta evropskih občin.
V	sredo bosta pozdravila goste v deželni palači v Ul: Carducci št. 6 predsednik dežele dr. Berzanti in vladni komisar prefekt dr. Cappel-lini. Zatem si bo delegacija ogledala pristaniške naprave ter mednarodni center za teoretsko fiziko v Miramaru. Nato bo v občinski sejni dvorani delavni sestanek med skupino, deželnim odborom in krajevnimi oblastmi. Goste bo pozdravil župan Spaccini, dr. Berzanti pa 'bo imel uvodno poročilo, v katerem bo obravnaval zgodovinski, zemljepisni, pravni in gospodarski položaj dežele Furlanije - Julijske krajine.
Zatem bodo govorili odbornik za kmetijstvo dr. Comelli o deželnem kmetijstvu v okviru evropske politike; odbornik za industrijo in trgovino Marpillero o industriji in trgovini v deželi; odbornik za prevoze in turizem dr. Giacometti o vprašanjih deželne prevozne politike; odbornik za javna dela dr. Masutto o potrebah infrastruktur v deželi s posebnim poudarkom na ceste in pristanišča; odbornik za krajevne ustanove dr. Vicarlo o manjših krajevnih ustanovah in o njihovih nalogah za gospodarski in socialni razvoj; odbornik za šolstvo Bruno Giust o znanstvenih raziskavah in kulturnih izmenjavah v deželi; odbornik za delo Dal Mas o deželnih vprašanjih v zvezi s svobodnim kroženjem delavcev in svobodnim ustanavljanjem obrtniških podjetij na vsem področju EGS; odbornik za načrtovanje Stopper o deželnem načrtu in evropski politiki EGS.
Delovno srečanje se bo končalo v sredo proti večeru in se bo nadaljevalo v četrtek zjutraj z razpravo o poročilih. Okrog poldne bosta predsednik skupine in predsednik Berzanti sprejela časnikarje in Jim orisala obravnavana vprašanja. V četrtek popoldne pa si bodo ogledali tržiške ladjedelnice, Gradež in Oglej.
so se srečno vrnili
protoslnhrotron 300 GeV. Predava- i------------------------------
nje bo v dvorani Irijevega centra ]
za strokovno izobraževanje mladi- \ |_|nXrl:|/: .. I AnfJAn ne pri Sv. Ani na Trgu Valmaura IZIciniKI V LOSIuOll št. 8, in sicer ob 18.45. Predvajali bodo tudi film o delovanju ženevskega protosinhrotrona 25 GeV. Za predavanje vlada v mestu veliko zanimanje, saj se skupina «modrih» pri CERN še ni dokončno izrekla o tem, kje naj se postavi «vellki stroj* za raziskovanje infinitezimalnih delcev snovi. Kandidatura Doberdoba je še vedno na dnevnem redu, njen najhujšj tekmovalec pa je kraj Le Luc v Franciji; poleg omenjenih dveh kandidatur sta na dnevnem redu še dve, in sicer ena
SPOLZKI ASFALT ZAHTEVAL SMRTNO ŽRTEV
Na ovinku pri Pa d rita h zdrsel in z avtomobilom treščil v drevo
Šofer si je prebil lobanjo in izdihnil med prevozom v bolnišnico - Potniki le lažje ranjeni - Zakonca iz Massc Carrare hudo ranjena onkraj bloka pri Škofijah
46-letni motorist Antonio Span-garo iz Ul. Tonello 27 je zgubil življenje pri prometni nesreči, do katere je prišlo včeraj popoldne na državni cesti 202. S svojim princem, v katerem so sedeli še njegova 44-letna žena Lidia Zavadlal, 21-letni sin Romano in 9-letna hči Izletniki Slovenskega kluba, ki so1 Antonella, ter 20-letna Rosa Tea velikonočne dneve preživeli v Lon- \ Semolin iz Ul. Fort! 78, se je Span-donu, so se to noč nekaj pred pol- faro okrog 18. ure peljal proti nočjo z letalom srečno vrnili v Slo-' J^nzu, ko je v bližini Padrič, pri venijo in pristali na ljubljanskem
na kontrolo
letališču na Brniku. Po kratkem po-1	m	in c no
Stanku za ureditev formalnosti so ^ desni’strard ter silovito tre! z avtobusi nadaljevat pot proti Tr- j ž6il0 v drevo. Pri trčenju si je stu, kamor so prispeli okrog 3. ure. j spangaro prebil lobanjsko dno, za-
______	_____ _ . O vtisih izletnikov s potovanja radi tesar Je kmalu potem, ko so
v Zahodni Nemčiji, ena pa na An- in Londona bo podrobneje pisal naš ga z rešilnim avtomobilom peljali gleškem	I urednik, ki se je udeležil izleta. proti bolnišnici podlegel poškod-
iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmi
STO TISOČI TRŽAČANOV NA VELIKONOČNEM WEEKENDU
bam.
Ostali štirje potniki avtomobila so bili le laže ranjeni: Lidio Zavadlal, Romana in Antonello so zaradi lobanjskega pretresa in ran po obrazu pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer bodo okrevali v enem tednu, Semolinovi pa so zaradi podplutbe na čelu nudili prvo pomoč. Okrevala bo v 6 dneh.
Karabinjerji in agenti prometne policije, ki so prihiteli na kraj nesreče, niso mogli z gotovostjo ugotoviti vzrokov nesreče; mogoče je nesrečnemu Spangaru nenadno postalo slabo, bolj verjetno pa je, da je izgubil oblast nad vozilom zaradi spolzkega asfalta in previsoke hitrosti.
Spolzki asfalt je včeraj popoldne povzročil še drugo prometno
Ob včerajšnjem vračanju v Trst čez mejo kolone avtomobilov tudi v štirih vrstah
Največji je bil promet na prehodu pri Škofijah in Fernetičih - Po lepi nedelji je včeraj izletnikom nagajal dež - Vse turistične točke v bližnjih krajih onstran meje polne tujcev
Zanimivo predavanje o protosinhrolronu
Prof. Giuseppe Fldecaro s tržaške univerze bo v četrtek zvečer predaval o protosinhrotronu in o delovanju Evropskega odbora za jedrska raziskovanja CERN, ki ima, kakor znano, svoj sedež v Ženevi, in ki namerava v prihodnjih letih postaviti nekje v Evropi orjaški
P
Jutri ob 19.15. uri bo v kinu «Ritz» v Ul. sv. Frančiška prvo zborovanje socialistične stranke (PSI-PSDI), s katerim se odpira njena volilna kampanja. Govoril bo minister za zunanjo trgovino sen Giusto Tolloy. Zborovanju bosta predsedovala kandidata Dušan Košuta, podpredsednik Slovenskega gospodarskega združenja in podpredsednik Italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice v Trstu, ter Lucio Lonza, tržaški podžupan. Dušan Košuta bo spregovoril volivcem v slovenščini.
Drevi ob 21. uri pa bo v kinu Nazionale govoril za liberalce njihov vsedržavni tajnik Glovannd Ma-lagodi, s čimer bodo tudi liberalci odprli svojo volilno kampanjo, v večjem obsegu, čeprav je njihov tržaški tajnik Trauner že imel nekaj govorov.
Tudi demokristjani bodo ta teden začeli svojo volilno kampanjo. V soboto bo zanje govoril v kinu Grattacielo vsedržavni podtajnik Flaminio Piccoli. Demokristjani oO napovedali kratko volilno kampanjo, ki pa naj bi bila zato bolj intenzivna. Tudi socialisti so na svoji tiskovni konferenci napovedali, da se bodo poslužili tudi nekaj novih propagandističnih prijemov, ker stari način propagande ne «vžiga» več kot nekoč.
Kar se tiče volilnih list, so potrjene. Le za senat mora deželna volilna komisija še pregledati povezave med senatorji istih strank v raznih volilnih okrožjih, ker spada to med predpise volilnega zakona. Komisija ima čas opraviti to formalnost do srede. Danes se bo nadaljevalo tudi razdeljevanje volilnih potrdil za politične volitve. Seveda bo treba potem poskrbeti tudi za razdelitev potrdil za deželne volitve, kar pomeni mnogo dela.
vinku pod Borštom na spolzki cesti zaneslo. Zletel je po rebri navzdol kakih 40 m med hruškami in češpljami. Avtomobilisti in domačini, ki so videli, kaj se je zgodilo, so se bali, da je šofer mrtev, ali hudo ranjen. Kar obstali so, ko so opazili, da se je avto ustavil, da je šofer prižgal motor in začel voziti po travniku, ds bi prišel spet na cesto. Ni mu uspelo, ker so kolesa drsela na mokri travi. Iz Boršta je kmalu prišla pomoč. Mlad fant je prišel s traktorjem in avto so v nekaj minutah potegnili na cesto. Šoferju se ni zgodilo nič, niti opraskal se ni avto pa je nekoliko poškodovan (desna stran in prtljažnik). Tako je šofer nadaljeval vožnjo; bolj počasi seveda in verjetno do delavnice, kjer bodo popravili kurostrijo.
Dolge kolone avtomobilov, v treh ali štirih vrstah, so se sinoči vile na nekaterih mejnih blokih na Tržaškem. To velja posebno za mejni blok pri škofijah, kjer so policijski organi menili, da bodo imeli opravka z vračajočimi se turisti do dveh današnjega dne.
Tak je bil prizor, ki se je včeraj popoldne nudil bolj ali manj povsod na mejnih prehodih, na cestah ln na železnici. Morda se je zdelo včeraj, da Tržačani niso zapustili mesta, da se niso sprostili v naravi, na morju ali v planinah, toda ta domneva je popolnoma napačna, kajti številke, ki pričajo samo o mejnih prehodih v zadnjih dneh, nazorno dokazujejo, da so tržaški avtomobilisti pohiteli v teh dneh iz mesta, da bi se naužili svežega zraka, mogoče nekoliko poveselja-čili, na vsak način pa, da bi si pridobili novih moči za delovno razdobje, ki nas loči od težko pričakovanih poletnih dopustov.
Prav na škofijskem bloku se Jej. sinoči vila kolona avtomobilov v štirih vrstah. Pozneje se je gostota prehodov sicer nekoliko zmanjšala toda vrste so trajale pozno v noč. Včeraj je šlo čez ta blok v obe smeri okoli 63.000 oseb. Predvčerajšnjim 92.000, a v soboto 101.000.
Na bloku pri Fernetičih Je šlo v teh dneh čez mejo vsega skupaj okoli 115.000 avtomobilov. Včeraj jih je bilo 38.000 z okoli 90.000 potniki (to število velja za prehode do večera). Na velikonočno nedeljo je šlo čez blok okoli 80.000 oseb, v soboto 60.000, v petek pa okoli 55.000.
Podobni podatki, čeprav sorazmerno nižji, veljajo tudi za obmejne prehode pri Pesku in pri St. Jerneju. Na bloku pri Pesku je šlo od 10. t.m. do včeraj skoraj 30.000 vozil, In sicer 15.000 se jih Je odpeljalo v Jugoslavijo, skoraj toliko pa jih je prišlo v Italijo. Samo avtobusov je bilo okoli 60. Pretežno so bili italijanske, jugoslovanske ln francoske registracije. Sinoči so se vozila, ki so prihajala Iz Jugosla vije, vila v dveh vrstah, ki sta segali do Kozine ln morda še dlje. Koliko oseb je v teh dneh šlo čez vse glavne bloke na Tržaškem Je seveda trenutno še nemogoče ugotoviti. že navedene številke pa so glede tega precej prepričljive. Levji delež Imajo seveda Tržačani, toda letos se je zelo zvišalo tudi število turistov, ki so prihajali iz drugih dežel. Na nekaterih blokih so bili pogosto Nemci in Avstrijci, pa tudi Francozi.
Zdi se, da so letos številni Italijani lz najrazličnejših krajev izbrali za svoj velikonočni week-end turistične točke v bližnji Jugoslaviji. Opaziti Je bilo avtobuse in osebne avtomobile Iz Rima, Firenc, iz raznih krajev Emilije, Lombardije, da ne govorimo o bližnjih pokrajinah ln mestih v Benečiji.
Kam pa so šli Tržačani? Predvsem v bližnje kraje na Krasu In v Istri. Včeraj je bilo opaziti tako na tej, kakor na drugi strani meje, po vseh vaseh številne avtomobile s tržaško registracijo. Slo Je verjetno za krajše, enodnevne izlete, kljub slabemu vremenu, ki je nastopilo že v jutranjih urah. Pozneje Je začelo rositi, toda blag dež ni prestrašil nikogar. Ljudje so odšli z doma ter se kljub vremenu vsaj za kratek čas sprostili. Podali
nesrečo, pri kateri so bile štiri osebe ranjene. Do neseče je prišlo okrog 15.30 v bližini Škofij, na jugoslovanskem ozemlju. 45-letni u-radnik Mario Conti iz Masse Carrare, se je s 36-letno ženo Novel-lo Borsalino peljal v fiatu 850 proti obmejnemu bloku, ko ga je na ostrem ovinku na levo, takoi izven vasi, začelo zaradi spolzkega asfalta zanašati s ceste; Conti je zato zavrl, avto pa je še huje zaplesal na sredi ceste ter zavozil na levo, kjer je trčil v nasproti prihajajoči volksvvagen, ki ga je vozil 55-letni Luigi Sergas iz Videmske ulice 12. in v katerem je sedela 53-letna žena Maria Cri-stiani.
Contija in ženo, ki sta bila precej hudo ranjena, so z jugoslovanskim rešilnim avtomobilom odpeljali v tržaško bolnišnico. Contiju so tu ugotovili zlom treh reber, rano na čelu in ogrebnlne na levi nogi. Pridržali so ga na oddelku za pljučno kirurgijo, kjer se bo zdravil en mesec. Njegova žena, ki si je zlomila desno stegnenico, se bo morala na ortopedskem oddelku zdraviti tri mesece.
Kmalu nato sta se v bolnišnico pripeljala še tržaška zakonca. Luigi Sergas se je pri trčenju udaril po čelu, prsnem košu, levi nogi in desnem kolenu, njegova žena pa si je pretresla lobanjo, se ranila po čelu ter se udarila po obrazu in nogah. Obema so nudili prvo pomoč: okrevala bosta v petih dneh.
Bala papirj*a delavcu na glavo
Na delu se je včeraj ponesrečil 42 letni pristaniški delavec Romano Gugnaz, ki stanuje v Ul. D’An geli 37. Nekaj pred 15. uro je v hangarju št. 61 v novem pristanišču nakladal bale papirja na voziček, ko je ena od ba1 padla z vozička ter ga zadela v glavo. Njegovi delovni kolegi so ga pospremili v bolnišnico, kjer so ponesrečenca pridržali na nevrokirurškem oddelku zaradi lobanjskega pretresa ter udarca na čelu. Okreval bo v 10 dneh.
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM Primož Kozak
KONGRES
(koncertna uprizoritev v treh dejanjih)
Režija:	JOŽE BABIC
PREMIERA:
V	petek, 19. aprila ob 20.30 Abonma: premierski - red A-Al
športni - red H (Vstopnice so še na razpolago)
PONOVITVE:
V	soboto, 20. aprila ob 20.30 Abonma: I. ponovitev - red B sindikalni . red G
dijaški - red F (Vstopnice so še na razpolago)
V	nedeljo, 21. aprila ob 17. uri Abonma: nedeljski pop.
— red D
invalidski . red C okoliški • red E (Vstopnice so še na razpolago) ;
Prodaja vstopnic od četrtka, { 18. aprila, dalje vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri [ blagajni Kulturnega doma; obl nedeljah in praznikih samo ; eno uro pred pričetkom pred- j stav. Rezervacije na tel. 734265. ! ___________________________1
V Slovenskem klubu
v Ul Geppa 9
bo danes, 16. t. m. ob 20.30 predaval
časnikar DRAGO KOŠMRU urednik zunanjepolitične redakcije radiotelevizije Ljubljana o temi:
«Nova pota Češkoslovaško
Drago Košmrlj se Je pravkar vrnil s 14-dnevnega bivanja v Pragi.
Vljudno vabljeni!
Svetoivanškemu župniku Giovan-niju Alboneseju so preteklo noč neznanci ukradli fiat 600, ki ga je bil parkiral v bližini svojega sta-. novanja v Ul. S. Pelagio .27». Ško-
V tržaški okolici je bilo povsod živahno. Na sliki izletniki na dvorišču gostilne na Jezeru	Ida žnbšS 300 000 lir
Šb"se na'KepentaSor”v RepenTnTtJa” ^T7Ti^ni fTTTi R7Ti nTiiTTi iTTriiii i rtTuTn! DtIiii m 11 m in I rl 1 ir 11M111 rmin Ul li ■ ■■ I Ui rTif ..M ifni) im tn I n IM m.[it III um Um I ti IH IM IM Mili I n miiiiiiiiiiii IM nun m ■
NA OVINKASTI CESTI OD SESLJANA K MORI«
Na ovinku pod Borštom avto zaneslo s ceste
Mladi šofer, verjetno iz Doline, ki je včeraj nekoliko po 14. uri vo-xu avto fiat 13» z ev. tablico TS 81101 iz Boljunca proti Borštu, je imel res srečo. Vozil je s precejšnjo brzino, pa ga Je na hudem o-
Kolone tržaških avtov so se v nedeljo dopoldne usmerjale čez blok pri Škofijah na Koprsko in dalje v Istro
naprej do Nabrežine. Povsod je bilo živo, kot je bilo živo tudi v Bregu. Enak prizor tudi po vseh vaseh bližnjega Krasa onstran meje.
Letošnji velikonočni prazniki so potekli v razmeroma ugodnih vremenskih razmerah, če se ne motimo, sta bili v več kot desetih letih samo dve velikonočni nedelji sončni. Predvčerajšnjim se je ta spomladanski «čudež» spet ponovil. Z vremenom v mesecu aprilu pa ne moremo nikoli kovati daljnosežnih načrtov. čez noč se nenadoma vreme spremeni in že je tu dež.
V visokih gorah pa sneg. Skupine Tržačanov so se podale tudi v gore. Manjša skupina se Je že predvčerajšnjim zagrizla v zadnji pele nad Trento, ter se proti večeru vrnila v dolino. Včeraj so še poskušali strmine .pod Velikim O-zebnikom, toda v višini 2100 metrov je kar dobro snežilo in pihal je močan veter. Druga številnejša skupina je šla smučat v Tamar, kjer je preizkusila novo prenosno žičnico tržaškega SPD.
To so seveda le posameni primeri, ki pričajo o vnemi planincev, da bi tudi v teh, še napol zimskih pogojih, uživali visokogorski zrak. Velika večina se je zadovoljila s smučanjem na že priljubljenih smučiščih okoli Kranjske gore, na Voglu itd. Polna so bila seveda tudi smučišča tostran meje okoli Trbiža in v Karniji.
Kar smo napisali, velja seveda za veliko večino Tržačanov, katerim so krajši izleti v bližnjo tržaško okolico še vedno zelo priljubljeni. Manjši del turistov pa sl je poiskal oddaljenejše turistične cilje v Firence, Rim, Milan, ali pa na drugi strani vzdolž dalmatinske o-bale, na Hrvaško, ali pa v Celovec In še dlje do Dunaja. Petičnejši ljudje pa so sl letos Izbrali oddaljenejše turistične točke kot npr. potovanje v Moskvo, Leningrad, Pariz, London, v Španijo, v Palestino, ali pa v Maroko in Alžirijo. Ti so večinoma potovali z letali. Kot znano so z letalom potovali in se pozno ponoči srečno vrnili iz Londona tudi izletniki Slovenskega kluba in «Aurore».
Povrnimo pa se k včerajšnjemu dnevu, ko se je velika množica v veletoku vračala skozi mejne prehode v Trst. Zaradi nastopajočega slabega vremena, ki ga je spremljal dež, so ceste postale izredno nevarne. Na več krajih ceste med Postojno in Sežano so avtomobili zdrknili zaradi nenadnega zaviranja, ali pa na ovinkih, s cestišča. Do določene ure žrtev sicer ni bilo, toda škoda na avtomobilih je bila precejšnja. Jugoslovanske oblasti pa so posebno na tej progi poskrbele za čim uspešnejše nadzorstvo nad prometom. Med Sežano in Ljubljano je neprestano letal helikopter, ki je nadzoroval promet. Nekoliko slabši Je bil položaj na Istrskih cestah, saj so že včeraj popoldne zabeležili na bloku pri škofijah nekaj prehodov rešilnih avtomobilov, ki so prevažali ranjence iz Kopra. Na skoraj vseh blokih pa je bilo opaziti avtomobile, ki so. bili roško dovanl iz tega ali drugega razloga, predvsem pa zaradi poslabšanja vremena.
Eden mrtev in dva hudo ranjena zaradi trčenja z avtom v skale
V Trebčah je avtomobilist povozil 4-letnega Igorja Milkoviča - Z vespo trčila v odprta vrata avtomobila
Mlad fant je v
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure)
AlTAngelo d’Oro. Trg Goldoni 8. Cipolla, Ul. Belpoggio 4. Marchio, Ul. Glnnastica 44. Mianl, Drevored Mira-mare 117 (BarkovIJe).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 8.30)
Dr. Gmeiner, Ul Giulla 14 Manzo-nl. Trg Sonnlno 4 INAM, Al Cedro Trg Oberdan 2. D'Ambrosi, Ul. Zorut-U 19/c.
zgubil življenje pri prometni nesreči, do katere je prišlo na cesti, ki pelje iz Sesljam' proti morju. 22-letni Serg.o Cramestetter iz Ul. Leoncavallo 11 je vozil svojo bian-chino, v kateri sta sedela njegova prijatelja 19-letni Gessi Gross iz Ul. S. Zenone 10 in 20-letni Paolo Raseni iz Ul. Politi 7 v smeri proti sesljanskemu portiču. Na ovinku v bližini vile «Diana» je Cramestetter, verjetno zaradi prevelike hitrosti, zgubil nadzorstvo nad avtomobilom, ki je zavozilo na levo stran ceste in silovito treščilo v obcestne skale.
Na krai nesreče so prihiteli a-genti komisariata iz Devina, prometna policija ter zdravnik in bolničarji Rdečega križa, ki so tri ranjence položili v rešilni avtomobil in odpeljali proti splošni bolnišnici. Cramestetter, ki je imel hude notranje poškodbe, je med potjo izdihnil. Rasenija in Grossa so pridržali v bolnišnici na zdravljenju. Prvi so je s lomil levo zapestje in se bo zdravil en mesec, drugi pa, ki se je poškodoval po zobeh ter se živčno pretresel, bo okreval v dveh tednih.
V nedeljo in ponedeljek je prišlo do številnih prometnih nesreč, pri katerih je bilo šest ljudi ranjenih, čeprav ne preveč hudo.
Najhuje se je ponesrečil mali Igor Milkovič iz Trebč št. 147, ki
nedeljo ponoči ga je včeraj zjutrai povozil avtomobil. 4-letni deček je v bližini svojega stanovanja nenadoma prečkal cesto ravno v trenutku, ko je vozil mimo avto, ki ga je šofiral 47 letni Alberto Bondel iz Erta S. An-na 62. Bondel je otroka zapazil še le zadnji hip: ostro je zavrl in za vil na levo, kljub temu pa je s prednjim desnim delom avtomobila zadel otroka in ga podrl na tla. Ranjenega Igorja je avtomobilist položil v avto in ga odpeljal v glavno bolnišnico, kjer so ga pridržali na nevrokirurškem oddelku. Zaradi zloma leve noge ter udarcev po obrazu in desnem stopalu se bo moral mladi ponesrečenec zdraviti en mesec.
Radinu, Ki se je udaril po komolcu in desnem gležnju, so nudili prvo pomoč.
Na križišču med ulicama Revol-tella in Rossetti je prišlo včeraj do trčenja med lancio in furgonom tržaškega Avtomobilskega kluba. Voznik furgonu, 44-letni Andrea Teb ran s Trga Garibaldi 6, in voznik avtomobila 32-:etni Serafino Chie-regatto iz Bočna Ul Augusta 28, sta ostala nepoškodovana, medtem ko so se laze ranil' Chieregattova žena Antonietta te njegova sino va Donatella !n Rodolfo, stara 8 in 3_ieta. Vse tri so odpeljali bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč Okrevali bode v 10 dneh.
V nedeljo zjutraj sta se z vespo ponesrečila 33 letni zidar Gino Radin iz Rocolske ceste 171 ter 38-letni delavec Giuseppe Visintin iz Ul. degli Aldegardi 10. Okrog 11.30 sta se peljala na vespi, ki jo je vozil Radin, po Škedenjski ulici proti Skednju, ko sta trčila v vrata ustavljene giulie, ki jih je nenadoma odprl lastnik avtomobila, 56-letni Lionello De Marchi iz ške-denjske ulice 38 Vespista sta se po trčenju prevrnila na asfalt. Oba so z rešilnim avtomobilom RK odpeljali v bolnišnico kjer so Visin-tina pridržali na ortopedskem oddelku zaradi udarca in verjetnih kostnih poškodb na desni nogi s prognozo zdravfienja ob 6 do 30 dni.
•i«ii>*M*|ai*ll**iiiM(iat>iaiaii<aiaiiiia>aiiMiMia>iiiiiBiiriaiai*«aaBBa8iiiiiiiaiiaiiiiiiiaiaiiiiiiaiiiaiiniiiiiiiaiiiMa>fliiiMi
HUDA NESREČA MLADE PLEZALKE
Pri plezanju v Glinščici zdrsnila in padla 6 m globoko
Zaradi številnih poškodb in živčnega pretresa so jo sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo
19-letno dekle se je včeraj zjutraj hudo ponesrečilo pri plezanju v dolini Glinščice. Mlada Mar-gherita Ramani, ki stanuje v Ul. Testoni 2, se je okrog 10. uro vzpenjala na neko skalo v bližini bivše železniške proge, ko je nenadoma zdrsnila in padla šest metrov niže na grušč, kjer je obležala težko ranjena. Na kraj nesreče so skupaj s karabinjerji iz Doline prihiteli bolničarji Rdečega križa, ld so ponesrečenko položili v rešilni avtomobil in jo odpeljali v splošno bolnišnico. Zdravnik, ki jo je tu pregledal, ji je ugotovil zlom leve stegnenice, rano na levem stegnu in na levem licu, udarce po rokah in nogah ter živčni pretres. Zaradi hudih poškodb so Jo
sprejeli na ortopedski oddelek pridržano prognozo.
Žensko je podrl na prehodu za pešce
Okrog 20. ure je 56-lena Elisabet-ta Stradi por. Degrassi iz Ul. del Pozzo 4 ina Trgu Valmaura prečkala cesto na prehodu za pešce, ko jo je povozil motor, na katerem se je peljal 31-letni Guido Maticchio iz Ul. del Semdnario 2. Ranjeno ženo so z rešilnim avtomobilom Rdečega križa odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom levega zapestja ter u-darec na desnem gležnju. Pridržali so jo na ortopedskem oddelku, kjer se bo ponesrečenka zdravila en mesec.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT
V petek, 19. aprila ob 20.30 bosta v Gregorčičevi dvorani v Ul, Geppa 9 predavala
prof. IGOR ŠKRAB o opremi planinca in alpinista
ter
TONE SAZONOV o orientaciji, samoreše-vanju in tehniki plezanja
Sledilo bo prikazovanje diapozitivov o nedavnem prvenstvenem zimskem vzponu v Čopovem stebru v Triglavski severni steni.
Vabljeni vsi ljubitelji gork, posebno pa udeleženci plezalnega tečaja.
Odbor za proslavo STOLETNICE KMEČKE ČITALNICE v Skednju
vabi na
MLADINSKI GLASBENO. UTEH ARNI VEČER
ki bo v sredo, 24. t. m. ob 29.30
v kinodvorani v Skednju
S to prireditvijo s« začenja proslavljanj« stoletnega jubileja.
Nazionale — Edina predstava ob lf' «Squadra omicidi, sparate a vistr R. VVidmark, Henry Fonda. Tect? color - Technlscope.
Excelsior 16.00 »Banditi a Milano«- “ M. Volonte, Don Backi, M. k* Technicolor - Technlscope.
Fenice 15.30 <dmpiccalo piu alto». Eastvvood, Stevens. Technicolor
Eden 15.00 «Bambi». Barvna risali W. Disneya.
Grattacielo 16.00 «Benjamtn». Calt! rine Ueneuve, M. Piccoli, M. gan. Technicolor. Prepovedano 1,1 dlnl pod 18. letom,
Hitz (Ulica San traricesco štev. 11 16.00 «(juella carogna deirispetl5, Sterling», Heny Silva, Bena LoikJ Technicolor — Prepovedano mla?1 pod 14 letom.
Alabarda 16.00 «1 sette fratelli Cerij' Lisa Gastonl, G. M. Volonte. Tec,lf color,
Filodrammatlco 16,30 «1 dole! vizi ^ la casta Susanna«. P. Petit. Ted^
color. Prepovedano mladini pod letom.
Prosvetno društvo v Skednju orga nlzira dne 28. 4. 1968 izlet na Staro goro pri Čedadu, v Kobarid ter na grob Simona Gregorčiča k Sv. Lovrencu pod Llbušlnjamt. Vpisovanje vsak večer, razen ob sobotah in nedeljah od 20,30 do 22. ure na sedežu društva v Škedenjski ulici 24/1.
1‘
t
Sinatra, K. Conte. Technicolor. t povedano mladini pod 14. leto!*1, Crtstallo 16.00 «La calda notte ‘'J 1’lspettore Tippsa Barvna krirti||,f
ka	J
Garibaldi 16.30 «Ora X, operah
misteroi). R. VVidmark. Technlc^u Capltol 16.00 «11 profeta«. Ann M grel, Vittorlo Gassrnari.
Aurora 16.30 «Brutt! dl notte».
chl In tngrassla Technicolor. , lmpero 16.30 »Cenerentola«. Risa11 VV. L)lsneya.
Astra — Zaprto,
Vittorlo Veneto 16.00 «Natasc!a». % gio Bondarciuk, Ludmilla SavelJe', lz romana L. Tolstoja Vojna ln d1 Abbazla 16.30 «7 dollart sul rosso»-Techmcolor.
Razna obvestila .M
SPDT sporoča, da bo odborova ■ Ja v sredo 17. tm. ob 21. url, Odt^1 ve seje bodo poslej vsako sredo sedežu društva.
Slike posnete ob priliki Izleta Buzet 19. 3. tl. so na ogled v Slo'f skem klubu v Ul. Geppa 9.
+
Naznanjamo žalostno vest, da nas je v starosti 88 let zapustil naš dragi oče, tast, ded in praded
FRANC C0UA
cerkovnik iz Sesljana
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 16. t.m., ob 16. uri iz hiše žalosti na mavhinjsko pokopališče.
Žalujoči otroci Avgust, Marija, Jožef, Ana, Slavko iu Dorče, snahe, zet, vnuki, sestre ter drugo sorodstvo
Sesljan, 16. aprila 1968
primorski dnevnik
s PRODIRANJEM MEŠČANOV V OKOLICO
Mrcvarjerje kraške prirode ob cesti Gabrovec-Zgonik
Hišice v kričečem nasprotju s kraško arhitekturo ■ Uničevanje kraških talnih značilnosti - Žične ograje - Napisi samo v italijanščini itd.
Na področju zgomške občine je verjetno najlepši del našega Krasa z vsemi kraškimi pojavi in značilnostmi. Zaradi tega prihaja tja vedno več tržaških izletnikov in ljubiteljev Krasa. Obenem je vedno večje število meščanov, ki kupujejo zemljišča in si zidajo hišice. To najbolj opazimo ob cesti, ki pelje iz Gabrovca v Zgonik. Na obeh straneh so zrasle in še rasejo hi-sice, večinoma v takem slogu, ki je u kričečem nasprotju s kraško oko-
Lin n Al**.: 7.. a •! •	•	....
j.	—	o ivi u-orvis urvu
iico. Novi lastniki najprej poskrbijo za zid ob cesti in postavijo žično
ograjo vse okrog svojega zemljišča. Na poteh, ki se odcepijo od ceste na gmajno, je vedno več napisov, samo v italijanščini, «Strada priva-to», sV letalo Vaccesso» itd.
To prodiranje, ali invazija, se je vacelo pri Gabrovcu, kmalu po maslu čez železnico, in je skoraj že doseglo Zgonik. Začel je nekdo, ki Je Po nizki ceni pokupil velike površine zemljišč, jih nato parceliral \n Prodajal, seveda po višji ceni, interesentom iz mesta. Pravijo, da zdaj kupuje stare, tipične kraške o'se, ki jih bo seveda potem pro-
N temu ne bi dodal nobenega komentarja. Vsakdo, zlasti pa naši Kraševci, naj sami povlečejo za-
po svoji poklicni dolžnosti grem večkrat po Krasu. Ta del našega Krasa mi je najbolj všeč in zato je hudo, ko vidim tisto bodečo Zlc°, napise itd. Te dni pa me je prav segrelo, ko sem videl, prav °" cesti Gabrovec-Zgonik, na levi strani, kako je novi cospodar iz me-s,a razmrcvaril naravo na kuplje-yern zemljišču. Delavci so razbili jfPe, slikovite kraške stene, pose-ka}‘ grmičevje reja in navozili kanone in kamione zemlje, kakor da , tam gospodar hotel posaditi krompir.
zgubil svoje značilnosti. Taka nevarnost preti tudi zgoniški občini, še zlasti če se bo uveljavil sklep občinskega sveta glede regulacijskega načrta, da bo namreč zazidalno področje na 200 m globokem pasu vzdolž vseh cest, ki peljejo od
vasi do vasi. Tako bi imeli v dobrem desetletju same žične ograje ob vseh cestah, kakor je zdaj že ob cesti Gabrovec-Zgonik. Upati je le. da se bodo predpisi spremenili pred dokončno odobritvijo regulacijskega načrta.	b-ič
L',' y'i	^
Popolnoma izmaličena K grmičevje
pokrajina. Razbili so skale, posekali apeijali kamione zemlje
. TJbogi naš Kras, razmrcvarjen in *zmaličen!
Ali tii nobenega sredstva in nači-da bi se tako početje prepre Kakor kaže, se bo po tej poti
nadaljevalo in Kras bo kmalu
'eUno več je takih napisov samo v italijanščini
Ograja z bodečo žico ob Gabrovcu . Zgonik
Take zgradbe pa res ne spadajo v kraško okolje
*,,,"»>ni„1i,.................omilili....................................
VESTI z onstran meje
v
Cez nedeljo 2 tisoč nočitev v hotelih ob koprski obali
V Portorožu se je skupina Nemcev kopala ■ No-ira sredstva za modernizacijo turističnih objektov
Va^nja sončna nedelja je spet pri-turisto n?..k°Prsl:o obal° množico
met ov.' kljub vsemu pa je bil pro-,?ekpliko manjši, kot so priča-ali. Prnmplnn	nkronila
Cf>ot„ Prometna milica je okrepila l . J10 službo, mobilizirali so tudi
heim ,MUzbo. mobilizirali so tudi sevi °pter’ vendar kaki posebni postov aiSo .b*'b potrebni. Največ go-ciij Je bilo v Portorožu in v Lu-ud’P? tudi v posameznih krajih k- atske Istre. Večdnevni prazniki
Pa
^ije.
so privabili tudi turiste iz Av-
pr'J'j'.. Zahodne Nemčije, Švice, hotoi u1Je *n iy- notranjosti Italije. V Lucii' V P°rt°rožu, Piranu, Kopru, čez il Jn Ankaranu je prenočevalo je d^eljo nad 2 tisoč gostov Več-MiiaKnuP«e so prišle med drugim iz
na aiun’ z Punaja iz C^adca, Kol-V 'p^bjnolina, Saabriic' a in Berna.
skimi .ozu je vzbudila pozornost konal?a Jemcev, ki si je privoščila temn„e, v morju, čeprav je bila ^Peratura vode komaj 13 stopinj, k e naveb dneh je prešlo glavne blo-viio ni mei' meci Italijo in Jugosla-smereh '0^ ^ ^s°d turistov v obeh
pra-,,,1 Pomorska se je vključila v leznit.oVaniu j®- aprila — dneva žeta (j ari°v.T Kakor je znano, slavijo
stavki? v Jugoslaviji v spomin na leta jg2|,u®osj°vansk'h železničarjev
leta ifji'„ o, vdrlsK n železničarjev ški	Takrat je padlo na Zalo-
j '-“Sil v T inUl__________i ____11 X**
*£Xssaays ,,re“ “•
So ohtojnski ,*n divaški železničarji akadnnc-azniku Priredili slavnostni NS' v Postojm je bilo tudi niČarfJ. d£° sPortno srečanje železih Odč;? P?s^°jnei Ljubljane, Trsta Pom. Železničarji Nove Gorice
pa so slavili dan železničarjev v ponedeljek.
Kakor smo že pred kratkim poročali, kaže Japonska močan interes za sodelovanje s koprsko luko. V zvezi s tem se je mudila v Kopru japonska gospodarska delegacija, ki si je ogledala vse luške objekte in imela daljše razgovore s predstavniki luke, poslovnega združenja industrijske cone ter s predstavniki republiške gospodarske
stavmki repuousKe gospoucu^c zbornice. Japonski gospodarstveniki <=„ so zanimali za možnosti sodelo-
so se zanimali za možnosti sodelovanja v prosti carinski coni, v perspektivi pa tudi v industrijski coni.
* * *
Predstavniki gostinskih in turističnih organizamj koprske obale in predstavniki koprskih in ljubljanskih bančnih ustanov so v Ko; pru podpisali sporazum o izgradnji in modernizaciji posameznih turističnih objektov na obali. Gre za to, da bi ljubljanska in koprska Kreditna banka kreditirali turizem z 10 milijardami starih dinarjev do leta 1970, zainteresirane organizacije pa so se zavezale, da bodo ta kredit vrnile v treh letih v devizah, V sporazum so se vključili: hotel Triglav Koper, hotel Adria Ankaran. hotel Galeb Koper, Zora Izola, Metropol Lucija, Palače Portorož in Zavod za pospeševanje turizma v Piranu.
Koprska obala je dobila 7 mili-
ntnriL i-liisoalm /-»/-1	inliclč P-
ivuprsiAa uuma jc uuuiia •
jonov starih dinarjev od republiškega sklada za restavriranje raznih
ga SKiaaa za restavriranje raznih kulturnozgodovinskih spomenikov. S temi sredstvi, in pa s partecipa-
cijo občinskih skupščin, bodo letos naročili načrte za restavriranje pretorske palače v Kopru, ki jo bodo potem lahko tudi začeli drugo leto
obnavljati. Nadalje je v načrtu restavrirat^ palače Grisini v Kopru
in palače Besenghi v Izoli. Upravni odbor republiškega sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti je obali namenil še nadaljnjih 6 milijonov za gledališka gostovanja ter za knjižniško in muzejsko dejavnost. Niso pa oristan na sofinansi-ranje tradicionalnega folklornega festivala, češ naj to prireditev finansirajo predvsem turistično gostinske organizacije.	,
GORIŠKO GOSPODARSTVO V JANUARJU
Potrebna je modernizacija tekstilne industrije za izhod iz sedanje krize
Se vedno niso našli izhoda iz krize za tovarno Solvay - Boljši izgledi za ladjedelništvo in normalen razvoj v drugih obratih
Z atvom je podrl cementni steber
Včeraj ponoči nekaj po eni uri se je vračal 39-letni E. M. z avtom fiat 1500 iz štandreža proti svojemu domu, ki je v Gorici, Ul. Diaz 13 Ko je privozil po Mihaelovi ulici do odcepka. Ul. Pola, je iz nepojasnjenih razlogov izgubil kontrolo na vozilom, zavozil na desno in treščil v cementni nosilec luči s tako silo, da ga je podrl Na kraj nesreče Je prišla izvidnica cestne policije, ki je poklicala rešilni avto, da so ponesrečenca odpeljali v goriško civilno bolnišnico. Tam so mu ugotovili zlom obeh nog in druge poškodbe ter so ga pridržali za 90 dni na zdravljenju. Policija je tudi ugotovila veliko škodo na vozilu, ki je praktično ssa staro železo.
Čeprav je bil razvoj industrije na Goriškem v prvem letošnjem mesecu na splošno zadovoljiv, pa niso manjkale tudi temne sence. To velja predvsem za nekatere večje industrije, ki imajo odločilen delež v pokrajinskem gospodarstvu.
V	tem oziru je na prvem mestu bombažna industrija, ki nosi posledice skrčenja prodaje izdelkov v zandjih mesecih zaradi močne konkurence tujih tovrstnih podjetij, ter tudd zaradi valutnih sprememb, ki so povzročile z devalvacijo nekaterih valuit neuravnovešenost cen na mednarodnem trgu. To je imelo za posledico, da je tekstilna tovarna v Podgori napovedala odpust 150 delavk in delavcev; pozneje so zadevo uredili po posredovanju krajevnih oblasti in odločnem nastopu prizadetih delavcev in sindikatov na drug način ter jp. vodstvo tovarne umaknilo svojo zahtevo po odpustih. Vsekakor pa obstaja problem temeljite pre-osnove bombažne industrije, odnosno njenih izdelkov in s 'tem v zvezi modernizacije industrijskih obratov. To je zaenkrat edina industrijska branža, ki je občutila na Goriškem posledice mednarodnih valutnih sprememb.
V	ladjedelništvu pa so v januarju zabeležili celo napredek ter so vzeli na delo nadaljnjih 50 delavcev. Bilo je prvič po več letih, da so dobili v tem obratu večja naročila in v bližnjih mesecih pričakujejo še nova. Pričeli so ponovno z gradnjo vojnih ladij, predvsem podmornice za italijansko vojno mornarico. Omenimo naj tudi gradnje tovornih in mešanih ladij za neko jugoslovansko pomorsko podjetje, od katerih so eno splovili prejšnji mesec.
V	elektromehaničnem podjetju predvidevajo povečan ritem dela in tudi povečanje števila zaposlenih, ker bodo začeli z redno proizvodnjo novih tipov motorjev, za katere imajo že sedaj precej na-
ročil. Tudi v tovarni ladijskih vijakov se polagoma razširja proizvodni program ter bodo potrebovali še novo delovno silo.
Pač pa še vedno ni prišlo dc sestanka predstavnikov delavcev in krajevnih upravnih oblasti z glavnim vodstvom tega podjetja, da bi poiskali izhod iz krize brez zapore podjetja in odpusta 400 delavcev.
No novoletnih praznikih pa se je zmanjšal ritem proizvodnje v slaščičarski in žganjarski industriji, kar pa Je že vsakoletni normalen pojav. Normalen proizvodni ritem so zabeležili v lesni in papirni ter celulozni industriji. V tovarni konzerv se je proizvodnja nekoliko skrčila in so morali poslati v dopolnilno blagajno v januarju za 20
dni večino delavcev tega podjetja. Pozneje v februarju se je položaj zopet izboljšal.
V gradbeništvu je bil v januarju še vedno zastoj dejavnosti zaradi sezonskih razlogov in drugih faktorjev, kar je imelo posledice tudi v industriji gradbenih elementov. Tudi tu so predvidena izboljšanja v spomladanskih mesecih.
S kolesa j'e padel
Prejšnji večer nekaj pred 20. uro so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 51-letnega Antona Brešana iz Fevme, Ul. Bellaveduta 15; ki je malo prej padel s kolesom na Trgu sv. Antona. Zdravniki so mu ugotovili udarec v obraz z zlomom nosne kosti ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju.
POMEMBNA PUBLIKACIJA GORIŠKE DRŽAVNE KNJIŽNICE
Ob 40. zvezku revije «Studi goriziani»
uvo-
Ravnatelj Gnido Manzini navaja v svojem du t udi imena mnogih slovenskih sodelavcev
Državna knjižnica v Gorici, ali bolje njen ravnatelj Guido Manzini, je v posebni brošuri z naslovom «Gorizia nella cultura» objavil pregled vsebine prvih 4‘. zvezkov gori-ške revije "Studi gorizianh, ki jo izdaja ta knjižnica in katere 40. zvezek je izšel v drugi polovici leta 1966.
Kot navaja urednik v svojem uvodu, je prvi tak seznam izšel leta 1954. Obsega zvezke od 1. do 14. ter je že posel Drugi seznam je bil objavljen v zvezku goriških študijev štev. 26, po katerem so radi segali tako domači kot tur bibliofili.
Sedaj se je čutila potreba po novem in dopolnjenem seznamu, ki
našteva poleg 40 rednih zvezkov cStudi gorizianh še pet dodatnih zvezkov, ki obravnavajo predvsem zgodovino Gorice. Manzini zaključuje svoj uvod z ugotovitvijo, da so pri reviji sodelovali tudi številni

IZ POROČILA UPRAVNEGA ODBORA
Modernizacija civilne bolnišnice z nakupom sodobnih aparatur
I tuji, se pravi neitalijanski sodelavci. Med njimi našteva več Slovencev, kot so na primer France Steli, Va- | lenlin Jelinčič. Branko Marušič in Marjan Brecelj, ki sc sodelovali pri zadnjih številkah.
France Stele je objavil študijo o slikarju Jožetu Tomincu, Branko Marušič, ravnatelj goriškega muzeja v Kronbergu. je objavil esej o slovenski bibliograf’ v na Goriškem, Valentin Jelinčič razpravlja v 21. zvezku reviie o Cusanijevem «Ko-tekizmus Slavonicusi, Marjan Brecelj je sestavi1 seznam slovenskih prevodov italijanskih del v obdobju od 1945 do 1961. dalje študijo o Alojzu Gradniku ter Dantejevo bibliografijo v siovenščini. Omenimo naj še študije Rafaela Berginca o toponomastičnih vprašanjih, dalje lieano Ferlab vo, ki je objavila svojo doktorsko tezo «0 naseljevanju in kmečkih domovih v Brdih*, ter doktorsko tezo Ane Sturm z naslovom «Naseljevanje in kmečki domovi v Gornjem Posočju». V prvih zvezkih je prispeval več zanimivih prispevkov tudi Miroslav Premru.
Brošuro, ki obsega 112 strani, na lepem papirju krasijo tudi številni portreti nekaterih važnejših sodelavcev ter je vsekakor koristen priročnik za tiste, ki se nameravajo poglobiti v zgodovino Gorice in njene pokrajine in v njene probleme.
Poskrbeti pa bo treba tudi za izpopolnitev staleža ki kvalitete zdravniškega in drugega osebja
V svojem poročilu o uspehih in dosežkih uprave civilne bolnišnice v Gorici v obdobju 1964-1967, je upravni odbor te ustanove posvetil posebno poglavje ukrepom za nakup sanitarnih inštrumentov in tehničnih pripomočkov za zdravljenje.
Preskrba vseh oddelkov z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki je bila v tem obdobju med najvažnejšimi postavkami v letnih proračunih bolnišnice, tako da s primernimi nakupi zlasti za nekatere specialitete naša bolnišnica sedaj razpolaga za zdravljenje bol-
iiiiiiiitiiiMmiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiniuiiimmiMiiiiiiiimiiiiii
VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Več propagande o prednostih zadružne mlekarske proizvodnje
Dijaki iz slovenskih krajev so prikraj. sani pri podeljevanju šolskih štipendij
V Terskem porečju je po stari navadi Beneške Slovenije precej malih mlekarn. V duhu deželnega programiranja pospešujejo povsod velike mlekarne ali sirarne na dnu dolin, kamor naj bi se stekalo mleko s hribovskih vasi. Najnovejši primer je velika mlekarna v Ene-mozno. V Špiiimbergu se tudi o tem že pogovarjajo. Pred kratkim so odprli veliko moderno mlekarno v Ažli v Nadiskih dolinah. Postaviti hočejo takšno moderno sirarno tudi na Trbiškem. Dežela hoče podpreti z veliKimi prispevki takšne velike zadružne mlekarne ki naj bi izdelovale take mlečne izdelke masla in sira, ki bi bili za širši italijanski in tuji trg.
Na Terskem pa je prebivalstvo zaradi emigriranja prepolovljeno. Kmetje imajo za krmo domače travnike in pa devet planin. Pet planin ima občina Brdo, štiri občina Ti-pana. Planine v občini Brdo so majhne, v tipanski občini pa so precej večje.
Gre nato se za mlekarne, ki so v okviru tarcentske občine v velikih furlanskih vaseh v okolici Tar-čenta. Živine jt malo in mleka tudi. Kar pridelajo sira in masla ali pa samega mleka z lahkoto oddajo. Ni pa nobenega napredka. Živinorejci so proti velikim sirarnam, češ da imajo prevelike režijske stroške in pa tudi pravega vpogleda nimajo v samo poslovanje. Videti bi morali kje blizu, kako posluje velika sirarna in ali sploh dela z dobičkom in ne samo od podpor dežele ali pa kakšne druge oblasti. Skratka, prav voditelji malih mlekarn in njihovi člani so trenutno najbolj nasprotni ustanovitvi velike mlekarne za vso tarčentsko slovensko in furlansko mlekarsko proizvodnost. Dežela bi morala razviti veliko zadružno propagando s prikazovanjem prednosti, ki jih imajo velike mlekarne V stroške za tako veliko sirarno bi morali računati tudi odsicodnino. ki bi jo plačali malim mlekarnam za njihovo sirarsko in mlekarsko opremo.
Pokrajina je razdelila te dni 198 študijskih nagrad karnijskim dijakom licejcev, srednjih tehničnih šol, učiteljišča in državnih poklicnih zavodov. Med njimi n; nobenega slovenskega dijaka iz Rezije in Kanalske doline ki spadata v Karnijsko skupnost. Pač pa je bil deležen deželne podpore, ki jo je razdelila videmska pokrajina tudi državni institut za poklicno izobrazbo v Špeiru ob Nadiži poleg drugih številnih srednjih šol v Furlaniji, špetrska poklicna šola je bila deležna dveh podpor, ene za nakup opreme, druge pa za vzdrževanje solske menze in za pošol-ski pouk.
Posamezni dijaki iz slovenskih krajev so pa bili deležni splošno
italijanskih štipendi • v znesku 30 tisoč lir, in sicer: Angel Pressaco iz Srednjega, Lovo Esterina iz Brda, Ivan Tomasino iz Tipane, Anton Bracciale in Angelino Trusnach iz Sv. Lenarta, Lucija Cudicio iz Tavorjane Vsi ti obiskujejo obvezno srednjo šolo. Na višjih srednjih šolah so pa dobi'i te iste štipendije: Sergij Borgnolutti iz Špetra, Anton Domeniš iz Podbonesca, Rosina Zufferii iz Grmeka, Pija Pus-sini iz Podbonesca dijak obvezne srednje sole Dino Pielich iz Rezije in dijak višje srednje šole Ermes D! Lenardo iz Naborjeta. Te individualne štipendije podeljuje italijansko središče za socialno solidarnost 1.CISS). Namen teh štipendij je pomagati ubožnim družinam v furlanskih hribih Da bi družine dobile te podpore sta pripomogla notranje ministrstvo in dežela. Ključ za razdelitev je sestavilo šolsko skrbništvo v Vidmu.
Pri razdeljevanju teh podpor pada v oči nesorazmerje med koristniki iz slovenskih in furlanskih krajev. Zelo redki so dijaki iz slovenskih krajev, ki študirajo na višjih srednjih šolah in zato so pač prav redki tisti sloveaski dijaki, ki sploh dobijo kako podporo ali zelo skromno štipendijo.
ar
Na obisku v Jugoslaviji se je družina ponesrečila
Z rešilnim vozom jugoslovanskega Rdečega križa so prepeljali včeraj popoldne ob 14 uri v goriško civilno bolnišnico tri ranjence, ki so se ponesrečili na cesti v bližini Ajdovščine.
Avto fiat 600 je vozil 30-letni Jožef Tominc, ki stanuje v Turinu. Z njim je bila njegova 23-letna žena Jolanda Sinia in 7-tetna hčerka Čincija. Zdravniki so Tomincu u-gotovili udarec v lobanjo in na levem stegnu. Nudili sc mu prvo pomoč; okreval bo v 10 dneh. Za 30 dni so pruržali na zdravljenju ženo Jolando, ki si je zlomila medenico ter se ranila na čelu in desni roki. Cincija pa bo ostala v bolnišnici 8 dni zaradi rane na ramenu in na ustnici.
Do nesreče je prišlo na cesti od Vipave proti Ajdovščini, kjer je voznik zaiozil s ceste in zadel ob ograjo ob ojej.
nikov aparature in druge pripomočke, s katerimi se lahko postavi v isto vrsto z najbolje opremljenimi In mnogo večjimi zdravniškimi u-stanovami.
Upoštevati je treba tudi, da se mnoge od teh naprav avtomatične, kot n.pr. spirograf v medicinskem oddelku, elektroretinograf v okulističnem itd. Pred nakupom teh naprav je bilo treba pošiljati bolnike na specialne preglede v Trst ali v Videm.
V omenjenem štiriletnem obdobju je uprava izdala za nakup takih potrebščin po posameznih oddelkih naslednje vsote: za radiološki oddelek	65	milijonov;	za	anailizni
oddelek	22	milijonov;	za	operacij-
ske dvorane 46 milijonov; za pohištvo in naprave splošnega značaja 51 milijonov ter za razne druge oddelke	45	milijonov.	K	temu je
treba prišteti še pohištvo in drugo opremo za upravne urade, za kar je	šlo	28.5 milijona.	Skupno
so torej potrošili v ta namen nad 257 milijonov lir.
Vkljub tako visokim Izdatkom pa je še mnogo drugih potrebščin, ki bi jih potrebovali v tej bolnišnici in za katere bo treba postaviti primerne postavke v proračune uprave za prihodnja leta. V tem oziru smo že pisali o načrtu za dograditev nadaljnih poslopij in primerno povečanje kapacitete, za kar bo potrebnih najmanj 1700 milijonov Ur.
Dodatno k temu bo potrebno urediti center za oživljanje v katerem naj bi uredili nepretrgan delovni umik; izpopolniti bo treba mehanizacijo splošnih služnosti, kot so pralnica, čiščenje prostorov, razdeljevanje hrane Itd. Izpopolniti bo treba tudi avtomatske naprave, v koUkor to dopušča modema tednika za razne zdravstvene usluge.
Poleg tega bo treba bolje poskrbeti tudi za osebje s splošno revizijo organskega pravilnika, z ureditvijo menze za zdravnike in drugo osebje, urediti službo socialne asistence, urediti končno zdravniško knjižnico itd.
Civilno bolnišnico je treba smatrati kot veliko podjetje, s posebnimi nalogami Izrazito socialno vrednosti, kjer je treba primemo vskladiti vse dejavnosti v organsko celoto.
Povečanje kapacitete bolnišnice na 800 bolniških postelj, skoro celotna obnova in izpopolnitev splošnih oddelkov, ureditev novih oddelkov in stalno izpopolnjevanje že obstoječih naprav bi ne imelo smisla, če hi obenem ne poskrbeti tudd za izpolnitev staleža in kva-
litete zdravniškega in drugega o-sebja bolnišnice, kateremu je treba tudi v bodoče posvetiti vso skrb
Pes j‘o je ugriznil
Na velikonočno nedeljo je bila 41-letna Ida Primožič iz Gorica, Ul. del Poggio 11 s svojo družbo v gostilni Pavletič v Gabrjah. Nenadoma pa jo je napadel neki pes in jo ugriznil. Zatekla se je v civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili ugriz na desni roki. Nudili so ji prvo pomoč; okrevala bo v 7 dneh.
Nesreča zaročencev na mostu v Pierisu
Prejšnjo noč ob 1.10 sta
se na
mostu pri Pierisu ponesrečila z avtomobilom 22-ietni Pino Basso iz Cervinjana in njegova zaročenka 20-letna (eann Viser.tin 'z Tržiča, Ul. Banji 47. Basso je peljal z avtom fiat 500 iz Pajiariana domov svojo zaročenko, kc je na mostu čez neki kanal pri Pierisu izgubil nadzorstvo nad vozilom ter treščil ob mostno ograjo na levi strani. Odpeljali so ju v tržiško bolnišnico, kjer so pridržali Bassa za 30 dni na zdravljenju zaradi udarca v glavo, zloma reber ter zloma leve rame. Visentinova pa se bo zdravila 20 dni zaradi udarca v glavo in poškodb na trebuhe in medenici.
lllUllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllittlliiiiliiiiiMHlllllliiiHllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllfl
PRIPRAVE NA MAJSKE VOLITVE
Od 102.031 volivcev jih je 31.540 v goriški občini
Za deželne volitve liste še niso izpopolnjene
Po goriških ulicah in tudi po dragih večjih krajih naše pokrajine je razpetih nad ulicami vedno več transparentov za volitve, ki dokazujejo, da so priprave na manjske volitve v polnem teku, pa čeprav je bilo do sedaj le malo javnih volilnih shodov. V samem centra Gorice smo opazili tudi transparente nekaterih strank tudi v slovenščini.
Ilot znano je zapadel rok za vložitev kandidatnih list za državnozborske volitve zapadel že 4. aprila ter smo že pisali o njihovi sestavi. Se vedno pa niso vložene liste za deželne volitve, ki bodo v nedeljo 26. maja, čeprav so v glavnem znana imena kandidatov posameznih strank, o čemer srno tudi že pisali. Ni pa še znano stališče Slovenske demokratske zveze, ki menda še ni dosegla sporazuma za skupen nastop s Slovensko skupnostjo v Trstu kakor pri prejšnjih volitvah, ko so skupaj izvolili enega predstavnika v deželni svet. Zato tudi še ni znano ime goriškega kandidata za tak skupen nastop.
V naši pokrajini imamo tokrat nekaj več volivcev in sicer 102.031 na 140.700 prebivalcev. Pri prejšnjih volitvah je bilo 100.781 volilmn upravičencev. V Gorici so začeli že pred nekaj dnevi razdeljevati po hišah volilna potrdila in tudi Izseljencem so poslali 600 volilnih pozJvnic. V goriški občini je po zadnji reviziji vpisanih 31.540 upra-
liiiiiii li miiuiiiiiiiiiiiiiin milili nuni n iiiiim iiii m milimi 1111111111111 n ininimi n 111111111111111 Hitu mil umni
DVA DNI PO VLOMI
Policija je odkrila vlomilce v ARTESAC
Mladeniča iz Trsta in h Gorice sta priznala krivdo in so ju prijavili sodišču
Iz tržiike bolnišnice
Za sedem dni so pridržali na zdravljenju v bolnišnici v Tržiču 13-letnega Tullia Renija iz Ronk, ki se je pri padcu ranil na levem stegnu.
Pri padcu se je ranila na glavi in si pretresla možgane tudi 12-letna Lucja Škerl iz Tržiča, Ul. Gorizia 18. Pridržal' so jo za 10 dni na zdravljenju.
V soboto smo poročali v naši kroniki v vlomilskem vdoru neznancev v pisarno podjetja Arte-sac v Gorici. Danes lahko objavimo imena dveh mladih vlomilcev, ki sta izvedla to drzno operacijo, čeprav le z majhnim izkupičkom. Goriška policija Je namreč prijavila sodišču 22-letnega Bruna Furlana, ki ima svoje bivališče v Trstu, začasno pa Je nastanjen v nekem penzionu v Ul. Morelli v Gorici. Njegov sodelavec pri vlomu pa Je bil 22-letni kovač Fredi Vinci iz Gorice, na Travniku 58.
Policija Je svojo preiskavo usmerila najprej na uslužbence podjetja Artesac, ker Je preiskava u-gotovila, da je med vlomilci
nekdo, ki je dobro poznal ustroj podjetja in navade v njem. Tako so ugotovili, da Furlana, ki Je bil tudi zaposlen pri tem podjetju, nekaj dni po vlomu ni bilo na delo. Ugotovili so tudi, da je bil nekaj zadolžen ter je zato potreboval denar. Ko so imeli dovolj dokazov, so ga poklicali na zasliševanje in po začetnem oklevanju je vlom priznal. Preko njega so prišli tudi do imena njegovega sotrudnika. Povedala sta, da sta skozi prostore časopisne agencije v Ul. Boc-caccdo splezala na streho podjetja Artesac. Tam sta odstranila nekaj strešnikov in skozi luknjo splezala v notranjščino ter v pisarno, kjer sta. odnesla okrog 40 tisoč lir denarja iz predala pisalne mize,
vičencev; kot na splošno v pokrajini prevladujejo tudi tukaj med njimi ženske.
Za dodatek naj navedemo število prebivalcev po slovenskih ln nekaterih drugih občinah na Goriškem, po stanju od 31. decembra 1967: Doberdob 1379 od tega 719 moških in 660 žensk; števerjan 833, od tega 426 moških in 407 žensk; Sovodnje 1781 od tega 861 moških in 920 žensk; Dolenje 821, od tega 468 moških in 353 žensk; Krmin 7645, od tega 3.622 moških in 4.023 žensk; Ronke 9.977, od tega 4785 moških in 5.192 žensk ter Tržič 27.642, od tega 13.223 moških in 14.419 žensk.
Kino -
Gorica
VKKUIi 16.30:	«Vicky — cover
girl», M. Dare in J. Charier*. Francoski film v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan,
CORSO. 17.15:	«11 giomo della
civetta«, C. Cardinale in F. Nero, Italijanski barvni film.
MODERNISSIMO 16.30-22: «1 giova. ni pigri», M. FarinelU in M. Mel-le. Italijanski barvni film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.15:	«Stasera ml
butto», Franco Franchi in Ciccio Ingrassia, italijanski kinema-skopski film v barvah.
V1TTORIA. 17.00:	#Diabolik», J,
Philip Law ln M. MeU. Kinema-skope v barvah.
Tržič
AZZURRO. 17.30: »Gentlemen uccidi«, A. Stephen in S. S Film v barvah.
EXCELSIOR. 16.00: «Quella ca dozzina«, L. Marvin In Borgnine. Kinemaskope v vah.
PRINCIPE. 17.30:	«Gangster
ry», W. Beaty ln F. Dunney nemaskope v barvah.
Ronke
EXCELSIOR — zaprt.
RIO, 19—21,30:	«Gli
Burt Lancaster in Hepburn.
DE2URNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna AL CORSO, Marzini, Korzo Italija 89 - tel. 2443.
TR2IC
Danes ves dan ln ponoči Je odprta lekarna CENTRALE dr. Flta in Enneri, Trg republike 26 — tel. 7234.
RONKE
Danes ves dan ln Jutri je odprta lekarna ALLA STAZIONE dr. Ma-titti. Ul. Garibaldi 3 — tel. 77446.
VZROKI IN POSLEDICE NEKEGA ATENTATA
Ali se Zahodni Nemčiji napoveduje vroče poletje?
Streli, ki so zadeli Dutschkeja, so samo logična posledica političnega vzdušja, ko so nekateri sklepali, da je lov na «divjačino levice» dovoljen in prost - Nemška mladina v bitki za svobodo in demokracijo
Ali je atentat na Dutschkeja zanetil platnen, ki ga bo težko pogasiti? Pomeni morda napoved «vročega poletja«? Se bo iz tega razvil požar, ki bi utegnil zajeti vso Zahodno Nemčijo?
Zvezna republika se še ni pomirila od vtisa, ki so ga bili povzročili zločinski streli. Študentje, pristaši Rudija Dutschkeja, so napadli reakcionarno založniško podjetje Springer, se spoprijeli s policijo in zažgali številne avtomobile. Kljub temu groba sila v Zahodni Nemčiji ni orožje «Ieve opozicije«. Zagotovo pa je orožje onih na drugi strani barikade. Tam, kjer se je bil znašel 23-letni Joseph Blachmann, atentator, ki ga je policija bila identificirala po prstnih odtisih. Zaradi nedovoljene nošnje orožja je bil že aretiran tudi 1. 1966 v Franciji.
Toda v tej in podobnih situacijah niso vedno krivi oni, ki so pritisnili na sprožilec, temveč pred-
vsem tisti, ki nanje v tem smislu vplivajo. Trije streli, ki so bili oddani na Dutschkeja, so namreč le posledica določene politične atmosfere, ko so nekateri sklepali, da je lov na »divjačino levice« že dovoljen in prost.
Sicer pa se tudi od strani uradnih predstavnikov za nastalo situacijo krivda pripisuje levim silam. In ko se je Kiesinger, po atentatu, prekinivši velikonočni odmor, vrnil v Bonn, ni samo obsodil atentat, temveč tudi njegove posledice. Zakaj, po njegovem mnenju, Zvezno republiko Nemčijo zdaj najbolj ogroža »revolucionarna akcija« levice.
Notranji minister Benda in župan zahodnega Berlina Schuetz nista začela pozivati na mir onih, ki ga dejansko ogrožajo, marveč študente, ki so pravzaprav njihove žrtve.
SDS in «leva izvenparlamentar-na opozicija« sta postali cilj kam-
uiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Don Alojz Olivo vojak preporoda
Beneški Slovenci so imeli v 'seh vojnah italijanskega risorgi-nenta po kakega svojega bojevni-:a, zarotnika, organizatorja in ;vcrilca. Najbolj so znani tisti be-leški Slovenci, ki so se udeležili ojn v letih 1848 in 1866. Največ e bilo teh slovenskih preporodov-kih bojevnikov v krajih neposred-
10	blizu avstrijsko-italijanske me-e. Središče zarot proti Avstriji je 41 Podbonesec. Tu sta skrivala o-ožje in pripravljala ljudi na vstati inž. Ivan Manzini in občinski ajnik Anton Crucil. Blizu čene-ol je vodil uporno četo Angel 'aidutti. Od duhovnikov na stra-
11	nove Italije je bil znan po svo-i vnemi Janez Čemoja, nadalje Jušič in še nekateri drugi.
Slovenci pa nisrno doslej vedeli a duhovnika Lojza Lovrenca Oli-a. ki se je udeležil cele vrste ireporodovskih vojn. Bil je ne-nirna natura, ki ni mogel nikjer iajti obstanka. Pozna ga pa do-iro italijanska preporodovska zgo-iovina, saj se je udeležil kar šti-ih preporodovskih vojn: 1. 1848., 849, 1859 in 1868. Težko pa je bi j italijanskim zgodovinarjem osve-liti vsaj nekaj dob njegove živ-jenjske poti. Iskali so o njem Kida tke po župnijskih matičnih iradih v Kobaridu, Gorici, Krc-lu in Robiču, pa tudi v zahodni lami ji, v Cadore in okoli Bel-una, kjer se je tudi pojavljal, pa pet izginjal.
Alojza Olivo je rodila Alojzija Jenčič, .a oče mu je bil Janez Ustnik Oliva. Rodil se je 10. av-;usta 1815 v Robiču v stari hiši, t er je gostilna, ki ji pravijo .pri ’"itu'. Krstili so ga v cerkvi sv. diklavža v bližnji vasi Kred. Imel e še štiri brate. Bil je šibak itrok, ki ni kazal, da bo ostal pri ivljenju. Zato so ga takoj krstili n verjetno zaobljubili Bogu, če istane pri življenju. V kobariški trstni knjigi je zabeleženo, da je lil po poklicu sacerdos-duhovnik. )d rojstva dalje se izgubijo za ijim sledovi do 1. 1839, ko je kot unanji dijak obiskoval prvi let-lik bogoslovja v Gorici. Verjetno e pel novo mašo leta 1844 v do-načem kraju v Robiču in odšel lato za kaplana v kraj Cadola di 5onte v italijanskih Alpah. Da bi aže pomagal svoji sestri, ki je hla vdova in se mučila v vasi dareson do Zoldo Alto v belun-iki pokrajini, je šel za kaplana , to vas. Tu se je naselil 5. sep-embra 1847, malo pred revolu-tionarnim letom 1848 in uporom i Lombardiji.
Oiivo iz Robiča se je udeležil ipora italijanskega prebivalstva v »elunskih hribih kot duhovnik-ka-jetan prostovoljnih čet pod vrhov-lim poveljstvom legendarnega pre-x>rodovskega junaka Piera For-.unata Calvija. Štirideset dni so ie ti hribovci upirali redni avstrijski vojski. 3000 Avstrijcev ni r.oglo tako hitro prodreti v sotesko Zoldo kot so mislili. Eden glav-lih junakov tega odpora je bil jrav Alojzij Olivo, šele petdeset et kasneje je italijanska vlada odlikovala občino Zoldo z zlato jolajno. Glavno zaslugo za to je mel Oliva.
Kobariški rojak je zapustil pisane spomine. V teh je glede bojev za sotesko Zoldo rečeno: «Za-orosil sem tudi orožja od beneške vlade, toda odgovorili so mi, 5a vi hribovci ne potrebujete o-rožja, ker se lahko branite s kosami, krampi in vilami; zato lahko Zoldo pove, da je vse, kar je napravilo ljudstvo, napravilo z lastnimi sredstvi.«
V svojih spominih je tudi omenil, da ga je alpska pokrajina med gorama Pelmo in Civetta spominjala na rojstno pokrajino med Stolom, Mijo in Krnom.
Ko se je polegel vojni hrušč je don Olivo izginil in nihče ni vedel kam. Šele v italijanskem državnem arhivu v Rimu in Turinu so ugotovili, da je v častniškem seznamu 51. polka. Nabral si je polno odlikovanj:	italijan-
skih in francoskih. S kraljevskim odlokom z dne 6. januarja 1867 so ga nekako upokojili. Vojaški list iz tiste dobe ga je uvrstil na
sedmo mesto med štabne častnike prostovoljnih alpskih lovcev, ki jim je poveljeval general Giuseppe Garibaldi!
Domoljubni ogenj ga je gnal po vseh preporodovskih bojiščih. Ko je umolknilo orožje med eno in drugo preporodovsko vihro, je pa bral maše v kakšni gorski župniji, tako na primer, je pasel svojo čredo vernikov v kraju Pader-no di San Gregorio. V domače slovenske kraje ga ni zaneslo, vsaj zelo skromni življenjepisni podatki o tem ne vedo ničesar. Predolgo se je don Alojz Olivo mudil v garibaldinskih prostovoljskih enotah, da bi mogel živeti življenje mirnega in pobožnega duhovnika.
Okoli 1. 1870 se je potikal okoli Belluna. V neki pivnici je dirigent belunskega orkestra hotel s kozarcem vode pomiriti nekega me-šetarja in mu ga pljusnil v obraz. Zgrešil pa je cilj, zmočil dona Oliva. Ta je vzplamtel in s palico tako obdelal nesrečnega dirigenta, da ga je neki belunski plemič komaj rešil. Pretepi so se ponovili naslednje dni v belunskem gledališču in na sodišču so dona Oliva obsodili na 60 lir globe. Kot tolikokrat, je po tem gostilniškem dogodku don Olivo spet izginil in se ne ve, kje je živel v starosti in kje je njegov grob. Preteklo je že skoro sto let in o njem ni o-stalo na Kobariškem nobenih osebnih spominov med starejšimi ljudmi.	ar
BRUSELJ, 15. — V teh dneh, ko se toliko govori o morebitnem pomirjenju med Was-hingtonom in Hanojem, bi se dalo pričakovati, da se bodo akcije za pomoč Vietnamu prenehale, saj v nekaterih krogih skušajo prikazati, da je mir razmeroma blizu in da je od Hanoja odvisno, kdaj bo v tej deželi zavladal resnični mir. Funkcionarji Evropske gospodarske skupnosti verjetno niso istega mnenja: predvčerajšnjim so poslali hanojski vladi ček za milijon 800 tisoč lir kot svoj prispevek k lajšanju težav te dežele. Nabiralna akcija med njimi pa se nadaljuje in izpričuje njihovo »solidarnost z vietnamskim ljudstvom«, kot je bilo rečeno v njihovi brzojavki Hočiminhu,
panje in napadov, ki so jih vodili Springerjevi časopisi in njim naklonjeni politiki. Le-ti so prej omenjenim očitali celo teror, dasi-ravno ni zgolj slučaj, da se je terorju moral izmikati in je končno le postal njegova žrtev prav Rudi Dutschke, ne pa, postavimo voditelj skrajne desničarske na-cionaldemokratske stranke, von Thadden.
Za Dutschkejevo usodo prav gotovo nista krivi SDS in «levica», zagotovo pa desnica in vsi oni, ki ji do danes niso hoteli odločno stopiti na pot, in to v imenu demokracije, ki naj nudi vsem — tudi nacističnim zločincem — svobodo političnega udejstvovanja.
Resda tudi Dutschke sam nima razčiščenih pojmov o tem, kar bi hotel. Reakcija in predstavniki buržoazlje mu — podcenjujejo ga — očitajo, da so njegove misli fantastična zmes anarhizma, utopije, marksizma - leninizma, maoizma, guevarizma itd. Toda, kdo more zanikati, da niso obenem tudi izraz med mladino široko razširjenega nezadovoljstva, da niso izraz izredno kritičnega odnosa do obstoječe družbe in njenih ustanov, do filistrskega samozadovoljstva uživačev sredi krivičnega ter umazanega potrošniškega vzdušja preživelega sistema itd.? «Lepa solata!«— je nekje vzkliknil eden od Sprigerjevih časopisov. Toda za one, ki jih ta časopis predstavlja, bo to zelo kisla solata, težko, da bi jo mogli zaužiti. Kljub vsem paternalističnim pozam in vzvišenemu tonu, ki ga vse meščansko časopisje ubira, pa je očitno, da je to «zgledno in spodbudno« nemško gospodo strah pred tem, kar vse še napovedujejo nemiri in težnje mladih, bojevitih študentov, ki nimajo dlake na jeziku in niso prav nič tako spodobni, da b1 si pomišljati en sam trenutek neusmiljeno podreti to, kar so nemški junkerji in porurski magnati gradili kako poldrugo stoletje.
Dutschkejeva SDS v zahodnem Berlinu, pravijo, ne šteje več kot 400 članov. Pomeni, da predstavlja oziroma razpolaga z navadno in naravnost presenetljivo politično in moralno močjo, z Izjemno mobilizatorsko silo, čim ji je uspelo pognati na ulice na tisoče študentov. A pred kratkim se je okrog 67 odstotkov vseh študentov in dijakov od 15. do 25. leta starosti izreklo za stališča, ki se zanje zavzema Rudi Dutschke. «Zahodna družba je gnila,« pravi ta, «in da b; jo mogli zrušiti, se moramo povezati z izkoriščanimi in tlačenimi tretjega sveta, znotraj naše družbe, pa z vsemi onimi, ki v nobenem primeru niso deležni »ugodnosti potrošniške družbe«.
Ta program v glavnih obrisih hi tako nejasen, kot bi to skušali prikazati oni, ki ga iz razumljivih razlogov morda nočejo razumeti. Ne glede na to, da je v zvezi z njim treba predvsem poiskati najustreznejšo pot, ki vodi do omenjenega cilja, politične metode, sredstva in zavezništva, kar ne bo ne lahko ne enostavno in tudi ne tako kmalu. Toda mladina, ki je predstavnik in obenem nosilec bodočnosti, oziroma vsaj najnaprednejši del te mladine, si je začrtala takšno pot. In težko, da bi se tem stremljenjem, ki so vrhu vsega pogojena tudi od objektivnega razvoja, mogel kdo uspešno zoperstaviti. Zakaj, otresti se je treba tudi predstave, da je nemški mladini že zaradi tega, ker je nemška usojeno, da je fatalno tudi za vse večne čase junkersko in velikonemško misleča.
Barbara Goldbach je v resnici povsem drugačna kot jo vidimo v TV priredbi Homerjeve »Odiseje«, kjer igra hčer fajaškega kralja Nawsi-kao, ki se zaljubi v Odiseja
Ob novi številki «Goriških srečanj»
V	Novi Gorici je izšla nova šte-
vilka revije za idejnopolitična, druibeno-gospodarska in kulturna vprašanja	«Goriško	srečanja».
Njena vsebina je pisana in zanimiva ter obravnava aktualna vprašanja iz vse Primorske in tudi iz zamejstva.
V	novi številki je objavljenih v celoti 22 sestavkov, ki se vsi uvrščajo v omenjeni okvir. Med njimi je nekaj prispevkov, ki presegajo krajevni pomen ter utegnejo vzbuditi odmev v širši javnosti. Predvsem gre tu za vprašanja, ki zadevajo razne plati bivanja in obetov slovenske manjšine v Italiji.
Sociolog Marijan Tavčar, ki je sicer eden najbolj aktivnih sodelavcev «Goriških srečanja, v uvodniku razprav'ja O ravnovesju materialnih in duhovnih vrednot v sedanjem času. Njegova razmišljanja so zanimiva, toda uvodnik je morda napisan v preveč težkem jeziku, polnem filozofskih pojmov in teoretičnih hipotez, tako da bo članek povsem razumljiv le ožjemu krogu bralcev.
Znani geograf iz Ljubljane dr. Svetozar Ilešič v nadaljevanju objavlja prispevek o načrtu za zgraditev mednarodne avtomobilske ceste od italijanske do avstrijske
lllllllllll■IIIIIIIIIIIIIIIII■lllllllllllllllll||||||l||||||||||||||llllllllllll|||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||llll|||ll
SEDAJ, KO SE JE V ZDA STANJE UTIŠALO
Konkretni podatki o diskriminaciji črnskega človeka
Mnenje bratov Kennedy potrjuje tudi poročilo Kernerjeve komisije, ki jo je imenoval Johnson
Johnson se je tudi ob tragediji, ki je zadela ameriške črnce, kar dobro izvlekel, seveda v javnem mnenju tistih množic, ki so pod vplivom «objektivnih» in »neodvisnih« časopisov in drugih sredstev za formiranje javnega mnenja, predvsem pri nas. Ostro je obsodil belega rasista, ki je umoril Kinga, kot tudi črnce, ki da so se ob tem predali plenjenju in požiganju, hkrati pa je pozval vse «dobro misleče ljudi« k miru in redu. Skratka, postavil se je za razsodnika med beiimi rasisti in njihovimi črnskimi žrtvami. Še več: na naglo je dal izglasovati zakon, ki prepoveduje plemensko diskriminacijo glede stanovanj in stanovanjske gradnje. Seveda s tem, da smo omenil' Johnsona, ne mislimo le njega osebno, pač pa vso sedanjo ameriško administracijo in tiste kroge ki nad administracijo «bedijo» Na Johnsona pa smo zvalili precejšen del krivde iz enostavnega razloga, ker je kmalu po umoru Kennedyja zagotavljal, da bo izpeljal do konca ves Kennedyjev program, še posebej zakone o plemenski diskriminaciji. Toda od teh obljub ni bilo nič vse do umora Kinga in ustreznega upora črnskih množic v ZDA. Z druge strani pa bi mogli reči, da se ji Johnson potrudil, da Di Amerika letos ne doživela tega kar je doživela v lanskem «vročem poletju«, ko je v spopadih med črnci in ameriško policijo obležalo na asfaltu 83 predvsem črnskih žrtev. Da bi policija posameznih zveznih držav bila kos morebitnim črnskim uporom v letošnjem poletju, je naročil, naj se temeljito pripravi in v posameznih mestih so se policijske sile oborožile celo s — tanki. Za vsak primer...
Preveč zapleten je ves ta problem, da bi ga mogli tako na
TOREK, 16. APRILA 1968
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. pesmi -12.00 Iz slov. folklore - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Mandolinski ansambel - 17.20 Slovenščina - 17.30 »The Ventures« - 17.40 Radijska univerza - 17.50 Duo Pertot-Kos in trio Oskarja Kjudra - 18.15 Umetnost 18.30 Klarinetist G. Brezigar -18.50 «The Cambridge Strings« -19.10 Plošče - 19.43 Znane melodije - 20.00 Šport - v odmoru: Pogled za kulise.
Kontrapunkt - 13.20 Poje Dalida - 14.45 Ital. popevke - 16.00 Spored za mladino - 17.05 Stare in nove plošče 18.20 Glasba za mladino - 19.11 Roman - 20.15 Orkester - 21.00 Iz boitove opere «Me-fistofeles« • 22.00 Volilna tribuna.
II. program
12.05 Plošče - 12 25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.40 Italo Sve-vo - 14.25 Album za mladino.
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Nove pesmi - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman -
10.15	Jazz - 11.00 Filmske novosti
-	11.45 Pesmi - 13.35 Brez naslova
-	14.05 Juke bnx - 16.00 Popoldan ski spored 17.35 Enotni razred
-	18.20 Poljudna enciklopedija -19.00 Ping-pong 20.06 Ferma la mušica - 21.15 Jazz - 22.00 Zbori.
mento - 12.3o Kmetijski nasveti -
12.40	Pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam... 14.05 P. Lipar: «Uganka» - 14.25 Lahka glasba -
15.40	V torek na svidenje! - 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Simf. orkester RTV - 18.00 Aktualnosti -
18.15	Brahms: Ljubezenske pesmi - 18.45 Dr. J. Goričar: Odmevi o samoupravljanju 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Poje Elda Viler - 20.00 P. Levi: «Verzifikator» - 20.50 Pesem goda' - 21.15 Deset pevcev - 22.15 Jug glasba - 23.05 B. Brecht: Prodajalci peska.
Ital. tele viiija
III. program
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.45 Plošče - 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Orkester Leyden - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Godala 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.10 Program za mladino - 15.30 Operetna glasba - 16.30 Tretja stran - 17.25 V dveh se lepše poje - 17.40 Ital. popevke - i 8.00 in 19.30 Prenos RL - 22.10 Klasika in ritem.
10.00 Skladbe za klavičembalo -11.10 Rousselova simf. opus 52 -11.45 Bachova suita štev. 2 - 12.55 Pianist S. Richter 14.30 Iz Hayd-nove dvodejanke »Razočarana nezvestoba« - 15.30 Mozart - 15.50 Plošče - 17.20 Angleščina - 18.15 Gospodarstvo 18.45 Formiranje značaja v otroških letih - 19.15 Koncert - 20 20 Enotnost Evrazije.
10.30	Šola - 12.30 Poljudna zna nost 13.00 Risam film - 13.30 Dnevnik - 17.00 Spored za najmlaj še - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino 19.15 Kino in družba v Italiji - 19.45 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik 21.00 A. Giannetti. »La famiglia Benvenu-ti» - 22.00 Volilna tribuna - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
Slovenija
18.30	Nikoli ni prepozno - 19.00 Francoščina 21.00 Dnevnik -
21.15	Rossini: »Seviljski brivec«.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila 8.30 Popevke - 9.06 Zvočni trak - 10.15 Predsednik republike na obisku milanskega velesejma - 11.00 Ura glasbe - 12.06
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Operna matineja - 8.55 Radijska šola - 9.25 Ansambel M. Hočevarja - 9.40 »Cicibanov svet« 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki -11.20 Ritmi 12.00 Na današnji dan - 12.10 Preludij in diverti-
Jug. televizijo
18.30, 20.00, 22.30 Foročila - 9.40, 14.50 TV v šoli -10.35 Ruščina 11.00, 16.10 Splošne izobrazba
15.40	Angleščina - 18.35 Razvojne nepravilnosti in dedne bolezni 18.60 Film za otrok* - 19.05 Slov. kratek film - 19.55 Vijavaja - 20.40 Jezdeca — film.
kratko obdelati in tudi slika, ki smo jo pravkar prikazali, se bo morda komu zdela preveč «črno-belo« slikana. To velja le na videz, kajti podatki ki jih bomo navedli, so dovolj zgovorni.
V ZDA živ’ 23 milijonov črncev, ki v večji ali manjši meri vsi doživljajo zelo ostro diskriminacijo. Ne bomo navajali samo konkretnih podatkov, ki jih je na pretek, pač pa nekaj citatov dovolj kvalificiranih ljudi. Pokojni predsednik ZDA Kennedy je 1963. leta rekel:
»Črni otrok, ki se danes rodi v Ameriki, ima približno polovico možnosti, da konča gimnazijo od možnosti, ki jih ima belopolti otrok v istem kraju. Črnski otrok ima le tretjino možnosti, da konča univerzo, seveda v primerjavi z belopoltim vrstnikom, črnski otrok pa ima dvakrat več možnosti, da se vpiše v seznam brezposelnih in le sedmi del (v primerjavi z belopoltim) možnosti, da bo zaslužil 10 00(. dolarjev na leto. Zato pa je vedno gotov, da bo njegovo življenje za sedem let krajše kot bo življenje belopoltega vrstnika.«
Ta zares drastična podoba nam pove, v kakšnem položaju je bil
ameriški črnec pred petimi leti. aj izboljš
Se je od tedaj kaj izboljšalo? Brat pokojnega predsednika Bob Ken-nedy je v zvezi z lanskoletnimi črnskimi nemir’ v ZDA med drugim rekel:
«Vzemimo primer črnskega geta, ki šteje v celoti 230.000 prebivalcev. To je srednji geto, nekaj večji kot tisti v St. Louisu
ii, nekaj manjši od geta v Chica-Od
gu ali Nevv Yorku Od teh 230.000 ljudi bi jih morale biti 56.000 v tako imenovani srednji življenjski dobi in v delovnem odnosu. Toda od teh jih 15.000 ni v nobeni statistiki, 15.000 jih ni bilo nikoli zaposlenih, nikoli niso imeli svojega stanovanja, svoje družine. V vsej Ameriki je brez dvoma nad milijon črncev, ki niso bili nikoli in nikjer registrirani, ki, skratka, za statistiko sploh ne obstajajo. Od 56.000 smo tako prišli na 41.000. Od teh jih je 4.500 takšnih, ki so se že naveličali iskati zaposlitev in jih zato niti ne moremo smatrari za brezposelne, pač pa so to ljudje na robu družbe. K tem dodajmo še 2600 brezposelnih, ki so kot takšni prijavljeni, in 2300 takih, ki so le delno zaposleni Ostaja nam torej le 30.600 črncev, ki so dejansko zaposleni Od teh jih 6000 zasluži manj kot 60 dolarjev na teden, kar je skrajni minimum za družino štirih članov Brezposelnost je brez dvoma najhujši problem... Vtem ko se je v ZDA od 1960 do 1965 dohoden povprečne ameriške družine dvignil za 14 odst., se je v Wattsu, v črnskem getu Los Angelesa, zmanjšal za 8 odst....«
Še bi lahno navajali pokojnega Johna Kennedyja in njegovega brata Boba. Toda Bob Kennedy se poteguje za predsedniško mesto in bi znal biti pristranski. Poglejmo raje, kaj pravi poročilo, ki ga je sestavila komisija, ki jo je imenoval sam Johnson. V tako imenovanem Kernerjevem poročilu, ki je bilo sestavljeno po Johnsonovem naročilu, med drugim beremo:
»Polnih 20 odst. črnskega prebivalstva v velikih mestih živi v bednih razmerah sramotnega siromaštva. Pomanjkanje dela je ključni problem. Povprečni dohodek črncev je še vedno za 40 odst. nižji od dohodka belcev. Brezposelnost pa je za 100 odst. višja in to na vseh področjih dejavnosti. Nič manj resen ni problem tehnološke deklasacije crncev. Pretežna večina črnski r delovnih moči dobi namreč zaposlitev le na najnižjih položaji!’ delavske hie-
meje. S tehtnimi argumenti strokovnjaka se zavzema za čim hitrejšo uresničitev te pobude in ob tem tudi poudarja. «da je vloga Nove Gorice kot zahodnih vstopnih vrat na tej direktni zahodno-vzhodni poti skozi Slovenijo očitna in je ne morejo nadomestiti niti Trst niti Koper nit< Reka».
Dr. Aleš Lokar iz Trsta obravnava zamejsko zaprtost in odprtost. V svojih razmišljanjih polemizira z Borisom Pahorjem, ki se zavzema za zaprtost naših zamejcev pred tujimi vplivi in tokovi. Dr. Lokar nasprotno meni, da sta potrebna odprtost in dvogovor tudi zato, «ker se našo narodna zavest porojeva prav iz tega značilnega protislovja med domačnostjo in tujstvom»
«Goriška srečanja» v nadaljevanju objavljajo članek Štefana Cigoja o stališčih komunistov do raznih problemov družbenega in ostalega razvoja novogoriške občine, prispevek dr Elia Fornazariča iz Trsta O petletnem načrtu dežele Furlani je-Julijske krajine, članek Mirjam Sattler-Perovičeve O politiki in ukrepih za vzgojo strokovnih kadrov no Tolminskem ter prispevek dr Boža Milanovi-ča O zvezah med istrskimi in tržaškimi Slovenci ter Hrvati v prvi dobi narodnega prebujenja.
Od številnih nadaljnjih prispevkov, ki jih je urednik razvrstil v ustrezne rubrike, bomo navedli še nekaj nojvažnejših. Marijan Tavčar v svojem članku polemizira z ogroženostjo Pahorjeve «sa-mobitnosti naroda» Radivoj Rehar razpravlja O primorskih nasprotjih (v bistvu očita Novi Gorici pretirane in nevzdržne ambicije po prvenstvu), Srečko Vilhar piše o književniku Enzu Bettizi in razvoju tržaškega vprašanja, Marijan Brecelj je prispeval zapis o Giuseppu Ungarettiju pesniku o Gorici, avtor, ki se je označil z m. pa piše O desetem zvezku Slovenskega biografskega leksikona».
Tudi nova številka «Goriških srečanj» se predstavlja na odličnem papirju in s številnimi ilustracijami. Na naslovni strani sta v treh barvah upodobljena glagolski napis iz Predlcke pri Rižani in detajl iz hrastoveljskih fresk. Zasluge za reprezentativni videz revije imajo v veliki meri njen glavni in odgovorni urednik Cvetko Nanut, kandidat za mojstra fotografije Milenko Pegan, ki že od začetka sodeluje z odličnimi fotografijami ter tehnični urednik «Goriških srečanj» Sandi Sitar. Seveda pa so predvsem zavoljo vsebine «Goriška srečanja» v začetku tretjega leta izhajanja dosegla naklado 2.000 izvodov ter so med najbolj razširjenim: revijami v Sloveniji.
MARIJAN DROBEŽ
■Hlini m 1111111111111 ii miiiiiiiin ii •iiiiiiiniiniini mili
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Greta Pečnik
v Piranu
Po prvi letošnji razstavi v Mestni galeriji Piran, kjer smo mogli videi, grafike španskega umetnika Morcosa Yrizzaryja, je bilo doslej vse tiho Sedaj pa se pripravlja na razstavo svojih del piranska umetnica samouk Greta Pečnik, ki je pripravila 53 olj. Otvoritev razstave bo čez dober teden — 25. t.m. — m bo razstava trajala vse do 19. maja, torej dobre tri ledne.
Greta Pečnik je samouk. Živi v Piranu, po rodu po je Štajerka. Že v zelo mladih letih je imela veliko veselje do risanja, toda razmere ji niso dopuščale vse do pred kratkim, da b: se posvetila umetnosti
(Nadaljevanje na 5. strani)
Motivika njenih del je osredotočena vredvsem na podeželsko življenje. Ko živi v Piranu, čuti domotožje po svoji Štajerski, kadar pa se za krajši čas preseli na Štajersko, čuti domotožje po morju. Ko smo umetnico obiskali na njenem domu in opazovali njena dela, smo opazili tudi neke zarodke surealizma ali nekakšne «sanjske podoben kot jih sama imenuje. Nekateri znanci jo označujejo kot «karikaturistično realistko» in njene slike primerjajo slikam nekega znanega hrvaškega «naivca». Čeprav bi Grete Pečnik res ne mogli umstiti med «na-ivce» velikega slovesa, je njen primer umetniškega ustvarjanja vsekakor zanimiv, ko gre vendar za ustvarjanje človeka brez temeljitejše izobrazbe in piranska galerija je storila prav, da je omogočila tej umetnici da prikaže plodove svojega umetniškega hotenja in dela.
Razstava, ki jo piranska galerija pripravlja, bo kot nalašč za domačine pa tuai za prve turiste, ki so se začeli že pojavljati v Piranu in okolici.
IVAN REGENT:
SPOMINI
ii.
To, da so me izbrali poleg Linharta za zapisnikarja in poleg Kopača za dogovarjanje z dr. Trillerjem, sem mogel imeti za zaupanje in za to, da spadam med upoštevane delegate. Kmalu potem, ko sem se vrnil v Trst, so me kooptirali v odbor tržaške sekcije Jugoslovanske socialnodemokratične stranke. Odtlej sva z Jernejčičem s podvojeno silo nadaljevala s pripravami za ustanovitev Ljudskega odra, za kar naju je pohvalil že Etbin Kristan na kongresu v Ljubljani.
Peti kongres Jugoslovanske socialnodemokratične stranke je bil zame tudi veliko doživetje. Lahko sem spoznal, da je Jugoslovanska socialnodemokratična stranka številčno šibka, da je brez sredstev in da narodnjaki, liberalci in klerikalci zelo lažejo, ko pripovedujejo, da je podkupljena. Tržaška sekcija Jugoslovanske socialnodekratične stranke ni imela dovolj denarja, da bi plačala stroške vsem delegatom, zato smo skoraj vsi tržaški delegati morali na kongres na svoje stroške. V ta namen sem si sposodil dvajset kron, kar je bilo za tiste čase precej velika vsota. Imel sem srečo: teh dvajset kron mi je posodil neki furlanski prijatelj, ki je kakor jaz, zapustil žganjarijo pa tudi Trst. Rekel mi je ,da mu jih bom vrnil, če se bova še kdaj videla. Srečala sva se šele po prvi svetovni vojni, ko krona ni imela več nobene vrednosti. A to, da je večina delegatov morala nositi stroške za udeležbo na kongresu sama, je hkrati tudi pomenilo: da so bili tedanji člani stranke, zlasti najaktivnejši, pripravljeni na vsako žrtev in pripravljeni razvijati socialistično gibanje tudi za ceno največjih naporov; in da so bili stroški veselice, prirejene zato, da bi z izkupičkom poslali delegate na kongres, tako veliki, da smo mogli plačati z dobičkom kongresne stroške le naj' revnejšim delegatom.
Kongres ni bil zame le veliko doživetje, ampak je postal v mojem življenju tudi velika prelomnica. Prelom, ki se je začel že na kongresu, je zelo hitro postal popoln Zdelo se mi je, da sem se prerodil, da sem dodobra dozorel, dasi sem imel šele dvajset let.
Po vrnitvi s kongresa sem se še bolj predal misli in delu za ustanovitev slovenskega delavskega prosvetnega društva. V letu dni mojega rednega, skoraj vsakodnevnega obiskovanja Delavskega doma in ob pogovorih s sodrugi, sem se prepričal, da socialistično gibanje med Slovenci brez prosvetnega društva ne more napredovati. Dejstvo, da so na kongresu mnogo govorili o potrebi delavskih izobraževalnih društev, mi je še bolj utrdilo prepričanje, da smo ubrali v Trstu pravo pot. Pri tem sem se že vnaprej veselil, da bomo imeli v bodočem prosvetnem društvu knjižnice in čitalnico, da bomo prirejali v njem poljudnoznanstvena, književna, umetnostna in sploh poučna predavanja; da bomo ustanovili amatersko dramsko skupino, dober pevski zbor z rednimi vajami in koncerti ter začeli z raznimi tečaji. Naj tudi tu povem, da sva pri pripravah za ustanovitev društva in tudi potem, ko je bilo že ustanovljeno, vedno družno, zares prijateljsko sodelovanje z Antonom Jernejčičem, ki je bil za ustanovitev in obstoj društva prav tako navdušen kot jaz.
že dober obisk veselice, ki smo jo priredili pred V. kongresom stranke, in navdušenje obiskovalcev za igro in pevski zbor sta nama vlila mnogo zaupanja in naju vedno prepričevala, da je prosvetna dejavnost med slovenskimi delavci nujno potrebna in da si je nedvomno delavci sami želijo. Ko sva pred ustanovitvijo društva poleg več sestankov sklicala tudi večje zborovanje v Delavskem domu, sem se nekoliko prestrašil. Nekdo naj bi na zborovanju povedal zbranim, kaj nameravamo z društvom doseči in kakšne naloge bo imelo društvo. Naročili so mi, naj govorim na zborovanju jaz. Kaže, da sem potem na zborovanju govoril dobro, kajti odobravanja po govoru ni bilo ne konca ne kraja.
Že na kongresu, posebno še po omenjenemu govoru, selil se zavedal, da sem si za vedno zaprl vrata v prodajalnico žganja in likerjev. Bolj in bolj sem bil prepričan, da delo za prosvetljevanje in osvobojenje delovnega ljudstva ni mogoče združiti s prodajanjem žganih pijač. Brez posebnega poudarjanja, in dasi sem bil brezposeln, sem sklenil, da se poprimem vsakega poštenega dela, le v prodajalnico žganja ne bom stopil nikdar vec.
Ko sem porabil poslednje prihranke, ki so mi ostali od posojila, sem se lepega dne znašel na ulici brez denarja, brez sobe in brez hrane. Rešila sta me Anton Jernejčič in Vinko Kermolj. Oba sla se zavedala, da je brez mene konec nejčič mi je tedaj ponudil dnevni opoldanski obrok pri sebi doma, Kermolj pa mi je dal na razpolago večjo kuhinjsko shrambo, v kateri je bilo prostora za skromno posteljo. V to shrambo sem hodil spat šest ali sedem let Kermoljeva žena pa mi je skoraj vsako jutri ponudila skodelico mlečne kave in košček kruha. Ni bilo veliko, vendar dovolj za življenje-
A. L.
Po mojem govoru na shodu za prosvetno društvo, ki je izzvenel kot mlado strastno vabilo k prosvetljevanju, je moj ugled med tovariši zelo zrasel, zlasti pa je še narasel po ustanovitvi društva. Zato pa se mi je nakopičilo prav mnogo dela. Predvsem sem imel veliko opravka z ustanavljajočim se društvom, ker sem bil že tajnik pripravljalnega odbora, pozneje pa tajnik društva. Prav kmalu smo začeli tudi sklicevati sestanke in shode, na katerih smo agitirali za enako volilno pravico. Te sestanke in shode smo izkoristili za to, da bi pridobili čimveč članov za stranko in ustanovili čimveč strankinih sekcij ali organizacij To delo, za katero serfl skrbel izključno ie jaz, je bilo težko Stranka ni imela denarja, zato sem moral hoditi skoraj na vse sestanke in shode peš, tudi ob burji in dežju, premnogokrat tudi lačen.
Takoj ko smo se vrnili s kongresa, sva z Jernejčičem nadaljevala z delom za ustanovitev Ljudskega odra. Iz posebnega poglavja bo razvidno, da je ustanovitev tega društva v razmerah tedanjega delavskega gibanja pri nas zahtevala zelo mnogo truda, potrpežljivosti in prepričanja v nujnost takega društva- Ne pretiravam, če rečem, da predvsem Ječ ne’čičevega in mojega. Takoj, ko sem postal član vodstva Jugoslovanske socialnodemokratične stranke v Trstu, sem predlagal, da bi poleg prosvetnega društva ustanovili še mladinsko socialistično organizacijo. S tem predlogom sem naletel na neverjetno velik odpor. Imel sem občutek, da se starejši sodrugi ogibljejo mladih, dasi so dobili z menoj dobrega zelo mladega sodelavca. Vsi ali skoraj vsi navzoči člani političnega odbora, morda izvzemši Antona Jernejčiča, so trdili, da v stranki m mladine in da zato nima nikakega smisla ustanavljati mladinsko organizacijo. Trditev je morda le trenutno in le deloma ustrezala resnici, vendar si saih nisem upal začeti tudi s tako organizacijo. Stranka, ki je imela relativno majhno število odraslih članov, je bila skoraj brez mladine. Zaman sem trdil, da je stranka brez mladine stranka brez bodočnosti, da si mora mladino pridobiti, če se hoče razvijati. Ce ne bomo imeli v stranki vsaj senco mladinske organizacije, ne bomo mogli pridobiti mladine' Moral pa sem odnehati. S tem predlogom sem torej propadel-
(Nadaljevanje sledi J
.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Hlinili iiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii1 milili iii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiii hiiiiiiiii,,,ii„ii,iiiii^
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Sklenili boste izvrstno kupčijo. Srečen večer z ljubljeno osebo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Poravnajte čimprej svoje dolgove. Posvetite se bolj družini.
DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Važen poslovni sestanek. Več zmernosti v ljubezenskih odnosih.
RAK (od 22.6 do 22.7.) Nenaden napad od strani nevarnega poslovnega tekmeca. Redek duhovni u-žit ek.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nazaj ne morete, naprej ne znate, iz zagate vam bo pomagal zvest prijatelj. Po-
HOROSKOP
vrnite vsak prejeti udarec.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne vmešajte se v račune drugih. Napačno sodite o nekem sosedu.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne neko sicer vabljivo ponudbo sploh n” odgovarjajte. Potrebni ste počitka.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Doživeli boste presenečenje, ki vas
ne bo iiajDolj navdušilo. Več pozi nosti do starejših ljudi.
STRELEC tod 22.1! do 21.12.) 1 kažite strahu spričo nekaterih gi ženj. Zaupajte osebi, ki vas ljul
KOZOROG (od 22.12 do 20.: Znašli se boste v zagati, toda kri lu se boste iz nje rešili. Poglej resnici v obraz
VODNAR (od 211 do 19.2.) h kega mojstra ne boste mogli prir sti okrog. Srečanje s prijateljem mladosti.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bolje va bo šlo, ko se nost.j bolj popriji deia. Odlično se boste pozabavali.
primorski dnevnik
PRVENSTVO III. DILETANTSKE KATEGORIJE
Vesna tudi tokrat ostala brez točk Primorje odločilo derbi v svojo korist čeprav je imela možnost zmagati Primorec ostal v 2. polčasu v desetih
Nezanesljiv vratar in netočni strelci odgovorni za poraz
VESNA — MARIANO 1:2 (1:1)
- . VESNA: Tence R. (Gardlnl), Sulčič Danilo, Raimondo, Plnotto, C1(' Franco, Sulčič Silvano, Košuta Zmago, Milič, Košuta Rena-..’ Tence Boris, De Michele.
MARIANO: Gallina, Cucca, Cecchet, Pelos, Brescia, Ledri, Mar-son> Cantarut, Medeot, Seculin, Sartori.
STRELCI: v 5’ p.p. Sartori (M), v 19’ p.p. Košuta Zmago (V),
*	d-P. Medeot (M).
SODNIK: Rosa iz Casarse.
KOTI: 3:2 za Vesno.
opOMBE: lepo sončno vreme, gledalcev okrog 300. V 5’ d.p. je odnik pismeno opomnil Brescio, v 10’ d. p. dobil pismeni opomin notto. v 4’ d. p. si je poškodoval nogo Tence Rado, zamenjal ga Je Gardini.
Po nedeljskem spodrsljaju Vesne ----------------
,, Sv- Lovrencu ter po poškodbah,
. so	med tednom si ni
*	uče delal utvar za srečanje pro-1 Prvemu z lestvice. Potek tekme ?? J'e Lil povsem drugačen. Vesna
*	v nedeljo lahko zmagala ako .. Ljeni napadalci ne zamudili šte.
nih priložnosti, z dvema goloma Prednosti. Poleg zamujenih prilož-osti je botroval porazu še slab n vratarja Tenceja, ki nosi vso Zgovornost za prvi gol, pri dru-j dosego gola.
86,11 Pa je nezaslišano lahkomisel-0 Postavil obrambni zid za ka-naki st;rel gostov. Poleg njega je drugi prejeti gol kriva tudi o-,apiba, ki ni varovala svojih ne-?°s^edoih nasprotnikov, tako da t rencejevo odbito žogo z lahko-Potisnil v mrežo. Dejstvo je tu-L da ima Vesna vsako drugo ne-elJo še dvanajstega nasprotnika J. sodnika. V nedeljo je očitno Prez^j odbito žogo z roko pred ^rati gostov in druge pristranosti, r j® znatno pripomogel, da so “ stl odnesli celotni izkupiček.
Mariano kot prvi z lestvice ni
ključnih potezah napad neučinkovit. Junak dneva je bil tokrat na desnem krilu hitri in gibčni Zmago Košuta. Poleg doseženega gola mu je treba priznati še številne krose ter podaje, ki jih pa soigralci nišo znali izrabiti. Večna hiba Vesne je torej napad pa tudi o-bramba ne vzdrži tempa igre med. tiem ko napadalci zamujajo številne, še tako idealne priložnosti za
sti pokazal. Ima pa v svoji eki-ho Pr®ceJ dobrih elementov. Nji-_ 'Era je precej ostra, v tre-v tudi groba. Vesna je torej nedeljo proti vsem pričakovanih zaigrala lepo. Prikazala je hi. nogomet, žal pa je bil v za-
Kronika: V 5’ p.p. nenevaren prižetimi strel Sartorija z roba kazenskega prostora proti sredini vrat. Tence Rado se skloni žoga je že v njegovih rokah, toda neverjetno: izmuzne se mu in obtiči v mreži. Gledalci okrog igrišča onemijo1, zdi se jim nemogoče. V 10’ skupna akcija Vesne in končni strel Miliča je prisilil Gallino, da je v plovnem skoku ubranil. V 14’ se je Tence Rado oddolžil s krasno parado po strelu Ceccheta. V 19’ lepa kombinirana akcija Sul. čič Silvano - Milič - Košuta Renato, ki je žogo podaljšal do Košute Zmaga, ta pa je z močnim strelom izenačil. Slednji je bil ponovno na prizorišču v 35’ ko je s svojim strelom prisilil obrambo, da je rešila. v kot.
Takoj v začetku d. p. je Košuta Zmago lepo podal na sredo ka-
zenskega prostora in Milič je z glavo prisilil vratarja gostov k paradi. V 4’ protinapad gostov, ki so izsilili prosti strel daleč v polju. Streljal je Cecchet prizemno, Tence Rado je odbil žogo s pestjo prav na noge nezavarovanega Medeota, ki jo je brez težav potisnil v prazna vrata. V tej akciji se je poškodoval Tence Rado, moral je zapustili igrišče in solidno ga je zamenjal Gardini. V 10’ je Tence Boris sprožil osebno akcijo, toda njegov strel je obramba odbila v polje. Vesna je nadaljevala z napadi in De Micheli je iz ugodnega položaja poslal čez prečko. Nato se je nudila v 26’ priložnost Borisu Tencenju a na podajo Zmaga Košute je zgrešil tik pred vrati. Zadnja priložnost je bila v 35’ ko je Vesna stisnila goste v njihov kazenski prostor in Brescia je odbil žogo z roko v polje. Sodnik je pa prekršek prezrl in zadnja možnost za izenačenje je splahnela.
K. K.
Prosečani zaigrali bolje kot v preteklih tekmah, Trebenci požrtvovalno
>,|""",|||ll,||||t|||||||m(||||||1(t|||||||||||m|||||||||l||mi|II||||||||||||t|||„„|||a|,l,„l|||||l||"|""IM"llll|
l delno spremenjeno ekipo Zarja zopet v dobri formi?
Prihodnjo nedeljo	Prin,^Je,9.
ALABARDA DARVVIL — ZARJA 0:2	(0:0)
f,	ZARJA: Babuder; Frezza Roggi; Metlika, Baldassin S., Križman-
Giordano, Pasqualis, Scocco, Baldassin G., Križmančič S.,
g.	ALABARDA DARWIL: Soriani; Crevatin, Chert; Teat, Venturl, vestri; Rabusin, Cortellino, RIcci, Manzin, Coslovich.
Strelca: v 23’ d.p. Gabrijel Baldassin, v 40’ Scocco. w °P°«nbe: Nebo oblačno, od časa do časa rahel dež, igrišče v do-L) stanju. V 39’ je sodnik izključil Venturija (A). Koti 3:3.
“azovlškl navijači so tudi to tek- —--------------------
2ar|Pri4alW)va*i z bojaznijo, saJ so rait < * v zadnjih tekmah razočarat ,ztria8a11 so namreč samo en-Tudi ; dosegli en neodločen izid), hiistiz ral01 2arle 50 nekako pesi-barri ° gledali na tekmo z Ala-le U3°’ Vendar so upali, da jim bo in i^elo Pretrgati negativno serijo Zgoaij n° zmAgatl. Tako se je tudi Jp že po uvodnih potezah se Poflfp?®'0’ da ne bo Zarja igrala $pre Jene vloge, čeprav nekoliko žaio 'rfn-ieno Je moštvo Zarje po<a-v 0Lda zn&io tudi napadalci igrati hiiCa ainbl. Oba standardna bra-PošknrtSta Se v PrejSnjih tekmah ko j<>t0.va!a' tako da Je moraI Voj-tned •'lzrhančič, ki je bil eden izpred ''hujših mož v polju igrati st0 ((e8ratl- Njegovo običajno me-k) j pAditelja« pa je prevzel Roggi logo brezhibno opravil svojo na-bratnvJKratlta moštvo je bilo v o-oaiie na sredini in v napadu dela w Vratar ni Imel skoro nič budn^K' obramba je bila vedno
prve minute so bile v Vit naj*labarde, ki je sprožila sllo-
hil. vPad’i vendar je Babuder bra-Zarje J5 sPet delo za vratarja dar ip ,	18’ Kot za Alabardo, ven-
2ar „8ra)e0 Alabarde streljal ven. v 20’Se za*ela prebujati in že sl{rainie ®°rdano z glavo zaposlil ltraSna 8a branilca Alabarde. V 22! Krlž akdJa Baldassin-Pasqualis-Pa . il5 V., strel Križmančiča biti v 8ra‘ec Alabarde uspel od-ftoggj. kot' V 35’ nevaren prodor • oster strel in nasprotnikov
vratar je moral poseči. V 44’ je Ala-barda sprožila silovit protinapad, Venturi je streljal, vendar previsoko.
V drugem polčasu so igralci Zarje še močneje pritisnili in večkrat nevarno ogrožali vrata. V 16’ )e Scocco ušel svojemu neposrednemu nasprotniku in silovito streljal, toda tudi tokrat je bil vratar Alabarde na mestu. V 23’ tako tef.io pričakovani gol! Zarja si je priborila kot. žoga je prišla točno na glavo Gabrijela Baldassina, ki je orez oklevanja pognal usnje v zgornji desni kot. Ta zadetek je še bolj opogumil Zarjane, tako, da so še močneje pritisnili v nasprotnikov kazenski prostor. V 30’ je streljal Giordano, njegov strel pa je bil previsok. Kmalu, nato je prišlo do zmede pred vratmi Alabarde in branilec bi kmalu zakrivil avtogol V 40’ 2:0 v korist Zarje. Scocco je bil strelec drugega gola po svoji osebni akciji. Kinam nato pa je sledil zaključni žvižg sodnika. Ta zmaga je pnnesla navijačem mnogo veselja. Za igralce pa je lula to psihološka zmaga, saj so znali premagati tisto krizo, ki se jih je polastila v prejšnjih tekmah. Naj omenim še, da so v tej tekmi odlično «zaigrall» tudi navijači, kajti s svojim bodrenjem so dali igralcem krepko spodbudo. V nedeljo bo morala Zarja na težko igrišče v Nabrežini Igrati proti proseškemu Primorju.
Z.
ZAČETNIŠKI NOGOMET
Majhni nogometaši a velika resnost
BREG—ZARJA (začetniki) 1:1 (0:1)
V predtekmi prvenstvene tekme med Bregom in Rupingrande so se spoprijeli začetniki Zarje in Brega. Izid tekme, je bil neodločen. Najbolj pa je razveseljiva resnost s katero so se naši najmlajši športniki spoprijeli med seboj; pohvaliti je treba tudi vodstva društev, da so ustanovila po zgledu večjih klubov mlade ekipe iz katerih bodo črpala vedno nove igralce. V nedeljo se bodo najmlajši Brežani spoprijeli s’ Primorjem.
Ekipi sta v zelo lepi in dinamični tekmi, v kateri je prišlo na dan kar lepo število obetajočih i-gralcev, nastopili v sledečih postavah:
ZARJA: Grgič Edi; Brass (Grgič Duške!), Metlika; Marc, Križmančič Josip, Križmančič Franko, Stopar (Grgič Boris), Grgič Darko, Križmančič Dkflčd, Ražem, Stopar Marino.
BREG: Hrvatič; Saksida (Žerjal M.), Ota; Mav^č”'(Žerjal W.), Cunja, Samec (kap.), Žafran, Sovič, Mutton (Zobec). Sancin, Grbec.
K. V.
PRIMORJE — PRIMOREC 2:0 (1:0)
PRIMORJE: Furlan; Babudri, Paolettl; Metelko, Hervatič, Delise1 Boico, Danev, Verginella, Pertot, Germani.
PRIMOREC: Kralj V.; Pappatico, Sluga; Kralj E., šuber, Križmančič; Škabar, Milkovič, Oblati, Kralj R„ Možina.
STRELCA: v 14’ p.p. Germani In v 36’ d.p. Boico.
KOTI 11:2 (4:1) za Primorje.
SODNIK: Marengo (Milje).
GLEDALCEV: približno 200.
Pripombe. Lepo in sončno vreme. Igrišče v dobrem stanju V 32’ p.p. je Kralj E. zaradi poškodb zapustil igrišče/
Slovenski derbi med Primorjem in Primorcem se je zaključil z zma-
HOKEJ NA KOTALKAH
Pokal narodov za Portugalsko
MONTREUX, 15. — Portugalska Je osvojila 20. pokal narodov. V zadnji tekmi je premagala Španijo z 2:0. V zadnjem dnevu so dosegli še naslednje izide: Švica - Italija 5:4 in Nizozemska - Zahodna Nemčija 3:1.
KONČNA LESTVICA: Portugalska 10 točk; Španija 8; Švica 6; Italija 4; Nizozemska 2; Zahodna Nemčija 0.
OBVESTILO
atletski odsek sz bor
obvešča tekmovalke in tekmovalce, da je občinski stadion Valmaura v Trstu odprt za treninge vsak dan razen sobote od 16. ure dalje
NATEČAJ ZA «PIVOTE»
Pivot je v sodobni košarki osnovni igralec: visok in močan Je pravi steber moštva športno združenje Bor je zato sklenilo prirediti poseben tečaj za pivote. Udeležijo se ga lahko vsi fantje med 14. in 16. letom starosti, ki so visoki vsaj 180 cm Kandidati za tečaj se lahko javijo vsak torek in četrtek od 16. do 18 ure v telovadnici stadiona «Prvi maj» v Trstu, Vrdelska cesta 7.
Za pojasnila telefonirati na 63-155 (Kafol).
A 1
S tekme Breg — Rupingrande v Boljuncu
go domačinov, čeprav enajsterici tehnično nista povsem zadovoljili je bilo srečanje zanimivo, pa tud! od začetka do konca napeto. Primorje je tudi tokrat vključilo v svojo ekipo mlade sile, ki so povsem upravičile zaupanje. Nekoliko pod svojimi sposobnostmi pa sc zaigrali nekateri starejši igralci. Tako je PD njih prišla do izraza stara hiba: pomanjkanje borbenosti, čeprav je bilo torej v igri Prosečanov v nekaj pomanjkljivosti, pa so kljub temu v tem nastopu ugajali, posebno zaradi svoje mirne in korektne igre. Tokrat nismo opazili živčnosti, ki je bila za igralce Primorja tako značilna v prejšnjih tekmah. Morda je prav ta mirnost ustvarila pri gledalcih vtis, da je moštvo nekoliko popustilo. Vendar -pa je vsa stvar dejansko prav nasprotna. To je dejansko korak naprej v razvoju, te ekipe. Najprej je vključila mlade igralce na odgovorna mesta v prvi ekipi. Dalje, je rodila mirna igra pozitivne sadove zlasti v obrambi. In končno vse to je prineslo pozitivne rezultate, izražene tudi v številkah, če bo moštvo uspelo ustvariti kot celota bolj borbeno igro in bo pokazalo v vseh 90 minutah enako vztrajnost, potem bo praktično že doseglo zastavljeni cilj. V nedeljo smo videli, da to vsekakor lahko doseže. Mladi igralci so povsem zadovoljili in s tem temeljno doprinesli k izboljšanju moštvene igre kot celote.
Med posamezniki naj omenimo Germanija, ki je bil morda najboljšimi med vsemi 22 igralci v polju. Bil je Izredno dinamičen, odlikoval pa se je tudi s silovitim in točnim strelom. Odlikoval se je tudi mladi Danev, ki ga doslej niti nismo dobro poznali. Z nedeljskim nastopom Je Danev dokazal, da mu mesto y„prv<yn n^š^povsem prtiče, zlasti pa mu odgovarja vloga igralca na desnem, polkrilu. Fant je tehnično zelo nadarjen, ima dober pregled nad igro, zna pa tudi zelo uspešno preigravati. Pozitiven nastop je opravil tudi Pertot, ki je sicer že večkrat nastopil v prvi postavi Primorja, vendar pa je tokrat zabeležil še nadaljnji napredek. Vendar še vedno vztraja pri svoji stari napaki: v odločilnem trenutku preveč okleva in se ne odloči za pravočasni strel. V nedeljo ga je tako oklevanje stalo dva gotova zadetka.
Na drugi strani igrišča je enajsterica Primorca zaigrala res požrtvovalno in zasluži pohvalo. Vendar pa imajo Trebenci svojo kronično napako v neučinkovitem napadu, kjer je edini na mestu Možina. Ta igralec ima izrazit smisel za strel v vrata, vendar pa se mora pri napadalnih akcijah stalno premikati v širino in globino, da pokrije vrzeli, ki jih puščajo njegovi soigralci. To pa je zanj često usodno: ko pride do stanja na igrišču, da Je žoga na ugodnem mestu za strel, Možine ni v bližini in tako še tiste redke priložnosti za gol, ki jih ima trebensko moštvo — shlapljo V obrambi pa so Trebenci zaigrali kar dopadljivo, najmočnejšega moža so imeli v šuberju, ki je. vsekakor prekosil Verginello. šuber pa je v tej tekmi kljub temu zagrešil osnovno napako: ni držal svojega mesta in je stalno silil v napad, razen tega pa se je še prepuščal povsem osebnim akcijam, ki seveda zelo redko vodijo k uspehu. Med ostalimi igralci, ki so tudi izstopali, vsekakor ne smemo spregledati še Milkoviča, ki je na sredini igrišča izpolnil svojo nalogo.
V drugem polčasu so Trebenci igrali le v desetih, kljub temu pa se niso predali, ampak so skušali z borbenostjo nadomestiti svojo številčno podrejenost in predvsem zato zaslužijo vso pohvalo.
V	tekmi sami je Primorec trikrat zadelo prečko in zapravilo tri skoraj stoodstotne priložnosti, Prlmo-rec pa je zadel eno vratnico in zapravil eno priložnost. Zmaga je torej šla zasluženo močnejši enajsterici in rezultat pravilno odraža dogodke na igrišču.
Kronika:
V	prvi akciji je Boico podal prostemu Verginelli, ki je v voleju zgrešil. V 6’ je imel Pertot po pred-ložku Verginelle priložnost za gol, vendar ni bil dovolj hiter. V 14’ Je Primorje prišlo v vodstvo s strelom Germanija, ki je dobil žogo od Verginelle. V 27’ je Germanijev ostri strel odbil Kralj v kot. Iz kota podano žogo je nato po posredovanju Verginelle z glavo zgrešil Boico pri praznih vratih. V 32’ Je moral kapetan Trebencev Edi Kralj zaradi poškodb zapustiti igrišče. Pet minut kasneje Je po Germanijevem strelu Trebence rešila vratnica. V 39’ je Milan Škabar Iz idealnega položaja po trebenskem protinapadu zgrešil cilj. V 40’ je Boico zgrešil strel z glavo in prvi polčas se Je končal pri rezultatu 1:0.
V	4’ d.p. je imel Pertot po akciji Boico-Metelko možnost za uspešen strel a je preveč okleval in nasprotna obramba je čistila. V 6’ pro-
tlnapad Primorca: Škabar je streljal a Furlan je bil na mestu. V 10’ prosti strel za ekipo Primorca, a Furlan je imel zopet srečo: rešila ga je prečka, žoga se je odbila in Oijjatj jo je poslal z- glavo preko vrat. V 14’ je vratnica zopet rešila Kralja po prodoru, ki sta ga izvedla Pertot In Danev. V 30’ ponoven strel Primorja v okvir tre-benskih vrat. štiri minute Kasneje je Pertot zopet preveč okleval in omogočil s tem Kralju, da je rešil svoja vrata. V 36’ drugi gol za Primorje: Delisejev prosti strel je dobil Boico, ki je preigral dva nasprotna branilca in že drugič potresel Kraljevo mrežo, štiri minute pred koncem tekme lep protinapad
Primorca a zaključni strel Je Furlan z lepim plovnim skokom odbil v kot. Kmalu zatem trikratni žvižg sodnika, ki je danes svojo dolžnost opravil zelo uspešno.
B. R.
ludi v Boršlu: mladi-stari
Včeraj so se tudi pri Borštanih razvnele nogometne strasti preko običajnih meja. Medtem ko se običajno s tem športom ukvarja le mladina so se tokrat ojunačili tudi «ta stari«. Z zvrhano mero prepričanja v moč in premoč svojih izkušenj nad mladostno zaletavostjo so izzvali svoje «ta mlade« sovaščane na dvoboj z usnjeno žogo. Ker pa so «ta stari« morali poleg bogatih izkušenj prenašati na svojih plečih tudi precej večje breme let, kot njihovi (mlajši) nasprotniki, so morali končno le položiti orožje. Toda položili so ga častno: vaškim «zelencem» je namreč uspelo pred 200 gledajočimi sovaščani premagati «veteranev z najtesnejšim izidom 5:4.
Učinkoviti napadalci Brega uklonili tudi Rupingrande
lircznnski nogometaši so luko dosegli že četrto zaporedno zmago BREG — RUPINGRANDE 3:1 (0:0)
BREG: Favento; Bertesina, Valentič; Švara, Maver, Vižintin; Raiča, Mikuš, Zonta, Grahonja, Petaros.
RUPINGRANDE:	Giugovaz; Bevilini, Civita; Girolami, Spadaro,
Colavecchia; D’Agnolo, Vicini, Rosati, Codiglia, Savarin.
STRELCI: v 7’ Vižintin (B), v 22’ Grahonja (B), v 34’ Zonta (B), v 41’ Codiglia (R).
KOTI: 5:2 za Breg.
SODNIK: Pecchlari.
S četrto zaporedno zmago v pr-venstvu so Brežani premagali mlado enajsterico Rupingrande. Tekma je bila zelo lepa in zanimiva; obe moštvi sta pokazali zadovoljivo tehnično znanje, nekoliko manj pu skupno igro; zmaga je pripadla ekipi, ki je znala streljati v vrata. Rupingrande je namreč, v prvem polčasu lepo zaigral, gostje pa niso imeli v svojih vrstah nikogar, ki bi znal izkoristiti pri-ložnosti in tako so vse njihove hitre akcije splahnele.
Igralci Brega so tokrat kot posamezniki vsi zadovoljili, kot ekipa pa tega ne moremo reči; vse preveč so se spuščali v preigravanje; ko pa so žogo podajali je največkrat postala . plen nasprotnikov. Favento je tokrat imel malo dela, zlasti, ker je imela celotna
iiiiii tiiiiimii m ii tiiiiiiiim i m ii ■ m m m iiim mili iitm m imiig || iimiiiiiiiiiiiiin m iiiiiiiiiiu |||||||||,||,1||||t||ll||l||iaa|||l|||il|_l|ll|ll||ll| ,,11 m um, ...................
ATLETIKA
Sonja Lukai (Bor) druga v N. Gorki na otvoritvenem atletskem mitingu
Na prireditvi so dosegli tekmovalci več zelo dobrih rezultatov Novogoričan Jure Novak zelo uspešen v skoku v višino: 203 cm Tudi nastop borovcev je bil v nekaterih disciplinah zadovoljiv
Startala je dobro in je bila vse do i v mnogoboju velike možnosti. Fant 30-40 m skupaj z ostalimi, nato | je prav pred tednom dni v Novi pa se ji je začelo poznati pomanjkanje kondicije in rezultat je bil malo slabši, vendar še vedno zadovoljiv. V skoku v višino sta nastopili dve atletinji Bora. Sonja Barej je preskočila 115 cm, Sonja Lukač pa je bila po 120 cm še V konkurenci1 vendar" je’ morala"‘to panogo zapustiti, ker je bila na vrsti štafeta 4x100 m. Za Bor so tekle Marta Vodopivec, Lučka Barej, Anica Kuferzin in Sonja Lukač.
Startalo je vsega 6 ekip iz Ljubljane (2), Trbovelj, Kopra, Nove Gorice in Bora. Marta Vodopivec, ki je startala za «plave» je predala kot peta, naslednji dve tekačici pa nista bili sposobni obdržati to mesto in Sonja Lukač je lahko le nekaj zmanjšala razliko, ki pa je ostala do cilja še vedno znatna. Rezultat je bil seveda slab, razveseljivo pa je dejstvo, da je Bor že na prvem tekmovanju lahko startal tudi v Štafeti.
Fantje so dosegli najboljše rezultate na srednjih in dolgih progah. Najprej je 15-letni Ruzzier Fabij startal med mladinci in je na 1000 m dosegel nov osebni rekord 3’16”2, takoj za njim pa je Duško Švab na 1500 m tekel zelo blizu svojega osebnega rekorda:
4’31”6. Furlanič, ki je startal na 3000 m se je vseskozi dobro držal
Sonja Lukač, novo upanje Borove atletike
Toplo pomladansko sonce v Novi Gorici je pozdravilo veliko število atletov in atletinj iz skoraj vseh klubov iz Slovenije na otvoritvenem mitingu letošnje sezone. Na tekmovanju so nastopili tudi tekmovalci športnega združenja Bor iz Trsta, Fantje so na tem tekmovanju startal! že tretjič, pomemben pa je bil nastop deklet, ki Je predstavljal krst organizirane slovenske ženske atletike na Tržaškem. Veliko čast, braniti Borove barve na krstnem tekmovanju so imele atletinje:	Sonja Lukač s
Kolonkovca, Marta Vodopivec iz Bazovice ter Kufersin Anica, Barej Lučka in Barej Sonja iz mesta.
Naj najprej povemo, da je imelo tekmovanje za atletinje in tudi atlete SZ Bora bolj pregledni tn propagandni značaj. Izredno močna konkurenca in še pomanjkanje tehničnega treninga v posameznih panogah je po predvidevanju prispevalo, da borovci med tekmovanjem niso igrali vidne vloge. Isto lahko rečemo, tudi za atlete iz Slovenije, ki so večinoma zaosta-
Bora. Kot zanimivost naj povemo, da je Furlanič na tej progi startal v Novi Gorici pred tremi leti. Ob tisti priložnosti je dosegel za celo minuto slab.i čas. V teku na 100 m je startala četverica borovcev, zadovoljive rezultate pa sta dosegla samo Košuta in Furlan z 12”2. Nastopi borovcev so, bili še v skoku v daljino (Furlan), metu krogle (Sedmak) in metu kopja (Križman), vendar s povprečnimi dosežki. Ob koncu so borovci tekli še v štafeti 4x100 m. V konkurenci 7 ekip so zasedli šesto mesto z rezultatom 48”2, katerega lahko ocenimo za dobrega. Vsota časov doseženih na 100 m je znaša-
Borovo skupino pa je vendarle razveselila Sonja Lukač. Izredno močna atletinja je med drugim nastopila tudi v metu krogle. Kljub še nepopolni tehniki se je takoj v prvem metu izkazalo, da Sonja ne bo nastopila le zaradi zbiranja izkušenj. Sodniki so namerili razdaljo 9,49 m v drugem metu pa kar 10,27. Sonja se je tako trdno prijela drugega mesta za znano slovensko atletinjo Pečetovo in ga tudi do konca obdržala. Poleg tega, da je drugo mesto zelo dober tekmovalni uspeh, ne moremo mimo tehničnega dosežka. Rezultat 10,27 m postavlja Sonjo Lukač na prva mesta v deželi in ji v pričakovanju nadaljnega tehničnega znanja odpira široko pot tudi v državnem merilu. Sonja je letos mladinka in v isti kategoriji bo nastopala še prihodnje leto. Kot zanimivost naj povemo, da bi bila lani z rezultatom 10,27 Sonja med mladinkami na odličnem devetem mestu v Italiji.
Uspešen je bil start borovk v skoku v daljino. Marta Vodopivec je dosegla kar dobro razdaljo 4,29 m, Sonja Lukač pa 4,08 m. Mirne duše lahko trdimo, da bomo videli obe skakalki letos s še precej boljšimi rezultati. Marta Vodopivec je nastopila tudi v teku na 100 m.
jali za svojimi najboljšimi dosežki, ila nad 50 sekund' z dobrimi predajami pa je bil skupni dosežek znatno boliši.
V ostali konkurenci moramo najprej pohvaliti domačina Novaka, mladega atleta, ki ima predvsem
Gorici popravil osebni rekord v skoku v višino od 199 do 200 cm, v nedeljo pa je še sveži rekord ponovno izenačil in nato v prvem poskusu premagal ob navdušenju številnih še, jišjinp 203 cm. Med prvim skokom na 206 cm so gledalci—že-skočili od navdušenja na noge, letvica • pa je nato padla na tla. -Med vidne- dosevke lahko postavimo tudi časa 11'5 na 80 m z zaprekami in 12”3 na 100 m, katere je dosegla Marjana Lubej iz Celja, znamko 1,56 cm Pečetove v skoku v višino, rezultat 6,73 m domačina Makaroviča v skoku v daljino, 64,28 m šnilarja v metu kopja, čas 8'30” žuntarja na 3000 m, 50”4 Meleta na 409 m, 2’41’’8 mladinca Plahute na 1009 m in 13,71 m domačina Devetaka v metu krogle.
Rezultati:
80 m zapreke ženske 1. Marjana Lubej (Kladivar Celje) 11”5
met kopja ženske 1. Zagone Meta 33,40
100 m mo ki
Carli, Pisič, Korent (vsi Olimpija U) 11 ”3, Furlan in Košuta (Bor) 12”2, Križman (Bor) 13”1, Kufersin (Bor) 13”3
krogla motki
m je v zaključnem delu prehiteval j p Dsvetak Marjan (Nova Goric&) druge tekača. Ure so zanj pokaza-1	13,71, Sedmak (Bor) 10,70
le čas 940 2, kar je nov rekord ,....
100 m zenske
1 Marjana Lubej (Kladivar Celje) 12’’3, Vodopivec Marta (Bor) 15”
daljina ženske
1. Bizjak Boža (Triglav Kranj) &.02, 7. Marta Vodopivec (Bor) 4,29, 8. Sonja Lukač (Bor) 4,081 10. Anica Kufersin (Bor) 3,51 ; višina moški . ..	„	.
1. Novak Jure (Nova Gorica)” 203, 2. Makarovič Ivo (Nova Gorica) 1,85
600 m ženske
1. Bratkovič (Novo mesto) 1’46”6 1000 m mladinci
1. Plahuta (Rudar Trbovlje) 2’41”8, 2. Rožič (Nova Gorica) 2’42”7, Ruzzier (Bor) 3'16”2
krogla ženske
1. Peče Marjeta (Ljubljana) 10,71, 2. Sonja Lukač (Bor) 10,27, 3. Zajec Gusti (Olimpija LJ) 9,47 3000 m moški
1. žuntar Drago (Kladivar Celje) 8’30”, 2. Svet Peter (Kladivar Celje) 8’46”9, 8. Furlanič (Bor) 9’40”2
kopje moški
1. Spilar Marjan (Kladivar Celje) 64,28, 11. Križman Bruno (Bor) 40,90
1500 m moški
1. Kastelic Jure (Ljubljana) 4’14’’7,
7. Švab Duško (Bor) 4’31”6 daljina moški
1, Makarovič Ivo (Nova Gorica) 6,73, Furlan Iztok (Bor) 5,45
400 m moški
1. Mele Miloš (Olimpija LJ) 50’’4 štafeta 4x100 m ženske 1 Olimpija Ljubljana 44’4, 6. Bor (Križman, Kufersin, Košuta, Furlan) 48”2
štafeta 4x100 m ženske
1. Koper 52”, 6. Bor (Vodopivec Barej, Lukač) 65”
Prehodni pokal za najboljši tehnični rezultat je že drugo leto zaporedoma prejela Celjanka Marja-na Lubej za rezultat 11”5 v teku Marta Vodopivec med skokom na 80 m z zaprekami
v daljino	' _ ^ _
obramba dober dan, obe krili sta bili z Valentičem in Bertesino o-nemogočeni, stopper Švara ter prosti Maver pa sta neusmiljeno čistila svoj kazenski prostor. Sredina igrišča, ki je po navadi najboljši del Brega, tokrat ni imela tiste premoči kot v prejšnjih tekmah: Vižintin je preveč preigraval, ko pa je poklical k sodelovanju Mikuša je ta mnogokrat startal prepozno, ker se je do polovice drugega polčasa držal pretežno v obrambi. Grahonja je neumorno teka! po igrišču, a tudi on je preveč zadrževal žogo. Raiča in Zonta si v prvem polčasu nista razdelila vlog in sta se tako večkrat medsebojno ovirala, ko pa sta se v drugem polčasu znašla je bila vsaka akcija nevarna za Giugovazza. Petaros se na krilu ni znašel preveč, povrh pa je na svoji poti vedno našel odličnega Bevilinija, ki je bil med najboljšimi v vrstah gostov.
Rupingrande je zelo mlada ekipa, najstarejši igralec ima 23 let, srednja starost pa je 21 let. Zato je njihova igra zelo dinamična; stalno pritiskajo na nasprotnike, ter jim ne pustijo svobode gibanja ; vsi imajo zelo dobro tehnično osnovo; manjka pa jim izkušenost in — strelci. Najboljša v vrstah gostov: Spadaro in Codiglia.
Sodnik Pecchiari je s trdno ro-ro nepristransko in odlično sodil; tekma je bila zelo korektna.
Kronika: Bliskovit začetek in zelo hiter tempo, ki je ostal tak ves prvi polčas; v 10’ prodor Zonte in njegov silovit strel, ki je zadel drog; nato se je igra ustalila večinoma na sredini igrišča z izmeničnimi akcijami v obe smeri. Gostje so se pretežno branili, vendar so bili s svojimi bliskovitimi protinapadi zelo nevarni. V 40’ protinapad, Codiglia je prišel s1 Švaro pred Faventa, toda slednji je ubranil. V drugem polčasu so Brežani izkoristili utrjenost gostov-in so prišli v 7’ po zaslugi Vižintina v vodstvo: akcija pred vrati gostov, podaja na rob kazenskega prostora in krasen Vižintinov volej v levi spodnji kot vrat. Neubranljivo! Breg je vzdržal kratek pritisk zeleno-čmih in je ponovno prešel v napad, da bi si zagotovil Se večjo prednost; v 22’ je dobil žogo Petaros, podal je na krilo Grahonji, ki je prodrl, se otresel nasprotnikov, ter silovito streljal: žoga je zadela spodnjo stran prečke in končala v mreži. Enaka akcija se je ponovila v 31’: Petaros-Grahonja, strel slednjega je vratar delno ubranil, nato pa je redila obramba. V 34’ tretji gol Brega; žogo je dobil Zonta, kratek prodor in silovit strel, ki je ukanil vratarja, da mu je žoga zbegala iz rok, ter obtičala v mreži. Zadovoljni z rezultatom so se Brežani umaknili v obrambo in Rupingrande je stalno napadal: v 39’ je Codiglia močno streljal a Fa-vento je ubranil; ni pa mogel u-braniti v 41’ strela istega igralca, ko se Je znašel po hitrem protinapadu pred vrati Brega.
Prihodnji nasprotnik Brega bo ekipa Roianese Ta tekma bo ob 13. uri na igrišču pri Sv. Alojziju.
K. V.
KONKRETNI PODATKI
(Nadaljevanje s 3. strani)
rarhije in prejema najnižje mezde. Le vsak peti crnec sme upati, da bo dooil m isto uradnika, medtem ko nore vsak drugi belopolti držav.jan računati z uradniško službo. Oej.-uvu je tudi, da dve tretjini črnskih družin ima letni dohodek zpod 3i'0(J dolarjev.*
Za konec se nekai zelo kratkih, vendar pa značilnih podatkov iz istega vna1 ZDA so zares bogate. Povprečni uohodl.i belopolte družine so po statističnih podatkih iz lanskega leta znašali 7170 dolarjev. Povprečni dohodki črnske družine pa 3979 To velja za vse belo in crr.o prebivalstvo ZDA. Toda diskriminacije črnski človek ne doživlja b tedap če je na ravni delavca ali uraonika. Tudi fa-kultetsko izobražen črnec doživlja diskriminacijo Na fakultetsko izobražene belopolte Američane pride letni dohodek 9023 dolarjev na temnopolte fakultetsko izobra-“3? Američane pa pride komaj jJ"8™?iarjl;v	)e res- da sko-
f"aJ.6000 dolarjev ni malo, zato je tudi res. da družina s temi dohodki udobno živi locia «človek ne živi le od kruha* beremo lahko v sv. pismu človek ima tudi svoj ponos, pa r.aj bo bele ali temne polti.
V Kernerjevem poročilu med drugim beremo naslednje:
«Dve tretjini stanovanj v mestnih središčih v katerih živijo crnci, je praktično za stanovanje neuporabnih .. V 3C letih so iz državnih sredstev zgradili 800.000 stanovanj ljudskega značaja... deset milijonov pa gosposkih stanovanj. Toda niti tistih 800.000 stanovanj ljudskega značaja niso dali crncem.*
~=Š
IZIDI
Fiorentina — 'Atalanta 3:0 'Bologna — Roma	1:0
'Juventus — Brescia	2:1
'Vicema — Cagliari	3:1
Spal — 'Mantova	1:0
'Milan — Torino	2:1
'Napoli — Varese	5:0
'Sampdoria — Inter	2:2
	LESTVICA						
Milan	27	17	8	2	50	22	42
Inter	27	13	6	8	43	29	32
Napoli	27	11	10	6	30	22	32
Fiorent.	27	11	9	7	31	21	31
Varese	27	12	7	8	26	23	31
Juventus	27	11	9	7	29	28	31
Torino	27	11	8	8	41	26	30
Bologna	27	10	10	7	28	21	30
Roma	27	1	12	8	23	32	26
Cagliari	27	9	7	11	37	35	25
Sampd.	27	5	14	8	25	31	24
Vicenza	27	7	8	12	21	29	22
Atalanta	27	9	4	14	25	41	22
Spal	27	9	2	16	23	35	20
Brescia	27	7	4	16	19	35	18
Mantova	27	3	10	14	11	33	16
	IZIDI	
♦Bari —	Lecco	3:1
'Catania	— Foggia	0:0
'Catanzaro — Messina		0:0
'Lazio —	Palermo	0:0
'Monza Livorno		1:0
'Padova	— Perugia	0:0
'Piša —	Reggiana	0:0
Modena	— 'Potenza	1:0
'Reggina	— Novara	0:0
'Venezia	— Verona	3:0
Palermo	LESTVICA 31 15 14 2				34 17	43
Piša	31	14	tl	6	40 23	39
Foggia	30	11	14	5	33 27	88
Reggiana	30	11	13	6	31 23	35
Verona	31	12	11	8	27 22	35
Bari	30	12	9	9	42 34	33
Livorno	30	11	8	10	24 23	32
Monza	30	8	16	6	32 31	32
Catanzaro 31		7	17	7	22 22	31
Reggina	31	11	9	11	33 35	31
Genoa	30	8	14	8	30 21	30
Catania	30	10	10	10	29 26	30
Padova	30	10	9	11	35 24	29
Lazio	30	6	16	8	19 25	28
Modena	31	8	15	10	27 32	27
Novara	31	6	15	10	23 32	27
Venezia	30	8	10	12	19 24	26
Perugia	31	7	12	12	30 38	26
Lecco	31	S	17	10	25 34	25
Messina	30	6	12	12	17 33	24
Potenza	31	4	13	14	18 34	21
Prihodnje		tekme		(21. t.m.)		
Bari - Novara, Catanzaro - Reg-glna, Genoa - Plsa. Lecco - Venezia, Livorno - Padova, Messi-na - Lazlo, Palermo - Catanla, Perugia - Foggia, Reggiana -Monza, Verona - Potenza. Počiva Modena.
A SKUPINA
NOGOMET
PRVENSTVO C LIGE
Prestižna točka za Triestino v srečanju z odličnim Comom
Tekma je povsem zadovoljila tudi zahtevne poznavalce nogometa
TRIESTINA — COMO 1:1	(0:1)
TRIESTINA: Chendi (Dapas); Da Rold, Kuk; Del Piccolo, Sadar, Pestrln; Ridolfi, BrusadelH, Pedronl, Scala, Ive.
COMO: Lonardi (Baffi); Palleari, Magnl; Pirola, Barzaghi, Balla-rlnl; Perotti, Sironi, Cattaneo, Plttofratti, Comlni.
SODNIK: Serafino Iz Rima.
STRELCA: v 38’ Perotti (C), v 79’ Scala (T).
Približno 5000 gledalcev. Koti 8:5 (3:2) v korist gostov. V 60’ se je poškodoval Pirola (ven za 10’). Sodnik Je opomnil Comlnlja in Sadarja.
CialMi
'Alessandria 'Marzotto — 'Piacenza — 'Pro Patria Solbiatese •Trevigliese 'Treviso -'Triestina 'Verbania
IZIDI — Entella Udinese Monfalcone — Mestrina
-	'Rapallo — Pavia Legnano
-	Como
-	Bolzano
1:0
0:0
2:1
1:1
2:0
0:0
1:0
1:1
0:0
LESTVICA
Como 44 točk, Piacenza 40, Udi-nese 38, Savona 37, Verbania 35, Pro Patria 34, Marzotto 31, Solbiatese 30, Monfalcone, Legnano in Triestina 29, Biellese, Trevigliese, Treviso in Alessandria 28, Rapallo 26, Entella 25. Bolzano in Pavia 21, Mestrina 19.
Prihodnje tekme (21. t.m.) Biellese - Piacenza, Bolzano -Rapallo, Como - Trevigliese, Entella - Verbania, Legnano - Savona, Mestrina - Marzotto, Monfalcone - Pro Patria, Pavia -Treviso, Solbiatese - Triestina, Udinese - Alessandria.
L
t.
3.
4.
5.
6.
L
2.
1.
2.
1.
2.
L
2.
1.
2.
L
2.
Berlingot
Newmarket
Maremma
Gigolette
Taddeus Jones
Canaan
Giunti
Badrenar
Tiller
Vivaldo Da Rio
Alamo
Marguita
2
2
X
2
2
1
X
1
1
2
X
1
I
Lepa tekma in pravičen izid: kdor je kljub praznikom ostal doma in sl ogledal tekmo, je gotovo zadovoljen zapustil stadion. Videl je lahko res najmočnejšo ekipo prvenstva, videl pa je tudi najlepšo tekmo domačinov, ki so s tem remijem (bolj kakor s prejšnjima dvema zmagama) dokazali, da so prebredli krizo in znova prišli do tiste forme, ki jim je dala toliko zadoščenja v prvem delu prvenstva.
Gostje so bili sicer boljši, predvsem tehnično. Moštvo je močno v vseh vrstah, izredno sigurno v o-brambi, kjer se Igralci nikoli ne poslužujejo nedovoljenih trikov, ampak hladnokrvno in elegantno zaustavijo nasprotnika. Odlični so na sredini igrišča, kjer Igrajo s popolnimi podajami, nevarni so v napadu, kjer so imeli le to smolo, da je njihov najnevarnejši element Perotti naletel na odličnega Kuka, ki je bil zopet najboljši med domačini. Proti takšnemu moštvu Je Triestina zaigrala požrtvovalno toda sproščeno, kar ji omogoča ze zagotovljen položaj na sredini lestvice. Tudi domačini so pokazali mnogo znanja, čeprav je bila njihova igra manj gotova in večkrat improvizirana. V obrambi Je Sadar doživel svoj veliki dan in je zaigral kot ga že precej časa nismo videli igrati, Kuk pa je še enkrat božel velik aplavz zaradi svoje hladnokrvnosti in prisotnosti duha. Del Piccolo je potrdil, da je v vlogi stopperja končno našel svoje mesto v moštvu (za D’Erija bo povratek v prvo moštvo res problematičen) in tudi Da Rold je pokazal viden napredek. Na sredini igrišča je zapustil dober vtis Brusadelli, ki je le v teh zadnjih tekmah pokazal tisto znanje, ki opravičuje njegov nakup, v napadu pa je bil Pe-droni tudi tokrat glavna ost. Po dolgem premoru se je vrnil v moštvo Ridolfi, ki pš še zelo manjka prava kondicija: vsekakor Je mesto na desnem krilu njegovo in ko se bo rešil še razumljive treme pri stikih z nasprotnikom, bo to še ena važna moč tržaškega napada. Raz očaral je še enkrat Ive: to leto je zanj negativno toda tudi zamenjave zanj ni.
Odlični moštvi, odličen sodnik, nekoliko prestrog, toda vsekakor med najboljšimi izmed tistih, ki so letos prišli v Trst. Sicer pa ni imel preveč dela, ker Je bila igra zelo korektna.
Kroniko bomo omejili na glavne dogodke. Gostje so takoj prevzeli pobudo in dokazali, da igrajo na zmago. Triestina pa je «prenesla» prvi naval in se še sama podala v napad: v 14’ je prišlo do lepe kombinacije Pedroni-Ive-Pedroni, ki je streljal ostro in prisilil Lonardija k težki paradi. V 31’ so imeli gostje lepo priložnost: po prostem strelu je prišlo do gneče pred Chendijevi-mi vrati, nekaj strelov Je bilo odbitih le po naključju, dokler ni Brusadelli odstranil nevarnosti. V 38’ pa so gostje prešli v vodstvo: Sadar je odbil a nesrečno zadel Del Piccola, največ prisotnosti duha pa je pokazal Perotti, ki se je pognal za žogo in je s STedine kazenskega prostora pretresel mrežo. To je bil najboljši trenutek gostov: kazalo je da bo Triestina popustila in v 43 Je Chendi z lepim posegom rešil svoja vrata pred ostrim strelom Pittofrattija. V drugem polčasu pa so domačini odločno prevzeli po-
budo. že v prvih sekundah Je Ive lepo prodrl in streljal od daleč, v 2’ pa je odlično podal Pedronlju, katerega je Pirola podrl. Prosti strel Pestrina je bil visok. Priložnosti za Triestino so se vrstile, toda Ive ni znal izkoristiti lepega Brusadellije-vega krosa, nato pa je vratar z nogo prestregel lep Pedronijev strel. ] vrata,
Gostje so mirno odbijali te napade in so res ustvarili vtis, da je njihova obramba nepremagljiva. V 27’ je Perotti prodrl na desni, podal pred vrata, kjer je Cattaneo preusmeril žogo z glavo. Chendi je s krasnim poletom branil. V 34’ pa je Triestina izenačila: Da Rold je izvedel kros, Ive je skočil prepozno toda s tem je ukanil celo obrambo: do žoge je prišel Scala, ki je od daleč ugnal Lonardija. Gostje se niso zadovoljili z delitvijo točk in so se takoj pognali v napad. Na predložek Perottija je Comini stre ljal ostro v desni spodnji del vrat, toda Chendi je odbil v kot. To je bila zadnja nevarnost za tržaška
uk
iiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiviniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiB
OLIMPIJSKE VESTI
Avery Brundage v Južni Afriki Vzrok za obisk olimpijski spor?
N A M! IN! TENIS
TURNIR PETDESETLETNICE
Buscaglia najboljši igralec ESI Milano osvojil ekipno zmago
Slovenski tekmovalci so dosegli zadovoljive uvrstitve
Včeraj se je zaključil pri Ginna-stici Triestinl vsedržavni turnir v namiznem tenisu katerega se je Udeležilo skoraj 200 igralcev iz vse Italije. Prisotna je bila vsa elita Italijanskega namiznega tenisa, le državna reprezentanca Galli jn Ra-stelli sta odpovedala nastop.
Največje presenečenje turnirja je bila gotovo izredna igra Buscaglie (Regaldl Novara), ki je precej nepričakovano osvojil naslov tako v prvi kot v drugi kategoriji. Bil je res v izredni formi, saj je klonil tudi Boris Košuta, čeprav Je bil tudi on v dobri formi.
Od borovcev je dobro igral Edi Košuta. Osvojil je odlično 6. mesto. Klonil je v igri proti Macerati, uspelo pa mu Je iztrgati prvi set. Edi Bole je v nedeljo premagal državnega prvaka v dvojicah Della Rovere, kar je precejšnje presenečenje. šele prvokategornik Zanelotti (CSI Milan) ga je premagal in to s precejšnjo težavo. Za Bor so nastopila tudi tri dekleta in sicer Norči Zavadlal, Nadja Švab in Lučka Faletič, od fantov pa še Adri-jan Tavčar in Karel Tomšič. Tavčar je zasedel 10. mesto v III. kategoriji. Premagal ga je Renni, ki se je kasneje uvrstil na drugo mesto in celo osvojil naslov med mladinci. Zadovoljivo uvrstitev sta dosegli tudi Nadja Švab in Norči Zavadlal, ki sta bili 5. oz. 6. v III. kategoriji.
«Italijanski pokal« je drugič zaporedoma osvojila ekipa CSI Milano v postavi Rainer!, Geronl in Zanelotti. Največ težav so jim povzročali prav Tržačani, ki so izgubili ugodno priložnost za svojitev pokala. V tem srečanju je slabo igral Crechici, ki je ostal brez toč-
Atalanta — Fiorentina	2
Bologna — Roma	1
Juventus — Brescia	1
Vicenza — Cagliari	1
Mantova — Spal	2
Milan — Torino	1
Napoli — Varese	1
Sampdoria — Inter	X
Catania — Foggia	X
Monza — Livorno	1
Venezia — Verona	1
Anconitana — Ascoli	X
Trani — Chieti.	1
KVOTE
13 — 1.763.000 lir 12 — 66.000 »
ke in delno tudi Durazzano, ki je klonil dvakrat. Le Boris Košuta je bil na višku forme in je z zrelo ter sprotnike.
Dvojica Crechlci-Košuta je zasedla zelo dobro 3, mesto, kljub slabi igri Italijana.
Državni prvak Guido Tosetto ni zmagal. Mlade sile so tokrat zasedle prva mesta. Tosetto je bil šele četrti. V polfinalu ga Je premagal Macerata s 3:1. Zanimivo je, da sta oba državna reprezentanta, Triulzi in Geroni slabo igrala, zlasti Geroni, ki po našem mnenju res ni vreden državnega dresa.
Pozitivno dejstvo je, da so letos prvič uradno nastopili tudi nekateri zelo mladi igralci ponovno oživljenega rojanskega Doma.
Kot je znano se bo prihodnji teden začelo v Lyonu (Francija) evropsko prvenstvo. Znani so že reprezentanti, ki bodo zastopali Italijo. Ti so: Geroni (CSI milan), Ra-stelli (Nichelino Turin), Triulzi (Alpe Bergamo) in Galli (TT Vi-gevano). Vsekakor nas nekoliko preseneča izključitev..!? reprezentance Borisa Košute, Macerate in Buscaglie. Le Triulzi, po našem mnenju, zasluži mesto v reprezentanci.
Znana je tudi jugoslovanska reprezentanca za Lyon. Moški: Ištvan Korpa, Edvard Vecko, Drago šur-bek in Anton Stipančič; ženske: Cirila Pirc, Mirjana Resler in Radmila Stojšič. Možnosti Jugoslovanov so res precejšnje, saj resno računajo na osvojitev ekipnega naslova v moški konkurenci, med posamezniki pa ima Korpa velike mož nosti.
IZIDI TURNIRJA
1. kategorija moški
1.	Buscaglia (Regaldl Novara)
2.	Macerata (Vita Mirella S.
Elpidio)
3.	Rondani (Ata Asola)
4.	Tosetto (Nichelino Turin)
2. kategorija moški
1.	Buscaglia (Regaldl Novara)
2.	Pelizzola (Augusta Milano)
1. kategorija ženske
1. Galli (TT Vigevano)
Moške dvojice
1.	Tosetto - Rame
2.	Macerata - Triulzi
Mešane dvojice
1. Pelizzola - Premoli ITALIJANSKI POKAL
1.	CSI Milano
2.	Alpe Bergamo
3.	SG La Soffitta Trst
4.	Vita Mirella S. Elpidio a Mare
T-ar
JOHANNESBURG, 15. — Predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora Amerikanec Avery Brundage je danes prispel v Južno Afriko. Ko se je sinoči letalo, s katerim je potoval, ustavilo na rimskem letališču ni hotel Brundage časnikarjem odgovoriti na nobeno njihovo vprašanje o namenu njegovega potovanja. Dejal je le, da namerava preživeti nekaj dni počitka med zvermi v naravnem parku Krueger.
Brundaga so danes sprejeli v Johannesburgu predstavniki južnoafriškega olimpijskega odbora. Ob prihodu je bil nekoliko bolj zgovoren, kot na rimskem letališču in je med drugim povedal, da je res prišel na razgovore z južnoafriškimi olimpijskimi predstavniki, nato pa je na vprašanja časnikarjev odgovarjal takole:
Ce ne bo prišlo do sporazuma glede sodelovanja J. Afrike v Mehiki, ali bodo igre odpovedali ali odgodiU?
Ni verjetno, da bi prišlo ne do enega ne drugega.
Ali bi se Mehika lahko odrekla organizaciji iger?
O tem sploh ni govora, mislim. Mehika Južni Afriki ni poslala uradnega vabila....
To je res, vendar pa ga je poslal Mednarodni olimpijski odbor in to ima večjo vrednost.
Ali je možno, da bi Južni Afriki preprečili odhod na igre?
Na to vprašanje no morem odgovoriti. Ne vem, kaj bo sklenil izvršni odbor MOO v Lausanni konec tega tedna
Brundage, ki bo ostal v Južni, Afriki do petka, je še izjavil, da se bo morda sestal v tej državi tudi s predstavniki črnskih športnikov.
zapustiti igrišče poškodovani Onu-frkk. Cehoslovaki so zmago vsekakor zaslužili.
Portugalsci so osvojili tretje mesto praktično že v prvem polčasu, ko so v eni sami minuti dosegli kar dva gola. Ko so v drugem delu igre povedli s 3:0, bolgarski ekipi ni več ostalo nobeno upanje, čeprav je v prvi tretjini tega dela igre tudi ona v štirih minutah dvakrat potresla nasprotno mrežo.
OD&0J/(A
'M
furnir za Zahodni pokal
NUERNBERG, 15. — Na mednarodnem moškem odbojkarskem turnirju za Zahodni pokal je Italija
VATERPOLO
Jugoslavija zmagala na turnirju štirih
BOIS DE DUC (Nizozemska), 15. — Jugoslavija je zmagala na mednarodnem vaterpolskem turnirju v tem mestu. V zadnji tekmi je premagala Italijo s 5:4	(0:0,	1:1,
1:2, 3:1). v
V drugi tekmi večera je Madžar ska odpravila Nizozemsko s 4:3 (0:2, 1:0, 2:1. 1:0).
Jugoslavija si je na tem turnirju zagotovila prvo mesto zaradi boljše razlike v golih. Z Madžarsko imata namreč enako število točk. Italija pa je zasedla zadnje mesto saj ni osvojila niti ene točke. Izgubila je namreč vse tekme na tem turnirju. Razen nocojšnje še z Nizozemsko s 3:2 in z Madžar sko s 4:3.
KONČNA LESTVICA:
Jugoslavija	3	2 1 0	15	12
Madžarska	3	2 1 0	12	10
Nizozemska	3	1 0 2	11	13
Italija	3	0 0 3	9	12
NOGOMET			
Turnir	UEFA		
Češkoslovaška zmagala
CANNES, 15. — Finalna rezultata: srečanje za 1. mesto: Češkoslovaška - Francija 2:1 (1:0);' srečanje za 3. mesto; Fortugalska-Bolgarija 4:2 (2:0).
Z golom, ki ga je dosegel Netre fa v zadnjih sekundah igre si je Češkoslovaška uspela zagotoviti prvo mesto na tem «malem svetovnem prvenstvu«, ki ga Evropska nogometna zveza organizira za mladinske državne reprezentance. Zanimivo je, da je Netrefa vstopil v igro šele v 15’ d.p. ko je moral
lestvice skupno z Nizozemsko. Obe imata po 4 točke. Ostali izidi: Nizozemska-Zahodna Nemčija 3:0 Finska-Anglija	1
Zahodna Nemčija-Avstrija	!
Be lgiij a-B avarska	!
Turčija-Švica	i
Latinski pokal za mladinske šesterke
MADRID, 15. — V prvem dnevu mladinskega odbojkarskega tekmovanja za Latinski pokal v madridski športni palači je Italija premagala Portugalsko s 3:1. V naslednjem srečanju so portugalski odbojkarji premagali Španijo s 3:1. Ker se je Francija odpovedala nastopu na tem turnirju, sta se Ita-premagala Dansko s 3:0 in je tre-1 lija in Španija (kljub porazu) uvr-nutno na prvem mestu začasne | stili v finale.
NOGOMETNE VESTI Z ONSTRAN MEJE
Dobra igra primorskih enajsteric v prvi slovenski republiški ligi
nižji slovenski nogometni ligi zadovoljila le
Jugoslovanska prvenstva
I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
IZIDI
Dinamo — Olimpija	4:1	(2:1)
Hajduk — željezničar	1:0	(0:0)
C. zvezda — Velež	4:0	(3:0)
Vojvodina — Vardar	0:1	(0:0)
Rijeka — Proleter Radnički — Zagreb Sarajevo — Partizan Maribor —Beograd
0:0
3:0
3:1
2:1
(0:0)
(3:0)
(1:1)
LESTVICA
C. zvezda	20	10	7	2	40 19	27
Partizan	20	11	5	4	31 19	27
Dinamo	20	8	8	4	30 20	24
Vardar	20	9	6	5	23 23	24
Željezničar	20	8	7	6	31 21	23
Hajduk	20	7	6	7	27 25	20
Zagreb	20	7	5	8	37 37	19
Velež	20	7	5	8	20 23	10
Rijeka	20	7	5	8	28 29	19
Proleter	20	7	5	8	23 32	19
Maribor	20	5	8	7	26 33	18
Vojvodina	20	5	7	8	20 21	11
Sarajevo	20	8	1	11	31 32	17
Radnički	20	8	1	11	22 33	17
Olimpija	20	5	6	9	22 32	16
Beograd	20	6	2	12	24 36	14
Pari naslednjega kola
Maribor - Dinamo (1:4), Beograd -Sarajevo (1:2), Partizan - Radnički (1:3), Zagreb - Rijeka (2:2), Proleter - Vojvodina (1:1), željezničar -Olimpija (2:2), Vardar - Crvena zvezda (1:1), Velež - Hajduk (1:4).
II. ZVEZNA LIGA (Zahod)
IZIDI
Oba primorska predstavnika v republiški nogometni ligi sta se nedeljo dobro odrezala, saj sta izsilila neodločen izid tam, kjer to le redkim uspeva: v Murski Soboti in v Celju!
Tekma v Celju med Kladivar-jem in Koprom se je končala brez zadetkov. Izid je veliko presenečenje predvsem za tiste, ki vedo v kakšni krizi se je nenadoma znašel Koper. Posamezni igralci Kopra so namreč začeli denarno izsiljevati upravo, le-ta pa se je energično postavila na stališče, da republiški nogomet ne more imeti profesionalnega značaja. Spor se je zaostril tako daleč, da je v Celje odpotovalo kar pet mladincev. Prijatelji nogometa v Kopru so pozdravili ta sklep. Čeprav se bo zaradi tega treba najbrž odpovedati vrhu lestvice, pa so vendar prespektive mnogo bolj rožnate, če bodo igrali taki, ki igrajo zaradi pripadnosti klubu in nogometu ne pa zaradi denarja. V slovenskih republiških ligah igrajo rokometaši, košarkarji, odbojkarji, veslači in jadralci se udeležujejo tudi državnih prvenstev, pa vendar nobeden ne postavlja vprašanja denarja. Zakaj bi morali biti nogometaši izjema?
O sami tekmi v Celju naj napišemo, da so imeli domačini nekaj več priložnosti, vendar je odlična obramba Kopra, na čelu z vratarjem Nenadičem rešila vrsto nevarnih situacij. Na koncu so domačini sicer dosegli zadetek, toda sodnik ga je razveljavil. To je povzročilo pri peščici gledalcev ostro reakcijo in vdor na igrišče, tako da so le s težavo vzpostavili red
Drugi primorski predstavnik, Nova Gorica, je prav tako presenetljivo odnesel točko ir Murske Sobote. Mura je tokrat krepko razočarala 1500 gledalcev V prvem polčasu so bili gostje odločno boljši in so tudi dosegli vodilni zadetek. Šele v drugem polčasu so se domačini »prebudili« in ves čas oblegali vrata Nove Gorice Kljub vsem naporom pa jim je uspelo le izenačiti. Komentatorji se strinjajo, da so gostje povsem zaslužili točko.
V nedeljo bo najpomembnejše srečanje tega kola v Kopru, ko se bosta pomerila domače moštvo in vodeča Ljubljana. To bo zadnja priložnost za Koper, da bi v primeru zmage še utegnil poseči v boj za
Izola
prvo mesto.
V zahodni skupin* druge republiške lige je Tabor nepričakovano zgubil v Črnomlju z Belo Krajino. Zmaga domačinov je bila zaslužena, saj so imeli več zrelih priložnosti. Zaradi poraza je moral Tabor odstopiti prvo mesto ljubljanski Iliriji. Toda že v nedeljo ima priložnost, da se znova oddalji za dve točki, ko se bo v derbyju kola pomeril z vodečimi Ljubljančani.
Nekoliko je razočaral svoje pristaše Piran, ki je doma igral s Tolminom samo 1:1. Pirančani so nastopili v oslabljeni postavi in so se morali v drugem polčasu pošteno potruditi, da so po vodstvu gostov izenačili.
Izola je brez težav premagala Kamnik. Gledalci so bili razočarani zaradi slabe igre napadalne peterke, ki je igrala zmedeno in nepovezano ter je zapravila vrsto zre lih priložnosti.
Nanos je v Litiji naletel na razpoložene nasprotne napadalce in je gladko zgubil z 1:5 Tekma je bila dokaj živčna in je moral sodnik izključiti kar štiri igralce.
Osijek — Bratstvo				2:0	(2:0)
Split — Čelik				1:3	(0:1)
Leo tar — Varteks				1:1	(0:0)
BSK — Rudar (L)				1:0	(1:0)
Lokomotiva	— Šibenik			4:0	(2:0)
Borac — Trešnjevka				4:2	(2:1)
Borovo — Sloboda				2:2	(0:0)
Rudar (K)	— Aluminij			3:1	(1:1)
Famos — Belišče				2:0	(1:0)
	LESTVICA				
Čelik	23 16	5	2	51	7 31
Sloboda	23 14	7	2	36	14 35
Rudar (L)	23 13	2	8	43	29 28
Famos	23 10	6	7	32	16 26
Osijek	23 10	5	8	31	19 25
Lokomotiva	23 9	7	7	27	23 25
Borovo	23 10	5	8	35	28 25
Split	23 10	5	8	31	37 25
Borac	23 9	6	8	32	32 24
Varteks	23 8	7	8	31	30 23
Leotar	23 7	8	8	24	30 22
Rudar (K)	23 9	4	10	34	47 22
BSK	23 7	5	11	30	32 19
Belišče	23 8	3	12	28	36 19
Bratstvo	23 7	4	12	26	39 1«
Trešnjevka	23 5	7	n	29	43 U
Šibenik	23 7	3	13	21	43 U
Aluminij	23 3	3	17	23	55	»
Pari	naslednjega			kola	
ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI
Bratstvo - Famos (1:4), Belišče -Rudar (K) (2:3), Aluminij - Borovo (0:3), Sloboda - Borac (0:0); Trešnjevka - Lokomotiva (3:0), Šibenik - BSK (0:4), Varteks - Split (1:3), Čelik - Osijek (0:2).
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI
Litija — Nanos					5:1	(1:0)		Celje-Klad.	— Koper				0:0	
Piran — Tolmin					1:1	(0:1)		Triglav —	Svoboda				3:1	(2:0)
Izola — Kamnik					3:1	(2:1)		Hrastnik —	železničar				0:4	(0:3)
Ilirija — Novo mesto				11:1		(6:1)		Mura — Nova Gorica					1:1	(0:D
Bela krajina — Tabor					1:0	(1:0)		Kovinar —	Rudar				2:3	(1:3)
Zagorje —	Slovan				6:2	(4-	1)	Ljubljana -	- Slavija				3:2	(0:0)
	LESTVICA								LESTVICA					
Ilirija	15	11	0	4	45	12	22	Ljubljana	15	10	3	2	42	18 23
Tabor	15	9	4	2	27	19	22	Mura	15	9	4	2	45	21 23
Zagorje	15	8	5	2	37	18	21	Celje-Klad.	15	6	7	2	25	14 l9
Slovan	15	8	2	5	36	26	18	Koper	15	6	6	3	24	17 l8
Izola	15	7	3	5	29	22	L7	Slavija	15	6	5	4	19	16 l1
Piran	15	7	3	5	30	25	17	Triglav	15	5	6	4	24	19 1®
B. krajina	15	7	1	7	20	22	15	N. Gorica	15	4	6	5	18	18 K
Litija	15	6	2	7	37	34	14	Svoboda	15	4	3	8	23	35 l1
Tolmin	15	4	5	(i	44	32	13	Kovinar	15	3	5	7	23	33 l1
Kamnik	15	4	1	10	20	31	9	železničar	15	3	4	8	25	39 I®
Nanos	15	2	3	10	19	49	7	Rudar	15	4	2	9	26	45 1°
N. mesto	15	0	5	10	13	45	5	Hrastnik	15	3	3	9	17	35	9
Pari	naslednjega				kola			Pari	naslednjega				kola	
Nanos - Zagorje (2:5), Slovan - Bela krajina (1:0), Tabor - Ilirija (2:0), Novo mesto - Izola (2:6), Kamnik - Piran (0:1), Tolmin - Litija (2:4).
Koper - Ljubljana (1:6), Slavija -Kovinar (0:0), Rudar - Mura (4:7)» Nova Gorica - Hrastnik (2:0), železničar - Triglav (1:1), Svoboda ' Celje-Kladivar (0:3).
STEFAN OLIVIER
NOVI ŠEF
piin
Dragi Willem,
Zopet ti moram pisati... Tukaj življenje ni lahko... Vse 1e težko.- če bi lahko poslal sem pa tja kaJk paket, ne zame. za'otroke... Zdaj imaš zelo dobro službo... Otroci so ze veliki, vse jim je premajhno, stane pa veliko. Peter bo za veliko noč maturiral. Rad bi šel na univerzo v zahodni coni... Njegova ljubezen do medicine ... Z najboljšimi
željami!	Trude
Pismo je položil na mizo. Fant! nekaj bi moral zanj sto-riti. Temu se ne more izogniti. Na Trude ni mislil, toda fant. Nekega dne si bosta pogledala iz oči v oči... Nekaj bo moral ukreniti..-
Tedaj se je oslasila Gina. «Willi, tisto pisanje o tvojem sinu ne pride v poštev. Saj vidiš, ali ne? Stalo bi veliko preveč 2e tako imaš veliko obveznosti. Saj gre lahko na univerzo na oni strani. To bi bilo zanj mnogo preprosteje.«
Nagubančil je čelo. Imela je prav. In še druga stvar. Gina in fant. To bi povzročilo samo komplikacije- Toda... Spet ga je zabolelo okrog želodca.
Gina ga je mehko stisnila za roko. «Ubogi mož, tako močno se vznemirjaš.«
Pismo je spravil v žep. Potem ga je potegnil spet iz žepa in ga položil na mizo. še nekaj časa bo minilo, preden bo fant naipravil vse izpite- In pred njim je sedela Gina in ga gledala. «0, saj ni nič,« je rekel odločno, «to bova že nekako uredila. Z ženo, kot si ti, lahko vse uredim.«
Smejala se je in se igrala z njegovimi prsti. ((Operaterske roke«, je rekla, «prave operaterske roke imaš. Smešno, prvič sem to opazila.« Pogledala ga je: «Povej, koliko operacij si že opravil?«
«Eno,» je rekel.
«Samo eno »
((Dragica, si predstavljaš, koliko stvari mora videti novo pečeni glavni zdravnik, preden lahko začne delati?«
«Je bila huda operacija?«
»Precej hiuda.«
«Kaj je bilo? Daj, povej mi.»
«Benigni tumor na maternici «
«Kaj resnega?«
«To ne. Trajalo je pol ure. Kmalu bo zopet vstala in hodila.«
«Res.» je vzkliknila, .benigni tumor na maternici!« Spet ga je prijela za roko in jo ogledovala. «Veš,» je rekla, «enkrat bi te rada videla, ko operiraš, to mora biti čudovito. Lep moraš biti v maski in beli čepici. In potem tvoje roke.«
Zasmejal se je. «Imam rokavice- V maski in čepici pa sem kot kaznjenec.
Zaverovana ga je opazovala. «0, ne, ti ne, Willi. ce bi bila sestra, bi se takoj zaljubila vate — v tvoji maski, čepici in gumijastih rokavicah. — Povej mi kaj o operaciji, rada bi vedela vse podrobnosti. Mislim, da je hudo zanimivo. In ob tem misliti, da je življenje uboge ženske, odvisno od tebe in tvoje sposobnosti!«	r
Feldhusen je' nenadoma zagledal pred seboj Neugebauer-jeve oči, temne, vprašujoče. Pregnal je strašečo sliko, vstal,
prijel Gino okrog pasu in jo dvignil. ((Prismojena si, povsem prismojena. Prav tak doktor sem kot drugi, le da imam morda malo več sreče- Zlasti tam, za kar se zanima moja žena. Pojdi, greva, moram ti nekaj pokazati.«
Objela ga je okrog vratu. «Kaj pa, WMli?»
«Spodaj na cesti je.»
«Avto!» je vzkliknila, «avto!» in stekla kar naprej iz sobe. Gospa Grtin je stopila iz kuhinje in materinsko pokimala. «Draga gospa Grtin«, je rekel, «najbrž bova prišla pozno domov. Upam, da vas ne bova motila.«
«Seveda ne, doktor.«
Gina je bila že na stopnicah. «Willi,» je poklicala, «pojdi!» Pomežiknil je gospe Griin in odšel-
Oči gospe Griin so postale nenadoma vlažne. Kakšen par, si je mislila, tako miren in ugleden mož in tako očarljiva žena.
Mož gospe Maurer tudi v ponedeljek dopoldne ni mogel dobiti Feldusna. Jezen in vznemirjen je odšel domov. Delo mu je zastalo, vendar pa je bil popoldne ob štirih spet v bolnišnici. Čakal je, da se Feldhusen vrne s popoldanske vizite.
V Maurerju so vrele ostre besede, s katerimi naj bi izrazil svojo ogorčenost. Toda ko je zagledal Feldhusna v beli, odpeti halji in za njim roj asistentov in sester, je lahko spregovoril le: «Dober dan.«
«Zelo sem vesel,« je začel Feldhusen z glasom, ki je zvenel pristno. Zdelo se je, da je zares vesel, da končno vidi Maurerja. «Večkrat sva se zgrešila, ali ne? Hudo mi je žal, toda človek ni gospodar svojega časa. Saj veste, kako je to.»
Prijel je ^Maurerja za roko in odprl vrata svoje pisarne «Sedite.»
Maurer je sedel, Feldhusen pa se je naslonil na okensko polico. Njegov obraz je bil v senci. «Ste videli svojo ženo ^ dobro se počuti.«
Maurer se je spet vznemiril. «Da- Da. Toda zdaj bi rad vedel...«
«Gotovo.» Feldhusen se je oprezno odkašljal. «Vse je š!° odlično, gospod Maurer,« je rekel in gledal nohte. «Povsert> izvrstno — le tumor je bil večji, kot sem pričakoval.«
«Rak?»
Feldhusen je zamahnil. ((Gotovo ne- Kdo govori o rakiU? Ne, ne, sploh ne. Ne, le tumor je bil prevelik, to je bilo vse-Morali smo... odstraniti maternico.«
Maurer najprej zadnjih besed ni razumel, kmalu pa mu je postala jasna njih krutost.
Feldhusen je hitro nadaljeval: ((Storil sem, kar sem m° gel, gospod Maurer. Ni bilo druge možnosti- Moj kolega da» tor Neugebauer je velikost nekoliko podcenjeval. Zmotil se> je človeško. Vsakomur se to včasih zgodi.«
«Toda tudi vi ste jo preiskali.«
((Seveda sem jo. Bilo je nekoliko dvomljivo, toda to sen’ obdržal zase. Zakaj naj bi uničil vaše upe? šele ko sem zač«1 operirati, sem videl, da izluščenje ne bo uspešno.«
Maurer se je zravnal, bil je obupan.
((Nevarnost drugega mioma je za vedno odstranjena,« j® nadaljeval Feldhusen kot trgovec, «samo...»
((■Nobenih otrok,« se je oglasil Maurer.
«Nobenih.»
Nič otrok. Jaz bi to prestal, si je mislil Maurer, tod« Marianne? In njen oče! Več ni mogel misliti. «Tega moil ženi še niste povedali?«
(Nadaljevanje sledil)