Slev. 77. Posamezna Številka stane l Din. V ww, v pele* ta? fi. aprila 1923. Lein u. B9 Naročnina r- 41 ка državo SHSi do praklicai I) 70 »e.tt meseiao Dla 1« k, dostavljen t a« dom ■eseéax......„ U za Inozemstvo t •»rečno.......Din M e Sobotna izdaja: si v Jaguslavl|l.....Din 30 v inozemstva...... 4t se Ceno lnsoratom : &no«to!pni ооМватГ'-» mtU oglasi po Dlo.1 — »n Dln.t-5U, »•liki onimi nad 45 mm vi-itn» po Din. i —, poslana >1 po Dni) —. Pri večjem naročilo popa* Ubaja vsak dan izTzamtt nonedeljka ln dneva po pia» nlbn ob 5. ari x|atraj. IV Uredaliivo i* t Kopitarjevi allai itev. В/Ш. Reiopisi aa ne vračajo; aetrsaUraaa plsms sa aa sprejemajo. Uredn. ieleL štv. 50, apravn. itv. 328. Političen list za slovenski narol Oprava |e v âepitar|evt al. B. — Račun poštne bran. 1|иМ|авчкв it. 050 is naročatao ш it. 349 ** oglase, sagreb 39 911 s a rajer /16З, praire In dnna|. 24.797 Po starem kolovozu. Jugoslavija nima za svojega ministrskega predsednika zastonj enega najgeni-alnejših državnikov Evrope, kakor ga Pra-ger Presse« tako rada imenuje. Kajti Nikola Pašič se na svoj posel ravnotako dobro razume, kakor rajni Metternich, ki so ga svojčas tudi slavili za genija ,dasi se je za njim vse njegovo delo podrlo. Oba ta moža imata isto metodo, ki se ob usodnih trenotkih glasi: vvait and see, to se pravi, gledati pa čakati; ima vremena. Končno pride kakšna dobra priložnost sama in potem se začne vse po starem načinu, namreč s »forlvurštlarijo«, ki jo je Metternich podedoval na vse svoje naslednike pri avstrijski državni mašineriji. Gospod Pašič v tem oziru za njimi nič ne zaostaja. Položaj, ki so ga volitve 18. marca nstvarile, je tako določen, da politiku, ki gleda v bodočnost in ima za seboj velike državne cilje, ne pa samo koristi ene klike, sam po sebi narekuje eno samo pot: sporazum med Srbi na eni ter Slovenci in Hrvati na drugi strani na podlagi ustave, katera bo vsakemu izmed teh treh narodov dala najširšo politično in gospodarsko samoupravo, za katero se je izreklo več kot 30 odstotkov prečanov, vključivši nesrbsko večino Bosne-Hercegovine. Ta veliki preobrat bi se dal vsled scglas'a vsega naroda izvršiti brez najmanjših zapletljajev in kriz in bi zahteval samo veščih upravnikov ter poznavalcev narodnogospodarskih vprašanj, da se ta preureditev iz centralističnega sistema v samoupravni praktično izvede. Seveda bi bilo treba, da se sedanja vladajoča klika v Srbiji odpove svojim imperialističnim težnjam, ki gredo za tem, da po svetovni vojni pridružene dežele pod masko državnega in narodnega edinstva do skrajnosti izkoriščajo kakor izkoriščajo velike države svoje kolonije. Srbsko ljudstvo, ki ga ta klika istotako tlači in drži v 85% analfabetski temi, bi ne bilo takemu notranjemu razvoju niti najmanj na poti, ker bi ga le pozdravilo kot začetek lastnega svobodnega življenja in gospodarskega razcveta cele države in kot konec nezasli-šene korupcije vladajočih strank. Gospodu Pašiću pa ni za to, kakor Met-ternichu ni bilo za to, da se odreče biro-kratičnemu absolutizmu v korist svobodoljubnega meščanstva in zemlje željnega kmetijstva ter za Bamoupravo stremečih slovanskih narodov v stari predmarčni Avstriji. Gospod Pašić ne vidi pred seboj bodočega razvoja Balkana, Evrope, sveta sploh; on vidi le tisti ozki krog, sredi katerega živi in katerega interesi so obenem ojegovi osebni interesi. Ou ne vidi, da se pripravlja zveza vseh slovanskih narodov na jugovzhodu Evrope, ki ima tvoriti most raed zveznimi državami srednje Evrope in ruskim vzhodom; vidi le radikale, »rbsko generaliteto in profite med- in povojnih špekulantov iz »porodice«. Njemu je zadosti, da je z njim zadovoljen romunski dvor, da ne motijo njegovega miru kakšni socialni zakoni, da mu Italijani ne delajo zaradi Reke prevelikih sitnosti in dn mu Francija mesto denarja posoja puške in katione, ki ne bodo toliko v strah morebitnim sovražnikom, ampak povod, da njegovi prijatelji pri tem nekaj zaslužijo. Mala antanta se razvija sama od sebe, oziroma po prizadevanju gospoda Beneša, bolgarske četaše miri Stambolijski sam, za evropski mir pa skrbi senžemski kabinet v Londonu. Spričo tega je gospodu Pašiću vseeno, kaj mislijo Slovenci in Hrvati, ki sanjajo o tem, kaj bi bilo dobro, da se ustvari federacija slovanskih narodov na Balkanu in premišljujejo o bodočem položaju, kateri »može da bidne, može da ne bidne. .« Tak je naš genialni premier. Takoj po izidu volitev, ki jih je bil razpisal zato, da zdrobi nadležne demokrate ali jih vsaj oslabi, da bi znižali svoje velike pretenzije, je spričo strašnega poraza centralistične misli v prečanskih deželah poslal h Korošcu dr. Janića (kar je ta v Belgradu sam razblebetal, potvarjajoč pri lem resnico), da zvabi SLS v vlado, pod pogojem, da mu pomaga vurštlati naprej, kakor da je SLS na vladi in ne na njenem velikopoteznem avtonomističnem progra-mul Dobil je seveda košarico in se delal, kakor da se z nikomur sploh noče razgo-varjati. Sklenil je, da čaka. Ko se je pa sklenil sporazum za sodelovanje med SLS, HRSS in JMO, se je genialni državnik vendarle globoko zamislil. Javno lansira vest, da se z Radićem sploh ne pogaja in straši s kazensko ekspedicijo ter amputacijo, vendar je poslal v Zagreb Supila, ki je preko drugih oseb skušal izvedeti, ali bi se dal gospod Radič pridobiti za kakšno kombinacijo v svrho slavnega fortvurstlanja. Toda tudi tu je naletel na odločni: »ne!« In zdaj so se oglasili demokrati, ki so se ves ta čas zaklnjali, da z radikali nikoli več ne pojdejo v vlado in da hočejo igrati najodloč-nejšo »opozicijo proti reakciji! : Dobro ve-doč, da Pašič ni mož, ki bi se mogel odločiti za zgodovinski in temeljiti preobrat v naši državni politiki, in da se revizioni-stična opozicija ne bo dala za nobeno ceno kupiti, si sedaj manejo roke, češ, brez nas ne gre, četudi nas je malo. Mi smo vselej za nekaj portfeljev naprodaj, samo po ceni se ne prodamo, in kdor želi, da se »reši državno in narodno edinstvo«, nam bo moral našo pomoč pošteno plačati. Ta pesem se jo zdaj začela peti več ali manj odkrito od srbske »Pravde« do zagrebške »Riječi« in ljubljanskega »Jutra*. Začela se bo torej kupčija, ki bo gotovo en mesec trajala. Radikali se bodo hudo branili demokratom preveč odstopiti, sklicujoč se na svojih 100 mandatov, demokrati pa bodo skušali čimveč izmešetariti, strahujoč Pašiča z Radičem, Korošcem in Spahom. Demokrati so na vse to že popolnoma pripravljeni. Oni so si tudi že izmislili šla-ger, katerega mislijo vreči med Slovence in Hrvate, da oslabijo bojno moč avtonomi-stične opozicije. Ko se zopet oživotvori stara radikalno-demokratska koalicija, bodo zmagoslavno rekli: Opozicija se je izjalovila, ona ni dosegla svojega namena, vidov-danska ustava ostane, volivci so bili prevarani. Demokrati se pa kruto varajo, če mislijo s tem oslabiti revizionistično misel. Ravno narobe! V tem, da se zopet osnuje nemoralna, na korupciji sloneča, enakopravnost Slovencev in Hrvatov prodajajoča in prečane gospodarsko uničujoča koalicija centralistov, nihče ne bo videl nobenega uspeha in nobene pridobitve za državo. Možje, ki bodo sedli skupaj za vladno mizo, da bratsko izkoriščajo gospodarske sile našega ljudstva v prid svojih protlljudskih strank, se bodo le še bolj obsovražili. Največje prokletetvo pa bo zadelo slovenske demokrate, ki bodo po svojem zastopniku velesrbskiui radikalom prodajali naš narod. Začele se bodo zopet obljube uradnikom, storilo se pa ne bo nič, pač pa se bo povečala korupcija, nerežimskemu urad-ništvu se bodo numerirale kosti, razsipa-vali se bodo milijoni za »upravno razdelitev države«, tesala nova korita in ljudstvo obremenilo z novimi davki. »Državotvorck bodo slavili orgije lahkomiselnega zapravljanja ljudskega premoženja, na Hrvatskem se obnovi batinaštvo, ljudstvo se bo tiralo v obup. Pač žalosten r uspeh«, nad katerim se že danes veseli »Jutro!« Opozicija pa, ki sicer obžaluje, da vodilni krogi niso hoteli pametnega sporazuma hrvatskim in slovenskim narodom v prid celokupne države, nima povoda nad demokratskimi triumfalnimi čuvstvi žalovati; nasprotno, ona s tem le pridobi. Hudo je za državo, toda če hočejo centralisé stvari gnati do konca, naj jih ženejo, naj upropastijo še to, kar je danes še celo. Užu-gali Slovencev in Hrvatov ne bodo. Oni hočejo vojno. Naj bo vojna do konca. Zmagali ne bodo bajoneti, zmagala bo pravica! ZAGOVOR t'RELATA LÏ ivIEWICZA. Varšava, 5. aprila. (Izv.) Prelat Butki-ewiez se je pred sodiščem zagovar jal s tem, da je rekel: Moj cilj je bila obramba Cerkve. Vsaka opozicija proti državi mi je bila tuja. Vlada pa je smatrala, da je moja obramba Cerkve protidržaven čin. Naša organizacija pa je ista kot orngnizacija svetovne katoliške Cerkve. SVET ZVEZE NARODOV. Rim, 6. aprila. (Izv.) Svet zveze narodov se bo sestal 16. aprila v Rimu. Na dnevnem redu bosta vprašanje razorožitve in avstrijski problem. Snovanje radikalsko- demokratske koalicije. DAVIDOVICEVA SKUPINA NE GRE V KOALICIJO. Belgrad, 5. aprila. (Izv.) Že sinoči Vam je javil Vaš dopisnik o pripravah, ki se vrše za nekdanjo radikalno-demokrat-sko koalicijo. Tudi danes so mnogo govorili v političnih krogih o tej koaliciji, in mnogi so trdili, da je radikalno-demokratska koalicija gotova stvar. Vaš dopisnik se je o tej zadevi informiral na različnih mestih in doznal od uglednega člana demokratskega kluba, ki pripada Davido-vičevi rtruji, sledeče: Koalicija med radikali in demokrati v takem stilu, kakor je obstojala prod volitvami, je danes nemo- goča. Demokrati Davidovičeve skupine i« nikakor ne morejo umisliti v idejo da bi podpirali Pašiča in njegovo velesrbsko politiko. Davidovičeva skupina pa ima v demokratskem klubu večno. In zato ni točno, če se govori splošno o koaliciji med radikali in demokrati. Pač pa je mogoča koalicija med Pašičem in med Pribičevičevr skupino. Vprašanje pa je, če bo do te ko r.licije prišlo. Nemogoča ta koalicija ni. težava pa obstoji v tem, ker je splošno znano, da je imbičevič v prečanskih krajih silno obsovražen. Vladno poročilo. SKLEPI GOSPODARSKO-FIN ANČNEG A ODBORA MINISTROV. - NARODNA CERKEV SE RAZ2ENE. - VODJA ORJUNE - BIVŠI ŠEF TAJNE AVSTRIJSKE POLICIJE V BELC ÎIADU. Belgrad, 5. aprila. (Izv.) Minister dr. Mr.rkoviŽ je danes časnikarjem podal naslednje poročilo: Na zadnji svoji seji je sklenil gospodtfrsko-iinančni odbor ministrov, da se pretvorijo doslej državne svi-larne v zasebne akcijske družbe, kjer pa bo imela država večino delnic. Dalje je razpravljal gospedaisko-finančni odbor o vprašanju bivšega črnogorskega, pred vojno Italijanom v eksploatacijo poverjenega tobačnega monopola, za kar zahteva danes prizadeta italijanska tvrdka od naše države primerno odškodnino. — Na včerajšnji seji ministrskega sveta pa je bilo na dnevnem redu vprašanje takozvano narodne cerkve na Hrvatskem. Že bivši minister za vere dr. Krstelj je predlagal, da se ta »cerkev« ne prizna. Končnoveljavno rešitev tega vprašanja pa je zavlačeval bivši pokrajin- ski namestnik Demetrovič. Sedanji minister za vere Ljuba Jovanovič pa je znova odločil, da se ta »cerkev« razžene. Minister za pravosodje Marković je naglasil, da sc vsled tega odloka ministra za vere neveljavni tudi vsi civilni akti (matrike itd.), ki so jih uslužbenci te cerkve izvrševali. In vsa sodišča bodo dobila navodila, da se v potrebnih slučajih ozirajo na odločbo ministra za vere Ljube Jovanoviča. — Kar se tiče Orjune je pa minister dr. Marković izjavil: za ilustracijo kvalitete ljudi, ki pripadajo Orjuni, naj navedem samo slučaj načelnika subotiške Orjure, ki je bil nekdaj šef tajne avstrijske policije v Belgradu Zato ima minister notranjih zadev popolnoma prav, če energično nastopa proti ljudem take preteklosti. Radikalci brez orientacije. Belgrad, 5. aprila. (Izv.) Danes dopoldne se je sestal na brzojavni poziv Nikole Pašiča glavni odbor radikalne stranke. Odbor je sklenil, da se radikalni poslanski klub sestane 14. aprila. Dalje je sklenil izključitev vseh onih nekdanjih pristašev stranke, ki so pri zadnjih volitvah kandidirali na lastno pest. Nato je odbor razpravljal o sedanjem političnem položaju. Ker pa nihče od navzočih ministrov ni mogel podati jasne slike o razpoloženju opozicionalnih strank, je bila razprava o tem predmetu od-godena do s. Дапка radikalnega poslanskega kluba, ki bo o taktiki radikal.ie stranke definitivno odločal. PAŠIC IN NINCIC NA DVORU. Belgrad, б. januarja. (Izvirno.) Značilno je, da se krona vedno bolj interesira m razplet sedanje krize. Na zahtevo krone sta bila danes poklicana na dvor Pašič in Ninčič. V političnih krogih se govori, da stoji ta poziv v zvezi z obnovo raclikalno-demokratske koalicije. Siovenija se bo podrla ... Belgrad, 5. aprla. (Izv.) Politični krogi z velikim zanimanjem zasledujejo prizadevanja ministra dr. Zupaniča, da se vzdrži na svojem dosedanjem mestu. Splošno sodijo, da bo on minister samo še kakih 10 dni, nakar se bo zopet posvetil starinoslov-ju na ljubljanskem muzeju. On pa si z vsemi močmi prizadeva, da svojo sedanjo pozicijo reši in piše dan za dnem v »Tribuno« in v •Balkan* članke, v katerih razklada, kakšno pomembno osebnost bi radikalna stranka ž nji mizgubila. V današnji »Tribuni« pravi, da se politične razmere v Sloveniji izpreminjajo vedno bolj v korist radikalne stranke, seveda po njegovi zaslugi. Zlasti da uradništvo prestopa v masah v radikalno stranko. Ko je bil te dni v Mariboru, je popolnoma rekonstruiral glavni odbor narodne radikalne stranke za Štajersko. Radikali v Sloveniji so razvili po njegovi zaslugi za st.anko jako živahno agitacijo, in danes uživa ralikalna stranka po njegovi za slugi največje simpatijo med Slovenci. Kljub temu pa prevladuje mnenje, da bo moral miripter dr. Županič v najkrajšem času odstopiti. • NOVI TISOCDINARSKI BANKOVCI. Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Od 11. april? dalje bo Narodna banka dala v promet nove bankovce po 1000 Din. Ko bo v prome tu dovolj novih bankovcev, se bodo stari vzeli iz prometa. Načrti bankovcev so na rejeni v štirih barvah: v rdeči, modri, rumeni in temni. Na bankovcu je slika sv. Jurija na konju. Kriza v Avstriji. Dunaj, 5. aprila. (Izv.) Med avstrijske socialno demokracijo in vlado je že daljp. časa ostro bojno razpoloženje, ker je vlado odpravila vojaške svete, ki jih je smatrala za bojno organizacijo socialdemokratske stranke, pripravljeno vsak hip za teroristične nastope. Iz tega izvirajoče nasprotstvo socialnodemokratične Rtranke proti vladi ogroža državni red, ker poteče 30. aprila rok dovoljenemu državnemu proračunu io obstoja velika nevarnost, da nastane v deželi 1. maja brezpravno stanje, ako se do tedaj ne doseže sporazum. SFIPEL RAZOČARAN. Dunaj, 5. aprila. (Izv.) Avstrijski kancler dr. Seipel je dejal krogu svojih ožjih prijateljev, da njegova pot v Italijo ni prinesla zaželjenega uspeha in izpolnila njegovih nad. Njegov edini uspeh jo, da dobi Avstrija v trgovinski pogodbi z Italijo koncesije v tržaškem pristanišču. Preprečen previsi na Ogrskem Dunaj, 5. aprila. (Izv.) »Abeud« poroča iz Budimpešte, da jo organizacija »pre-bujajočih se Mažarov« pripravljala prevrat, da bi proglasila Hortyja za ogrskega kralja. V to svrho so bili pripravljeni že plakati. Ministrski predsednik grof Bethlen je zvedel za ta načrt 17. marca in je poslal k Hortyju grofa Gôdolyja. da bi ga odvrnil orl te namere, pa zaman. Zastopnik antante jr takoj proti nameri protestiral, ko je zvedel zanjo, in dejal, da bi antanta proglasitev Hortyja za kralja obsodila ravnotako kakor če bi se proglasil za ogrskega kralja kak Habsburžan. Poljsko - ruski odnošaji. Varšava, 5. aprila. (Izv.) Poljska diplo-mucija se resno peča z mislijo, da ukine di- plomatske zveze z Rusijo zaradi smrtne obsodbe katoliških prelatov. Angleško - francoski razgovori. Berlin, 5. aprila. (Izv.) Poročajo, da se pleto med angleško in francosko vlado čudne zveze zaradi rešitve ruhrskega vprašanja. Tozadevna pogajanja se vrše popolnoma tajno. Posebno pozornost vzbujajo pogajanja med Loucheurjem in med angleškim finančnim ministrom Baldwinom. Sedaj razpravljajo baje o novem odškodninskem načrtu, po katerem naj bi plačala Nemčija 50 milijard zlatih mark odškodnine, zato pa bi morali Francozi izprazniti ruhrsko ozemlje. ZRAKOPLOVNI PROMET OD ANGLIJO IN NEMČIJO. Berlin, 5. aprila. (Izv.) Kakor javlja »Vossische Zeitung«, bo začenši s 15. aprilom angleška Daimlerjeva družba vzpostavila zrakoplovni promet med Londonom in Berlinom. LORD CARNARVON. Kairo, 5. aprila. (Izv.) Lord Carnar-von, ki je odkril grobišče faraona Tutan-kamena, leži na smrtni postelji. Sokol - veiesrbska bojna organizacija. Starešinstvo Jugoslovenskega Sokol-ekega Saveza v Ljubljani je objavilo v današnjem »Slovenskem I\arodu« poslanico »vsem bratom in sestram«, v kateri v smislu resolucije IV. glavno skupščine tega saveza 25. marca v Belgradu pravi sledeče: »Cas, ki ga preživljamo, je tako resen In tako kritičen, kakor se ni bil izza našega narodnega in državnega ujedinjenja. Ob temelje naše države se zaganjajo njeni sovražniki, ščujejo brata na brata, sestro na sestro, pleme na pleme, ponižujejo in one-čaščajo avtoriteto in svetost državne misli in narodnega edinstva z vsemi sredstvi klevet in demagogije, napajajo široke mase naroda s strupom sovraštva, nemoteno in ne-kaznjeno snujejo načrte, kako naj razbijejo veliko tvorbo ljubezni, trpljenja, umiranja in junaštva ter utirajo strugo pogubonos-nim valovom zunanjih sovražnih nakan, ki se naj razlijejo po naši zemlji in nas iznova zasužnijo in uničijo! Zavodniki ljudstva se brezvestno in zločesto igrajo z usodo vsega naroda in drve s slepo strastjo do osebnih ali strankarskih koristi brez ozira in pomisleka na to, ali jim te koristi dozore tudi le na razvalinah našega skupnega doma. Položaj trenutno nareka vsakemu Sokolu in Sokolici dolžnost, da s preudarno, trezno in prepričevalno besedo razširja, poglablja in utrja od moža do moža in od žene do žene idejo narodnega in državnega edinstva, vsestransko visoko prednost in ceno, ki temeljita na resnici, da bomo in ostanemo močni in neodvisni samo v veliki in urejeni nacionalni in državni celoti in skupnosti. Ako pa bi udarila usodna ura, ko bo treba proti razdiralnemu delu in vsakteri pohlepnosti postaviti odporno in brambno silo vseh discipliniranih moči, takrat bo moralo v zmislu svojih načel in nalog Sokolstvo na plan kot bojna organizacija, ki je pripravljena storiti in žrtvovati vse, kar zahteva od vsakega brata in od vsake sestre čast in obstoj domovine!« Sokol je veljal prva desetletja svojega >hstoja za nestrankarsko in občenarodno ilovensko organizacijo. Pozneje pa se je po-îasi, a dosledno razvijal v bojno organiza-:ijo slovenskega liberalizma. Od dne navedenega proglasa pa se je Sokol izločil tudi iz vrst slovenskega naroda in je postal bojna organizacija velesrbskegu centralizma. Ta proglas je sramoten dokument, ki poziva Slovonce na boj proti Slovencem, zato ker se čutijo Slovence. Ogromno večino slovenskega naroda ta proglas kleveče kot izdajalsko in protidržavno ter ji žuga s sirovo fizično silo, ako se ne ukloni belgrajski veleerbski kliki. Sokolstvo je »pripravljeno na vse«, ako slovenski narod ne kloni tilnika pred radikalno-demokratsko družbo, ki se po krviici imenuje »jugoslovan-s1«k, dočim je srbo-šovinistična izmozgo-valka našega in hrvatskega ljudstva. »Je pripravljeno na vse i, to se pravi, Sokolstvo se proglaša za teroristično organizacijo, ki naj pomaga zatirati slovenski narod, njega politične pravice in gospodarske sile ter z državljansko vojsko spraviti v resnično nevarnost obstoj naše države. Sokol je s tem prenehal biti kulturna in slovenska organizacija. To bo slovenski narod vzel na znanje in na te grožnje, ki se jih čisto nič no boji, primarno od~-vcr'l. !z zunanje politike. * Rusko noto, v kateri Cičerin na jako nedelikaten način zavrača intervencijo angleške vlade v zadevi msgr. Cieplaka, je britanski zastopnik v Moskvi vrnil ruski vladi kot nesprejemljivo. * Bonar Lav/, šef britanskega kabineta, namerava vsled bolehnosti odstopiti. Njegov naslednik bo najbrž kancler zaklada Baldwin. * »Neodvisna angleška delavska stranka«, ki je organizirana neodvisno od .'-Delavske stranke« in predstavlja nične najbolj levičarske elemente, je imela te dni strankarski zbor v Londonu. Predlog, naj se uvede v Angliji popolna prepoved alk. hola, se je odklonil s 163 glasovi proti 1f.. Debata o i z p r e m e m b i ustave ie pokazala, da sta v stranki dve struji: je za to, da se le povečajo parlamentarne pravice, druga pa je za modificirani sovje' ski sistem, tako da bi nad vsakim ministrom stal še širši parlamentarni odbor. — Kakor se vidi, so angleški levičarji jako zmerni. * Ruski železniški promet bo, kakor poroča znani Fridtjof Nanson, vsled energičnega dela sovjetov do leta 1926 popolnoma upostavljen. * Omahovanje francoske vlade v kulturnih zadevah. Sedanja francoska vlada se na eni strani prizadeva ugoditi nekaterim potrebam in zahtevam katoliške cerkve, na drugi pa se noče zameriti framasonstvu, tembolj ker se boji njegovega združenega nastopa proti sedanji koaliciji pri volitvah 1924. Dočim je vlada nekatere verske kongregacije zopet pripustila, je minister za prosveto, Berard, izdal uaredbo, da se imajo iz šolskih knjig črtati »dolžnosti do Boga«, ki so dosedaj še bile navedene v moralnih čitankah. *Depopulaeija Francije. »Journal Officiel« objavlja zdaj končne številke za leto 1922. Porok se je sklenilo leta 1922: 383.220, leta 1921: 456.221. — Raz-porok: leta 1922 27.684, leta .1921 32.557. — Rojenih je bilo leta 1922 759.846, leta 1921 813.396. — Umrlih novorojenčkov leta 1922 34.854, leta 1921 37.809. — Umrlo je leta 1922 689.257, leta 1921 696.373. — Rodilo se je leta 1922 več nego je umrlo: 70.579, leta 1921 pa 117.023. — Kakor se vidi, je Francija leta 1922 zopet nazadovala in se pričakuje leta .1923 isto. Slovenska dijaška zadruga v Pragi slovenski javnosti. Slov. dlj. zadruga v Pragi, ekonomska akad. podporna organizacija, ki je podpirala od početka svoje ustanovitve leta 1919 do 150 revnih Članov, nahaja se danes v skrajno kritičnem položaju. Češkoslovaška vlada je v razumevanju težkega položaja priskočila na pomoč z malimi podporami našemu dijaštvu, katere pa še daleï ne dosegajo kritja najskromnejših žlvljenskih potreb. Nepotrebno bi bilo povdarjati veliki pomen šolanja našega dijaštva p-1 bratskem češkem narodu kakor v strokovnem, tako tudi v kulturnem oziru. Mimo tega se nahajajo v Pragi večinoma le akademiki zadnjih semestrov onih strok, za katere Se v domovini šol ni, ali so šele v razvoju. liadl popolnega izostajanja dohodkov, denarnih podpor, blagohotno jI naklonjenih od dobrotnikov na Češkem in v domovini je nadaljnji obstoj ogrožen v toliki meri, da bo primorana v najbližji bodočnosti ustaviti svoje poslov-чје. Slov. dij. zadruga čuti za svojo dolžnost opozoriti slovensko javnost, da zgubi s tem za bodočnost slov. dijaštvo v Pragi svojo edino ekonomsko organizacijo, ki ga je tekom let najuspešnejše zastopala in podpirala. Kadi tega obrnila so je SJov. dij. zadruga ponovno na posameznike, zavode in -uštva s prošnjo za nujno gmotno pomoč in se ^brača tem potom še enkrat na celo slovensko j-vnost, da s prilogi, z zbirkami oz. prireditvami v prid SDZ v Pragi omo-gnči njen nadaljni obstoj. Prspevke naj sr bln«ovoli nnkazati pri Jadranski banki v Ljubljani na račun Slov. Dij. zadrugi v Pragi. V Prapi, Velika neč 1923. Odbor. Ошпе novice. — Sestanek uradnih slng državnih in železniški/1, uradov se je vršil 4. aprila 1923 zvečer v Rokodelskem domu v Ljubljani ob obilni udeležbi in v najlepšem redu. Otvoril ga ie tov. Kaučič ter podal besedo držav:k mu poslancu Gostinčarju, kateri je v dalisem govoru pojasnil delo vlade v zadevi železničarjev in nižjih uslužbencev sploh. Priprave za novo službeno pragma-tiko so dokazale popolno nerazumevanje razmer v naših pokrajinah. To se je pokazalo tudi pri določanju draginjskih doklad, ko so bili najrevnejši sloji nezaslišano zapostavljeni. Govornik je osvetlil poleg raznih drugih slučajev tudi primer, da je finančni odbor na zahtevo žel. ministra dovolil 1 milijon dinarjev kredita za oblaže-nje kričečih trdot, da pa finančni minister tega zneska še do danes ni nakazal v izplačilo. Priporoča trden skupen nastop vseh nižjih uslužbencev države in železnic za dosego pravičnih zahtev, ki so: Izenačenje draginjskih doklad, odprava maksimiranja, izdaja zaostale službene obleke v naturi ali v denarju. Jugoslovanski klub se stavi v svrho posredovanja na razpolago, ako bo vedno in nemudno o vseh perečih vprašanjih točno informiran. Nujne zadeve, ki se nanašajo na pragmatiko, katere pa še ni pričakovati v doglednem času, naj se spo-roče klubu takoj, ker parlament bo tako v interesu države same, kakor tudi radi sigurnosti uslužbencev od vlade zahteval, da se pragmatika čimprej uzakoni. Za g. Go-stinčarjem je govoril občinski svetnik Pire v imenu državnih nasiavljencev in v imenu večine občinskega sveta. Tudi ta je toplo priporočal enotno fronto in nujne sklepe glede zahtev nastavljencev vseh kategorij državne in železniške službe, da bo gradivo za sestavo državnega proračuna čim popolnejše. Dotaknil se je bolniškega zavarovanja, povrnitve stanarin, odprave maksi- miranja Itd. Govornik je povdartl, da se bo Jugoslovanski klub s svojim delom oddolžil za zaupanje, ki so mu je izkazali volivci. Nastopili so še drugi govorniki, ki so risali >edo malih ljudi, ki ječijo pod težo vlada-oče neznosne draginje. Padle so tudi ne-catere ostre besede na tiste demagoge, ki ločejo z uspehi poštenega in odkritega de-a drugih krpati svoje skrahirane pozicije. Storil se je sklep, da se stekajo vsi predlogi na enem mestu, kjer se bodo uredili, podkrepili s kar najboljšimi dokazili in potem oddajali parlamentarnim zastopnikom. Želeti bi bilo, da se taki sestanki vrše bolj pogostoma ob kar največji udeležbi, da se položaj posameznih strok natančno razjasni in doseže popolen sporazum za skupno delo. — Župnim uradom. Župni uradi se opozarjajo na odlok finančnega ministrstva z dne 9. marca 1923 D. R. Br. 4417, po katerem je vse predvojne obligacije bivše av-strijsko-ogrske monarhije zbrati pri direkciji državnih dolgov. Na temelju tega odloka je oddati vse rečene obligacije najkasneje do 13. aprila 1923 po načinu, kakor so se cddpjaie cb'igrcije avstrijskih vojnih posojil. Obvoznice, ki imajo že žig naše države, spretema(o / Sloveniji delegacija ministrstva jioa/.ii v Ljubljani in vsi davčni uradi, obvtzrucH pa, ki iz kateregakoli vzroka še niso žigosane, ali imajo le ali tuoi žig kake druge države, sprejema edmo generalna direkcija državnih dolgov v Belgradu. — Župni uradi naj torej v predpisanem roku oddajo pri dotičnih davčnih uradih vse v njih posesti se nahajajoče predvojne državne avstrijske obveznice brez razlike, ali so cerkveno, nadarbinsko ali ustanovno premoženje. Pred oddajo teh obveznic naj se napravi za župnijski arhiv točen in natančen seznam vseh obligacij z vsemi potrebnimi oznaki. Kdor ne bi oddal obveznic, se izpostavlja nevarnosti, da se njegove obveznice ne bi konvertirale. — Škofijski ordinariat v Ljubljani. — Požar v Mengšu. V sredo zvečer okrog polosmih je začelo goreti v stelnjaku Jožefa Kralja v Mengšu. Ogenj se je hitro razširil po celem gospodarskem poslopju. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal, istotako krma, poljedelski stroji. Požarne brambe so preprečile, da se ogenj ni razširil na druga poslopja. Znaki kažejo, da je bilo zažgano iz hudobije. — Požar v Kamniku. V ponedeljek ponoči je nastal v najnevarnejšem delu mesta požar »pri Amerikanki« v Svinjski ulici. Pri tej priliki so se meščani lahko prepričali, kako potrebna je dobro organizirana požarna bramba, ki pa je pod sedanjim vodstvom popolnoma desorganizirana. Motorna brizgalna je bila brez bencina ter so morali ob izbruhu požara iskati bencin po kamniških trgovinah. Cevi vse raztrgane, da je voda preplavila ulice. Ognjegasci (katere so alarmirali iz 34 mestnih gostiln) niso znali sklopiti cevi, ker so napačne sklopke stikali. Ljudstvo se je zgražalo in to ne-spretnost grajalo; največ jih je moral od občinstva slišati g. župan dr. Karba, tako je imel ta večer dvakrat brezplačno godbo. Kamniškim demokratom te lepe cvetke priporočamo za bodočega »Kamničana«, ko bo zopet pričel prinašati Kamničanom polno obljub brez vsakih dejanj, da jih tako ponovno namaže z medom okrog usten. Menda pa to pot ne bodo tako dovzetni. — Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani razpisuje mesto okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Št. Vid nad Ljubljano. InteresenU se opozarjajo r.a razpis v »Uradnem listuc. — Osebno vesti. Za sodnike v IX. plačilnem razredu za okrožje višjega deželnega sodišča ljubljanskega so imenovani avskultanti Fran D e t e 1 a, dr. Maks P e t e r 1 i n, dr. Vinko Zoreč, dr. Jo- Prvi zemijani na mescu. Čudežni doživljaji dveh Angležev. 47 Angleški spisal H. G. Wells. — Poslovenil —e—. (Dalje). Dolga črta s svinčnikom preko celega papirja je sledila tem besedam. Na zadnji strani pa in na oglih je bil papir krvav —. In ko sem stal tu s to nemo pričo v roki, zmeden in preplašen, mi je nekaj hladnega in mehkega priletelo na roko in izginilo in nekje poleg mene je nekaj belega priplesalo po zraku in padlo med gr-mičje —. Rahla snežinka je bila, prva snežinka, — oznanjevalka noči in mraza —. Iznenaden sem pogledal kvišku. Nebo je bilo odeto v črno temo, goste, hladne zvezdice so se prikazovale —. Pogledal sem na vzhod. Mračna tema Je legala na ogorelo, rjavo pokrajino. Pogledal sem na zapad —. Gosta megla je zakrivala solnce in jemala njegovim žarkom svetlobo in vročino. Počasi je padalo za rob gorovja in skalovje in grmičje je dajalo dolge sence. Mrzel, leden vetor je zapihal in v hipu sem bil sredi gostega snežnega meteža in svet okrog mene je bil meglen ln siv. — In tedaj je spet zadonelo bobnenje, ne glasno in vse prešinjajoče kakor je bilo prvo, ampak slabotno in pojemajoče, kakor hi umiralo isto bobnenje, ki je pozdravljalo prihajajoči dan —. Buuuum — buuuum — buuuum Donelo je po kotlini in odmevalo. In ob tem bobnenju je padalo solnce k robu gorovja —. Kaj se je zgodilo Kavorju —? Nem sem stal in poslušal, dokler ni zadnji glas zamrl v globinah in se porazgubil po skalovju. In temna odprtina rova se je nagloma zaprla in izginila —. Sam sem bil —. Pred menoj, krog mene, objemajoč me od vseh strani, je bil neizmerni, večni prostor, prostor nebeških svetov, ki je v njem človek in vse življenje neznaten, izgubljen drobec, ugašajoč zvezdni utrinek. Neizmerna, nepojmljiva praznota, tihota vesoljnega vsemirja je legala na mesec in z njo noč, dolga, iedena noč —. Čut samote in zapuščenosti me je obšel in prešinil kakor nevidna pričujočnost žive osebe —. »Ne, ne —k sera vzkliknil. »Še ne, še ne! — Počakajte! O — počakajte!« Moj tenki, slabotni glas se je izgubil v redkem ozračju. Vrgel sem papir od sebe, zlezel na višino k robcu, da poiščem smer — in planil sem z vsemi silami proti znamenju, ki mi je kazalo pot nazaj k obli, k rešitvi —. Skok — skok — skok. In vsak skok je trajal celo večnost —. Pred menoj se je pogrezala bleda, hladna solnčna obla za steno krožnega gorovja, dolge sence so hitele proti meni in grozile, da azgrnejo oblo še preden jo dosežem. Dve milji je bilo do nje, sto takih skokov sem moral narediti. Zrak se je redčil kakor pod zračno sesaljko in mraz me je grabil za prste. Pa če bi bil umrl, umrl bi bil v skoku. Zopet in zopet sem se spotaknil ob opolzkih skalah, na katerih je ležal rahel sneg, sem padel med bodeče trstičje, ki je rjavo in suho štrlelo v zimsko pokrajino in enkrat sem se čez glavo in vrat prevrgel v globoko jamo, da sem ves opraskan in okrvavljen in zmeden prilezel nazaj iz nje. Piskajoč in žvižgajoč mi je prihajal in odhajal zrak skozi sapnik, bodlo mo je v prsih, kakor če bi me kdo z nožem dregal. Kri mi je sunkoma udarjala do zadnjih žilic. »Ali jo bom dosegel, o Bog, — ali jo bom dosegel —?« Strah in groza sta me prevzela. »Lezik mi je klical obup, »lezi! Počij si!« Čim bliže mi je prihajala, tembolj oddaljena se mi je zdela obla. Gluh sem bil, slep, — udarjal sem ob skale, nobene bolečine nisem čutil —. Sedaj sem jo zagledal. Padel sera na roke in noge in pljuča so mi plala. Legel sem. Mraz se mi je zbiral na ustnicah, ledene sveče so mi visele od brk in las, ves bel sera bil od ledenega ivja. Še dvanuist metrov —. Pred očmi se mi je meglilo. »Lezi!« mi je klical obup. »Saj je ne dosežeš!« Dotaknil sem se je. Obstal sem. »Lezi!« je klicalo v meni. »Prepozno je!« Boril sem se z obupom. Na robu odprtine sem obvisel, nem, brezčuten, zmrzel, polmrtev. Sneg je ležal naokrog. Zlezel sem skozi odprtino. Padel sem na dno oble. Topel zrak me je obdal. Snežinke — zmrzel zrak — so priplesale skozi luknjo k meni. Z otrplimi prsti sem prijemal za vijake in skušal priviti pokrov, trdo in ne-prodirno. »Hitro!« sem si sopel in od mraza so mi šklepetali zobje. S tresočimi se, neobčutljivimi prsti sem iskal električne gumbe. Skozi steklo sem videl krvavordeče plamene, ki so obdajali zadnji še vidni rob izginjajočega solnca, goste snežinke so plesale okrog oble in rastlinje se je lomilo pod padajočim snegom. Gosteje in gosteje je padal sneg. Kaj če otrpnem, preden se ini posreči, najt' pravi gumb —. In tedaj — Klik — je zapelo in črna tema je pre sekala moj zadnji pogled na mesečevo po krajino —. Tišina vesoljnega vsemirja me je ob jela — 'Dalje.) sip Novak, dr. Ludovik Lobe iti Anton Lov-i i n. Okrajni glavar dr. Rudolf S t e i n m e t z -Sorodolski je začapno upokojen. Absolvirani pravnik Josip P o 1 c je sprejet v državno službo za konceptnega pripravnika pri poljedelski direkciji v Ljubljani. Za avskultante so imenovani pravni praktikanti Fran Kalin, dr. Aleš P e r S i n, dr. •s e л л -pjoj ui d u a j o t) ивЈД 'вцп^ ЈЈШЈрпЈД Josip K a n d u č, sodni kanclist v Višnji gori, je na lastno prošnjo vpokojen. — Uradni list št. 82 objavlja uredbo pokrajinske uprave za Slovenijo o dopuščanju motorskih vozil in šoferjev. — »Staroslovenska Akademija« v Krku ima 19. t m. ob pol 8. popoldne v škofijskem dvorcu v Krku svoj redni letni občni zbor. Isti dan bo zjutraj ob 7. v cerkvi sv. Frančiška mašo za pok. Parčlća. Zunanji člani se morejo dati zastopati po kakem članu v Krku, vendar ne more imeti nihče več nego eno pooblastilo (§ X. al. 2.). — Razpis n tečaja. Razpisuje se med jugoslovanskimi umet- "i natečaj za kovinasti znak Jugoslovanske orlovske zveze. Znak v kovini dobro izvršljiv naj vsebuje za to organizacijo tipičen emblem v srednje močnem reliefu, brez napisa in brez uporabeemajla (podobo orla). Plastični osnutki iz voska, plastelina, sadre ali pa iz lesa v trikratni naravni velikosti, morajo biti poslani posredno reprodukcijo, morajo biti poslani anonimno, L imenom v zaprti kuverti, do 15. maja 1923 Jugoslovanski orlovski zvezi, Ljubljana, Ljudski dom. Delo, kateremu prižaia jury obstoječa iz gg. akad. slikarja Riharda Jakopiča, vseuč. prof. arh. Josipa Plečnika, konservatorja dr. Fr. Steleta in enega člana predsedstva, prvenstvo, bo nagrajeno z 1000 Din. — Jury si pridržuje pravico, omenjeno nagrado v danem slučaju porazde1i(i med več tekmujočih kakor tudi predlagati k nagradi okcesite. — Predsedstvo J. O. Z. — Predavanje o »Tolminskem jruntu< v bohinjski Bistrici. Podružnica društva »ScSat v Bohinjski Bistrici obvešča svojo člane, prijatelje ter Bohinjce aploh, da prodava v nedeljo dne 8. t. m. v restavraciji pri »Bevcu« (Mencinger) gosp. Joško Cvek, ravnatelj pom uradov v Ljubljani o temi: »Tolminski punt 1713«. Na to vple/animivo predavanje vabimo tudi tovariše jeseniške podružnice, ki imajo za to priliko zelo ugodno zvezo. Začetek ob pol 4. uri popoldne. — Vlom v Tomafevem. Neznani vlomilci «o vlomili pri posestniku Francu Srakarju v Toma-čevem in odnesli raznega blaga v vrednosti 25.460 kron. — Ćrne koze razsajajo po Belikrajini. V Gribljah je na njih , kakor se nam pripoveduje, umrlo 6 oseb in menda se je bolezen pojavila že na Brodu pri Metliki. — Izdajalska razglednica. Na veliko nedeljo opoldne se je pripetil na Zrinjevcu v Zagrebu precejšen škandal. Ko se je sprehajalo največ ljudi, je neki starejši gospod nenadoma planil na nekega mlajšega in ga tako obdelaval s palico, da jo je zlomil nad njim. Prišla je policija, ki je oba odvedla na zaslišanje. Tu je starejši gospod ves ogorčen pokazal razglednico z Blejskim jezerom, a na jezeru čoln z mlajšim — te-penim — gospodom in neko damo, v kateri je starejši gospod spoznal svojo ženo. Kot užaljen soprog ei je sedaj poiskal zadoščenja. Stvar pride seveda pred sodišče. — Za potnike v Sarajevo. »Društvo za saobeo-čaj putnika v Sarajevu« javlja, da agenti raznih pa-robrodarsklh društev širijo med tujce lažnive vesti o karanteni v Sarajevu vsled nalezljivih bolezni, o napadih na potnike itd. Te vesti so tendenciozne in jih širijo navedeni agenti v korist njihovih paro-brodarskih društev. Potujoča publika naj bode uverjena, da vladajo najlepše in najnormalnije razmere v Sarajevu in da vsakdo z mirno vestjo potuje tjakaj. — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1. 3322 štajerske novice. š Umrl je v Celju 53 letni sodni kan-celist g. Josip Pann. š Celjski mestni proračun za tekoče leto je pokrajinska uprava odobrila. Davčni poviški se bodo pobirali od 1. januarja tega leta. Primorske novice. p Odložene volitve. Volitve v furlanski pokrajinski svet, ki bi se bile morale vršiti dne 18. t. m., je vlada odložila za tri mesece. p Mussolini reškim fašistom. Komisar reškega fašja, kapitan Bonsembianti, se je minole dni mudil v Milanu, kjer je imel opetovano pogovore z Mussolinijem. Ta je Bonsembiantiju zagotovil, da bo vlada v reškem vprašanju varovala pravice in težnje Reke. Mussolini je reškim fašistom poslal tudi svojo sliko s posvetilom: «Reškemu fašju, ki z narodno disciplino pričakuje epiloga skupnega trpljenja.« Gospodarstvo. g Redni obini s bor Kmetijske tadruge v Kamniku se bo vršil na belo nedeljo, 8. aprila 1923 dopoldne ob 10. uri v Kamniškem Domu v Kamniku. Ker zadruga šteja 1818 članov, je za sklepčnost potrebna udeležba 132 članov, vsled česar Vas prosimo, da se občnega zbora gotovo udeležite. Ako ste pa le zadržani, lahko pooblastite Vašega soseda, našega člana, da Vas na tem obe- nem zboru zastopa. Po končanem občnem zboru bo gospodarsko predavanje o težnjah vseh stanov v današnjih razmerah. Uljudno vas vabi — odbor. g Bilančna seja upravnega »veta Ljubljanske kreditno hankc. Včeraj se je vršila bilančna seja upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke, na kateri je bila odobrena po ravnateljstvu predložena bilanca zavoda za 1. 1922. Celokupni promet banke v 1. 1922 je dosegel svoto 115.000,000.000 kron (06.000,000.000 K) in se je tedaj v minulem letu napram 1. 1921 zopet skoro podvojil. Od celokupnih aktiv v znesku 1532 milijonov K (1094 milijonov 1. 1921) odpade na blagajno 53 milijonov (24 milijonov), na valute 2 milijona (isto) na menice in devize 189 milijonov (47 milijonov), na vrednostne papirje 85 miL (72 mil.), na predujme ua papirje in blago 76 mil. (55 mil.), na razne dolžnike 1003 milijonov (819 mil.), na realitete 13 mil. (4 mil.), na konsorcijalno račune 35 mil. (34 mil.) in na razna druga aktiva 76 mil. (37 mil.). V pasivali so izkazani delniška glavnica s 80 milijoni (50 mil.), rezervni fondi z 61 mil. (41 mil.), pokojninski fond s 6 mil. (2 mil.), vloge na knjižice s 204 mil. (170 milijoni), razni upniki s 1038 'milijoni (787 mil.). Rar.ue druge pasiva s 126 mil. (31 mil.), izkazani čisti dobiček za poslovno leto 1922 znaša 16,963.883 kron 16 v napram 13,209.059 K 29 v v letu 1921. Sklenilo so je predlagati občnemu zboru, ki se vrši v nedeljo dno 6. maja ob 9. dopoldne v novi bančni pilači Ljubljanske kreditne banke, poleg običajnih dotacij rezervam in v druge namene izplačilo 17 odstotne dividende t. j. 68 K na vsako delnico s celim kuponom iu 34 K na delnico s pol-kuponom napram 15 odstotni dividendi v znesku 60 K, ki se je izplačala za 1. 1921 za delnico s celim kuponom. Na seji je bil na mesto pokojnega dr. Ivan Tavčarja soglasno izvoljen predsednikom banke dosedanji podpredsednik dr. Karel Triller, podpredsednikom pa upravni svetnik Alojzij Vodnik. Ravnateljem je bil imenovan podravnatelj dr. Fran Pavlin, naslov podravnateljev se je podelil prokuristom Bogumilu Kajzlju, Josipu Andrejsu in Mirku Ferlinzu. g Vprašanje predvojnih dolgov. Minister dr. Stojadinovič je podal glede razdelitve avstrijskih predvojnih dolgov sledečo izjavo: Na Dunaju se je v preteklem letu razpravljalo glede prevzetja ln plačila predvojnih negažiranih avstrijskih dolgov, ki se v zmislu mirovne pogodbe razdele na posamezne nasledile države. Na nas pripadajoča kvota — ki jo izpadla za nas povoljno, ker ne precenjuje našo finančno moč — znaša 2'043 odstot., ali v zlatih kronah 33.000.000, kar se spremeni v jugoslovanske krone 134 milijonov. Obresti znašajo 314% do 4И%. g Dobava ov?a. Pri intendanturi Dravske di-vizijske oblasti v Ljubljani se bo sklenila dne 12. aprila t. 1. ob 11. uri dopoldne pogodba za dobavo 250.000 kg ovsa. Predmetni oglas je v pisarili trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi no-tirajo žitu sledeče cene: pšenica 455 Din, ječmeu 307.50 Din, oves 290 Din. koruza 255 Din, fižol 470 dinarjev, pšenična moka .št. 00 660—665 Din, št 0 655 Din, mekinje 170 Din. — Tendenca nespremenjena. g Naš izvoz. Na podlagi službenih podatkov je bil naš izvoz v 1. 1920, 1921, 1922 sledeč: L. 1920 smo izvozili v inozemstvo blaga za 915.186 ton v skupni vrednosti 1.820.606.055 Din, — L 1921 za 1.583.658 ton v vrednosti 2.460.737.562 Din ia leta 1922 blaga za 2.213.881 ton v skupni vrednosti 3.071.534.639 Din. — In sicer zavzema v 1. 1922 prvo mesto glede izvoza Italija, v katero smo izvozili 28.05 % vseg" blaga. g Rusko-angleška banka v UkrajinL V kratkem se bo osnovala kot delniška družba s kapitalom 2 milijonov zlatih rubljev na Ukrajini angleško-ruska banka. Polovico glavnice plača poseben angleški konzorcij, a polovico pa ukrajinska vlada. Naloga banke je pospeševati poljedelstvo v južni Rusiji. g Carinski dohodki v Rumuniji so znašali v L 1922 2.038.556.047.65 lei. g Nemški kovan denar. Ber'^ska kovalnica denarja je pričela kovati denar od 200 Mark. Celokupna izdaja tega denarja bo znašala 60 milijard mark. g Poljska produkcija surovega olja Je znašala v 1. 1922 v petrolejskem ozemlju Jaslo 5604 cisterne, v Drohobyczu 63.035 cistern, v Stanislavu 2670 cistern. — Zaloge pa koncem 1. 1922: Jaslo 699 cistern, Drohobycz 6437 cistern, Stanislav 290 cistern. g Stanje papirnatega denarja v Nemški Avstriji je znc?alo dne 15 marca 4258 milijard n. a. kron. g Irweemski promet teškoslovaike republike v mesecu februarju 1923 izkazuje 282,118.885 čK aktiv. Skupni izvoz v februarju je znai-al 897,681.805 q ter 437.074 kosov, medtem pa dovoz le 203,701 563 q ter 45.260 kosov. Vrednost vsega v mesecu februarju izvoženega blaga Je znašala 878,869.708, vrednost uvoženega blaga v istem mesecu pa 591,251.828, iz česar rezultirajo aktiva 282,118585 ČK. Izvoz v prvih dveh mesecih je znašal 1,608,541 504 q ter 696.186 kosov, uvoz pa 364,598.831 q ter 72.108 kosov. Vrednost izvoženega blaga v obeh mesecih je znašala 1.649,564.657 ČK, uvoženega pa 1.022,11 '.847. — Aktiva inozemske trgovine v obeh mesecih znašajo 627,453.810 češkoslovaških kron. BORZA. Curih, 5. aprila. (Izv.) Devize: PeSta 0.1225, Berlin 0.0257, London 25.85, Newyork 543, Pariz 35.55, Praga 16.1750, Dunal 0 007650, Sofija 4.10, Belgrad 6.40, Varšava 0.0130, Italija 27.07. - Valuta: n. a. K 0.0078. Zagreb, Б. aprila. (Izv.) Devize: PeSta S 2o -3.85, Berlin 0.4750-0.4850, Italija 4.08-5, London 468—471, Newyork 99.50—100.50, Pariz 6 4750-6.5750, Praga 2.9850-8. Dunal 0.1410— 0.1420, Zilrich 18.55-18.60. — Valuta: lira 4.90— 4.05. dolar 97—9& lj Spored koncerta »Ljubljane« v pondeljek, 9. aprila v veliki dvorani Uniona: 1. St. Premrl: V Korotan. Mešani zbor. 2. Ant. Foerster: a) M 1 a d i mornar. Sesteroglasni mešani zbor. b) Ljubica. Mešani zbor. 3. P. Konjovié: V r a g o 1 a n. Ženski zbor s klavirjem. Pri klavirju H. Svetel. 4. St. Mokranjac: Pesme s Kosova, XII. rukovet. Mešani zbor. 5. Ant. Dvorak: Koncert o p. 33 za klavir in orkester. Pri klavirju Milada Krejzlova, orkester vodi dr. J. Čerin. — Kratek odmor. — 6. Dr. Ant Schwab: Zlata k fi n -g 1 i c a. Mešani zbor z orkestrom. 7. Anton Lujovic: Gozdna samota. Ženski zbor z orkestrom. 8. P. H. Sattner: II. del iz oratorija »Assumptlo«. Moški zbor, samospev za tenor, dvospev za sopran in tenor, mešani zbor in orkester. Začetek točno ob 8. zvečer, konec ob poldesetih. lj Ata »Narod« in Rim. Te dni, ko je pihala pc Ljubljani mrzla burja, so naš ata ostali iz strahu pred vetrom, ki so ga seveda povzročili die verdammten Kleri-kaltzen, mnogo rajše domu kakor pa. da bi šli in Tivoli spazieren. Po noči so ležali v postelji in spali, po dnevi pa so dremali za pečjo. Zvečer so pa kopali svoje rnzbo-lele noge v topli vodi, v katero so bili namočeni popeljni, da bi jim potegnilo fiiht iz noge, ki je tudi čisto gotovo klerikalna iznajdba. Ti klerikalci vse iznajdejo, pravijo ata navadno, samo kaj dobrega ne. Med kopanjem nog so pa ata brali neke knjige o Rimu in o Rimljanih, take knjige, v^ste, kjer je vse namalano, da se lažje za-stopi. Drugačnih knjig ata sploh ne bero, ker že bolj slabo vidijo. Prvo, kar so brali tam, je bilo, da je Rim na Laškem. No ja, ti Lahi, so ata mrmrali, to ni nič. Kdo se pa Lahov boji? Saj nič nimajo, še polente ne, mi pa kruh v purmanovo таз! namakamo, so rekli ata in se zadovoljno obliznili. Nekoliko hujše jim je pa postalo, ko so videli v knjigi >namalane< strašne vojščake s sulicami in helebardami v rokah in s čeladami na glavah in na čeladah silno dolge in košate konjske rspe, še daljše kakor je jezik atove zveste postrežnice Urške. Ti-le so pa gotovo klerikalci, ki tako divjo gledajo kakor levi »šafar« pri božjem grobu. In sulice imajo, bogve, če so kaj šp'časte? Orka, če hi me takle klerikalec s takole sulico zabodel kakor trnovski otroci nabadajo kapeljne na pipec — saj pravim, diese verdammten Klerikaltzen so tudi kaj takega v stanu. Ampak tega pa ne bol Jaz nisem kapelj, ampak ata, mene že ne bodo! Diese Eande! Mene ne! Naj le pridejo s sulicami name, mi jih bomo pa s popeljni. Oh, ti popeljni, kako ti dobro storijo! Tako lepo se bo dalo danes ajčkati in pančkati kakor ajčkaino in pančkamo že 50 lot, samo to Bog daj, da se mi ne bi sanjalo od sulic in od klerikalcev. Če se bo pa sanjalo kaj o dr. Bleiweisu, Gott hab' ihn selig, pojdem pa takoj jutri k >Mačku«, tam za vodo. In ata so potegnili noge iz vode in v posteljo — smuk. lj Smrtna nesreča. Nočni čuvaj v Ton-niesovi tvornici, 58 letni Jurij Fajdiga se je vrnil 5. t. m. domov iz službe. Ko si je odpasal samokres, mu je ta padel po nesreči na tla in se sprožil. Kroglja je predrla Fajdigu desno nogo pod kolenom in mu prebila žilo. Pozvana je bila rešilna družba. Med vožnjo v bolnišnico je Fajdiga v vezu umrl. Prenesli so ga nato v mrtvašnico k sv. Krištofu. lj Nabavljalna zadruga je kupila dne 4. aprila 1923 357 kg »Ljudskega dnevnika« po 20 K z dne 17. marca 1923. lj 40, redni občni zbor pevskega društva «Slavec« sc je vršil dne 27. marcaa 1923 ob številni udeležbi članov in članic v društvenih prostorih. — Predsednik br. Dražil Ivan je pozdravil vse navzoče in v kratkem govoru opisal in poudaril napredek društva v minulem letu. — Tajnik br. Boris Roš je na kratko očrtal celoletno društveno delovanje na koncertih, nastopih itd., nadalje statističen pregled članstva; udeležbo članstva pri pogrebih, od katerih sta bila omenjena posebno pogreb pisatelja in večletnega člana dr. Ivana Tavčarja in pisatelja Maselj Podlimbarskega. V znak sožalja pozove vse navzoče, da s« dvignejo raz sedežev. — Poročilo blagajnika br. Barage se je vzelo z odobrenjem in pohvalo na znanje. — Revizor br. Micculinič je poročal o najlepšem redu vseh knjig in predlagal absolutorij blagajniku in celemu odboru, ter ob enem zahvalo za celoletno delovanje, kar je občni zbor sprejel in z največjo pohvalo potrdil. -— Nato se je vršila volitev novega odbora, v katerega so bili izvoljeni sledeči bratje in sestre: Predsedni k: Iv. Dražil; — podpredsednik: Fratina Ludovik; — tajnik: Roš Boris; — blagajni k : Baraga Ludovik. — Odbornikii Bogataj Maks, Smerkolj Alojz, Skrem Milan, Logar Ludovik, Jeršin Ludovik. — Namestniki: Hubad Josip, Harmel Gustav, Vlah Joško: — Zastavonoša: Zamljen Ivan. — Revizorja: Micculinič Rudolf, Martelanc Hinko. — Namestnik: Bogataj Viktor. — 2 e n s k i odbor: Načelnica: Jczcršek Anica; odbornica: Stcržaj Jul.j namestnica: Ostrovršnik Stefi. lj rgan'zarija javnih nameščencev somišljenikov SLS. Današnja eeja pripravljalnega odbora strokovne zveze javnih nameščencev ob pol 8. ari zvečer v navadnih prostorih. Prosim točno vsi. lj Sluiba mestnega arhlvaria pri mestni nT*-čini ljubljanski je razpisana v zadnjem »Uradnem listu« z dne 4. t. m. Natančnejši pogoji so razvidni iz razpisa. Prošnje je vlagati do 19. aprila 1928 pri magistratnein predsedstvu. Ij Zveza vojnih vdov in sirot poživlja svoje članice iz mesta in mestne okolice, nal se zanesljivo zglasijo v soboto 7. t. m. popoldne v trafiki «e. .luvauove mi Dolenjski costi. 12. lj Zalivala. Zveza vojnih vdov in sirot se knr najtoptjeje zahvaljuje p. n. občinskemu svetu zlasti pa bi. guspodu županu dr. Periču za velikodušno darilo za praznike. — Odbor. I j Abnolvanlje ciije stavbne in Шје strojn* iole (stavbni iu strojni Ic-hniUD se vabijo na važen sestanek, ki se vrši dne 7. aprila ob pol 20. uri v Prešernovi sobi restavracije »Novi svete. Udeležba obvezna. lj Požar ua Ilovici. Včeraj zvečer je začel goreti na Ilovici hlev pos. Jožefa Kadunca, ki je ve« zgorel. Zgorelo mu je vse, kar je bilo v hlevu: seno, orodje, šota. Rešili so le živinico: kravlco in pre-šlča. Ljubljanski ognjegasci so ogenj omejili. Gorelo je pozno v noči. lj Trije jugoslovanski Šahovski mojstri r Ljubljani. Včeraj sta došla v Ljubljano jugoslovanska šaliistovska mojstra g. profesor Astalof ir, Sarajeva in p. Vuković iz Zagreba. Tu sta ee sestala s slovenskim šahovskim mojstrom dr. Vidmarjem. Ljubljanski šahisti so jima priredili »noči pozdravni večer v obliki intimne čajanke. Danes ob 8. popoldne priredi šahovski mojster g. prof. Astalof v ltlu-bovem lokalu (Narodna Kavarna) konzullančno šahovsko partijo z najmočnejšimi igralci ljubljanskega šahovskega kluba. K tej prireditvi so vabljeni vsi šahisti in prijatelji šaha. V soboto 7. t. m. bodo priredili vsi trije Šahovski mojstri združeno simul-tančno produkcijo z vsemi šahisti ljubljanskega, šišenskega kluba oz. iz cpIc Slovenije v prostorih Šišenskega kluba (hotel Bellewue). šahisti, naša dolžnost, da se udeležimo te redke prilike v polnem številu. Zato vsi šahisti in prijatelji »aha, dobrodošliГ Ij Ciriavn je kftovti. K tesarju Francu Martin-cu na Prulah se je zatekla krava. Kdor |o pogreša, naj pride po njo. lj Mestna zastavljalnica ima mesečno drafrfl avgusta 1922 zastavljenih predmetov 12. t. m. popoldne. lj Društvo delovodij