Mtnba platen* * gotorlnt
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Din IH.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrffo In obrt.
Raročnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/2 leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVI.
Ljubljana, četrtek, dne 16. februarja 1933.
štev. 20.
HJLici	Ue,
Vedno obupnejši klici prihajajo iz naših premogovnih revirjev. L. 1926. je delalo v teh revirjih še nad 7000 delavcev, il. 1931. že samo nekaj nad 4500 in danes je dela le še za 2000 polno zaposlenih delavcev. Velika nevarnost pa je, da bo zaposlitev delavstva še manjša, ker pada še naprej delež naših premogovnikov pri dobavah železnici. Ce pa padejo dobave še bolj, potem je skoraj neizogibno, da se bo v vsem zagorskem okraju ustavilo delo, v poletnih mesecih pa se zmanjšalo delo še v vseh ostalih. Velik okraj naše banovine bo brez dela, velik del prebivalstva banovine bo obnemogel v bedi, revščini in pomanjkanju. In tedaj ne bo preostalo državi nič drugega, ko da ona priskoči na pomoč, ker ljudje ne morejo iti živi pod zemljo.
Iz vsestransko izčrpnih referatov, ki jih je podal na konferencah Zbornice za TOI generalni direktor Skubec in katere smo v celoti objavili, jasno sledi, da je življenje in smrt v naših premogovnih revirjih odvisno od višine dobav, ki jih prejemajo naši premogovniki za železnice. Ce se v tem pogledu ne bo doseglo zboljšanje, potem tudi ni upati na zboljšanje v revirjih, če pa bodo državne železnice zopet naročale premog v starem obsegu iz naših premogovnikov, bo tudi zopet delo rešilo prebivalstvo revirjev pred propadanjem in državna pomoč bo postala nepotrebna.
Ali pa bo mogoče doseči, da bodo železnice zopet v starem obsegu nabavljale premog iz trboveljskih premogokopov? Od tega vprašanja je danes odvisno prebivalstvo vsega okraja in zato pravimo, da mora biti to vprašanje pozitivno in ugodno rešeno.
Navidezno je sicer stališče državnih železnic edino pravilno. Železnice so državne, dižava pa je tudi lastnik premogovnikov, ki morejo docela kriti vso potrebe železnic. Kaj je torej bolj naravno, ko da državne železnice nabavljajo premog le iz državnih premogokopov. Tem bolj pa izgloda vse to pravilno, ker so posestniki delnic TPD večinoma tujci in gre torej velik del čistega dobička TPD v obliki dividend v tujino. Zato se ni čuditi, če železniški minister vedno bolj zmanjšuje nabave premoga iz trboveljskih premogovnikov in vedno bolj povečuje nabavo iz državnih. Saj je vendar eno najbolj elementarnih gospodarskih načel, da ne kupuj drugod blaga, če ga lahko pridobivaš v lastni hiši. Zato treba priznati, da govori videz za nabavno politiko državnih železnic in da je baš vsled tega tako težko ugodno rešiti vprašanje naših premogovnikov.
Vseeno pa ga je mogoče rešili, ker je stališče državnih železnic le navidezno pravilno. Če ne bi železnice s favoriziranjem samo državnih premogokopov delalo nikomur škode, potem bi bilo njih stališče tudi pravilno. Toda s svojim postopanjem delajo državne železnice celemu okraju škodo, h svojo nabavno politiko ženejo na tisoče delavcev in na desettisoče prebivalstva v pomanjkanje in lakoto in zato ni mogoče te nabavne politike presojati le s stališča priproste gospodarske kalkulacije. S kategorično zahtevo upoštevanja se oglaša tu socijalni moment, ki pravi, da je vsak račun napačen, če je plačljiv le s skrajnim pomanjkanjem ljudstva.
Država to načelo tudi vedno proglaša in ne priznava nobenemu zasebniku te pravice, da bi samo zavoljo svojega dobička teptal' ljudski interes. Država zahteva, da vsak zasebnik, vsako zasebno podjetje izpolnjuje svoje socijalne dolžnosti in če država vidi, da se to ne vrši, potem se tudi ne pomišlja, da z močno roko napravi red. Kar zahteva država od drugih, to velja za njo v še večji meri. Čeprav je mogoče za državne finance, za državni dobiček ugodnejše, če kupuje premog le iz svojih premogovnikov, vendar postane ta dobiček v istem hipu napačen, če je mogoč
le na škodo ljudstva. Ta dobiček postane mi ta način socijalno zlo in dolžnost države je, da ga odpravi.
Pa tudi iz finančnih ozirov jo ta dolžnost države evidentna. Kajti če izgubi prebivalstvo celega okraja vsako možnost zaslužka, potem mora skrb za to prebivalstvo pasti na breme države. Hočeš nočeš bo morala država dajati ljudem hrano, hočeš nočeš bo morala država izplačevati brezposelne podpore, hočeš nočeš bo morala resigni-rati na vse davčne dohodke iz celega okraja. In ti stroški bodo neprimerno večji, kakor pa more biti ves dobiček, ki bi ga država dosegla s tem, da nabavlja za svoje železnice premog le iz svojih premogokopov. Kar bi si država s tem na eni strani prihranila, to bi na drugi strani izdala v dvakrat večji meri. Oni navidezni dobiček bi se dejansko spremenil v veliko in zelo občutno izgubo.
A še druga in mnogo pomembnejša izguba bi zadela državo. Nobena stvar mo-
ralno in fizično ne uniči tako naroda ko brezdelje. Po pravici pravi nemški pregovor, da je brezdelje začetek vseh grehov. Prva naloga države mora zato biti, da skrbi, da bodo vsi njeni državljani zaposleni, da si bo mogel vsak z delom zaslužiti svoj kruh. Vsled splošne gospodarske stiske danes žal ni več mogoče tega v celo1' doseči, zato pa je tem bolj jasna in nujna dolžnost, da ne izgube dela vsaj oni, ki ga danes še imajo. Za nikogar pa ni ta dolžnost tako evidentna ko za državo. S tem pa je tudi do popolnosti zaključen dokaz, da država ne sme favorizirati pri nabavah le svojih premogokopov, če poslane to favoriziranje socijalno zlo.
Socijalno zlo pa je danes že postalo in zato smo prepričani, da bodo državne železnice revidirale svoje stališče in zopet v starem obsegu nabavljale premog iz slovenskih premogovnikov. To je naravnost državna nujnost, proti kateri naravnost izgine navidezni računski dobiček.
Zasedat*# &ana</iHskcg,a sveta
V sredo dopoldne se je pričelo III. zasedanje banovinskega sveta Dravske banovine. Po prečitanju odloka o sklicanju banovinskega sveta in ukaza o razrešitvi nekaterih bivših in imenovanju novih članov, je bila odposlana vdanostna brzojavka kralju, pozdravni brzojavki pa predsedniku vlade in notranjemu ministru.
Nato je očrtal v lepem govoru ban dr. Drago Marušič splošne prilike v banovini. Iz njegovega govora posnemamo:
Naloga banovinskega sveta je zelo težka, kajti splošne gospodarske razmere so se v zadnjem letu še poslabšale. Od vseli pokrajin v državi je Dravska banovina od krize najbolj prizadeta.
To jasno kaže tudi proračun. Sedanji proračun v višini 110 milijonov Din niti od daleč ni njogel biti uresničen, ker se je davčna osnova za 1. 1932. občutno znižala. Posebno hud udarec pa je bil zadan banovinskim financam z novim trošarin-skim zakonom, vsled katerega »o se znižali banovinski dohodki za 22 do 23 milijonov Din.
Nato se je g. ban s priznanjem spominjal požrtvovalnega dela uradništva in zlasti učiteljstva ter prešel na gospodarsko delo banovine.
Kakor v preteklem letu, tako bo banovina posvečala kmetijstvu posebno skrb.
V	tem oziru bo zlasti dobrodošla podpora učiteljstva.
Elektrifikacija banovine napreduje in je postavitev 3. akumulatorja v Velenju zagotovljena. K električnemu omrežju banovine se letos priključi Notranjska in bo v ta namen zgrajen daljnovod do Cerknice. Prav kmalu pa bo tudi gotov daljnovod do Novega mesta. Mnogo načrtov pa vsled pomanjkanja denarja ne bo mogoče izvesti.
Socijalnim vprašanjem bo veljala posebna skrb banovine, ki je v ta namen ustanovila tudi osrednji pomožni odbor. Letos je izdala v socijailne namene banovina 700.000 Din.
Zdravstveni zavodi so poslovali v redu, nekatere pa je bilo treba razširiti, ker so postali premajhni.
Tudi za pospeševanje trgovine in industrije in obrta je storila banovina, kolikor ji je bilo mogoče. Kljub krizi so bili doseženi uspehi na tem polju zadovoljivi. Posebno mnogo je storila za razvoj tujskega prometa. Vse delo pa je bilo zelo ovirano od splošne gospodarske stiske.
V takšnih razmerah je bila sestava proračuna za 1. 1933/34 posebno težavna. Na eni strani se je skušalo vse izdatke omejiti na minimum, na drugi strani pa se je moralo gledati tudi na to, da ne bi preveliko varčevanje škodovalo življenjskim interesom našega gospodarstva. Zato je v proračunu sicer do skrajnosti izvedeno načelo varčevanja, a se na drugi strani vendarle skuša vsaj s pičlimi sredstvi delovati za ublažitev gospodarske krize.
Morali pa so iz proračuna izpasti vsi izdatki za izredne potrebščine. Vendar pa
bo zgraditev ceste Radečc-Zidani most-Li-tija-Ljubljana s posojilom v višini 10 milijonov omogočena.
Novi proračun znaša 95-48 milijonov Din in je za 14-8 milijonov ali za 13-5°/o manjši od prejšnjega. Ker gre od proračunane vsote 4 in pol milijona za plačilo obveznosti iz prejšnjih let, bo dejansko na razpolago ite okrog 91,000.000 Din, to je za 17°/o manj ko lani.
Predvideni primanjkljaj se bo najbrže zvišal na 7 milijonov, ker finančno ministrstvo dolguje banovini na račun dotacij še G-9 milijonov Din. Za 2,500.000 Din še ni kritja, ki ga bo moral najti banovinski svet.
Proračun banovinskih podjetij izkazuje 44-49 milijonov izdatkov in 44-51 milijonov dohodkov. Lastni dohodki podjetij pa znašajo le 33-74 milijonov in znaša dotacija banovine 10 77 milijonov ter je za 324.000 večja ko itani. Lastni dohodki banovinskih podjetij so se zmanjšali za 4,287.000 Din.
Osebni izdatki znašajo v vsem 6,705.485 Din ter so v tem všteti tudi stroški za režijsko in bolničarsko osebje v zavodih.
Za pospeševanje elektrifikacije je določenih 1,300.000 Din, ki jih pričakuje banovina od banovinske trošarine na električni tok.
Za kmetijstvo je določenih 8,875.660 Din ali 9-3% vseh izdatkov. Vsled krize so se morali izdatki za kmetijstvo znižati za 3 milijone.
Proračun prosvetnega oddelka izkazuje 5,515.486 Din izdatkov, od katerih je namenjeno 600.000 Din občinam za podpore pri gradbi in popravilu šolskih poslopij, 1 milijon za gluhonemnico, veliko vzgajali-šče in zavod za slepce, pol milijona za Sokola, pol milijona za gledališča.
Izdatki tehničnega oddelka so določeni na 39-1 milijonov Din ali 41°/o vsega proračuna in so za 12 milijonov manjši ko v tekočem proračunu. Izdatki so tako nizki, da bodo komaj zadostovali za redno vzdrževanje prometnih komunikacij.
Za socijalno politiko in narodno zdravje je določeno 16,342.705 Din ali 17-1% vsega proračuna. Vsled obubožanja prebivalstva se je morala zvišati postavka za neizterljive bolniške stroške.
Proračun finančnega oddelka izkazuje 14 22 milijonov izdatkov ali 14-9°/o in je za približno 4 milijone večji.
Izdatki oddelka za trgovino, obrt in industrijo znašajo 2,215.530 Din. Vnešeni so le izdatki za neposredno podpiranje teh gospodarskih panog. Zal je bilo treba znižati izdatke za tujski promet.
V	glavnem so všteti isti viri banovinskih dohodkov, pri nekaterih postavkah pa je bilo treba proračunati dohodke celo nižje. Tako so proračunane banovinske doklade na državne neposredne davke za 10 milijonov nižje, trošarina na alkoholne pijače pa za 21 milijonov.
Državna dotacija je predvidena na 7 mi-
Občni zbor
»Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani«
bo
v ponedeljek dne 20. februarja 1933 ob
pol 11. uri v veliki dvorani »Trgovskega
domu« v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 27, I. nadstropje,
s sledečim dnevnim redom:
1. Nagovor in poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo nadzorstva.
5. Predlog odbora za spremembo društvenih pravil.
6. Predlog odbora, da se v okvirju društva ustanovi poseben evidenčni oddelek o občem kreditnem stanju trgovskih podjetij v državi.
7. Razni predlogi odbora za ureditev perečih gospodarskih vprašanj.
8. Volitev društvenega odbora in društvenega nadzorstva (§§ 10. in 15. pravil).
9. Slučajnosti.
lijonov, skupno z zaostalimi dotacijami pa na 13,923.283 Din.
Ostali primanjkljaj naj bi se kril z novimi banovinskimi davščinami in sicer s trošarino na mineralne vode, ocetno kislino in kvas, takse na vloge in pritožbe, takso za pooblastitve in dovolitve za razna gospodarska udejstvovanja (otvoritev obr-tov, trgovin) in trošarino na vino in žganje. Trošarina na kvas bi znašala 2 Din od kg, taksa na pooblastila in koncesije 100% državne takse, trošarina na vino 1 Din od litra, na žganje pa 5 Din od hek-tolitrške stopnje. Pri neposredni prodaji vina od producenta konzumentu so predvidene razne olajšave in se trošarina zniža na 0-50 Din. Trošarina naj bi dala 10 milijonov.
Po banovem poročilu, ki ga je sprejel banovinski svet z odobravanjem, je banski svet razpravljal o težkem stanju v premogovnih revirjih. Obširno so govorili o tem svetniki Birolla, dr. Roš in dr. Goričar. Banski svet je soglasno odobril od dr. Roša predlagano resolucijo na ministra za gozdove in rude ter železniškega ministra, da se vrši nabava premoga za drž. železnice in drž. podjetja po ključu iz 1. 1929.
MINIMALNE CENE ZA POLJSKI LES
V	FRANCIJI.
Francija je priznala Poljski za prvo polletje uvozni kontingent v višini 20.000 ton lesa. Ker pa je poljski les zelo poceni in ker se francoski lesni trgovci boje, da bi mogle prenizke cene poljskega lesa napraviti zmedo na francoskem lesnem trgu, so zahtevali, da se določi za poljski les minimalna cena, pod katero se ne sme les prodajati. Generalni svet poljskih lesnih organizacij je ta predlog načelno sprejel in že pričel na tej podlagi pogajanja s francoskimi lesnimi interesenti.
DRAGO ŠTEDENJE
Kakor poročajo sedaj listi, je nastal upor na holandski križarki »De zeven Provin-cien«, ker je holandska vlada znižala mornarjem plače. S tem znižanjem bi holandska vlada prihranila le okoli 300.000 Din in zaradi te male vsote je bila uničena križarka in ubitih 18 ljudi. Kako malo umestna je bila ta štednja se vidi najbolj iz tega, da prejema generalni guverner Nizozemske Indije 5 milijonov Din letne plače in bi torej nizozemska vlada z lahkoto pri-štedila več, kakor pa je mogla dati redukcija mornariških plač. Generalni guverner pa ostane na svojem mestu samo pet let in prejema nato do svoje smrti pol milijona Din letne plače. Danes so trije takšni upokojeni generalni guvernerji, od katerih prejema vsak skoraj dvakrat toliko, kolikor pa je znašala redukcija mornariških plač.
M&ia
V enem svojih zadnjih tedenskih poročil razpravlja berlinski konjunkturni zavod o svetovni produkciji v letu 1932. Na podlagi številk ugotavlja, da je padla svetovna produkcija v 1. 1932 v primeri s predvojno dobo za 11%, čeprav se je v tem času pomnožilo prebivalstvo za 13%.
To padanje je bilo posebno intenzivno do sredi 1. 1932, kasneje je nastalo malo zboljšanje, da ni produkcija več nazadovala. Mnogi pa so že zadovoljni, da je nazadovanje prenehalo. Najnižje stanje produkcije je bilo v večini dežel v poznem poletju. V Nemčiji, Združenih državah Sev. Amerike, v Franciji, Poljski, Madjar-ski in Italiji je bila produkcija še nižja ko v 1. 1931. Samo nekaj držav je moglo produkcijo povečati, od vseh najbolj Japonska in Rusija. Ruski uspeh pa ne sme preveč začuditi, ker po vsem uničevanju, ki je vsled revolucije trajalo v Rusiji leta dolgo in je vsled tega splošno pomanjkanje naraslo do vrhunca, je na vse zadnje moralo priti do povečanja produkcije. Podrobnejši pregled o gibanju svetovne produkcije pokažejo te številke:
V primeri z letom 1928, je znašala produkcija odstotkov:
1929 1930 1931 1932 Nemčija	101	89	72	r>7
Vel. Britanija	106	97	89	89
Avstrija	102	90	81	71
Poljska	100	82	70	52
Češkoslovaška	103	90	81	—
Madjarska	103	100	88	72
Francija	109	110	!)8	74
Belgija	101	90	81	71
Italija	111	103	93	78
švedska	113	112	99	96
Chile	115	109	86	74
Zdrui. drž. Sev. Amerike 107	87	73	57
Kanada	112	95	80	66
Japonska	110	103	102	114
Britanska Indija	112	127	118	118
Rusija	124	156	208	231
Svet brez Rusije	107	93	81	67
Svet z Rusijo	107	96	87	74
Nazadovanje produkcije je v večini držav trajalo tri leta, v Vel. Britaniji, Franciji, Švedski in Japonski dve leti, v Brit. Indiji samo eno leto.
V vsem je bilo 1. 1932 izdelanih industrijskih izdelkov za 110 milijard mark manj ko leta 1928. Izpadek produkcije je torej dvakrat tako velik, kakor je bil v svetovni krizi 1920/21. Če primerjamo dobo trajanja krize in njeno intenziteto, potem vidimo, da so dolgotrajne krize tudi posebno hude (Nemčija, U. S. A., Poljska), kratkotrajne pa tudi manj intenzivne (Japonska, Britanska Indija). Nesreča pač ne pride nikoli sama.
Zanimivo je tudi primerjanje, kako je padla produkcija z ozirom na valuto.
DOLGOVI MESTA ZAGREBA
Mesto Zagreb dolguje danes okoli 19!) milijonov Din, katera vsota pa bi se mogla po mnenju finančnega odbora zvišati še za 8—10 milijonov, da bi znašal celoten dolg Zagreba 200 milijonov dinarjev. Večina tega dolga je kratkoročna in dolgoročnih posojil je le 10, ki znašajo samo 16-5 milijonov Din. Zato Zagreb silno trpi od velikih obresti, ki jih mora plačevati za,svoje dolgove. Za obrestno službo je |x>trebnih letno 23 milijonov Din, to je ena petina vseh dohodkov mesta.
Večina posojil je 8 in 9 odstotnih, zadnji investicijski posojili v višini 66 milijonov pa sta 11 in 11-75 odstotni. Zelo velike težave ima zagrebška občina tudi vsled tega, ker se je pri Mestni hranilnici zadolžila za blizu 135 milijonov in ji mora že v tem letu vrniti čim več teh svojih dolgov. Mesto Zagreb ima v Gradski šte-dionici 15 milijonov naloženih za razne svrhe. Ves ta denar pa je zamrzel in zato je obč. svet sklenil, da nakaže ves ta denar Gradski štedionici na račun svojega dolga, ki se je s tem zmanjšal na 120 milijonov Din.
ZAGREBŠKI OBČINI PONUJENO ZUNANJE POSOJILO
V	Zagreb so prišli zastopniki neke francoske finančne skupine, ki bi bila pripravljena dati Zagrebu večje dolgoročno posojilo. To posojilo bi znašalo sto milijonov frankv in bi se plačalo v 15 ali 20 letih.
Zagrebški župan dr. Krbek je vodil pogajanja s temi zastopniki najprej neobvezno, ko pa se je z njimi v glavnem dogovoril, je odstopil vso zadevo finančnemu odboru. Kakor se sporoča, bi se posojilo obrestovalo po 6 in pol do šest in tri četrt odstotkov, emisijski tečaj pa bi bil 92. Zagrebška občina bi uporabila po-
Od leta 1931 do 1932 se je spremenila produkcija z ozirom na valuto posameznih držav tako-le:
Dežele z intaktno zlato valuto: Belgija
— 12-4, Francija — 24-5, U. S. A. — 21-9, Poljska — 25-7.
Dežele s prisilno urejeno valuto: Nemčija — 20-9, Italija —15-1.
Dežele z nepolno vredno valuto: Velika Britanija 0, Avstrija —12-4, Švedska
— 3-0, Madjarska — 18-2, Chile — 14, Kanada —17-5, Japonska -f H'8, Brit. Indija 0.
Težka kreditna kriza ni torej ostala brez vpliva na razvoj produkcije. V splošnem pa je mogoče reči, da so morale v posebno veliki meri omejiti svojo produkcijo države, ki so bile izstavljene posebno hudemu deflacijskemu pritisku, ko Poljska, U.S.A. in Nemčija. Tudi v naši državi se je pritisk deflacije zelo močno občutil.
Na drugi strani pa tudi valutno politična poseganja niso mogla povsodi zadržati nazadovanja produkcije, kakor se je to pokazalo v Avstriji, Madjarski, Chile in Kanadi. V drugih državah pa je inflacija nazadovanje proizvodnje zadržala, kakor se vidi to v Angliji, Britanski Indiji. Japonski in Švedski.
Vpliv odstotka industrializacije
Krizna občutljivost produkcije je bila v veliki meri odvisna od stopnje industrijalizacije, ki jo je dosegla posamezna država. Države z malo razvito industrijo, a močnim stremljenjem po industrijalizaciji, so bile od krize mnogo manj prizadete, ko visoko industrializirane stare države. Tu je na prvem mestu omeniti Japonsko in Britansko Indijo. To pa velja še v večji meri za Rusijo, ki od svetovne krize sploh ni bila prizadeta.
V	mladih industrijskih državah se je jasno videlo stremljenje, da se spremeni tudi gospodarska struktura dežele in sicer v tej smeri, da bi se težišče industrije preneslo v nove kraje, ki imajo bolj ugodne produkcijske pogoje. Tako ni Japonska v dobi krize samo povečala svoje produkcije, temveč tudi svojo kapaciteto v svetovni industriji za najmanj eno desetino, Britanska Indija pa celo za najmanj eno četrtino. Še večji uspeh je dosegla v tem oziru Rusija, ki je svojo kapaciteto več ko ’ podvojila.
Sploh se je pokazalo, da imajo takoime--, novane mlade države mnogo več ekspan-zivnih sil, ko pa stare, že visoko industri-, jalizirane države.
sojilo deloma za izplačilo svojih letečih dolgov, deloma pa za investicije.
Finančni odbor pa te ponudbe ni sprejel, temveč zahteva, da stavijo to direktno ponudbo banke, oziroma finančne skupine, ki bi bile pripravljene posoditi denar. V Zagrebu se vseeno splošno upa, da pride do tega posojila.
Ustvariti treba nove kapitale
Nemški državni tajnik dr. Bang je na sestanku nemških industrijalcev govoril večji govor, v katerem je med drugim dejal:
»Nobena država ne more zahtevati od svojih državljanov morale, če se sama ne ravna po njej. Zato se ne bomo spozabili niti nad dolžniki niti nad upniki. Prisilno črtanje dolgov ne napravi nikogar bogatejšega in prisilne konverzije obresti samo izpodkopavajo kredit. Nobena država ne more živeti od tega, če okrade svoje rentnike. Kredit, to je zaupanje. Kdor zaupanje ubije, ta ubije gospodarstvo. Od prevelike višine dolgov in obresti se moremo oprostiti samo na ta način, da ustvarimo nov kapital. Kdor podtika vladi, da si hoče prisvojiti obresti in rente, laže. Laže pa tudi tisti, ki govori, da hoče vlada uvesti inflacijo. Kdor pričakuje zboljšanja od prikrite ali neprikrite inflacije, je ali tepec ali pa demagog.«
TUJSKI PROMET V FRANCIJI
Ravnokar so bili objavljeni podatki o tujskem prometu v Franciji v letu 1932. Vseh tujcev je obiskalo ilani Francijo 944.358, dočim jih je leto prej bilo še 1,542.385. Največ je bilo Angležev, nad pol milijona, potem Amerikancev (143 tisoč), Špancev 120, Belgijcev 42, Švicarjev 35, Holandcev 30, Južnoamerikanoev 20, Nemcev 10, Avstrijcev 6 in drugih 15 tisoč. Najbolj je padlo število turistov iz Anglije za 350 tisoč. Amerikancev za 82 in Špancev za 80 tisoč.
Naše narodno gospodarstvo v januarju 1933.
(Po statistiki OUZD v Ljubljani)
V	januarju so s prav malimi izjemami nazadovale vse industrije. Deloma je temu vzrok sezijski čas, deloma pa izreden mraz, ki je pritisnil v drugi polovici meseca januarja. Samo stavbarstvo (to so zadnje tri industrijske skupine, 26. gradnja železnic, cest in vodnih zgradb n. pr. regulacija Ljubljanice, 27. industrija kamenja in zemlje ter 28. gradnje nad zemljo) je izgubilo tekom enega meseca t. j. od decembra do januarja 2374 delavcev ali precej nad polovico celotnega padca 4355 delavcev.
Industrijska skupina	»vprečno tev. zav. iel. v jan. 1933.	V + A ♦j tfl a u,	v _ 0 oj .b 73 n ca
	a,		O d
Občinski obrati	1280	+	130
Denarni zavodi itd.	554	+	20
Gledališča, svobodni poklici	1200	+	8
Rudarstvo	1	+	0
Industri ja tobaka	371	-h	0
Hišna služinčad	8198	—	3
Tekstilna industrija	9418	—	7
Industrija hrane in pijače	3573	—	12
Industrija papirja	1738	—	9
Gostilne, kavarne in krčme	2856	—	19
Poljedelstvo	520	—	8
Kovinska industrija	0109	—	162
1 nduslrija kože in gume	1445	—	38
Grafična industrija	1677	—	31
Zasebna prometna podjetja	83«	—	28
Migijena	1658	—	56
Trgovina	3956	—	162
Industrija za predelovanje lesa			
in rezbarstvo	3813	—	205
Gozdno planinska industrija	5224			290
Kemična industrija	1379	—	118
Centrale za proizvodnjo sile in			
za preskrbovanje z vodo	520	—	45
Javni promet	570	—	57
Oblačilna industrija in čiščenje 4184		—	426
Gradnja prevoznih sredstev	242	—	26
Predelovanje kože in njenih			
surogatov	3125	—	443
Gradnja železnic, cest in vod-			
nih zgradb	1307			341
Industrija kamenja in zemlje	2253	—	718
Gradnja nad zemljo	1821	—1315	
Skupaj .	. 69800	—4355	
ffinudbe.DOUDEbemuij
Izvoz sočivja in gob. Izvoznikom sočivja in gob se je obrniti v svrho kupčijskih zvez v Trgovsko in industrijsko zbornico Italo-Africano na Reki (Camero di com-mercio e industria Italo-Afričana, Fiume) poštni predal 270.
Tvrdka Enrico A. Protti, Milano, Gran Sasso 25, se zanima za razna zastopstva tukajšnjih tvrdk, zlasti živilne stroke in deželnih pridelkov. Interesentom se je direktno obrniti na prej navedeno firmo.
»Kompensac jugoslovansko trgovinsko A. 0. v Beogradu, Kralja Milana ul. 13/1. je naslov tvrdke, ki se je ustanovila pred kratkim v namenu, da pomaga izvoznikom potom kompenzacijskih poslov. Tvrdka je organizirana po vzoru enakih ustanov v inozemstvu in je našim izvoznikom na razpolago, v kolikor se je želijo poslužiti pii izvozu ali uvozu s kompenzacijami.
LIPSKI POMLADANSKI VELESEJEM 1933
Lipski pomladanski velesejem 1033 se otvori dne 5. marca.
Končajo: Tekstilni sejem v sredo, dne
8.	marca, Pohištveni sejem, sejem Športnih izdelkov, sejem Pisarniških potrebščin »Jaegerliofi in posebni Foto-sejem, Optika, Kino, v četrtek, dne 9. marca. Ostale panoge vzorčnega sejma v notranjem mestu v soboto, dne 11. marca. Veliki Tehnični Sejem .in Gradbeni Sejem na razstavnem prostoru v nedeljo, dne 12. marca.
Inform<tcije daje častni zastopnik: Ing. G. Tonnies, Ljubljana, Dvofakova ulica 3/II., telefon 2762.
NOVI DAVKI NA MADJARSKEM.
Poročali smo že, da je madjarska vlada v svrho uravnovešenja proračuna uvedla več novih davkov. Med temi davki so najvažnejši ti: dohodnina se poveča za 60%, davek na premoženje za 100°/o, davek na uradniške plače za 20%>, davek na delniške družbe za 25%, davek v korist invalidskega fonda se poveča za 100%. Poleg tega se na novo uvede taksa na tantijeme, ki znaša 25%, poveča se nadalje taksa na kavo, čaj in banane. Končno je vlada še znižala uradniške plače za 10%. Tako upa vlada, da bo mogla kriti proračunski deficit v višini 160 milijonov pengov.
Skupščina je volilni zakon po daljši debati v načelu in tudi v podrobnostih sprejela. V razpravo pride sedaj občinski zakon.
Po lOurni seji je francoski parlament s 351:233 glasovi izrekel zaupnico Daladie-rovi vladi in sprejel dvanajstine.
Ilerriot se je v članku v marsejskem >Petil Provencal« izjavil za obnovitev predvojne francosko-ruske zveze, ker bi se s to zvezo mir v Evropi najbolj golovo obvaroval.
Odbor devetnajsterice DN je predložil plenumu DN predlog, da se uporabijo proti Japonski sankcije ,po § 16. pakta DN, če Japonska ne bi priznala suverenosti nad Mandžurijo in v treh mesecih evakuirala Mandžurije.
črno-belo-rdeči blok so ustanovili nemški nacionalci skupno s člani bojne zveze jeklenih čelad in nekaterih drugih manjših strank. Voditelji tega bloka so Hugen-berg, Papen in Seldte, nosilec volivne liste pa naj bi bil maršal Mackensen.
Papež je prepovedal v vseh katoliških cerkvah na Bolgarskem molitve za carja Borisa, ker je bil prelomljen dogovor, da bodo vsi njegovi otroci, razen prestolonaslednika krščeni po katoliškem obredu.
Predsedstvo panevropske zveze je izdalo proglas, v katerem zahteva, da se v juliju 1934 odredi za vse evropske narode plebiscit, s katerim se naj izrečejo, če so za Panevropo ali ne.
Predsedniku Rooseveltu nameravajo v zvezi z gospodarsko krizo razširiti predsedniške pravice v tej meri, kakor jih še ni imel noben ameriški predsednik. Med drugim bi imel pravico, da spremeni vse dogovore o plačah in delu, nadalje bi smel črtati od parlamenta dovoljene izdatke in končno bi mogel odpraviti ali združiti ministrstva. Proti temu predlogu pa je nastal velik odpor.
Paderewski, slavni poljski pianist, je kandidat nacionalnih demokratov za predsednika republike.
Francoski in Češkoslovaški poslanik sta protestirala v Sofiji zaradi bolgarsko-nem-ške trgovinske pogodbe, ki dovoljuje Nemčiji razne uvozne olajšave.
Guverner države Michigan v U.S.A. je proglasil osemdnevni moratorij za vse banke in denarne zavode v državi.
šest novih kardinalov bo imenoval papež na tajnem konzistoriju dne 13. marca in sicer 4 italijanske in 2 druga (dunajskega in ^kanadskega nadškofa). S tem bo zopet večina kardinalov (30:28) italijanska, dočim je bilo doslej razmerje 26 :26.
Dohodki češkoslovaške tobačne režije so znašali v januarju 125-5 milijonov (v januarju 1932 132 milijonov) Kč.
Avtomobilska fabrika Gneral Motors Comp. je prodala v januarju 50.000^’oz, dočim v decembru le 20.000.
Mednarodni kartel za baker je povišal ceno bakra na 5-05. V Berlinu pa velja samo oficijalna cena 6-25 centa.
Avstrijske železarne so znižale cene za traverze za 6 šilingov ali okroglo 15%.
Dohodki nizozemskih železnic so znašali v letu 1932. 103-28 milijonov goldinarjev napram 122-06 milijonom v 1. 1931.
število brezposelnih je v Združenih državah Sev. Amerike naraslo že nad 17 milijonov.
Francoska vlada je znižala uvozni kon- ' tingent za premog od 70 na 65%.
Vsled povečanja davka na sladkor mnogi nemški čebelarji niso mogli prehranili čebel čez zimo. Vsled tega je poginilo v Nemčiji 200.000 rojev s 6 milijardami čebel.
' čistilnici olja v skednju pri Trstu
je eksplodirala steklenica za kisik. Posledice^ eksplozije so bile strašne. Trije delavci in en inženir so bili na mestu mrtvi, od poškodb pa so kmalu nato umrli še trije drugi. Pel delavcev je težko ranjenih.
V	šlezijskem rudniku Konigin Luise je zasulo deset delavcev. Tri so rešili, enega so izvlekli mrtvega. Trije odgovarjajo še na trkanje, ostali pa so najbrže že mrtvi.
Huda zima je nastopila v Sev. Ameriki. Doslej je zmrznilo 53 oseb.
Že v 24 urah 5K
klohnke itd. Škrabi
In svetlollka »rajce, ovratnike In maniete.
Pere. ftuSI, mene« In lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. — Selenbnrtora pl. |, Telefon It. tS-71.
finančni potovat Bofyac$kt
Denazstvo-
češkoslovaški denarni trg
V češkoslovaškem narodno gospodarskem društvu je govoril vodja papirnega kartela Karl Karasek o strukturi češkoslovaškega kapitalnega in denarnega trga.
Na pouiagi statističnih podatkov iz leta 1930 je izračunal, da znaša notranja zadolžitev v Češkoslovaški (brez zasebnih dolgov in zasebnih hipotek) 91-fi milijard čsl. kron, od katerih odpade 26-4 na notranji državni dolg, 9-7 na samoupravna telesa, 20-1 na industrijo in trgovino, 12-3 na kmetijstvo in ostanek 23*1 »a komunalne hipoteke, efektni lombard in menična posojila. 64 odstotkov notranjega državnega dolga, to je 16-8 milijard je bilo koncem leta 1930 pri denarnih zavodih, poštni hranilnici in pri drugih fondih. — Finančni kapital, to je skupna vsota vseh vlog, obligacij, zavarovalnih rezerv, državnih posojil, delniških in ustanovnih ka-pitalov, je izračunal Karasek, da je znašal koncem leta 1932. 101 milijardo. V desetih letih se je ta kapital povečal za 58 milijard. Nato je opozoril Kar&sek na majhno likvidnost tega kapitala, ker so razpoložljiva sredstva večinoma (64%) kratkoročna. Zboljšanje bi moglo nastali samo na ta način, da bi se v večji meri uporabljali vrednostni papirji, delnice in obligacije. Večina vseh prihrankov se koncentrira v ljudskih denarnih zavodih, ki nalagajo velik del svojega denarja izven lastnega kroga. Ta odvišna denarna sredstva ljudskih denarnih zavodov bi se morala koncentrirati in uspešno uporabiti Za industrijo. Tudi vprašanje obrestne mere je odvisno od te rekonstrukcije.
*
Prioritete ■ južne železnice bo plačala Jugoslavija v dinarjih z 20% ažijem. Ta znesek bo uporabljen za financiranje izvoza iz Jugoslavije.
Banka za mednarodna plačila v Baslu je podaljšala nemški Državni banki kredit za nadaljnje tri mesece.
švicarska narodna banka izkazuje vsled majhnih odpisov le neznatno zmanjšanje čistega dobička in sicer od 5-70 na 5-31 milijonov švic. frankov. Zopet bo izplačana 6 odstotna dividenda. V svojem poročilu se banka odločno izreka za ohranitev zlate veljave.
Leteči dolgovi Nemčije so znašali dne 31. decembra 1932 1.836,2 milijona mark in so se povišali od novembra za 7.7 milijonov mark.
Madžarska narodna banka izkazuje, da je prišlo v letu 1932 v državo deviz za 193 milijonov, od katerih je izviralo 164 od izvoza, ostale pa od klirinškega prometa. Odliv deviz v tujino pa je znašal 123 milijonov za uvoz, 28 milijonov za račun države, 26 milijonov za tujski promet, 21 milijonov za dolgove. Poleg tega je bilo uporabljenih 58 milijonov od kompenzacij za plačilo uvoza. Razni klirinški računi so izkazovali koncem 1. 1932. saldo v višini 42 milijonov pengov.
Zlato in devizno kritje nemških bankovcev se je po izkazu z dne 7. 11. povečalo od 26-7% na 28-4%.
Creditanstalt namerava prodati vsa svoja podjetja na Balkanu. Tereščenko, novi ravnatelj Holding družbe, je že v ta namen prišel na Dunaj.
Centralni banki morajo vsled sklepa turške vlade odstopiti vse banke svoje devize. Na ta način upa turška vlada zbrati deviz za 2 milijona turških lir. V zvezi s tem se bo izvršila tudi revizija koncesije, ki jo ima Otomanska banka. Če se pogajanja ugodno zaključijo, bi odprla Otomanska banka turški vladi kredit do zneska 20 milijonov turških lir v tujih devizah.
Vloge v madjarskih bankah padajo. Po zadnjem poročilu finančnega odbora Društva narodov so vloge v madjarskih denarnih zavodih zelo nazadovale. Leta 1930. so znašale 1.596 milijonov pengov, leta 1931. 1.201 in 1. 1932 samo če 1.170 milijonov pengov.
VELIK DVIG CEN JAJC V AVSTRIJI.
V začetku preteklega tedna se je v Avstriji zelo dvignila cena za jajca in sicer deloma iz špekulativnih vzrokov, deloma pa vsled mraza, ki je zelo škodoval jajcem. Cena jajcem pa se je dvignila tudi zato, ker je popolnoma prenehal dovoz jajc iz 1’oljške. Cena jajcem se je dvignila od 10 do 15 odstotkov, mestoma celo za 20%. V veletrgovini so se jajca koncem preteklega tedna prodajala po 13 do 14-5 grošev. Manj pa so porasle cene v podrobni trgovini.
Državni dohodki na Bolgarskem padajo stalno in državni deficit znaša že nekaj let več ko milijardo levov. Silno padanje državnik dohodkov najboilj jasno kažejo te številke (v milijonih levov): leta 1929. so znašali državni redni dohodki 3.318, 1. 1930. 2.957, 1. 1931. 2.810 in l. 1932. 2.483 milijonov levov. V štirih letih so se torej dohodki znižali za eno četrtino. Najbolj so padli dohodki od neposrednih davkov in sicer od 419 milijonov v letu 1929 na 253 milijonov v letu 1932 ali za 40°/o. Manj je odstotno padel donos posrednih davkov in sicer od 1.423 milijonov v 1. 1929 na 1.080 milijonov v letu 1932. ali za 24°/o. Povišali pa so se dohodki od železnic, pošle in od pristaniških pristojbin. V letu 1929. so znašali ti dohodki 707 milijonov levov, 1. 1932. pa 713 milijonov in so torej narasli za en procent.
Zelo trpi Bolgarska tudi od krize zaupanja, ki je nastopila po polomu Sofijske banke in tvrdke Bratov Brklovih. To krizo je še poveča) odliv tujega kapitala, ker so bili vsi kratkoročni krediti odpovedani. Leta 1929. so znašali tuji krediti še pet milijard levov, loda že leta 1931. so znašali samo še tri milijarde, lani pa celo samo eno milijardo. Naravno je, da je vsled tega zavladalo na denarnem trgu popolno mrtvilo in samo za velike sezonske kupčije je še nekaj zanimanja. Da bi oživila trg, je Bolgarska narodna banka znižala obrestno mero od 9 in pol % na 8°/o. Njenemu zgledu so sledile tudi druge banke, toda kreditne razmere se vsled tega niso dosti zboljšale.
ZANIMANJE NEMČIJE ZA NAŠE PRIDELKE.
Kljub znani težnji nekaterih nemških krogov po avtarkiji se opaža v zadnjem času veliko zanimanje za naše pridelke. To zanimanje seveda ne izvira iz nobenih sentimentalnih razlogov, temveč iz čisto hladnih računov. Smatra se namreč, da je nemških zamrzlih terjatev v naši državi za okoli 200 milijonov mark. Do tega denarja ne morejo Nemci priti na drug način, kakor da uvozijo za to vsoto naše pridelke. Kajti danes je položaj takšen, da. mora nemški izvoznik čakati več mesecev na svoj denar, pa čeprav mu je jugoslovanski uvoznik že nakazal dolžno vsoto. Zaradi tega so se nemški izvozniki organizirali, da tako lažje pridejo do svojega denarja. V prvi vrsti skušajo uvoziti koruzo
TitesteHtetOMC anekdote
Pred kratkim umrli berlinski bankir Fiirstenberg ni slovel samo kot velik in nad vse uspešen finančni strokovnjak, temveč tudi po svojih ostrih dovtipih. Par primerov:
Fiirstenberg je srečal starega znanca. ;iKako je kaj?« — Znanec je tožil, da mu je silno dolgočasno, odkar je opustil svojo trgovino. Čas kar noče preiti. »Veste, kaj naredite?« ga vpraša Fiirstenberg, »podpišite menico za posebno veliko vsoto, ki poteče v treh mesecih. Kar čudili se boste, kako bliskovito bodo pretekli ti trije meseci.«
*
V krogu prijateljev je Furstenberg nekoč definiral pojm dividende takole: »Dividenda je oni del čistega dobička, ki ga pri najboljši volji ni mogoče več skrili.« *
^ Nekdo je hotel spraševati Fiirstenberga. Gospod Fiirstenberg: »Kaj pa je vaše politično prepričanje?« Začuden nad vprašanjem, mu je Furstenberg odgovoril: »To je čisto odvisno od tega, s kom govorim.« *
Fiirstenberg je bil dobre volje. Pa je zaklical v prijateljski družbi: »Fantje, po-
Bolgarska narodna banka vrši čisto deflacijsko politiko in stalno zmanjšuje obtok bankovcev. Tako je bilo 1. 1930 bankovcev v obtoku za 3.682 milijonov levov, 1. 1931. za 3.337 in 1. 1932. za 2.657 milijonov levov. Narastel pa je obtok drobnega denarja ‘n sicer od 153-6 milijonov levov v letu 1930 na 453-9 v 1. 1931. in na 804‘5 milijonov levov v letu 1932.
Nad vse trpi bolgarsko narodno gospodarstvo tudi od silnega padca cen. V primeri z letom 1914. je znašal indeks cen za rastlinske proizvode 64°/o, za živalske 65, za tekstilno blago 84, za gorivo 89 in za gradbeni materijal 89°/o. Tendenca cen pa je še nadalje padajoča.
Kako velike so finančne težave bolgarske vlade, se vidi najbolj iz tega, da bol-gaiski uradniki že 4 mesece niso prejeli plač. V vsem dolguje Bolgarska svojim uradnikom na plačah skoraj 900 milijonov levov. Listi zato zahtevajo, da se ta dolg na vsak način poravna, ker mora zastati ves državni aparat, če bodo uradniki še naprej brez plače.
Bolgarski list »Zora« predlaga, da bi se plačale uradništvu plače na la način, da bi se za februar takoj nakazale plače, za druge dolžne plače pa bi se ustanovil poseben fond, ki bi v roku dveh do treh let izvršil popolno likvidacijo vseh dolžnih uradniških plač.
Državne blagajne so na Bolgarskem prazne in država ne more zadostiti najnujnejšim obveznostim. Složno delo vseh Bolgarov bi bilo zato tem bolj potrebno, a žal revanšna misel preprečuje tako delo.
tctywi*ia
in jajca. Moremo zato pričakovati, da bo na spomlad naš izvoz v Nemčijo zelo narastel. K lenm bodo gotovo tudi mnogo pripomogla trgovinska pogajanja z Nemčijo, ker je naše stališče mnogo bolj ugodno z ozirom na to, da so nemške terjatve neprimerno večje od naših.
*
JUGOSLOVANSKA POLJSKA TRGOVINA V LETU 1982.
Po statistiki naše zunanje trgovine je bil naš trgovinski promet s Poljsko v preteklem letu ta: po vrednosti smo izvozili na Poljsko blaga za 59 milijonov Din, iz Poljske pa smo uvozili blaga za 54-7 milijonov Din. Na Poljsko smo torej za nad štiri milijone izvozili več, kakor pa smo iz nje uvozili.
vem vam neko roparsko zgodbo.« — »Torej prični, na dan ž njo!« — In Fiirsten-berg je pričel: »Nekoč je bil neki bankir...« — j>No, dalje!« so pričeli siliti prijatelji. Fiirstenberg:	»Je že konec
zgodbe!«
*
Pred leli je na berlinski borzi igral veliko vlogo neki J. M., ki je bil čisto pri-prostega pokolenja in tudi po letih eden najmlajših borznih magnatov. Nekateri so govorili, da ima ta borzni Benjamin zelo neotesane manire. Nekoč je nekdo Ftir-stenbergu ves ogorčen pripovedoval: »Ves čas ima ta človek med pogovorom roke v žepu.« — Nato Fiirstenberg: »Veste kaj, meni je mnogo bolj všeč, če ima roke v svojem, ko v mojem žepu.«
*
Viljem II je nekoč vprašal Fiirstenberga, če ne bi hotel, da bi ga odlikoval s kakšnim lepo donečim naslovom. Fiirstenberg je odgovoril, da na naslove ne polaga nobene važnosti. Viljem II pa je še naprej silil in predlagal Ftirstenbergu, da ga imenuje za tajnega komercijalnega svetnika. Nato je dejal Fiirstenberg, da bi bil edini naslov, ki bi ga sprejel, naslov konzistorijalnega (duhovnega) svetnika. »Pa to je nemogoče,« je vzkliknil Viljem II. »žid (in Fiirstenberg je bil žid) vendar ne more biti konzistorijalni svet-
Če primerjamo lanski naš izvoz in uvoz na Poljsko s predlanskim, potem vidimo, da je bil poljski uvoz v Jugoslavijo manjši za 12 milijonov Din, naiš izvoz na Poljsko pa večji za 9 milijonov Din, ker smo predlani izvozili več sadja.
Da je mogla biti naša zunanja trgovina kljub splošni krizi v lanskem letu napram Poljski aktivna, dokazuje, da je dosti možnosti, da se trgovinski odnošaji med obema prijateljskima državama še zboljšajo. Največ zaslug za zboljšanje trgovinskih odnošajev s Poljsko imata Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu in Poljsko jugoslovanski gospodarski odbor v Jugoslaviji. Mnogo je pripomogel k zboljšanju trgovin, odnošajev tudi poljsko jugoslovanski kompenzacijski dogovor, ki je povzročil, da bi se ohranil poljski izvoz, na Poljskem večje zanimanje za jugoslovansko blago.
*
Turška zunanja trgovina je bila lani aktivna za 15 milijonov turških lir. Največ je Turčija izvozila tobaka (za 26,9), grozdja (10,5) in jajc (za 8,0 milijonov turških lir).
Angleška zunanja trgovina. Vrednost angleškega uvoza je znašala v januarju 54,1 milijonov funtov, to je za 8 milijonov funtov manj ko v januarju 1932. Izvoz pa je znašal v januarju 29,2 milijonov funtov, za 1,9 milijonov manj ko januarja 1932. Re-eksport je znašal v januarju 4,189.118 funtov, za 1,050.227 funtov manj ko pred enim letom.
Obiščite auiomaUini bulel
DAI-DAM
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašen je konkurz o imovini:
lastnice penzijona »Erika« v Kranjski gori, Lepedat Zdenke. Konkurzni sodnik dr. Bregar, upravnik mase notar Gajšek. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Kranjski gori dne 18. februarja ob 10. Oglasitveni rok do 17. marca. Ugotovitveni narok dne 24. marca ob 10.	•
Odpravljen je konkurz Livarne železa in kovin, družbe z o. z. v Gameljnah, ker ni 'kritja za stroške postopanja.
V zadevi trgovca Uršiča Antona v Laškem se določa narok za sklepanje poravnave na dan 28. februarja ob 10. pri sodišču v Laškem.
Ugotovitveni narok se določa:
V konkurzni zadevi tvrdke »Mana« na dan 4. marca pri dež. sodišču v Ljubljani ob 9. uri,
glede Kmetijske eksportne zadruge v
Mariboru pa na dan 6. marca pri mariborskem sodišču ob 9.
Odobri se poravnava trgovca Trebarja Malije v Ljubljani.
MLEKARSTVO V ITALIJI.
Letna proizvodnja mleka znaša v Italiji 50 milijonov hektolitrov. Od tega je 40 milijonov hil kravjega, 8 milijonov ovčjega in 2 milijona lil kozjega mleka. 30 milijonov hi se uporabi za izdelovanje sirovega masla in sira. Prodaja mleka in mlečnih izdelkov daje Italiji 6 milijard lir letno.
nik.« — »Prav zato bi hotel postati, ker bi bil potem edini žid s tem naslovom, dočim je tajnih komercijalnih svetnikov med židi dosti.«
*
Na neki seji je poročal ravnatelj ves razburjen, da je neki izsiljevalec bil tako predrzen, da je zahteval od njega 1000 mark ali pa da bo razkril o banki prav hude stvari. »Samo po sebi se razume, da mi teh tisoč mark ne bomo plačali,« je dejal ravnatelj. Sem yes radoveden, kaj bi mogel ta izsiljevalec povedati!« — »Veste kaj,« je dejal nato Fiirstenberg, »jaz nisem radoveden. Plačajte mu zahtevanih tisoč mark!«
*
Ko je bila kriza zopet enkrat na višku, so spraševali Fiirstenberga na borzi, kaj da misli o položaju. »Gospoda«, je dejal FUrstenberg. »Reči morem, da smo že čez hrib. 2e gremo navzdol.«
*
Furstenberg ni imel posebno rad bankirje, svojih stanovskih kolegov. Ko se je nekoč hvalil pred njim neki bančni ravnatelj, da je njegov zavod napravil tako dobre kupčije, da more ves ustanovni kapital izkazati kot dobiček, je pripomnil Fiirstenberg: »Potem Vam čestitam,-da ste zopet našli osnovni kapital.«
LIPSKI POMLADANSKI VELESEJEM 1933
Začetek dne 5. marca Vse informacije daje
M
M
LIPSKI SEJMSKI URAD
ali
častni zastopnik
ING. G. TO lil ES, Ljubljana, Dvorakova ul. 3/11
Telefon 2762
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. febr. t. 1. ponudbe glede dobave 200 kg klobučevine v ploščah. (Pogoji so na vpogled pri islem oddelku.)
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 20. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 28.000 kg pšenične moke; do 22. februarja t. 1. glede dobave 1 vrtalnega stroja; do 1. marca t. 1. glede dobave 20 pol prešanega papirja, 10 komadov smirkovih plošč, 100 kg brodarskih žebljev in 100 kg valjanih šin za kolesa.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 21. februarja t. 1. ponudbe glede dobave sedlarskega materijala, raznega pisar, materijala; do 27. februarja t. 1. pa glede dobave zidarskega orodja.
Direkcija drž. železarne Vareš sprejema do 2*2. februarja t. 1. ponudbe glede dobave raznih kemikalij; do 1. marca t. 1. pa glede dobave silik-opeke za električne peči, raznega orodja za mizarje ter jeklenih ščetk.
Direkcija državnega rudnika Senjski ltudnik sprejema do 6. marca t. 1. ponudbe glede dobave 65 m verig.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 2. marca t. 1. ponudbe glede dobave žarnic in drugega električnega materijala; do 21. marca t. 1. pa glede dobave raznih medeninastih predmetov.
Oddaja zgradbe in zakupa restavracije na postaji Čačak se bo vršila potom ofert-ne licitacije dne 16. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Direkcija državnega rudniku Kukanj sprejema do 21. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 12 zavitkov splint in 250 kg žebljev, 30.000 kg portland-cementa, 200 m svinčenega kabla, raznega materijala za sedlarje, 100 komadov rudarskih zgrtal, 100 komadov rudarskih želez (Bergeisen) ter 50 komadov rudarskih sekir; do 23. februarja t. 1. glede dobave 4000 kg masti in 5000 kg riža.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
»SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave z dne 15. februarja ima med drugim to vsebino: Zakon o pogodbi o ureditvi plačevanja iz blagovnega prometa in po drugih obveznostih med kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško. — Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o dovoljenju olajšav gozdni industriji zaradi krize. — Naredbo o manipulacijskih taksah za izdajanje dovolil za provoz živine, perutnine in mesa. — Izpre-memba v pravilniku k čl. 14. zakona o neposrednih davkih. — Službena potovanja advokatskih pripravnikov v sodni praksi. — Razpis o postopku zoper uvoznike, ki uživajo ugodnosti, zaradi neredne voditve knjig o blagu, uvoženem po ugodnostih. — Odločba o izpremembi opazke za št. 24. uvozne cainske tarife. — Odločba o ukinitvi in o znižbi uvozne carine na turist, propagandni material. — Objave banske uprave. — Razne objave iz »Službenih novin«, razni razglasi sodišč in uradov ter druge objave.
Brzojavi: Kriepercolonialo Ljubljana Telefon št. 2263
Ant. Krisper Coloniale
Lastnik : Josip V orlič
Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 33
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode
Totni postraibi — Ceniki na razpolago
Ustanovljeno leta 1840
NARODNA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
Izguba
Račun dobička in izgube dne 31. decembra 1932.
Dobiček
Stroški .........................
Amortizacije.....................
Dvomljive terjatve .... Cisti dobiček Din 23,983.226 22
Od tega:
5% rezervnemu fondu po čl. 7. zakona .... Državi po čl. 7. zakona . Delničarjem po čl. 37. zakona .......................
1,199.161'31 4,189.642 19
18.594.42272
49,718.79693
7,815.570-48
50,813.302'57
23,983.226'22
132,330.890-20
Obresti od menic.................
Obresti od posojil na zastave Dohodki od naložbe v inozemstvu .........................
Plačane odpisane terjatve . Razni dohodki ...................
100,525.122'48
23,064.086'88
1,333.167'47 321.77659 7,086.742-78
132,330.890-20
Po sklepu upravnega odbora z dne 22. decembra 1932. smo podpisani pregledali prednji račun dobička in izgube, ga primerjali z glavnimi in vzporednimi knjigami in našli, da je v vsem točen in pravilen.
V Beogradu, 5. januarja 1933.
člani upravnega odbora:
Mih. K. Sonda Jov. T. Markovič Dr. Ferd. Gramberg St. Stefanovič
8ef knjigovodstva:
Drag. Dragojevič s. r.
Na podstavi čl. 34 in 53 zakona o Narodni banki in čl. 59 štatutov je nadzorstveni odbor pregledal prednji račun dobička in izgube in ga odobrava, ko je ugotovil, da je pravilen.
V Beogradu, 5. januarja 1933.
člani nadzorstvenega odbora: Žika Jankovič	S. Godevac
Ljub. M. Mihajlovič	T. Panič
Solomon A. Koen	Drag. V. Gavrovič
Imovina
Bilanca z dne 31. decembra 1932.
Predsednik:
D. J. živadinovlč
Dolg
Podloga:
zlato v blagajnah in v
inozemstvu.............
novec v tujem denarju . devize ........
Devize, ki niso v podlogi .	.
Kovani novec:
v srebru in niklju . . . Posojila:
na menice................
na vrednostne papirje Vrednostni papirji .... Prejšnji predujmi državi: znesek pred zaključkom po odbitku deleža države pri zaslužku Narodne
banke .................
Začasni predujmi glavni državni blagajni...............
Vrednosti rezervnega fonda Vrednosti fonda za amortizacijo nepremičnin .... Vrednosti bančnih fondov: za zidanje založišča . . za podpiranje kmetijstva za podpiranje kmetijske književnosti .... Vrednosti pokojnin, fonda
Nepremičnine.................
Zavod za izdelovanje bankovcev ......................
Pohištvo in oprema ....
Hranilni depoziti............
Depoziti po raznih računih in kavcijah..................
1.760,826.40806
805.746-80
206,502.331-69
2.111,974.154-13
344,863.126'30
1.812,810.152-23
4,189.642 19
2,112.450 — 335.85442
201.56030
106,337.747'89
44,341.164-51
1.968,134.486-55
1,993.808-90
139,915.283 —
2.456,837.280-43 15,451.200 —
1.808,620.51004
600,000.000 — 58,099.08085
5,300.000 —
2,649.864-72
21,665.102-04
150,678.912-40
3,473.81979
29,098.296-—
2.837,459.837-62
10.099,377.482-34
Glavnica ....
Bankovci v obtoku Obveznosti na pokaz državne terjatve žiro-računi . . razni računi . Obveznosti z rokom Rezervni fond .	■
Fond za amortizacijo nepremičnin .........................
Bančni fondi:
za zidanje založišča . . za podpiranje kmetijstva za podpiranje kmetijske književnosti . . . . za dopolnitev dividende Pokojninski fond bančnega
osebja .......................
Položitelji hranil, depozitov . Položitelji depozitov po raznih računih in kavcijah Dobiček za razdelitev delničarjem .........................
13,514.646 18 384,715.966-71 299,629.312’20
2,288.881 61 339.313'52
210.30480
64.070-79
180,000,000 — 4.772,717.850 —
697,859.925'09
1.459,433.736-64
73,839.592-65
5,757.483-62
2,902.570-72
21,713.767'28 29,098.296 —
2.837,459.837-62
18.594.422'72
10.099,377.48234
Obtok in a vista obveznice Din 5.470,577.775 09
Skupno kritje.........................35"97°/o
Kritje v zlatu.........................3218°/o
Po sklepu upravnega odbora z dne 22. decembra 1932. smo podpisani pregledali gornjo bilanco, Jo primerjali z glavnimi in vzporednimi knjigami in našli, da je v vsem točna in pravilna.
V Beogradu, 5. januarja 1933.
Sef knjigovodstva:
Drag. Dragojevič s. r.
Na podstavi čl. 34 in 53 zakona o Narodni banki in čl. 59 štatutov je nadzorstveni odbor pregledal gornjo bilanco in jo odobrava, ko je ugotovil, da je pravilna.
V Beogradu, 5. januarja 1933.
člani upravnega odbora: Mih. K. Sonda Jov. T. Markovič Dr. Ferd. Gramberg St. Stefanovič
člani nadzorstvenega odbora: 2ika Jankovič	S. Godevac
Ljub. M. Mihajlovič	T. Panič
Solomon A. Koen	Drag. V. Gavrovič
Predsednik:
D. J. živadinovlč
Občni zbori.
Občni zbor d. d. »Balkan« za mednarodne transporte bo 4. marca v Ljubljani v družbenih prostorih. Na dnevnem redu je tudi sklepanje o izbrisu družbe iz trgovinskega registra.
Tnm jttirotiLi
LJUBLJANSKI ŽIVILSKI TRG
Trg je založen, kakor po navadi dobro. Zgodnje solate je vedno več na trgu, zlasti zelenega in rdečega radiča ter motovilca. Cene so v glavnem ostale neizpreinenjene. Solate se običajno prodajajo merica po 2-50 Din. Prodaja se na trgu tudi že špi-
nača in sicer po 2 Din merica. Tudi drugih živil je dovolj na trgu. Cene večinoma ne-izpremenjene. Jabolk je še vedno dosti na trgu in se prodajajo po 2'50 — 4 Din kg. Jajc je dovolj in se prodajajo po 2-25 Din par.
Narodno gledališče v Ljubljani
DRAMA
Začetek ob 20.
Četrtek, dne 16. februarja ob 15.: Zadoščenje. Gospa Cathleena. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Petek, dne 17. februarja: Zaprto.
Sobota, dne 18. februarja: Voda. Red A. Nedelja, dne 19. februarja, ob 15.: Pastir
Peter in kraJj Briljantin. Mladinska igra. Premiera. Izven.
Ob 20: Dopust na Francoskem. Izven Znižane cene.
OPERA
Začetek ob 20. uri.
Četrtek, dne 16. februarja: Rigoletto. Gostovanje Josipa Rijavca. Izven.
Petek, dne 17. februarja: Pri belem konjičku. Red C.
Sobota, dne 18 februarja: Viktorija in njen huzar. Izven. Globoko znižane cene. Nedelja, dne 19. februarja, ob 15.: Nižava. Gostuje gospodična Milena Verbičeva. Izven. Znižane cene.
Ob 20.: Baletni večer. Pia in Pino Mlakar ter ves baletni zbor. Izven.
0 Priporoma se za izvršitfev in popravila vseh A elektrotehničnih in inštalacijskih del, popravil aparatov ftd-
Havliček Fran, Ljubljana
Sprejemališče samo na SV. PETRA CESTI il 5 0	dvorišče	(hotel »SOČA«)	0
Telefon 34-21
TISKOVINE
iMhprsi. lrgowke, uradne,reklam-. TUT ne,časopise} knjige, večban hilve in poceni!
TISKARNA MERKUR
L1U B11 ANA ,G R E G ORČIC EVA $123
Vel-25-51 IJelecjram 'Jiskarnalllcrkuv.
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za Trgovako-industrijako d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja In Dakarja: O. MICHALEK, Ljubljana.