Poštnina plačana v gotovini Cena mn f- Stev. 141. V Ljubljani, četrtek 22. junija 1939. Leto IV Jutri - podpis vojaške zveze med Francijo Tihv?iia Hkrati bo podpisan sporazum ■ Ul vl|V o vrnitvi pokrajine Aleksandrette Turčiji Pariz, 22. jami. o. Poluradno poročajo, da bo Francija rrnila Turčiji pokrajino Aleksandretto posebno pogodbo, ki jo bosta jutri podpisala v Ankari turški zunanji minister Sarad Zoglu in francoski poslanik Massigli. Vrnitev Aleksandrette je cena za privolitev Turčije v francosko-turško vojaško zvezo, podobna sporazumu kakršnega sta pred kratkim sklenili Anglija in Turčija. Vojaško zvezo med Francijo in Turčijo bosta tudi jutri podpisala v Parizu francoski zunanji minister Bonnet in turški poslanik Suad Davai Vojaška zveza med Francijo in Turčijo velja po francoskih in turških uraduih zagotovilih ohranitvi miru na Balkanu in v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Besedilo te pogodbe je podobno angleško-turški pogodbi. V sporazumu o vrnitvi Aleksandrette se Turčija obvezuje, da bo v vrnjenem ozemlju spoštovala francoske moralne in tvarne koristi in da bo varovala vse manjšine, ki žive na tem ozemlju. Razen tega se odreka vsem ozemeljskim zahtevam do francoske Sirije in bo preprečila ob svojem obmejnem predelu vsako propagando, ki bi težila za odcepitvijo Sirije od Francija Zunanji minister Bonnet bo jutri, po podpisu obeh pogodb dal posebno izjavo, v kateri bo poudaril pomen sporazuma o Aleksandretti in pomen vojaške zveze med Francijo in Turčijo. Podpis vojaške pogodbe med obema državama pomeni novo, izredno važno pridobitev za Francijo in Anglijo ter za mirovno fronto, ki jo ti državi organizirata. Posebnega pomena v pogodbi je določilo, da veljajo obveznosti o medsebojni pomoči med Francijo in Turčijo tudi za balkanski polotok. Iz tega določila je Tazvidno, da je tudi Francija pripravljena * vsemi sredstvi in silami ohraniti sedanje stanje in mir na Balkanu. Pogreb Joca Jovanoviča v Belgradu Belgrad, 22. junija. Popoldne ob 4 bo iz saborne cerkve na Kalemegdanu pogreb umrle- Ja voditelja bivše zemljoradničke stranke Joca ovanoviča. Pokojnikovo truplo so iz Ohrida včeraj pripeljali v Belgrad ter ga položili na oder v saborni cerkvi, kamor ga hodijo kropit njegovi številni politični prijatelji. Družini pokojnika so izrazili sožalje: knez-namestnik Pavle, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, predsednik senata dr. Anton Korošec, predsednik poslanske zbornice Simonovič in vse uglednejše politične osebnosti. Pogreba se bodo udeležili zastopniki vseh političnih skupin. Romunsko egiptovski posveti v Bukarešti Bukarešta, 22. junija, m. V nedeljo, 25. junija bo prispel v Romunijo egiptovski zunanji minister Abdul Fetah Jahija paša v spremstvu načelnika vrhovnega egiptovskega sodišča in generalnega tajnika v zunanjem ministrstvu. Jahija paša bo v Bukarešti ostal več dni ter bo imel nekaj sestankov s predsednikom vlade Annanom Cali-nescom in zunanjim ministrom Gafencom. Sprejet bo tudi pri kralju Karlu. Vsi politični krogi pripisujejo skorajšnjemu obisku egiptovskega zunanjega ministra v Bukarešti velik pomen za bodoče vojaško in politično sodelovanj* med Egiptom in Balkanom. Prvi potniški polet iz Amerike v Francijo V 29 urah in 49 minutah - 7000 km Pariz, 22. junija. Pred dvema dnevoma je bil srečno končan prvi redni potniški polet med Združenimi državami in Francijo. Udeležilo se ga je poleg posadke 12 časnikarjev, med njimi tudi ena ženska, H. Robbova, ki popisuje to popotovanje čez Atlantsko morje preprosto in kratko takole: »V 29 urah in 49 minutah je >zračni parnik« predrvel nad 7000 km in s tem spremenil drzen poskus v navado. Ko smo stopali v Port .Washingtonu na »Atlantic Clipper«, sti se mešala v nas ponos in strah. Ponos, ko so moje ustnice neprenehoma mrmrale imena vseh »nebesnih vitezov«, ki so šli pred mano po tej divji in veličastni oceanski poti. A tudi strah: koliko jih je svojo drznost plačalo z življenjem. Velikanski hidroavijon me je med pre-mišljanji odpeljal. Ko sem se obrnila na sedežu, ki se je lahko takoj spremenil v najboljšo postelj, sem gledala, kako žive moji tovariši. Bilo je 18 mož posadke, pod poveljstvom kapitana Culbertsona in 18 opazovalcev, med njimi 12 časnikarjev, štirje radijski poročevalci in dva zastopnika letalske družbe. Vsi ljudje so bili prešerni. To ni bila tista krčevita prešernost, ki zakrinkava pogum ter tesnobo pred veliko dogodivščino, marveč nedolžna prešernost šolarjev na počitnicah. Otipavali smo blazine, gledali skozi okna, sklanjali nepotrpežljive oči na morje, ki je bilo hkratu tako majhno in tako veliko. Opazovali smo nebo, čigar del smo bili. Še preden smo Be utegnili dobro razgledati, smo že na kratko pristali na Azor-rih, za tem pa v Lizboni. In to veliko potovanje je že zatonilo v preteklost, kakor veličasten spomin. Mislili si boste, da ne vem, kaj pripovedujem. Zdelo se bo, kakor da skozi razlagam samo, da se »ni ni nobeno potovanje Po zraku zdelo zložnejše in mirnejše. Priznati moram, da sem se bala, toda ne v zraku, marveč v avtomobilu. Zračno potovanje med Združenimi državami in Evropo jo zares nevarno samo na tistem delu, ki vežo vodno letališče v Lizboni s središčem mesta, po ozkih cestah, kjer se je zdelo, da plešemo po enem ali po dveh kolesih. In že smo bili v Marseilleu... Morali smo narediti ovinek šeststo kilometrov, ker ni lelalom še dovoljena pot čez Španijo. Komaj smo še utegnili, da rečemo kapitanu Culbersonu: »Hvala za to prvo lepo potovanje,« pa smo že krenili v Pariz.« Težaven potek pogajanj za zvezo z Anglijo, Francijo In Rusijo Rusija je zavrnila tudi nove angleške predloge Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Moskva, 22 .jun. o. Sovjetski zunanji minister Molotov ter njegov pomočnik Potemkin sta včeraj imela dve uri dolg posvet z angleškim odposlancem Strangom ter poslanikom Seedsom in francoskim poslanikom v Moskvi Naggiarom. Na sestanku so razpravljali o novih predlogih, ki jih je glede zveze z Rusijo poslala sovjetski vladi Anglija. Po seji je uradna sovjetska agencija Tass izdala kratko poročilo o sestanku. V njem pravi, da sta sovjetska zastopnika angleške predloge preučila in ugotovila, da ne ustrezajo pogojem, ki jih stavi Rusija za sklenitev rveze s Francijo. S tem je r angleško-ruskih pogajanjih nastal nov zastoj, ki priča, da hoče Rusija z zavlačevanjem izsiliti od Anglije in Francije čim več ugodnosti zase. Pariz, 22. jun. o Francoski zunanji minister Bonnet je včeraj govoril v zunanje političnem odboru poslanske zbornice tudi o pogajanjih med Angliijo, Francijo in Rusijo. Dejal je, da bo kmalu dosežen popoln sporazum. Težkoče so nastale zaradi različnih mišljenj o poroštvu za tiste države, ki od Francije, Anglije in Rusije ničesar ne zahtevajo. Hude odredbe nemškega protektorja v Pragi i Odstranitev Judov iz češkega gospodarskega življenja Praga, 22. junija, Protektor nad češko in Moravsko von Neurath je izdal nredbo, ki v resnici pomeni odstranjenje Judov iz gospodarskega življenja v protektorata. Uredba vsebuje predvsem tele glavne določbe: Vsi prenosi premoženja in pogodbe se morajo predložiti odslej v odobritev protektorjn. Pogodbe, ki so bile do zdaj sklenjene, se razveljavijo. Dalje bo protektor imenoval v vseh judovskih Jodjetjih svoje zaupnike in komisarje. Vsi udje morajo priglasiti svoje drage kovine in drage kamne, čeprav jim jih za zdaj še ni treba izročiti. Za prestopke teh določb je določena kazen 10 let, oziroma neomejena denar- na kazen do popolne zaplembe premoženja. Uredba- 4ma namen praktično odstraniti vse Jude iz gospodarstva, kakor v Nemčiji. Uredba ne dela nobenih razlik med Čehi in Nemci ter velja tudi še za nazaj, in sicer od 15. marca 1939 dalje. Protektor von Neurath je tudi izdal nredbo, po kateri nekatera določila zakonov bivše češkoslovaške republike o varstvn države ostanejo \ veljavi še za naprej, seveda v korist Nemčije. Zakon o varstvu države v bivši češkoslovaški republiki je bil naperjen proti sudetskim Nemcem. Zdaj bodo posamezna določila tega zakona uporabljali proti Čehom. Razmerje med Francijo in Španijo se zboljšuje Te dni bodo Francozi vrnili Španiji 9000 zabojev zlata Pariz, 22. junija, m. Včeraj popoldne je francoski zunanji minister Bonnet sprejel španskega veleposlanika Laquerico in francoskega veleposlanika v Madridu, maršala Petaina. Ta- koj po sprejemu obeh diplomatov je imel Bonnet daljšo konferenco s predsednikom vlade Daladierom. Včeraj popoldne je minister Bonnet v skupščinskem zunanjepolitičnem odboru glede odnošajev s Španijo izjavil, da obe državi želita vzdrževati dobre sosedstvene odnošaje. Španski veleposlanik je ob zadnjem sprejemu pri zunanjem ministru Bonnetu v imenu španske vlade zahteval takojšnjo vrnitev zlata španske Narodne banke. Francoska vlada pa zahteva pred vrnitvijo španskega zlata nekaj zagotovil, med katerimi je glavno to, da mora general Franco sprejeti številne begunce, ki se še vedno mude v Franciji (teh beguncev je ne bo zavzel sovražnega stališča do Francije. Dosedanje izjave, ki so jih glede tega dali nekateri španski generali, francoski odločujoči krogi ne smatrajo za zadostne. Francosko časopisje napoveduje v kratkem odločno izboljšanje odnošajev med Španijo in Francijo. Francija zbližanju ne bo delala nepotrebnih ovir. Dokaz za njeno dobro voljo in za to, da se hoče držati obveznosti, katere je sprejela v sporazumu med Berardom in Jordanom. je včerajšnji sklep okrožnega sodišča v La Rochellei, ki je odločilo, naj francoske oblasti vrnejo Španiji 9000 zabojev zlata in dragocenosti. To premoženje je bivša rdeča vlada poslala maja 1937 v Francijo. Nacionalna Španija je to zlato ves čas zahtevala zase, Francozi pa so ga držali kot nekako poroštvo, okoli 275.000), kakor tudi zagotovilo generala • da Španija ne bo ukrenila ničesar proti fran-Franca, da ob kakem mednarodnem zapietljaju 1 coskim koristim. Nova slovaška ustava sprejeta Po n jel bo Slovaška republika s predsednikom, voljenim za sedem let Bratislava, 22. junija, o. Slovaška vlada je preučila načrt nove ustave, ki ga je izdeloval poseben odbor. Na včerajšnji seji je ustavni načrt potrdila ter ga sklenila predložiti parlamentu. Načrt za novo ustavo obsega 13 poglavij s 87 členi. V prvem poglavju določa republikansko obliko države; drugo poglavje govori o pravicah predsednika republike. Predsednika voli parlament za 7 let. Predsednik je vrhovni poveljnik vojske. Tretje poglavje govori o sestavi vlade. Predsednik in ministri imajo izvajalno oblast. Četrto poglavje se bavi z državnim svetom, ki ga sestavljajo predsedniki strank, člani vlade, predsednik parlamenta ter Člani predsedništva slovaške narodne stranke. Državni svet pripravlja listo kan-didntov za parlamentarne volitve ter ima pravico poslancem vzeti mandat. Peto poglavje govori o parlamentu, ki bo štel 80 poslancev. Šesto poglavje se nanaša na politične stranke, ostala poglavja pa na korporacije, pravosodje ter pravice in dolžnosti državljanov. Po zakonu o državnem lajništvu za nemško narodnostno skupino je vlada imenovala državnega tajnika za to skupino na Slovaškem na predlog voditelja slovaških Nemcev. Ta šef lahko predlaga tudi samega sebe. Slovaška država plača stroške za vzdrževanje državnega tajništva. To naj služi kot posredovalec v vseh vprašanjih, ki se tičejo nemške narodnostne skupine. Osrednja državna oblastva bodo s tem državnim tajništvom sodelovala. Uradni jezik tega državnega tajništva je nemščina. Vesti 22. junija Nemški protektor nad češko in Moravsko von Neurath je izdal sklep, po katerem je Judom v protektoratu prepovedano kupovati nepremičnine. Tudi sicer je razpolaganje z njihovim lastnim premoženjem zelo omejeno. Zastopnik arabskega kralja Ibn Sauda je te dni obiskal Hitlerja na povabilo Nemčije. Ob odhodu iz Berlina je dejal, da njegov obisk ni bil političnega značaja, kakor so to pisali zlasti italijanski listi. Španija ni vojaško nič vezana na Italijo in Nemčijo in bo v vsakem primeru ostala nevtralna, ker tako zahteva njen politični in gospodarski položaj, je izjavil španski poslanik v Parizu Lequerica in dejal še, da pisanje nemškega in italijanskega tiska ni v skladu z nameni in načrti generala Franca. Turški poslanik v Bukarešti je včeraj obiskal zunanjega ministra Gafenca in mu slovesno zagotovil, da turško angleška vojaška zveza v ničemer ne razdira Balkanskega sporazuma. Ta bo ostal še naprej trden, kakor to hočejo vse njegove članice. Ameriški konzul v Tjencinu je po nalogu zunanjega ministra Hulla ostro protestiral pri japonskem poveljniku zaradi slabega ravnanja Japoncev z ameriškimi državljani. Portugalska bo ustavila ves svoj izvoz v Italijo, ker ji Italija dolguje velike vsote za živež, katerega je Portugalska prodala tja lani in letos. Portugalski izvoz v Italijo je bil za to zadnjo velikega pomena in bo pa ustavitvi nastalo občutno pomanjkanje nekaterih živil. Pred ameriškim zveznim sodiščem v N«wyorku je bila te dni obsojena nemška država na 50 milijonov dolarjev globe in odškodnine za dve tovarni streliva, ki so ju ob začetku svetovne vojne pognali v zrak nemški vohuni. Preiskava je tekla 20 let in so ugotovili, da so vohuni delali po nalogu tedanjih nemških oblasti, Nemška vlada obsodbe ni priznala. Američani pa nameravajo zapleniti za kritje globe nemško državno imetje naloženo v Ameriki. Švicarski zvezni svet je potrdil prepoved o izhajanju baselskega dnevnika »Sonntag«, ki se je pregrešil z neprestanimi napadi na nemške in italijanske voditelje. Zvezni svet utemeljuje prepoved z razlogom, da taki napadi škodijo švicarskemu ugledu in bi utegnili privesti do hudih po.sledic. Sovjetska vlada je sporočila estonski in le tonski vladi, da bo smatrala vsako pogodbo, ki bi jo ti državi sklenili 6 komurkoli in ki bi slabila njuno neodvisnost za sovražno dejanje proti temu, da bi se Estonija in Letcmija kakorkoli vezali t Nemčijo, Nemška vlada je na zahtevo Anglije odpoklicala svojega konzula v Liverpoolu, ki je bil udeležen pri zadnji veliki vohunski aferi v liverpoolskih novih orožarnah. Več angleških poslancev Je včeraj v zbornici zahtevalo od vlade, naj naroči v Ameriki potrebno število povemikov za reševanje ljudi iz potopljenih podmornic. Vlada bo to tudi takoj storila. Predsednik angleške vlade Chamberlain se je včeraj udeležil kosila na čast poljskemu vojaškemu gospodarskemu odposlanstvu, ki se je prišlo v London pogajat za obrambno poso-jilo, kakor ga določa zveza med Poljsko in Anglijo, Ves angleški tisk prinaša danes pozdravne članke v čast kralju in kraljici, ki se Jb°«la v prvih popoldanskih urah vrnila iz Amerike, Listi poudarjajo velik pomen kraljevega obiska v Kanadi in v Združenih državah. Japonci so včeraj popoldne organizirali velike demonstracije proti Angležem ob meji angleškega mestnega predela v Tjencinu. Silili so tudi Kitajce, da so morali upiti proti Angležem. Angleška vlada Je ustanovila mesto vrhovnega nadzornika letalskih sil. To je bilo potrebno zaradi povečanja oboroževanja. Slovaški ministrski svet je sprejel zakon o slovaškem državljanstvu in o ureditvi državne uprave. Vlada je tudi sklenila odpustiti vse Jude iz slovaške vojske in jim vzeti zemljo. Francosko-angleški vojaški posveti v Singaporu naj privedejo do popolnega sodelovanja francoskih in angleških vojaških pomorskih ter letalskih sil na Daljnem vzhoau, piše angleški tisk ob teh posvetih. Nemške čete so se začele v precejšnjem številu zbirati zadnje dni ob francoski meji. Francozi zbiranju ne pripisujejo nobenega pomena. V Gdansku je policija prijela več mornarjev iz nekega angleškega parnika, ker so preklinjali nemškega kanclerja Hitlerja. Mornarji bodo strogo kaznovani. Vrhovni poveljnik italijanske vojske maršal Ba-doglio je včeraj obiskal Skader v Albaniji. Poaveti med angleškim, poljskim in turškim generalnim štabom ugodno napredujejo in bodo rodili zaželjene uspehe, je povedal predsednik angleške vlade Chamberlain včeraj v poslanski zbornici. Angleški zunanji minister govori o načelih angleške politike Anglija je močna in vsak dan močnejša London, 22. jun. o. Angleški zunanji minister je včeraj pri nekem kosilu imel daljši govor, v katerem je razpravljalno vseh pomembnih političnih vprašanjih, ki te čase zanimajo Anglijo. Olde dogodkov v Tientsinu je dejal, da se je položaj v Tientsinu poslabšal zaradi nesporatzum-1 jen j. Med ta spada mnenje japonske vlade, da je imela Anglija namen izkoristiti Tientsin v vojaško namene na Škodo japonskih vojačkih koristi. Aiko Japonska ostane pri tem, da ne bo škodovala angleškim koristim na Daljnem vzhodu, potem jo upanje, da se bo to vprašanje rešilo prijateljsko. So tri načela, na katerih sloni angleška zunanja politika: 1. Velika Britanaja je zedinjena sedaj bolj kakor kdajkoli ter zavzema na svetu tak položaj, da so lahko o njem reče, da je odličen. To pač lahko trdi zunanji minister. 2. Narod Velike Britanije jasno in določno ve, kakšno politiko mora voditi, in 3. Velika Britanaj je močna in vsak dan močnejša. Glede pogajanj s Sovjetsko Rusijo, je lod Ha-lifax dejal: »Prepričan sem, da imamo isti cilj ter upam, da bomo sklenili sporasum. Ako se to doslej ni zgodilo, menim, da to ni naša napaka. Belgrad, 22. junija, m. Nemški vojaški odposlanec von Faber-Dufour je danes dopoldne slovesno izročil jugoslovanskemu vojnemu muzeju na Kalemegdanu dva stara Karadjordjeva topova, ki sta bila do zdaj v dunajskem muzeju. Topova je nemška vlada vrnila našemu vojnemu muzeju za obiska kneza namestnika Pvala pri kancUrin Hitlerju. K današnjem cestnoprometnem sestanku Nekaj važnejših določil za cestni promet v našem mestu V sledečem prinašamo v zvezi z današnjim restnoprometnim sestankom, ki ga je priredilo mestno poglavarstvo, nekaj važnejših določil, ki jih je izdala uprava ljubljanske policije za naše mesto. Vožnja in ježa sta prepovedani po naslednjih cestah in ulicah razen za potrebe stanovalcev ob njih: Židovska, Nunska ulica od Gradišča do Blei-\veisove ceste, Ribga ulica, Ključavničarska ulica, Krojaška ulica, Vodna steza, Kleparska steza, ('»ki del Puharjeve ulice (vzdolž starih zgradb do Tyrševe ceste), Za Čreelom, Barvarska steza od Poljanske ceste do Kapiteljske ulice, Medarska ulica in Hribarjevo nabrežje od Frane ^kanskega moeta do Dvornega trga. PROtfET NA ŽIVILSKI TRG Med '28. in 7. uro je po Poljanski cesti prepovedan dovoz na živilski trg z mesarskimi vozički in zapravljički. Med tem časom je dovoljen dovoz le po Poljanskem nasipu ter dalje po Vodnikovem trgu ob mesarskih stojnicah, odvoz pa v obratni meri. Dovoz na živilsi trg z vozili je od 7. ure dalje dovoljen od Kopitarjeve ulice po Vodnikovem 'trgu ob mesarskih stojnicah do semenišča, odvoz pa po Vodnikovem trgu dalje po ulicah, ki dele trg v več delov na cesto Pred Škofijo. Ulice, ki dele trg. neemejo biti zasedene s stojnicami in morajo biti proste za vozni promet in pešce. TROMOSTOVJE Srednji most je namenjen samo voznemu prometu, stranska mostova pa za pešce. PARKIRANJE MOTORNIH VOZIL Parkiranje motornih vozil, t. j. posta/janje nad 10 minut je dovoljeno le v naslednjih ulicah: Razširjeni del Frančiškanske ulice. Gledališka ulica ob hišah med Knafljevo in Aleksandrovo cesto (za operno gledališče), Dalmatinova ob Verov^kovi hiši, Erjavčeva cesta ob hišah nasproti dramskemu gledališču za to gledališče, Masarykova cesta pred glavnim kolodvorom vzhodno od Kolodvorske restavracije, Beethovnova ulica od Nunskega vrta do Gajeve ulice v sme-h proti Gajevi ulici in obratno od Gajeve ulice do Nunskega v smeri proti Nunskemu vrtu, Gajeva ulica od Narodnega doma do Beethovnove ulice, Cigaletova ulica ob justični palači, Tabor ob Sokolskem domu, Simon Gregorčičeva ulica za bansko r - o, Gallusovo nabrežje med Sv. Jakoba me 'cm in Stisko ulico, Mestni trg za Robbovim vodnjakom, Krekov trg ob Fabianovi gostilni, Ruska ulica, Pred dolenjskim kolodvorom in gorenjskim kolodvorom, Kongresni trg nasproti restavracij Zvezda, Kongresni trg nasproti univerze ob vremen- ski hišici, Lipičeva ulica za bolnišnico in Lipov drevored ob velesejmu. Xa vseh drugih odsekih je parkiranje prepovedano. AVTOBUSNI PROMET IN STOJIŠČA Kot postajališča za avtobuse so dovoljene naslednje ulice in trgi: Tavčarjeva ulica, Gledališka ulica od Puharjeve ulice do Gosposvetske ceste, Krekov trg. Kongresni trg nasproti restavracije Zvezda, Borštnikov trg, Dolenjska cesta pred gostilno Češnovar. , .... Dovoz na stojišča v Tavčarjevi ulici se vrsi iz smeri Ježice po Tvrševi cesti. Trdinovi ulici in Cigaletovi ulici, odvoz po Tavčarjevi ulici in Tvrševi cesti. Dovoz na stojišče v Gledališki ulici se vrsi iz smeri ftt. Vida po Celovški cesti, Bleiweisovi ulici in Puharjevi ulici, odvoz po Gledališki ulici in Gosposvetski cesti. Dovoz na stojišče na Krekovem trgu se vrši iz smeri Dolenjske ceste in stepanje vasi po Streliški ulici, iz smeri Sv. Križa in Sv. Jakoba po Komenskega ulici, Resljevi cesti in Kopitarjevi ulici, odvoz po istih ulicah. Avtobusom, ki obratujejo na progah med Ljubljano in zunanjimi kraji, je dovoljena vožnja samo do oblastveno ugotovljenih in označenih postajališč (postaj zaradi potnikov in prostorov za spravljanje avtobusov). Prepovedana jim je pa vsaka vožnja po notranjosti mesta, izvzemši za nujna popravila, nabavo goriva in izredne primere, za katere bo uprava policije dajala posebna dovoljenja. STOJIŠČE ZA AVTOIZVOŠČKE IN FIJAKARJE Masarykova cesta pred poslopjem Kolodvorske pošte, Gajeva ulica, Miklošičeva cesta nasproti hotela »Union«, Mestni trg pred prodajalno mestne elektrarne, Zaloška cesta pred bolnišnico, vzhodno od vhoda. KOLESARJENJE IN VOŽNJA Z ROČNIMI VOZIČKI PO HODNIKIH IN PEŠPOTIH Kolesarenje in vožnja z ročnimi vozički je do preklica dovoljena po desnem hodniku Tyr-ševe ceste od Stadiona proti Ježici in obratno. Kolesarenje in vožnja z ročnimi vozički po levem hodniku Tyrševe ceste je prepovedana. Leva in desna se računata v smeri iz Ljubljane proti Ježici. Kolesarji in voditelji ročnih vozičkov pa smejo voziti samo drug za drugim in ne vštric. Na vseh drugih hodnikih in pešpotih na področju uprave policije v Ljubljani je kolesarenje in vožnja z ročn. vozički prepovedana. PEŠCI Pešcem je prepovedano ovirati promet s postajanjem po hodnikih. To velja posebno za križišče pred poslopjem glavne pošte. Kjer je na križiščih označen za pešce prehodni pas, smejo pešci prekoračiti cesto le pravokotno. Prepovedano je postajanje v gručah tam, kjer bi to oviralo promet. Prepovedana je vzporedna hoja več oseb po hodnikih, tako da se ovira promet drugih. Pešci morajo hoditi vedno po desni strani hodnika (računano v smeri hoje). Ljubljana od včeraj do danes Včeraj je bil prvi poletni dan. Prejšnja leta je ta dan prišel po dolgih vročih poznopomladan-skih časih, da so ljudje popoldne za popoldnevom hiteli k vodi, da bi se osvežili. Sonce je neusmiljeno pripekalo z vedrega neba, človek in žival sta iskala senco, na poljih je kar žehtelo od zemlje. Zdaj pa je drugače. Ves maj in junij prav do tega poznega datuma sta bila deževna, prave vro-čin sploh še nismo imeli. Letos so se ljudje nad dežjem po pravici pritoževali; ponekod so letošnji nalivi napravili ogromno škodo. Bog daj, da bi se vsaj zdaj, ko smo tudi po koledarju stopili v poletje, razmere kaj spremenile! Čas bi že bil. Dunajska vremenska napoved, ki se je za naše kraje še vselej dobro izkazala, napoveduje, da bomo zdaj vendarle že dobili lepše vreme, čeprav bodo včasih popoldanske nevihte. Včeraj okrog poldne je že vse kazalo, da bomo dobili hudo poletno nevihto. Nekje v daljavi je godel grom, črni oblaki so od juga silili vedno višje, zamrenili so tudi že solnce; vsak čas je bilo pričakovati, da bomo dobili hudo ploho ali pa še kaj hujšega. Vendar je neki veter oblake odrinil vstran, tako da ves dan nismo dobili niti kapljice dežja, ampak smo imeli zelo jasno nebo. Vloge v denarnih zavodih spet naraščajo Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri njenih 29 samoupravnih hranilnicah v mesecu maju za 431.953 dinarjev in so dosegle 1.115,887.203 din. Vloge na knjižice so narasle za 2,3 milij. din na 656,8 milij. din, vloge v tekočem računu pa so se zmanjšale za 1,8 milij. na 459 milij. din. število vlagateljev na knjižice se je povečalo za 19, na tekoči račun za 23, skupno število vlagateljev pa za 42 na 131.701. Porast se kaže pri vlogah na knjižice pri 8 hranilnicah, pri tek. računu celo pri 13 zavodih, skupne vloge pa so narasle pri 11 hranilnicah. Število vlagateljev je naraslo pri 8 hranilnicah. Ti podatki kažejo, da so se vlagatelji, ki so bili v aprilu dvignili 36 milij. din več, kakor so vložili v hranilnice, pomirili in pričeli svoje vloge zopet vračati hranilnicam in denarnim zavodom; zlasti tudi, ker so spoznali v aprilu, da so jim njihove vloge bile vedno na razpolago. Vsakdanje nezgode Vsak dan pride v tako obsežnem kraju_ kakor je naše mesto, do kakšnih nezgod in nesreč. Zdaj poleti, ko so ceste lepo v redu in prikladne za vožnjo, se zlasti množe prometne nesreče. Včeraj je v Ruski ulici podrl motorist štiriletnega Dušana Povha. Fantek je padel tako nesrečno, da si je zlomil ključnico. Z motorja je padla Brigita Šuštaršič iz Pov-šetove ulice.'Pri tem se je precej potolkla po životu, dobila pa je tudi rahel notranji pretres. Zvečer se je z dela v tovarni peljala domov Marija Strah, delavka iz Zgornjega Kašlja. Nesreča pa, ki nikdar ne miruje, je hotela, da je na kolesu izgubila ravnotežje, padla ter se prav pošteno potolkla. Neznani motociklist je včeraj na Dolenjski cesti podrl dninarja Benedikta Ribiča. Ribič je bil precej poškodovan ter so ga morali reševalci odpeljati v ljubljansko bolnišnico. ' Posestnik Franc Turk iz Lašč pri Planini je padel z avtomobila ter si zlomil ključnico. Trgovski zastopnik Stane Zalar iz Ribnice se je peljal z motorjem, pa ga je vrglo, da je padel ter si zlomil roko. . . Kakor vidite, cel kup nesreč z raznimi vozili. V bolnišnico pa so včeraj pripeljali še nekaj drugih ponesrečencev. Za letni čas sta prav gotovo značilni tile dve »sezonski«; . Sin bajtarja iz Horjula, Jože Grdadolnik, je zlezel na lipo, obiral cvetje za čaj, pa se mu je odkrhnila krhka veja; padel je ter si zlomil desno roko. .. T • n x Na češnjo pa je splezal strežnik Ix>jze Orf-man, ki se mu je prav tako odlomila veja. Padel je, pa k sreči ni dobil težkih poškodb, le nekoliko »e je potolkel. Prav huda nesreča pa se je primerila žagarjevemu sinu iz Starega trga, Jakobu Zabukovcu. Svetovna vojna je pustila v zemlji še vedno kopico nevarnih »ostalin«. Kar naprej še zdaj, ko je že minulo dobrih dvajset let, odkar je bila morija končana, beremo, da ta ali oni najde v zemlji staro granato ali patrono ali kakšno drugo podobno reč. Ponavadi otroci kaj brskajo po teh nevarnih predmetih, pa jim nenadoma eksplodirajo. Taka se je primerila tudi Jakobu Zabukovcu. Našel je staro patrono, ko pa jo je začel nekaj pre-gledavati in preiskavati, mu je nenadoma eksplodirala v roki. Vzbuh mu je odnesel tri prste na roki, druge pa mu je poškodoval. Sin posestnika iz Velike vasi, Ludvik Avbelj, je sekal drva, pa se je vsekal precej hudo v roko. Zdaj pa še nekaj ponesrečencev, ki so dobili poškodbe po hudobiji preveč vročekrvnih sitnežev. Neki mlinar je s krepelcem udaril posestnikovega sina Lovra Urbanijo s Pogleda pri Moravčah tako močno po rami, da mu je zlomil ključnico. Lovrota Perneta iz Kranja, delavca pri teren-I ski sekciji, je nekdo napadel in ga udaril po glavi tako, da se je moral Perne zateči v bolnišnico. Pred sodnijo, tam v parku, je neki objestnež napadel celo nočnega stražnika za straženje in zaklepanje, Jožeta Žitnika, katerega je krepko udaril po glavia. Danes dopoldne so v bolnišnico pripeljali reševalci z Verda Lojzeta Ožvalda, delavca v kamnolomu tam pri verdski železniški postaji. Včeraj so se tam delavci nekaj spoprijeli najprej z besedami, nato pa je nekdo potegnil celo nož in mahnil z njim Ožvalda po obrazu. Prizadejal mu je nekaj nevarnih ran po glavi, oklal pa ga je tudi okrog ust. Kakor vidimo, se je včeraj nabrala v bolnišnici na listi ponesrečencev kar lepa vrsta imen. Že po tem bi človek lahko sklepal, da smo stopili v poletje. Pozimi je nesreč v enem dnevu navadno mnogo manj. Niti zapahi več ne drže' tatov Celje. 22. junija. Zdi se, da je Celje zatočišče vseh mogočih tatov, vlomilcev in drugih takšnih nepridiprav vov, saj skoraj ne mine dan, da ne bi bili celjski orožniki obveščeni o kakšnem vlomu, tatvini ali razbojništvu. Orožniki in policija imajo že tako dovolj posla z raziskovanjem roparskega umora v Medlogu, z roparskim napadom v Polulah, vlomilo tatvino v Kvdrihovo trgovino v Gabrju in z mnogimi drugimi takšnimi rečmi. Danes pa je dobilo orožništvo še novo delo. Ponoči je bilo vlomljeno v trgovino Suše Olge na Ljubljanski cesti pri Butajevem mostu, nedaleč od hiše, kjer je Samčeva gostilna. Vlomilec je prišel v trgovino čez dvorišče. Vrata je izrezal, da je mogel priti do zapahov. V trgovini je prebrskal vse. Očividno je iskal v prvi vrsti le denar. Našel pa je le 100 din. Vlomilec pa ni vzel zavitkov, v katerih so bili 25 parski kovanci, čeprav jih je bilo precej. Ko je videl, da debelejšega denarja ni nikjer, se je zadovoljil s tobakom, ki ga je ukradel za 3000 din. Trgovec Suša je slišal ponoči nek sumljiv ropot in je tudi šel pogledat. Našel pa ni ničesar in je zato šel nazaj spat v prepričanju, da ga je motil le ropot avtomobila. Ko pa je zjutraj stopil v trgovino, je videl v njej vse razmetano. Obvestil je o vlomu takoj policijo. Policijski nadzornik Zavrč je posnel prstne odtise. Zdi se, da je v trgovino vlomil človek, ki so mu bile vse razmere pri tej hiši dobro znane. Zahtevajte povsod naš list! Med ameriškimi r Slovenci V Clevelandu sc je na cesti pripetila nesreča, ki je zahtevala življenje rojaka Andreja Obeda, starega 70 let. Pokojni je bil doma iz Cerknega na Primorskem in je živel v Clevelandu 34 let. — Brat msgr. Hribarja umrl. V Clevelandu je umrl rojak Martin Hribar, ki se je nahajal v Ameriki 46 let Pokojni je bil doma iz Zgorei^i Tuhinja blizu Kamnika. — V Clevelandu je^ preminul rojak Jožef Starič v starosti 83 let. Pokojni je bil doma iz Jezer pri Trebnjem na Dolenjskem in je prišel v Ameriko že pred 49 leti. Ranjki je bil eden izmed ustanoviteljev fare sv. Vida, ki je bila prva slovenska župnija v Clevelandu. — V bolnišnici je umrl rojak Louis Kacjan v 6taro6ti 57 let. Pokojni je bil doma iz Sežane na Krasu. — Umrla je tudi znana posestnica doma iz cvetličarne Johana Svete z 6120 St, Clair Ave v starosti 59 let. Doma je bila iz Preserja. — V Clevelandu O. je zaradi nesrečnega padca v bolnišnici umrl John Habjan 6 St. Clair Ave., kjer je imel gostilno. Star je bil 53 let in je bil doma iz vasi Vrh pri Višnji gori. — V Clevelandu je umrla Mrs. Anna Perše z East 82. St. v starosti 72 let, Doma je bila iz Ročina na Primorskem. — Nagloma je pri delu v White Motor tovarni zbolel Frank Sraj, ki je kmalu po prevozu v Cha-rity bolnišnica tudi umrl v starosti 33 let. Rojen je bil v Clevelandu in zapušča ženo, 6ina in hčer ter tri brate. V Clevelandu O. je umrla Matilda Walland, rojena Štanfal, v 6tarosti 64 let. Doma je bila iz Livolda pri Kočevju in je bivala v Ameriki 46 let. V Pittsburghu je umrla Mary Flore, rojena Sopčič, v starosti 69 let. Doma je bila iz Gradca v Beli Krajini in je prišla v Ameriko že pred 6vetavno vojno. V Ely, Mnn. je umrl rojak Frank Seršen. V Steelton, Pa. je podlegel poškodbam, ki jih je dobil, ko je bil povožen od avtomobila, rojak John Plesec, v starosti 78 let. Doma je bil v Železnikih pri Metkili v Beli Krajini. V Ameriki je živel 52 let. — V Calumetu, Meh. je na svojem domu v New Town naselbini umrl eden najstarejših tukajšnjih slovenskih pionirjev George Mišica v starosti 79 let. Pokojni je bil do,ma s Talčega vrha v Beli Krajini in jc prišel v Amerika na Calumet pred 52 leti. — V Pitts-bughu, Pa. je po dolgi in mučni bolezni preminula ga. Barbara Starešinič, rojena Pavlakovič {p. d. Vučičeva). Doma je bila iz Preloke pri Vinici. V Calumetu, Mich. se je v rudniku dogodila velika nesreča, ki je zahtevala življenje John Šmalca. Na rojaka se je v rovu vsula velika količina kamenja in ga pakopala pod seboj, da je bil na mestu mrtev. Pokojni je bil doma iz Starega trga v Beli Krajini in je živel na Calumetu nad 35 let. Star je bil 54 let. Zapušča ženo in pet otrok. — V Richmondu so umrli v preteku treh tednov kar trije Slovenci, in sicer: John Gornik, samski, doma iz Cerknice na Notranjskem; Frances Urbas, dama iz Dolenje vasi pri Cerknici ter Jožefa Gregorič, doma iz vasi Hrib pri Loškem potoku. — V Poterville, Calif. je v okrajni hiralnici umrl rojak Jakob Kočevar v starosti 51 let. V hiralnico je prišel zaradi bolezni, ki si jo je nako.pal v rudnikih v Montani. Doma je bil v Nestopli vasi fara Semič na Belokranjskem in je prišel v Ameriko še v mladih letih. — V Detroitu, Mich. je umrla rojakinja Margareta Rožič, Mudila se je pri svojih otrocih v Detroitu, kjer ja je dohitela smrt. Doma je bila od Črnomlja v Beli Krajini in }e bivala tukaj -nad 50,,let. — V Duluthu, Minn. je zadela kap čevljarja Louisa Vesela. Roejn je bil v Loškem potoku pred 57 leti in je bival v Ameriki 31 let. — V Johnstownu je preminula Mrs. Mary Martinčič, rojena Pleskovič. Pokojna je bila rojena v Johnstownu pred 43 leti, — V La Salle« 111. je preminula rojakinja ga. Mary Brinovec, rojena Berglez, doma iz Gornjega grada na Štajerskem. V Ameriko je prišla leta 1895. Zapušča 4 sinove in 4 hčere. — V Brooklynu je umrl rojak Jurkovich, ki je bil rojen v Spodnjem Logu pri Kočevju. Tukaj je bival okoli 40 let in je imel svojo lastno delavnico. Šport v zadnji minuti 1/,roden uspeh je dosegel Franjo Kukul^, 1, jugoslovanski teniški igralec, ki zdaj nastopa na dobro zasedenem teniškem turnirju elitnega londonskega kluba »Qweens-Club«. V tretji rundi tega turnirja je naletel na znamenitega angleškega teiškega igralca Austina, ki ga je Wallis-Myersova svetovna teniška lestvica še lani stavila na tretje mesto in ki je veljal za glavnega favorita tega turnirja. Po izredno čvrsti in lepi igri je naš igralec Kukuljevič odpravil Angleža v treh setih s 6:4, G:4, G;4! Kukuljevičevo zmago je angleško občinstvo sprejelo kot največje presenečenje. Časopisi pišejo o njegovi igri s samimi superlativnimi pohvalami. Škotska nogometna reprezentanca, ki je v Združenih ameriških državah odigrala na svoji ameriški turneji vrsto tekem, jo včeraj popoldne odigrala svojo zadnjo tekmo ter s tem zaključila svojo turnejo. Zmagala je v tej svoji zadnji tekmi proti New Englandu s 3:1, Škotje so zmagali v vseh tekmah, pri čemer so zabili sami 13 golov, dobili pa le enega — in še tega včeraj. Skrivnost smrtne megle Lenglen je zganil list in se naslonil nazaj v naslonjač ter čakal na Devornyeve besede. Minilo je pa precej časa, preden je oni pretrgal tišino. »Ainmiller je bil bister mož«, je dejal končno pomenljivo. »Kako to?« je nadaljeval Lenglen. »Mi imamo boljše...« »Iz teh dveh poročil se da jasno sklepati,« ga je prekinil mlajši mož, sicer ne nevljudno, toda odločno, »da je Ainmiller potem, ko se mu je posrečilo nekaj važnega izvohati, pričakoval napad s plinom. Njegovemu predniku Fulltonu bržkone la misel ni padla v'glavo. Zaradi tega ga je doletela smrt popolnoma nepripravljenega. Ainmiller je bil bolj prebrisan in zato je treba toliko bolj obžalovati njegovo žalostno smrt. Boj, o katerem govore poročila, se je po mojem mnenju odigral približno takole: Ainmiller vidi, da nosita oba napadalca plinski maski.. .< »Motite sel Ainmiller jo sam nosil plinsko masko. To se vendar jasno vidi iz poročila drugega stražnika. Ce pa sta bila napadalca oskrbljena z maskama, pa mi ne vemo. »Oprostite, če vam vpadam v besedo«, je pripomnil De-vorny s komaj opaznim nasmehom. »Nikakor ni mogoče misliti, da je Ainmiller ob napadu nosil plinsko masko, čeprav bi bilo to sevda priporočljivo. Proti taki domnevi govori že dejstvo, da v poročilu prvega stražnika o tem sploh ni besedice. Predvsem pa — iti to je odločilno —; kdo se vendar prvi oskrbi pred plinskim napadom z masko, — napadalec ali tisti, ki je v obrambi? Seveda napadalec. Po tem preudarku hi prišli do presenetljivega sklepa, da je bil Ainmiller tisti, ki se je akušal »vojih sovražnikov znebiti s strupenm plinom...« »To je pa izključeno«, je pristavil Lenglen. »Vaše besede so mi posvetile. Kako si torej predstavljate nadaljni potek boja,« Ko je Ainmiller opazil maski na napadalcih, je zviti uradnik pridržal dih. Kar je pričakoval, je takoj nastopilo: eden njegovih sovražnikov je izpustil iz posode plin, — o tem, kako, si nama ta trenutek ni treba razbijati glav — in Ainmiller bi bil tedaj na mestu mrtev, če bi le enkrat potegnil sapo. Zločinca sta prav gotovo s tem tudi računala ter ju je naskok Ainmillerja moral strašansko presenetiti. Uradnik iztrga, ne da bi naletel na poseben odbor, enemu masko z obraza in si jo nadene sam. Bržkone se je tisti napadalec, kateremu je bila maska strgana raz obraz, takoj mrtev zgrudil, drugi pa je ustrelil na Ainmillerja, potegnil truplo ponesrečenega tovariša v avtomobil in oddirjal.« Ravnatelj policije se je, kakor je bilo videti, zatopil v globoke misli. Sedel je negibno, trkal s svinčnikom ob mizo in strmel zamišljen na ozek sončni žarek, ki se je vlekel čez debele zaprašene ovoje in snopiče spisov na knjižni omari. »Vaš prikaz utegne približno zadeti pravo«, jo dejal nenadno in potegnil roko preko čela, kakor da bi hotel odpoditi misli, ki niso bile v skladu s stvarjo. »Namenoma sem Vam zamolčal dve bistveni ugotovitvi naših nadaljnjih raziskavanj. da bi videl, kaj morete vi storiti iz snovi, ki vam jo na razpolago. Ne štejte mi tega v zlo, Mr. Devorny«, so je nasmehnil bolj čmerno, »kajti v mojem dolgoletnem delovanju v kriminalnem uradu mi je neke vrste nezaupljivost do zasebnih detektivov prešla v kri in meso. Morda neke vrste predsodek... Pri Vas majhne preizkušnje sploh nisem vzel v poštev, — saj sem slišal zadosti o vaših sposobnostih, da vem, da imam pred seboj moža velikega znanja .. .* »Prosim, le nobenih hvalnic, preden ni dokazov,« se je branil I)evorny. »Vi ste omenili nekoliko prej dve nadaljnji ugotovitvi... in sicer?« »Da, tako! Na kraju dogodka smo našli steklene črepinje. Bržkone je bil plin shranjen v stekleni jiosodi. To se je prav gotovo dogodilo tudi v primerih Scotta in Fulltona, le da so zločinci imeli tam zadosti časa, da so odstranili vse sledi. Dalje je bilo nekaj dni pozneje najdeno ob bregu reke truplo nekega popolnoma nagega moškega, ki je že kazalo znake razkroja. Posrečilo se je ugotoviti, da so bila njegova pljuča po* polnoma razjedena od neko vrste strašnega plina. Ves trud, da bi ugotovili ime in poreklo mrliča, jo ostal zaman. Vendar pa ne bi dopustil nobenega dvoma, da je to truplo drugega napadalca na Ainmillerja. S tem dobiva vaša domneva sijajno potrdilo.« »Če zgodbo pravilno pretehtamo«, je monil detektiv preudarno, »imamo tukaj pred seboj nek nenavaden primer: Ponavadi poznamo največkrat zločin ter iščemo potem storilca; tokrat pa iščemo zločin, a storilca že poznamo...< »Pomislite na poslednje besede Ainmillerja: Tovarna Lam-merley. Ce je storilec, tedaj lastnik tovarne ali pa eden izm*d ravnateljev, — ne bo bogzna kakšna težava to ugotoviti. Nasprotno pa bo po mojem mnenju silno težko ugotoviti, za kakšne vrsle zločin gro. Vse tri umore, izvršene na kriminalnih uradnikih, pustimo ob strani, — tukaj mora biti čislo drug, mnogo večji in usodepolnejči zločin, za katerega sedaj gre. Sto morda že poizvedeli, kaj proizvaja tovarna Lam-merley?« »Barve«, je odvrnil ravnatelj policije in skomizgnil z rameni. »To jo toliko, kakor nič... Sicer pa: imate Že načrt, po katerem so boslo ravnali?« Zanimiva afera v Mariboru Ljubi£anika tvrdka oškodovana za 40.000 din Ljubljana, 21. junija. Keiuamno podjetje Gregorič v Ljubljani je imelo uslužbenega kot potnika 27 letnega Rada Seliškarja iz Ljubljane. Seliškar je obiskoval razne tvrdke ter jim je ponujal razne reklamne napise, plastične reklamne predmete itd. Seliškar je prišel tudi v Maribor, kjer je spoznal lepo blondinko. Spričo tega poznanstva ga je očividno minilo veselje, da bi obiskoval odjemalce, pa se je raje po Mariboru veselo zabaval. Da pa ne bi njegov delodajalec mislil, da zapravlja v Mariboru čas, je pošiljal v Ljubljano razna naročila, ki si jih je enostavno izmišljal. Ponarejal je podpise raznih mariborskih večjih tvrdk. Podjetje Gregorič je v Ljubljani potem restavijalo reklamne napise ter jih je začelo pošiljati v Maribor. Kmalu pa je nastopilo razočaranje, mariborske tvrdke so začele pošiljati naročila nazaj ter so javljale, da niso ničesar naročile. Seveda pa je medtem časom Seliškar že dobil od svoje firme v Ljubljani izplačano provizijo. Vsega skupaj so mu poslali 6000 dinarjev, ki jih je vse zapravil s svojo lepo znanko. Tvrdka Gregorič v Ljubljani pa je oškodovana za okroglo 40.000 din, ker ne mara nobena mariborska tvrdka, za katero so izdelani reklamni napisi, tega blaga prevzeti. Seliškarja je mariborska policija na prijavo iz Ljubljane aretirala. Prijeli so ga v hotelu, ko se je ravno nahajal v družbi svoje znanke. Ta je bila seveda hudo razočarana, ko je videla, s kom je imela opravka. Od tu in tam RO letnico svojega rojstva bo 16. julija praznoval voditelj hrvaškega naroda dr. Vladko Maček. V Zagrebu se je sestavil poseben meddruštveni odbor, ki bo pripravil veličastno proslavo v Zagrebu. Na predvečer bodo priredili ognjemet, naši ef^ega dne pa velik mimohod mimo palače »Gospodarske Sloge«, na katere balkonu bo stal dr. Maček. Popoldne pa bo ljudska veselica na prostoru športnega kluba »Concordija«. K sodelovanju so bili povabljeni vsi kulturni delavci ter vsa društva. Novo tovarno sladkorja namerava zgraditi naša država. Do sedaj ima že dve, namreč tovarni na Čukariei in na državnem posestvu v Beliu. Povod za graditev nove tovarne je dalo pomanjkanje sladkorja v državi. Vse obstoječe tovarne imajo kapaciiteto 12.000 vagonov sladkorja letno, kar pa za stalno naraščajoče prebivalstvo, že ne zadostuje več. To se je pokazalo zlasti letos, ko bo treba uvoziti iz tujine okrog 1000 vagonov sladkorja. Računati j>a je treba, da se bo prebivalstvo še naprej množilo, obenem pa se bo povečala potrošnja sladkorja tudi v primeru, če bodo po napovedih finančnega ministra znižane trošarine na sladkor. Načrt uredbe za ustanovitev zavoda za proučevanje gospodarstva je že izdelan v trgovinskem ministrstvu. Zavod bo ostal pod neposrednim nadzorstvom trgovinskega ministrstva in bo prevzel nalogo usmerjanja naše gospodarske politike. Ured‘bo preučuje ministrski svet in je zato verjetno, da bo uveljavljena že v kratikem. Omejitev pri izdajanju deviz za nakup volne In surovin v tujini je rodila po drugi strani posledice za pridelovalce domače volne. Tekstilna industrija je prisiljena seči po blagu na domačem tržišču. Računajo, da bo že letos odkupljena poldruga milijarda kilogramov domače volne. Da se bo odkup izvršil lahko hitro, bo Narodna banka dovolila posebne kredite pod ugodnimi pogoji. Zaradi dobrih izgledov pri kupčiji, so cene volni takoj poskočile. Strahote poln večer so doiiveli prebivalci Koprivnice pred dvema dnevoma zvečer. Okrog sedmih zvečer so se nagrmadili nad meetoan in okolico težki oblaki, iz katerih se je vlila strašna ploha. Že pol ure nato so zvonovi opozorili prebivalce, da se s pobočij Bile gore valijo silni hudourrtki proti mestu. Preden so ljudje mogli iz spodnjih prostorov spraviti svoje stvari v višaja nadstropja, je voda že preplavila vse mestne ulice in začela vdirati v hiše. Opustošenje je bilo grozno. Enaiko je trpela tudi okolica. Mnoge hiše je voda zalila in jih izpodkopala, da jih bodo morali podreti. Prav tako je voda izpo4iedla železniške proge, ki vodijo proti vzhodu. Škoda gre v več milijonov dinarjev. Z novimi zločini se je javila tolpa zloglasnega razbojnika Idriza Aziroviča, ki je bil pred dobrim mesecem na begu ubit. Njegova tolpa je štela dvanajst članom, pa se je po smrti svojega glavarja porazgubila v gorah v okolici Prištine. Sprva so prebivalci mislili, da bo zločinov konec, toda pred dvema dnevoma se je dogodil nov umor. Ko 'je Čazim Atulovič s sinom delal na polju, po nenadoma počile puške in mož se je smrtno zadet zgrudil, medtem ko je bi>l sin le lažje ranjen. Prevladuje prepričanje, da je morilca najel nekdo, ki je zaradi krvne osvete prežal na Atu-loviča. '"Ir” '■ Prav zanimivo izjavo, s katero pojasnjuje stališče staroradikalov do reševanja hrvaškega vprašanja med predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in dr. Vladkom Mačkom, je dal dopismiku »Hrvaškega dnevnika« eden izmed voditeljev staroradikalov Stojan Špadijer. Špadijer povdarja, da bodo njegovi politični prijatelji zelo veseli, če se bo dr. Mačku posrečilo rešiti to težko vprašanje po skrajšani proceduri, kajti staroradikali so zmerom z« častno rešitev hrvaškega vprašanja. Pač pa bodo oni ostali v opoziciji vse dotlej, dokler se ne bo dal izvesti demokratski program njihove stranke. Staroradikali po Špadijerjevi izjavi ne zahteva jo isjprememfoo vlade ali pa vodiilnih osebnosti, temveč izpremembo celotnega sistema dosedanje vladavine, kajti ta sistem je bil ovira za rešitev hrvaškega vprašanja im drugih državnih vprašanj. Na vsak način pa bodo staroradikali podprli Hrvate, Če se jim bo posrečilo rešiti najvažnejše vprašanje na drugačen način, kakor pa si ga staroradikaleka stranka zamišlja. Obsodbo, 8 katero je zagrebško okrožno sodišče obsodilo na sedem mesecev ječe znanega hrvaškega publicista Joe Matošiča zaradi krive prisege, je stol sedmorice v celoti potrdil. Joe Ma-tošič se je proslavil z brezštevilnimi žolčnimi napadi na hrvaškega voditelja dr. Mačka v svojem listu »Danica«. Pri nekem zaslišanju na sodišču se je zaradi srečanja s svojimi političnimi nasprotniki tako raztogotil, da je celo streljal. Nebrzdano pisanje mu je naprtilo več tožba, dokler ni obsedel v ječi zaradi krive prisege, ki so mu jo dokazali. Ko je zaprftsil sodišče za odložitev kazni, je dobil odklonilen odgovor. Tako je Matošič nečastno zaključil svojo publicistično karijero. Pomanjkanje modre galice je povzročilo povišanje cen galici za skoro tri dinarje pri kilogramu. Vinogradniki se zaradi tega zelo razburjajo. Ugotovilo «e je, da so pomanjkanje izrabili zlasti trgovci ter neopravičeno povišali svoj zaslužek. V Šibeniku je moralo posredovati pri trgovcih celo okrajno glavarstvo. Ce bo ostalo pri cenah, ki so jih nastavili trgovci, se utegne zgoditi, da vinogradniki zaradi pomanjkanja denarja ne hodo mogli škropiti trt, nakar se bodo bolezni strahovito razmnožilo. Sledove predzgodovinske naselbine so odkrili starinoslovci v votlini Hrastovača pri Sanskem Mostu. Pri odkopavanju so zasledili več kulturnih plasti, po katerih so ugotovili, da segajo nazaj v dobo 2000 let pred Kristusom. Našli so tudi posebne kose keramike. Vrhnja plast pa kaže, da je bila naselbina obljudena še v rimski dobi. Odvetnika, ki je zastopal nasprotno stranko, j« "klal v Bjelovarju neki Martin Gregurič. Pri razpravi je bil Gregurič obsojen, toda takoj po odhodu iz Hodnije je Gregurič napadel svojega tožitelja, nato pa zasedel kolo in oddirjal proti pisarni odvetnika, ki ie tožitelja zastopal. Ko je zagledal tir. Saboliča v kavarni nasproti pisarne, je stopil k njemu in mu zasadil nož v prsa. Po zločinu je spet pobegnil. Odvetnika so odpravili v bolnišnico. K »reči rana ni smrtnonevnma, ker srce ni ranjeno. Strela le udarila v voz Martina Miloševiča iz vasi Komplclinc*V- Martin se j« peljal domov, na vozu pa je imel železni plug. Vanj je treščilo. Martina je vrglo kvišku z voza na drugo plat ceste. Od ailnefia Sroma sta oba konja oglušela, Martinu pa se ni zgo,dilo ničesar hudega V Brusnicah bo v nedel[o spet češnjev sejem Brusnice pri Novem mestu, 21. VI. Tako poje naš narod, najbolj pri srcu pa je seveda ta pesem Brusničanov, ki jim prinašajo češnje lahko rečemo prvi in glavni dohodek. Nič čudnega ni, če gledate daleč na okoli po naši dolini in ne najdete češnje, ki bi ne bila cepljena. Edino v Gorjancih in na gričkih, poraščenih z gozdom, so še samorastle češnje, ki nudijo našim izletnikom v poletni vročini okrepčilo. — »Sedaj je za nas ajdova seva« pravijo Brusničani, ko prinašajo v svojih nahrbtnih koših, jerbasih, lo-canjah in košaricah ta lepi, žlahtni sad v Brusnice, kjer že čakajo trgovci, ki še isti dan tako rekoč z drevesa odvažajo brusniške hrustavke v razne kraje naše domovine. Kakor je zanimivo opazovati, kako spretno nabirajo češnje na razne načine in z raznimi pripravami, tako je še bolj zanimivo gledati vrvenje v Brusnicah, ko trgovci sprejemajo ta žlahtni sad in dnevno na tisoče kg vlagajo v zaboje. — Povprečni pridelek ob normalnih letinah je 200.000 kg; letos jih bo nekoliko manj zaradi nesrečnega dežja, ki je vzrok, da razpokajo češnje, ko so najbolj debele in najbolj zrele. Te dni pa se je vreme ustalilo in zopet prinašajo krasne in debele češnje. Ta teden bodo najlepše in te bomo pokazali na IV, češnjevi razstavi v nedeljo, 25. junija. Tu bomo videli res izbrane češnje v rumene, rožasto nadahnjene, temno rdeče, črne, skratka vse vrste barv in okusov. Jasno je, da prevladuje naša divna Brusniška hrustavka. Samo na razstavi jih bo kakih 3 do 4000 kg na razpolago kupcem. Sprejem gostov in otvoritev razstave bo ob pol 11. uri pred šolo v Brusnicah in ne ob pol 10. kakor je bilo objavljeno v Sadjarju. Zveze z vlaki (Novo mesto) in z avtobusi so izvrstne. Državni poštni avtobus vozi od izletniškega vlaka in k izletniškemu vlaku (5 dinarjev do avtobusne postaje Ratež-Brusnice). Na razpolago bo tudi avtobus gospoda Kosa v Novem mestu, ki bo vozil s postaje Novo mesto od vlaka, ki pride iz Ljubljane ob 10.15. Pridite v dolino češenj, ki vas prisrčno vabi. Mi ne poznamo nobene vstopnine, pač vam bomo postregli s pristno slovansko gostoljubnostjo, tako, da se boste vračali od nas z najlepšimi vtisi. Velike tatvine v tovarni ol|a Maribor, 22. junija. Znani mariborski tovarnar bučnega olja g. Hochmtiller Ivan,'ki"ima svojo tovarno v Taborski ulici pod mostom, je že dolgo časa opažal, da mu na zagoneaten način izginja olje. Ze takoj skraja je sumil, da mu olje nekdo krade, vendar ni mogel nikogar tega obdolžiti. Po daljšem opazovanju pa je prišel do prepričanja, da mu odnaša olje 32 letni delavec in razvažalee olja Avgust Furman. Ni pa imel nobenih dokazov, pa je zaradi tega zadnje dni pazil v tovarni tudi ponoči, da bo zasačil tatu. Tudi snoči se je zaklenil v tovarno ter je čaka! vso noč. Šele proti jutru je začul, da nekdo odpira vrata. Bil je to Furman, ki je imel ponarejen ključ. Ilochmuller je videl, kako je Furman stopil k jami za smeti ter vzel iz nje veliko pločevinasto posodo polno olja. V posodi je bilo 20 kg bučnega olja. Predno pa je s plenom odšel, ga jo njegov gospodar prijel ter ga izročil policiji. Furman je potem na policiji priznal tatvino. Pravi, da je prodajal olje raznim mariborskim gostilničarjem po 10 din liter. Ker ga je dajal tako poceni, je imel seveda dovolj odjemalcev. Dobljeni denar pa je večinoma zapil in zapravil. S temi tatvinami je oškodoval svojega gospodarja za 6000 dinarjev. športne vesti Novice o olimpijskih igrah v Helsinkih. Finci so te dni kupili 90 polnokrvnih angleških konj — dirlkačev in jih stavili na razpolago fineki vojski in vojakom, ki se pripravka jo za moderni peteroboj na olimpijskih igrah. Organizacijski odbor je imenoval za nadzornika olimpijske vaei za XII. olimpijke igre poveljnika finske vojske g. Ioya Valkama. DosedaJ so prijavile svojo udeležbo za XII. olimpijske igre naslednje države: Anglija, Danska, Norveška, Italija, Romunija, Palestina, Švica, Belgija, Jugoslavija, Costa Rica, Švedska, Lichtem-stein, Luksemburg, Portugalska, Grčija, Holandska, ČeSkoslovaSka, Nemčija, Združene ameriške države, Madžarska, Argentmi(ja, Estonska, Avstralija, Brazilija, Haiti, Indija, Islandija, Letonska, Malta, Bolivija Kanada, Kuba, Poljska, Bolgarska, Južna Afrika, Franclja, Ceylon, Mehika, Finska in Španija. Na zadnji seji Jutioslovaoak« nogometne zveze je bilo sklenjeno, da se posebnemu odboru da naloga, naj napravi za JNZ nov* pravila. Seja je bila sicer kratica, toda zelo zanimiva. Obravnavali so se namreč zadnji dogodki v našem nogometnem športu. Glede suspenza Gradjanskeja In Hajduka je stopil v veljavo § 68 pravil Jug. nog. zveze. Ta odstavek v pravilih namreč pravi, da izrečeni suapenz avtomatično odpade, ako v teku enega meseca od euspenza ni bila izrečna kazen. Ker tega do sedaj še ni bilo, smatrajo v Zagrebu, da je ta suspenz avtomatično odpadel. Zagrebčane le zanima, ali bo JNZ a tem tudi obvestila mednarodno nogometno zvezo. Plavalni tečaj v Splitu. Včeraj sc je *ačel v Splitu 15 dnevni plavalni tečaj, ki ga prireja mi* nistretvo za telesno vzgojo. Vodstvo tečaja ima prftlesor g. Ulaga Drago, tehnično stran tečaja pa je prevzel bivši jugoslovanski rekorder v prostem plavanju Splitčan Ante Senjanovič. Tečaja »e udeležuje 25 udeležencev. Madžarska vlada je ukinila samostojnost madžarske nogometne zveze. Madžarska vlada utemeljuje ta svoj sklep • tem, da notfometn« 7v«*a " ni oravilna vršila svoie nalotfe. Huda kasen za ukradene purane Maribor, 22. junija. Pred malim kazenskim senatom v Mariboru je bila včeraj razprava proti 31 letnemu Vinku Lasiču iz Vinskega vrha ter 28 letnemu posestniku in mlinarju Antonu Kolariču iz Sv. Miklavža pri Ormožu. Proti tretjemu obdolžencu iz te dične družbe, 25 letnemu Jožefu Rizmanu od Sv. Miklavža pa je bilo postopanje izločeno, ker se nahaja sedaj pri vojakih. Obtoženca sta se zagovarjala zaradi številnih tatvin, vlomov in nasilij, pri katerih je igral Lašič vodilno ulogo kot vodja vlomilske tolpe. Kolarič pa je skrbel, da se je plen spravil v denar. Tolpa je kradla zlasti purane. Kar jih niso prodali, pa so jih pri Kolariču spekli ter pojedli. Lašič je hodil na svoje vlomilske pohode vedno s karabinko oborožen ter je pri tem grozil raznim ljudem s smrtjo. Enkrat je tudi streljal na zasledovalce, ki so ga presenetili pri vlomu. Poleg tega pa se je Lašič še moral zagovarjati zaradi zločinstva po čl. 3. zakona o zaščiti države. Obsojen je bil na 2 leti strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic. Poznate ine, lepo sem se predstavil. No, jutri se poslednji bo pojavil. Drobna vesti s Koroške Maria-Gail — Marij« n« Zill. Po daljši mučni bolezni so prevideni s svetimi zakramenti na dan sv, ReŠnjega telesa zaspali v Gospodu Vaznikova mati na Velikem Selu, Naj počivajo v miru! — Kado ee pripeti v vsakdanjem življenju kaj izrednega, Tako je bilo tudi pri nas. Vsi smo se že veselili binkoštne sobote, da bi prisostvovali hoj-sceti dveh parov. Gostilničarka je * veliko skrbjo že vse lepo pripravila za obed ter skuhala mno- «ovn*tnih juh in pečenk, torte pa si priskrbela iz ližnjega Beljaka. Naši fantje so se pripravljali že ves dopoldan, da bodo zapenjali. Tudi naš mež-nar je cerkev in poročni oltar prav lepo okinčal. Svatje so že prihajali, avto je čakal. Prišel je ženin s svojimi svati celo iz Radentheina. Torej vse v najboljšem redul Sedaj pa hočemo videti nevesto, go začeli povpraševati ženinovi svatje, ker ona mora iti z nami k poroki, kakor je pri nas navada. V neveste Rezike ni bilo nikjerl Svatje se spogledujejo, kaj bi to pomenilo, ter jo z ženinom vred začnejo iskati najprej doma, potem pa še pri sosedih. Nevest* nit Naposled jo najdejo pri sosedi v postelji v 6ilnem joku. Ko jo vprašajo, zakaj Ljubljana <58\ 24-9 14-2 81 4 ENE* _ — Mariboj 757-7 25-5 15*1 70 6 0 — — Zagreb 759 3 25-0 14-0 91 5 0 — — Belgrad 759-4 >7-0 16-0 80 4 w, — — Sarajevo 760*1 «•0 m 80 4 0 — _ Vis 760-5 21-0 16*0 90 5 0 — — Split 76,*2 2 ut) 171 70 3 0 — — Kumbo) 759-4 24-i 17-C 80 2 NE, — — Rab 759*2 21-0 16-t tžO 8 0 _ Dubrovim 759-2 25-0 16*C 70 0 wswt — — Vremenska napoved; Precej oblačno spremenljivo vreme. Nagnenje k nevihtam. iiiiniiiHiimiiiniiiiaiMni Koledar Danes, četrtek, 22. junija: Ahaci j. Petek, 23. junija: Edeltrud. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Suinik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec, Rimska cesta 81 Razstava otroških izdelkov Državne poskusne ljudske šole za Bežigradom bo dprta v petek, 23. in v soboto 24. junija od 9 do 12 jn od 15 do 17, ter v nedeljo, 25. junija od 9 do 13. Vse, ki se zanimajo za delo na tej šoli, vljudno vabimo, da se razstavo ogledajo. Vstop prost. Rečica ob Savinji. Katol. izobraževalno društvo v Rečici ob Savinji je preložilo svojo tombolo na konec julija odnosno na začetek avgusta. Datum tombole bo pravočasno objavljen. Odbor. Slovenska Straža v Ljubljani javlja, da se je nov odbor sledeče sestavil: predsednik Bojc Etbin, podpredsednik dr. Kamušič, tajnik Grafenauer Bogo, njegov namestnik Klavž Leopold, blagajnik Trebše Anton, odborniki: gg. Kokalj Jože, Erjavec Fran, Tonkli Anton, Zemljak Joško in Terčelj Filip; nadzorstvo: gg. dr. Česnik Ivo, dr. Gorjanec M., dr. K. Capuder ter Bogataj Franc. V razsodišču so: gg. Kovač Franc, dr. Žitko Stanislav in Kranjec. Silvo. — Slovenska Straža v Ljubljani imajo svojo pisarno na Aleksandrovi c. 10 (dvorišče, skupno s Sedejevo družino). Dolžnost vsakega katoličana je, da zastopa vsak dan, ob vsaki uri In povsod idejo kongresa Kristusa Kralja! Številni darovi naj omogočijo izvedbo tega kongresa I Prosvetno društvo Trnovo priredi s sodelovanjem F. O. tridnevno trnovsko kresovanje. V petek, 23. junija od 20. do pol 22. ure bo pred trnovsko cerkvijo koncert godbe »Sloge« kres na Gradaščici, umetni ogenj in spuščanje raketov. V soboto 24. junija ob 20. ure uprizori na protsem na društvenem protsoru v Karunovi ul. 14. nn ogromnem odru ob prvovrstni sceneriji in ob svitu žarometov veselo igro s petjem >Rodoljub ii Amerike« sodeluje godba »Sloga«. V nedeljo, 2.5. junija bo ob pol 16. telovadni nastop FO In DK 8 pestrim sporedom, po telovadbi pa velika Žegnanj-sks veselica. Trnovčani vabijo vse ljubljančane da pridejo na kresovanje v Trnovo s katerim hoče Prosvetno društvo obnoviti stare običaje trnovskih kresovanj na katere »o ljubijančani vedno radi prihajali. Razpis dveh mest cestarjev, Na osnovi § 3t. zakona o banski upravi, razpisujem pri okrajnem cestnem odboru v Celju dve službeni mesti banovinskih cestarjev, in sirer: 1. mesto za progo na banov, cesti št. 11/188 Latkova vas—Marija Reka—Trbovlje—Zagorje —Izlake od km. 6.00 do km 12.795, in 2. mesto za progo na banov, cesti št. 11/198 Letuš—Go-milsko od km 0.00 do km 4.500 in na banov, cesti št. 11/199 Sv. Rupert—Parižlje—Braslovče od km 3.720 do km 5,154. — Prosilci za ti mesti morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlaj« od 2? in ne starejši od 30 let. — Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kol-kovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje Šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zaradi kaznjivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 15, julija 1939 pri okrajnem cestnem odboru v Celju, — Kraljevska banska uprava dravske banovine. Veliko presenečenje pripravlja društvo »Kamnik« vsem Kamničanom in letoviščarjem sredi julija z velikansko prireditvijo na prostem, pri kateri se bo presenečeni gledalec nenadoma znašel v dobi slavnega Napoleona, Kamnik bo vnovič zaživel v romantičnih časih Ilirije, ko so se fantje skrivali po gorah, da bi se izognili težki vojaški službi silnega Bona-parteja, ko so francoski vojaki plenili in požigali po naših vaseh, ko je naš narod trpel in se boril in končno zmagal. Ti težki trenutki naše zgodovine, trpljenja in zmaga naše krvi, bodo vnovič zaživeli meri nami, tako živo in resnično kot pred 130. leti. Težko življenje v neprestanem strahu pred zatiralci, napadi francoskih vojakov na vas, borbe naših fantov z njimi, globoka ljubezen mladega dekleta do naroda, za katerega hoče žrtvovati svojo življenjsko srečo, in končno propad Ilirije ter beg francoske vojske iz naših krajev; vse to vam bo v lepi, tajlnstvenl poletni noči prikazalo naše društvo ^Kamnik« in videli boste, da kaj takega še niste nikdar doživeli. Kaj, kje in kdaj, boste slišali v prihodnjih dneh. Llubliansko gledališče Opera: Začetek ob 20. Četrtek, 22. jun.: Zaprto. Gostovanje v Trstu: Boris Godunov.) Petek, 28. jun.: Zaprto. (Gostovanje v Trdu: Prodana nevesta.) Sobota, 24. jan.: Zaprto. (Gostovanje v Trstu: Ero z onega sveta.) Nedelja, 25. junija: Zaprto. Opera (e v tem tednu taradl tfOttovanin v Trstu zaprta Ko j« Scott tako pospravljal «voje stvari, so se nenadoma nalahko odprla vrata njegove sobe. Vstopil je Courtney. V eni roki je nosil veliko geografsko karto, t drugi pa steklenico why«-kyja. Ko je Scott zagledal Courtneya, sc je neopazno ugriznil v spodnjo ustnico. Ni ipa zinil niti besedice. Courtney je nekaj časa molčal, ko pa mu je molk postal neprijeten, se je končno le oglasil in dejal: »Seal že dobil način, s katerim boš najlaže dosegel »voj cilj! Dobil sem pot, po kateri boi najprej na kraju, kamor moraš odleteti!« Razgrnil je karto po mizi. Hladno in brezbrižno — v njegovem glasu je celo zvenela neka rezkost — mu je odvrnil Scott: »Tvoja pomoč mi ni potrebna, ne rabi« jel Sam vem, kaj in kako moram opraviti!« V Courtneyu je vzkipelo. »Jaz zapovedujem tu! In jaz hočem dobiti aparat nazaj! Rabim ga še in tudi ti ei mi potreben ...« je dokončal Court-ney svoj stavek ter pri tem nekoliko znižal svoj glas. Potem pa M je Soottu približal na korak in ga strmo pogledal naravnost v oči. »Razumeš? Moraš se vrniti!...« Scotta se je polotil čuden občutek. Zazdelo se mu je — in občutek je postajal vedno jasnejši — da je bil premagan, ugnan. Pogledal je na karto, ki jo je bil Courtney razgrnil po mizi. Primaknila 6ta k mizi vsak svoj stol, sedla in 6e molče zagledala v karto. Strežnik se je potihem umaknil iz sobe. Dva nekdanja ncrazdružljiva prijatelja, ki sta skupaj prestala toliko hudega in uspešno prebila toliko nevarnosti, sta spet enkrat po dolgem, dolgem času spet ostala sama ... Molk se je vlegel v sobo. Nihče ni mogel začeti prvi z govorom. Courtney si je molče prvi natočil čašo. Za njim je prijel steklenico Scott, ki si je prav tako molče natočil svoj kozarec do roba. Najprej sta izpila, potem pa je začel Courtney tolmačiti Scottu svoj načrt. Označil mu je pot, po kateri naj bi letel tja, da bi čim varnejše opravil svojo nalogo, nato pa pot, po kateri naj bi se vračal, da bi imel s preganjalci pri tem čim manj sitnosti. Courtneyjev načrt je bil prav dober, enako premišljen kako učinkovit; to 6i je moral potihem priznati tudi Scott. Courtney je govoril z mirnim, prijaznim glasom: »Letel boš nizko nad železniško progo. Nemogoče je, da bi te tod kdo opazil, saj te bodo od zahoda njihovim pogledom skrivali griči. Pa tudi njihova obramba je na tej plati šibkejša. Pazi zdaj, tole tu so njihove tvomice in skladišča za municijo! Ko boš priletel nad-nja, spusti bombe! Vse bo zletelo v zrak. »Leteti boš moral v severozahodni sm Potem pa se naglo vrni. Prepričan sem, da se ti bo ves polet posrečil in da boš nalogo opravil kakor jo le ti znaš. še preden te bodo odkrili in opazili, boš že za devetimi gorami. Bodi pa previden. Nn... to je pa tudi vse, kar bi ti imel za to tvojo pot povedati...« Počasi je Courtney spet zgrnil in zložil svojo karto ter jo dal Scottu. »Prav imaš, res, to je vse...« je po- časi spregovoril Scott. Courtney pa je nadaljeval: eri čisto nizko nad železniško progo...« »Še nekaj uric imaš časa, da se pošteno spočiješ in naspiš, preden se odpraviš na pot. Spanje te bo okrepilo. Zdaj pa popijva še merico na čast in slavo tvojega poleta in na srečen povratek!« Scott je odmaknil z roko duj»Ne bom več pil! Alkohol mi ško- »Dajva no v čast in slavo poleta . « ga je nagovarjal Courtncy kozarfe.lt ’ p°d,!chal- Naglo je izvrnil še ie/a L i C°Ur‘ncV Pa je odpil iz svo- jega le za majhen požirek. a„,mP 'P V°,bi nastala mučna tišina. Čutilo se ,e, da bi si nekdanja nerazdruž-'liva prijatelja rada marsikaj povedala, pa vendar nihče od njiju ni mogel prav pričeti; kakor bi bila v zadregi, eta vedla. Scott je molčal in zamišljeno gledal v tla. Le kje so morale ta čas bloditi njegove misli! Zdelo sc je, kakor bi njegov duh zapustil telo in se podal na svo- bodno pot. Dolg je bil ta molk. Oba *ta se molila s svojimi mislimi Scott je 6edel na svoji postelji ter povesil glavo na podbočeni lakti. Nato pa je nenadoma pogledal kvišku ter se strmč zagledal Courtneyu v obraz. To, kar je zdaj dejal, je iz njcga udarilo nekako tuj«, Courtneyju se je ___________ sam ni vedel, zakaj prav za prav — zazdelo povsem nepričakovano: »Se nikdar nisem videl, kako eksplodira skladišče mumcije. Prav do 6em bo. ste slišali. Spomni sc me takrat,.jc rekel zamišljeno. Naročajte »Slovenski dom«! Večletni davčni opomini zaradi nekaj par Teiko je, če sta dolžnik in davkariia oba preveč trdovratna Lep primer, kako znajo biti davčne oblasti neizprosne, so imeli pred nedavnim v Franciji. Prav za prav ne pred kratkim, pač pa je od tega že kar štiri leta. Bik) je to v Parizu. Tam je nekdo ostal pred štirimi leti dolžan davčni upravi dva centima. No, to je pa res tako velika vsota, da se je davčni upravi v Parizu splačalo toliko časa terjati za poravnavo dolga. Pa tudi dolžnik je bil od sile trdovraten, ne samo davčna uprava. Vsa leta, odkar so ga prvič terjali za to > velikansko« vsoto, se ni zmenil za noben opomin. Dejal je, da tega zaostanka ne bo plačal, ker da se je gotovo le davčna uprava zmotila pri računanju. Na davčni upravi pa so hoteli biti na jasnem, kdo ima prav. Ker so imeli davčni uradniki dovolj opravka z vsakodnevnimi posli, je davkarija najela tri nove uradnike, pravijo, da celo strokovnjake, ki naj bi še enkrat natančno pregledali vplačila davkov in ugotovili, kdo je še kaj dolžan. Predvsem je šlo za onega davčnega obveznika, ki je bil dolžan dva centima, v našem denarju nekaj par. No, in ti strokovnjaki so res dognali, da se davkarija ni zmotila, pač pa da se moti davčni obveznik. In spet je davčna uprava poslala nov opomin, naj vendar že enkrat pošlje tista bore dva centima, da bo stvar rešena. Davčni obveznik pa se je še nadalje upiral in je nazadnje vso stvar dobilo v roke celo upravno sodišče. Sodišče je razsodilo, da mora ta trdovratni Parižan le plačati svoj dolg davkariji, pa če ga je še tako malo. Poleg dveh centimov, ki jih je bil dolžan, bi moral po razsodbi upravnega sodišča plačati, še nekaj sto frankov raznih kazni za opomine. če dolžnik ne bi vsega tega denarja plačal v desetih dneh, bo moral iti za tri mesece v zapor. In zdaj se je dolžnik le odločil, da plača tisti denar davkariji, toda samo pod tem pogojem, če mu da na razpolago kovance po dva centima, da bo svoj dolg sploh mogel plačati. Tako je davkarijo spravil v novo zadrgo. V Franciji namreč nimajo takšnega kovanega denarja, da bi z njim lahko točno poravnal dolg. Torej po njegovem mnenju dolga sploh ni bilo mogoče plačati, tudi če bi ga hotel. Da bi preveč dajal, to mu vendar ne pade v glavo. Ta zanimivi spor torej še vedno ni rešen. Toda zdi se, da bo prav kmalu. Dolžnik je izjavil, da je pripravljen zaostanek plačati, toda le toliko, kolikor je v resnici dolžan. Davčna oblast pa bo, če ne bo šlo drugače, na vse zadnje le morala biti toliko iznajdljiva, da bo odmerila kazni zaradi opominov tako, da bo skupna vsota le bolj okroglo število. In tedaj se dolžnik ne bo mogel izgovarjati, da niiria takšnega drobiža. Programi Radio Ljubljana Četrtek, 22. junija: 12 Pisana šara (plošče) — 12.4.5 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Salonski kvartet — 14 Napovedi — 18 «Med Zilo in Sav . Koncert slovensko pesmi (Radijski orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Deset minut zabave — 19.40 Nac. ura: Savee Sokola kraljevine Jugoslavije — 20 Me]ody-jazz — 20.45 Simfoničen koncert (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 32.15 Za razvedrilo, igra Radijski orkester. Drugi programi Četetek, 22. junija: Ret gr ari: 20 Humor — 21 Nar. pesmi — Zagreb: 20 Opera — Praga: 20 Igra — 21.30 Ork. kone. — Bratislava: 19.30 Plesna in lahka gl. — 21.10 Ork. kono. — Sofija: 19.30 Ork. konc. — 21 Komorna gl. — Far.»nrti: 21.30 Ravelova opera »Španska ura« — Budimpešta: 19.35 Madžarske pesmi — 20.55 Dehussyjeva sonata — 22 Cig. okr. — 23 Plošče — Trst-Milan: 17.15 Vok. konc. — 21 Igra «Barberina< — Rim-Bari: 21 Opera »Gloria« — Florenca: 21.3 Simf konc. — Berlin: 20.15 Atlantska glasba — Kiinigsberg: 20.15 Opera «Vesele žene vindsorske- — Monakovo: 20.15 Opereta »Prejšnja noč« — Strassbourg: 21 Vojaške koračnice. Darujte za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki bo v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939 Pogled n« bodočo tovarno »ljudskih« avtomobilov v Fallerslebenu v Nemčiji. Na noben način ne bo to majhna reč. Pred kakim letom dni je nemški kancler Hitler položil temeljni kamen za tovarno v Fallerslebenu, v kateri bodo izdelovali takoimenavane »ljudske« avtomobile, vozila, ki si jih bodo zaradi razmeroma nizke cene in ugodnih plačilnih pogojev lahko nabavili tudi ne ravno preveč premožni delavci ter se z njimi lahko vozili v oddaljenejše kraje na delo. 2e leto dni torej brez prenehanja delavci opravljajo svoj posel podnevi in ponoči. Delavcev je tu zaposlenih 4.500, ki se pri delu dvakrat v 24 urah izmenjajo. 3.500 jih gradi bodoče »delavsko mesto«. Na koncu tovarniškega poslopja je izkopan prekop in razširjen v pristanišče, ki se nazadnje v širini 120 m izlije v Sredozemski prekop. Električna centrala je že skoro popolnoma dovršena in bo v nekaj dneh začela obratovati prva turbina s 16.000 kilovatov. Tudi She-hanična delavnica in tovarna sta že skoro do kraja dograjeni. Čeprav še niso poplnoma zgrajeni nekateri oddelki te svojevrstne tovarne, 6e že lahko vidi celotna slika vsega tovarniškega poslopja. V mehanični delavnici so že montirani prvi stroji. V6ak dan pa še prihajajo nove pošiljke. Neprenehoma so delavci zaposleni pri oblaganju tal. Zdaj 6e tudi že jasno vidi, kako bo potekala vsa izdelava »ljudskega« avtomobila. Na vzhodnem robu mehanične delavnice so položene železniške tračnice. V kratkem bo prišlo na ta kraj vsak dan do 40 tovornih vagonov z najrazličnejšim gradivom, • posameznimi deli, ki jih bodo potrebovati za sestavljanje avtomobilov. Dvigala bodo od-premljala ta prispeli material do prvega oddelka delavnice, odkoder bo šel nato skozi stotine in stotine strojev, ki ga bodo predelali in bo vsak opravil posebno zanj določen posel. Vsak kos bo šal potem skozi »ulice« mehanične delavnice vse do oddelka, kjer je nadzorstvo. Z druge strani bodo prihajale tem posameznim delom, ki so namenjeni za sestavo motorjev, koles in okvira, nasproti kaT06erije. V tovarni karoserij čakajo prvi orjaški stroji, da jih poženejo. Čeprav bodo ti stroji velikanski, se bodo vendar zdeli v primeri z ogromno dvorano kot prave igračke. Ta velikanska dvorana meri 72.000 kv. metrov površine, kakor da v svoji izmeri nima nikjer meja. Kako orjaški so stroji, ei lahko mislimo, če upoštevamo, da «o postavljeni na 6.3 m debelih betonskih tleh. Ogromne »o tudi kadi, ki bodo služile za čiščenje zunanjih delov »ljudskih« avtomobilov, da se bodo dovolj svetili in da bodo zares videti čisto novi. Z močnimi reflektorji bodo sušili debelo plast laka, s katerim bodo zunanje dele avtomobilov namazali. Pravijo, da ni več daleč čas, ko bo vsak dan odpeljalo iz te tovarne do tisoč novih avtomobilčkov. Kadar bo tovarna v popolnem obratu, računajo, da bodo na leto izdelali do 450 tisoč avtomobilov, d očim bo začetna proizvodnja v leta 1940 znaašla le okroglo 100.000 vozil. Deset tisoč ljudi bo, če bodo delali po osem ur na dan, izdelalo dnevno tisoč avtomobilov. Na poskusni tovarniški cesti, ki ne bo samo kriva, pač pa bo tudi namenoma precej razrita, bo moral vsak »ljudski« avtomobil »polagati 6voj izpit«. Istočasno ko tovarno grade, kakor je že zgoraj omenjeno, grade tudi takoimenovano »delavsko mesto«, kjer bodo udo,bno stanovali v tovarni zaposleni delavci. Še letos bo na tem kraju zgrajenih 2.400 stanovanj, prihodnje leto pa se bo to število dvignilo že na 30.000. Vsako takšno delavsko stanovanje bo imelo kopalnico ali V6aj prh, sama tovarna pa bo skrbela za osrednjo kurjavo in za razsvetljavo. Mornarji streljajo salvo na čast tovarišem, ki so našli grob v potopljeni podmornici# Redna letalska zveza med Stari min Novim svetom, med Evropo in Ameriko bo vzpostavljena pojutrišnjem, 24. junija. Letala bodo letela iz Newyorka preko Azorskih otokov in Lilbone v Marseille ter obratno. Zadnje čase je bilo več poskusnih poletov, ki so se sijajno obnesli. Potniki se bodo vozili iz Starega v Novi in iz Novega v Stari svet z velikimi vodnimi letali. Vožnja bo tako udobna, da jo bo lahko prenesel vsakdo, na drugi strani pa nevarnosti pred nesrečo skoraj ni. Za pot iz Amerike v Evropo bo potnik plačal 375 dolarjev, ali v našem denarju približno 13.000 din. Če pa bo vzel vozovnico za tja in nazaj, pa bo plačal za dvakratno pot čez Atlantski ocean 675 dolarjev. Letalo bo potrebovalo za pot v eno smer 45 ur. Zdi se pa, da ne bo vzpostavljena redna letalska prometna zveza samo med Evropo in Ameriko, pač pa da bo omenjena proga priključena nadaljni progi iz Amerike čez Azijo v Evropo. Tako se bo možno v nekaj dneh z redno letalsko zvezo peljati okoli zemlje. Od Newyorka bi šla proga proti zahodu najprej do Fan Francisca, od-tam bez Tihi ocean v Hongkong, nato pa preko Saigona, Kalkute, Beyrutha spet nazaj v Marseille. Da, nismo več v časih Krištofa Kolumba. Redna letalska zveza okoli sveta Z velikim vodnim letalom v 45 urah iz Amerike v Francijo Tovarna, v kateri bodo vsak dan zgradili do tisoč avtomobilov Vsak fll{udski" avtomobil bo moral najprej na razriti cesti položiti svoj izpit Drobne vesti V Hendaju je bila mednarodna konferenca v zvezi z vrnitvijo stvari, ki so jih pred koncem državljanske vojne v Španiji prenesli v Francijo. Na konferenci so izdelali končni načrt, po katerem bodo racionalno iakoristili francoska in Španska prometna sredstva, da bi špansko blago čimprej spravili preko Hendaja in Iruma nazaj v Španijo. Na pobudo nacionalne zveze italijanskih trgovcev je organizirano skupinsko potovanje italijanskih trgovcev v Nemčijo. Obisk bo trajal od 23. do 30. julilja letos, njegov namen pa je, da 6e italijanski trgovci seznanijo z glavnimi nemškimi središči. Neko vojaško letalo je iz še neznanih vzrokov padlo pri Bologni na tla. Pilot se je ubil. Poročnik Naquin, ki je preživel katastrofo »Squalusa« je izjavil pred preiskovalnim odborom mornariškega ministrstva, da se katastrofa ne bi bila pripetila, ako bi imela podmornica priprave, da se avtomatično prepreči udiranje vode v prostore za balast Posebno v primeru vojne bi bile talke avtomatične priprave velikega pomena. Požar, ki je izbruhnil v kitajski četrti mesta Newyorka, je zahteval 7 človeških žrtev. Gasilcem se je po velikih naporih posrečilo požar omerjiti, čeprav so naleteli na zelo velike težave zaradi ozkih ulic, ki so otežkočale dostop k tujim zgradbam, ki jih je zajel ogenj. Danes dopoldne se je začela v T>resdenu nemška kolonialna razstava »Dresden 193(k. Kakor kaže ta slika, ima nemško-francoska meja zobe. Da, še celo tako trdne, da se bodo morali na njih ustaviti tudi največji sovražni tanki. »Sovenekl d*m* Uhaja vmk delavnik ob 12. Mesetaa narofninn 12 din ta Inoiemstvo 2B din. Uredništvo: Kopitarjeva alira 6/II1. Telefon 4001 da 4005- Opravas Kopitarjev« n lir« * Za Jugoslovansko liskami. » Ljubljani .)»*<• Kramam Izdajatelj Inl Jole Sodja Uredniki Mirko Javornik.