23 V letošnjem letu smo tudi v Sloveniji dobili priročnik, namenjen prepo- znavanju rastlinskih vrst v Sredo- zemlju. Pri založbi Narava so izdali knjigo Kaj cveti v Sredozemlju?, ki je nastala pod rokami nemškega botaničnega dvojca Petra in Ingrid Schönfelder v prevodu Milana Lov- ke. Slikovni priročnik mehke vezave prikazuje nekaj več kot 500 avtohto- nih in naturaliziranih praprotnic in semenk z območja Sredozemlja, na platnicah pa je v slikah predstavlje- nih tudi 47 najpogostejših okrasnih rastlin, gojenih v sredozemskih vrto- vih. Rastline so v priročniku razpo- rejene po barvi cvetov, predstavljene so njihove splošne značilnosti, naha- jališča in poenostavljeni zemljevidi razširjenosti. Ob vsaki »osrednji« vr- sti je predstavljena še ena, »druga vr- sta«, ki je prvi bolj ali manj podobna. V uvodnem delu knjige so na kratko predstavljena tudi najbolj značilna rastišča in slikovno prikazani bota- nični pojmi. V predgovoru avtorja navajata, da je priročnik namenjen vse pogostejšim popotnikom v Sredozemlje, ki se ob dopustniških radostih posvetijo tu- di spoznavanju lokalnega rastlinstva. Priročnik vključuje le nekatere najbolj značilne predstavnike sredozemske flore. Vendar bodo popotniki, ki Sre- dozemlje obiskujejo predvsem v pole- tnih mesecih, na podlagi barve cvetov priročnik težko uporabljali, saj večina sredozemskih vrst cveti od pozne zime do prvih poletnih dni. Nad priročnikom bodo razočarani tudi nekoliko zahtev- nejši ljubitelji flore. Sredozemlje velja za eno od vročih točk svetovne biotske pestrosti; bogastvo sredozemske flore vključuje okoli 25.000 različnih rastlin- skih vrst. Nekatere družine s številnimi predstavniki (npr. trave, metuljnice, klinčnice, kukavičnice) so predstavljene le s skromnim številom sicer značilnih vrst. Zato bo marsikateri navdušenec ostal praznih rok, saj svoje zanimive najdbe ne bo mogel določiti. Priročnik je tako uporaben predvsem pri začetnih korakih spoznavanja rastlinskega boga- stva Sredozemlja. Geografsko so nekatera območja veliko bolje zastopana (npr. Iberski polotok in Grčija) od drugih (npr. Bližnji vzhod, Severna Afrika, zahodni Balkan). Tudi endemičnim vrstam sredozemskih oto- kov in gora je v priročniku namenjene- ga zelo malo prostora. Razočarani bodo tudi tisti, ki mislijo, da bo priročnik pri- merno gradivo za spoznavanje flore slo- venskega submediterana. Le malo vrst, ki jih priročnik obravnava, uspeva tudi pri nas. Da pa ne bom samo kritičen, moram se- veda priznati, da se zavedam, da je vse bogastvo sredozemske flore nemogoče spraviti v en priročnik, na kar opozar- jata tudi avtorja v predgovoru. V priroč- niku je dober izbor lesnih vrst, kar je za začetnika, ki spoznava sredozemsko floro, zelo dobrodošlo. Tudi prevod je zelo primeren, čeprav ni pojasnjeno, od kod izvirajo slovenska imena rastlin. Izbor fotografij rastlin v priročniku je zelo kvaliteten. Priročnik je vsekakor pridobitev za manj zahtevne ljubitelje narave in obe- nem spodbuda vsem slovenskim bota- nikom, da se tudi sami bolj posvetimo promociji flore, ki uspeva v submedite- ranskem delu naše države. Kaj cveti v Sredozemlju? Čtivo predstavlja: Peter Glasnović Naslovnica knjige Kaj cveti v Sredozemlju? Peter in Ingrid Schönfelder, prevod Milan Lovka. Založ- ba Narava, Kranj, 2004. 320 str. Za knjigo boste pri založbi odšteli 19,90 €. 42 44 46 43 45 47 Modri lepi slak, indijski lepi slak Ipomoea indica Drevesasta krompirjevka Lycianthes rantonnei Velecvetna tunbergija, modra tunbergija Thunbergia grandiflora Mimoznolistna jakaranda Jacaranda mimosifolia Uhati svinčevec Plumbago auriculata Kitajska glicinija Wisteria sinensis Cvetovi modri V sredozemskih predelih se popo- tnik naprej sreča s številnimi okra- snimi rastlinami. Že na letališču in potem pred hotelom ter v vsaki va- sici je polno živobarvno cvetočih rastlin iz subtropskih predelov vse- ga sveta. V notranjih ovojih te knji- ge je prikazan le majhnen izbor teh čudovitih rastlin, razvrščenih po barvi cvetov. Za spoznavanje dosti- krat manj opaznih samoniklih sre- dozemskih rastlin pa je treba vzeti v roke to knjigo in zapustiti turistič- na središča 2 4 1 3 5 Gola bugenvileja Bougainvillea glabra Veleplodni voskovec Carissa macrocarpa Citronka Aloysia citriodora Stekleničasto drevo Brachychiton populneus Trilistna oranžnica Choisya ternata Cvetovi beli Kaj cveti v Sredozemlju?Povsem prenovljena vsebina! Rastlinski svet ob Sredozemskem morju je presenetljivo pester in vrstno bogat. Z več kot 870 fotografijami je v tej knjigi prikaza- nih več kot 500 za sredozemsko območje najbolj značilnih in najbolj opaznih cvetic, dreves, grmov, trav in praproti. > Zanesljivo določevanje po barvi in obliki cvetov > Strnjeno besedilo opisuje najpomembnejše značilnosti > Z 285 zemljevidi razširjenosti posameznih vrst > Na notranjih straneh ovitka 47 najopaznejših okrasnih rastlin Idealen priročnik za prepoznavanje rastlin med dopustom v Sredozemskih deželah. Schönfelder Več kot 870 fotografij Sc hö nf el de r Ka j c ve ti v Sr ed oz em lju ? www.narava.si ISBN 978-961-6893-39-8 9 789616 8933981 9, 90 € Trnasti ranjak Anthyllis hermanniae · metuljevke | april–julij Trnasti ranjak spominja na nekatere trnaste košeničice (vrste iz rodu Genista). Od njih se razlikuje po čaši, ki ima 5 kratkih, enakomerno razporejenih zobcev, med- tem ko je čaša pri košeničicah dvoustnata. Značilnosti 0,1–0,8 m. Nizek, redko razvejan grm z zasu- kanimi vejami. Listi celi ali 3-delni z ozkimi, pogosto zgu- banimi lističi, od katerih je srednji podaljšan. Cvetovi po 1–5 v zalistjih ovršnih listov, s 6–9 mm dolgim rumenim vencem; sestavljajo nesklenjeno socvetje. Čaša 3–5 mm, svilnato dlakava. Plod jajčast, približno 4 mm velik, eno- semenski, gol. Nahajališča Kamnite gmajne, gariga, svetli gozdovi. Druga vrsta Relični ranjak je polgrm z netrnastimi, pol- stenimi vejami, ki so podobne kot pri relikah. Srednji stebelni listi večinoma 3-delni. Cvetovi po 1–3, venec 9–14 mm dolg, bledo rumen. Čaša kuštrava (zahodno Sredozemlje). Mehurjasti ranjak Tripodion tetraphyllum · metuljevke | februar–junij Mehurjastemu ranjaku so botaniki pogosto spreminjali znanstveno ime in ga med drugim uvrščali tudi v rodo- va Anthyllis in Physanthyllis. Značilnosti 0,1–0,5 m. Dlakava enoletnica do zelnata večletnica, z ± poleglimi stebli. Listi lihi pernato z največ 5 lističi, med katerimi je končni največji. Cvetovi po 4–8 v šopkih, venec z bledim jadrom, rumenima kriloma in na konici purpurno ladjico. Čaša ob zrelosti plodov tre- buhasto napihnjena, enakomerno 5-zobčasta, le nekoliko krajša od venca. Nahajališča Ob poteh, ledine, gariga, na apnencu. Druga vrsta Čaša pravega ranjaka ima poševno ustje s 5 različno dolgimi zobci. Poleg rumenocvetnih uspevajo v Sredozemlju tudi rdečecvetne podvrste, kakršna je ssp. rubriflora (Francija do Izraela). 140 Relični ranjak Anthyllis cytisoides Pravi ranjak Anthyllis vulneraria 190 Škrlatna smiljkita, škrlatna nokota Lotus tetragonolobus · metuljevke | marec–junij To vrsto so včasih marsikje pridelovali, tako predvsem za svežo živinsko krmo, včasih pa tudi za zelenjavo, ker so mladi plodovi užitni in jih je mogoče pripravljati podobno kot beluše ali stročji fižol. Značilnosti 0,1–0,6 m. Štrleče mehko dlakava enoletnica. Listi 5-delni, končni listič široko narobe jajčast do rom- bast, spodnja 2 manjša, priostreno jajčasta s prilisti. Cve- tovi po 1–2 skupaj, približno na enako dolgem peclju kot pripadajoči listi. Venec škrlatno rdeč, 15–22 mm, krili po- gosto s temno liso. Čaša dvoustnata, njeni zobci 2-krat daljši od cevi. Nahajališča Obdelana tla, ob poteh, travnate gmajne. Druga vrsta Dvocvetna nokota je polegla rastlina s po 1–2 rumenima do oranžnima cvetovoma na skupnem peclju. Stroki dlakavi, s 4 približno 1 mm širokimi krilci (osrednje Sredozemlje).Dvocvetna nokota L. biflorus Trnasta medenica H. spinosissimum Francoska medenica Hedysarum coronarium · metuljevke | marec–junij Francosko medenico ponekod na veliko pridelujejo za živinsko krmo. Samoniklo uspeva samo v zahodnih de- lih Sredozemlja, drugje v naravi pa je pogosto podivja- na in naturalizirana. Značilnosti 0,3–1 m. Zelnata, ± pokončna trajnica. Listi s 5–11 široko jajčastimi, na zgornji strani skoraj golimi, spodaj prileglo dlakavimi lističi. Cvetovi 12–20 mm dolgi, karminsko rdeči, v gostih dolgopecljatih podolgastih groz- dih. Strok členjen v 2–4 ploske, okrogle in z majhnimi bodicami poraščene člene. Nahajališča Obdelana tla, ledine, ob poteh. Druga vrsta Trnasta medenica je poleglo rastoča enole- tnica z listi, sestavljenimi iz 9–17 ozkih lističev. Cvetovi ro- žnati, 8–11 mm dolgi, po 1–8 v glavičastih skupinah. Stro- kovi členi dlakavi in s kljukastimi bodicami (Sredozemlje).