pOMNITE SE ŽENSKIH | juncev 'kakim &AROM! AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 109 CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, JUNE 4, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIII tOBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došlo preko Trsta) ^ODARSKE TEŽAVE se ve. To je enakopravnost v "1 j ud- 1 zlasti v prehrani. Ta je .Ma in vedno bolj nered-^ačim kmetom odvzemale morejo, toda tudi to meje, ker sicer kmet , ,fn°gel več delati. Mnogo živeža je poslala v Ju-"j0 DNRRA, ki jo do treh Plačujete vi Amerikanci. l^e pomoči bi v južnih l(ll'žave ljudje umirali od L^rue°d po državi je od Prevzela živež državna ^ sedaj deli in prodaji volji. Pristaši reži-^ejo vsega v zadostni eh namreč ni veliko. Dru-plačati amerikansko [ , živež po visokih cenah. llftla denarja, ni deležen H^ke podpore, ki ie da-^laviji čisto zastonj. Ta-(država velike svote de-Pfodaje tega ameriške-To vzbuja po celi dr-^ nejevoljo. Tisti, ki 0 vpili, da hočejo ljudstvo lti> ga sedaj na tak na-'No. Tako je ameriško eliko agitacijsko sred-^lunizem in režim, ob-v'r dohodkov za komu-,vlado. Mnogi nasprot-ltna se nahajajo v silni 'a^tonj ne dobe, denarja da bi kupili od drža- ski" Titovi republiki. IZLOŽBENA OKNA NE SMEJO BITI PRAZNA. — V Ljubljani so izložbena okna prazna. Trgovec nima kaj dejati v okno. Toda to ni všeč komunističnim. listom in so dvignili kampanjo, da morajo biti izložbena okna lepa in polna. Tako so delali tudi pod Hitlerjem v Nemčiji. V oknih je bilo vsega dovolj, če si pa hotel kupiti, so ti povedali, da moreš dobiti samo na karte, pa še to seveda ne iz lepega izložbenega okna. In ker mora v Jugoslaviji vse tekmovati, so terenske komunistične organizacije sklenile, da morajo trgovci tekmovati, kdo bo imel lepše izložbeno okno. V resnici: Kdo bo vlekel bolj za nos ljudi, ki bodo videli lepo blago v oknih, pa ga ne bodo mogli kupiti. OBNOVA. — O nobeni stvari se sedaj v Jugoslaviji ne govori več kot o tem. Pa govori le bolj v listih, privatniki se nič ne podvizajo s kako obnovo. Eni se boje, da jim bodo pobrali komunisti, če bodo videli spet kaj lepo narejenega, drugi pa ne verjamejo, da je že konec vojske. Ker vidijo dan na dan marširati partizansko vojaštvo sklepajo, da bo _(Dalje na a. strani)_ Sf z letali je ^ smrti dveh gstown, O. — Včeraj je 1 a tukaj šno letališče šest fantov. Trije so bil biv-(Jtli letalci. Najeli so tri V Vsakega sta se vsedla se dvignili ž njim v jCi so videli, kako so se ,.^alci loviti po zraku. p1, so navidezno zračno .ri tem so prišli pa pre-^Paj in eno izmed letal ,''0.na tla. Ubita na me- Pi'O ^ biVŠ' P°r0Čnik Smith Vj lllm&, Pa. in njegov 6Valec Donald Keefer iz Pt0' vvn, O. m za begunce »^VePske begunce so daro-. r' sv. Lovrenca sledeči: ;' Mrs. Jera Urbančič, j St., Mrs. Agnes Žu-121. St., neimenova-Charles Hočevar, "aymond Ave, Maple ' Po $2: Mary Brodnik, St., Mrs. Mary Ka-Jl Way Ave., Mrs. Ma-9200 Granger Rd., Lipoglavšek, 7534 neimenovana, Uršu-^ '•> 2877 E. 104. St. ne-po $1: Josephine J4 E. 222. St., Euclid, "J- Potočnik, 941 E. 239 O. _ Skupaj $35. novi grobovi Paulina Zupančič Sinoči ob 8:40 je umrla po težki, par mesecev trajajoči bolezni za rakom na črevih Paulina Zupančič roj. Erjavec, stara 43 let. Bila je mati 9 otrokom, soproga Ignacija Zupančiča in gospodinja gostilniške obrti. Previdena za umirajoče in pri zavesti do zadnjega se je poslovila od navzoče družine z besedami : "Zdaj pa lahko umrjem." Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. Gostilniški prostori družine se nahajajo na 1245 E. 55. St. Pogreb bo v petek. čas pogreba in druge podrobnosti bomo objavili jutri. Pogreb Ivana Žlindre Pogreb pokojnega Ivana žlindre bo ob 9 zjutraj v četrtek v cerkev sv. Neže na Euclid Ave. in 81. cesta in sicer iz Grdinove-ga pogrebnega zavoda ob 8:30. Pokopan bo v družinski grobnici na Kalvariji. Pokojni je bil star šele 46 let. -o- Vandenberg pravi, da nimajo samo velesile pravice za mir Detroit, Mich. — Po radiu je govoril senator Vandenberg, ki je apeliral na velesile, naj si ne lastijo monopola za ustvarjanje svetovnega miru. "Mi smo vabili 21 narodnosti v bojno linijo na našo stran, zato je zdaj naša dolžnost, da jih sprejmemo IH 6tri uradu sta darovala tudi k mizi, da bodo z nami na-, tors. Mike Pinculič iz Ave. $5 za slo-|.eSunce, $5 pa za pogo-Ijjla Angela. k*8* hvala vsem skupaj r°čamo še drugim, da bi Vftli po svojih močeh ob ^edsednik Sovje-«ie je umrl — Včeraj je umrl jjjplinin, bivši predsednik Bil je star 70 [ \,5°Vo smrt je poročal ra Vve. Preiskava je po vsej Julijski Krajini Milan. — Reuterjeva časnikarska agencija poroča, da je začela civilna policija z natančno preiskavo po vsej Julijski Krajini, Ici je okupirana po zaveznikih. Povod za preiskavo je dala neka ženska, pri kateri so dobili polno košaro ročnih granat. Policija je preiskala, urade komunistov, vse hiše, v katerih prebivajo Jugoslovani, tovarne, pristanišča in glavne stane strokovnih zvez. O izidu te preiskave še ni poročil. -o-- Glasovi v Rimu bodo odločili, ce bo Italija še kraljevina Sever je glasoval večinoma za republiko, jug za kraljevino Rim, 4. jun. — Glasovi pri nedeljskih volitvah v Italiji so bili na severu in jugu nekako enakomerno razdeljeni. Izgleda, kot da bodo odločevali glasovi v Rimu, če bo kralj Umberto še sedel na prestolu. Na severu, kjer so v večini levičarji, so ljudje glasovali z 2 proti 1 za republiko. Jug je pa odglasoval za monarhijo z 5 proti 1. Toda na severu je več glasov, ker je bolj gosto naseljen. Pravijo, da je bilo na severu oddanih 18,000,000 glasov, na jugu pa komaj 9,000,000, dočim je bilo vseh volivcev 28,000,000. Zato zdaj računajo, da bo odločevala med severom in jugom črta Rim-Florenca, kjer je kakih 5,000,000 glasov, štetje glasov se pa vrši tako počasi, da Se danes ne more vedeti še nič gotovega o izidu. Kolikor so do-zdaj prešteli glasov, imajo nekaj večine republikanci Pri štetju glasov po strankah za narodno skupščino, ki bo spi sala novo ustavo, je videti, da so komunisti komaj na tretjem me stu. Krščanska demokratska stranka premierja Gasperija je daleč naprej pred drugimi. Po sedanjih glasovih sodeč je dobila ta stranka več glasov, kot pa socialisti in komunisti skupaj. Pri volitvah včeraj so bile ubite tri osebe, ranjenih je pa bilo S3. -o- Ohijski švicarski sir je tudi na stavki Sugarcreek, O. — Zveza ohij-skih izdelovalcev švicarskega sira naznanja, da ne bo šlo niti eno "kolo" tega izdelka na trg, dokler ne dobe 5c več za funt. Ta sir izdeluje ^25 tovaren, ki ga napravijo dnevno do 125 koles. Zveza pravi, da je vlada dovolila nedavno večjo ceno za "cheddarf sir, zato zahtevajo višjo ceno tudi za švicarski sir. V ITALIJI JE TREŠČILO LETALO NA POTU IZ INDIJE Rim. — V morje blizu Saler-na je treščilo ameriško letalo, Mornarica nabira za stavko V CLEVELAND NE PRIHAJA TE DNI ŽGANJE Zadnja dva tedna ni prišlo v Cleveland in okolico nič žganja radi stavke na železnicah. In preteklo bo š(> en teden ali 10 dni, predno ga bo zopet kaj prišlo. Uslužbenci v državnih trgovinah pravijo, da jim bo "žganja zmanjkalo, še predno bo dospela nova zaloga, živila in druga take potrebščine i m a j o zdaj prednost na železnicah. Nemški zapiski kažejo, da je Franco izdal osišče Nuernberg. — Zaplenjeni zapiski nemškega zunanjega ministrstva kažejo, ^a sta Hitler in Mussolini priznala leta 1943, da je španski general Franco izdal osišče, ker ni hotel v letu 1941 osvojiti Gibraltar.] •dt kakor so bili napravljeni načrti. Zapiski kažejo, da sta se 25. febr. 1943 sestala v Beneški palači v Rimu nemški zunanji minister Ribbentrop in Mussolini. Takrat je Ribbentrop tožil, da je Franco, ki se ima zahvaliti Hitlerju in Mussoli-ni'ju za vse, pustil Nemčijo in Italijo v usodnem trenutku na cedilu. Temu je pritrdil Mussolini, rekoč, da je Francova politika vedno dvorezna. Oba sta pristala na to, kažejo uradni zapiski, da če bi se ne bil Franco izneveril Nemčiji in I-taliji in če bi bil zasedel Gibraltar, da bi Amerikanci in Angleži nikoli ne pristali v Severni Afriki. Zato da je Franco največ kriv, da so se nemški vojni načrti izjalovili. -o- Iz raznih naselbin Mornariški tajnik kliče rezerviste, naj se vpišejo v službo, da bodo služili v slučaju stavke pomorščakov, j sorodnike ki je napovedana za 15. junija. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice isce- Mizarji so odšli na stavko v tem okraju; stavbe so obtičale Mizarji (carpenterji) zahtevajo $2 na uro, zdaj so dobivali $1.65. Washington. —■ Mornariški tajnik Forrestal je začel nabirati prostovoljce iz bivših mornarjev, ki naj bi bili pri rokah za slučaj stavke pomorščakov in pristaniških delavcev, ki je napovedana za 15. junija. Mornariški tajnik je naročil vsem postajam, naj rekrutirajo bivše mornarje, da bodo prj rokah v slučaju stavke. Posebno bi dobila mornarica rada moštvo za krove, za operiranje radijev in strojnike. Naročil pa je, naj se vzame zaenkrat samo prostovoljce. To moštvo bi obratovalo toyorne ladje v slučaju stavke sedanjega moštva. Predsednik Truman je še v petek izjavil, da bo uporabil mornarico, armado in obrežno stražo, ki naj bi obratovale trgovsko mornarico, če bodo šle unije na stavko. Pogajanja med unijami in lastniki trgovskih ladij se še vedno vršijo. Poročajo, da sta obe stranki stavili včeraj nove pogoje in vsaka .je nekaj popustila. Unija je zahtevala prvotno, da delajo pomorščaki zunaj na morju 40 ur na teden; zdaj je odnehala toliko, da zahteva delo 42 ur. Zdaj delajo od rekovale mirovne pogoje," je govoril Vandenberg, ki je zlasti apeliral na Sovjetsko Unijo za zdrav razum in toleranco." Vandenberg je omenil, da se Rusija protivi sklicati mirovno konferenco vseh narodov, dokler ki je vozilo 39 vojakov. Vozilo se ministri štirih velesil ne zedi- jih je iz Indije domov v Zed. ni j o na celi črti. To pravico ima države. Od vseh 39 potnikov Rusija, je rekel Vandenberg, vedo samo za štiri, da so osta-toda "pravica" postane včasih'li živi za 5 jih vedo, da so mrt- "krivica," ako se izvaja s silo, namesto s pametjo in toleranco. Taka je danes zunanja politika Zed. držav, je poudarjal Van vi, ostalih 30 pa pogrešajo. Letalo je pristalo prej v Egiptu, prihodnja postaja je imela biti pa v Rimu, da vzame Chicago. — Zadnje dni si je zlomila roko Ana Boncha in se zdravi doma. — Poročili so se: Stanley Kožar in Rose Terselich, Raymond Sostak in Gertrude Polajner, Andre šifler in Mary Demšar. — V bolnišnici sv. An tona se nahaja Angeline Pukla-vetz. — V bolnišnici se nahaja tudi slovenski zdravnik Joseph E. Ursich. New York. — V bolnišnici na Long Islandu je umrl John Mantz, star 23 let, rojen v Rock-portu, Pa. Umrl je za jetiko, za katero je bolehal par let. Tukaj zapušča mater, štiri brate in štiri sestre. Worcester, N. Y. — Dne 11 maja sta se tukaj poročila Ml lan Rode in hčerka Davisove (slovenske) družine. Mogadore, O. — Po dolgi bo lezni je 3. maja umrl Math Pe klaj st. v starosti 80 let, doma z Marosta pri Ljubljani, po do mače Kožuhov. Tukaj zapušča sina, nečakinjo Mary Paesano, v Langelothu, Pa., pa sorodnike — družino A. Škafar. Springfield, 111. — V bolnišnici Memorial se nahaja v kritičnem položaju vsled pljučnih komplikacij Rosie Zaverl, žena grocerista Johna Zaverla. Ely, Minn. — Pred par tedni, je naglo umrla Rose Bergant, Kolenc Janez, rojen 20. nov. 1917 v' Gornjem Globodolu št. 20, občina Mirna peč pri Novem mestu, bi rad zvedel za naslov sorodnika Avber Jožeta iz Gor. Globodola št. 1 in njegove žene Neže, roj. Smrke. Dalje bi rad zvedel za naslov Smrke Alojzija iz Gor. Globodola št. 18. Pišejo naj mu na naslov: Kolenc Janez, Spittal an der Drau, Displaced Person Camp. Barak 2, Kaernten. Avstria. Strica išče— Vid Rovansek bi rad zvedel za naslov svojega strica Vid Ro-vanška. Zglasi naj se pri Mrs. O'Block, 1123 E. 63. St. • Pismo imajo— Pri nas imajo pisma sledeči rojaki: Žagar Anton in Janežič Mary, prvi iz Vel. Trebeljevega, p. Prežgan je pri Litiji, druga iz Javora 16, p. Hrušica pri Ljubljani; piše jima nečak Janežič Alojzij. Dalje ima pismo pri nas John Koschir, piše mu Janez 56 do 63 ur zunaj na morju, v pristaniščih pa 44 ur na teden. Vse te unije spadajo k CIO. --o- Producenti mesnih konzerv morajo skoro vse poslati v Evropo New York. — Vlada je ukazala izdelovalcem mesnih konzerv, da morajo skoro 80% istih prodati vladi, ki .jih bo poslala v Evropo in druge kraje za relif. To prizadene konzerve, v katerih je: govedina, _te-etina, svinjina, jagnjetina in cozlovina in sicer konzerve ki so težje kot 10 unč in pol. "o pomeni da na ameriški trg ne bo prišlo zdaj skoro nobene mesne konzerve, vsled tega bodo izdelovalci vložili pri vladi protest. Zastopniki nekaterih družb so že odšli v Washington, da dobe več informacij glede tega. Ne v?do, na primer, če ta ukaz zadene samo nove izdelke, ali tudi tiste, ki jih imajo že v skladiščih za a-meriški trg. Nekateri tudi mislijo, da bo vlada pobrala vse take mesne konzerve iz skladišč veletrgovin. -o- V okrajih Cuyahoga, Lake in Geauga, je odšlo včeraj zjutraj na stavko 4,500 mizarjev ali car-penterjev. Vse delo pri novih stavbah je obstalo. Ako bo stav- j ka dlje trajala, bo koncem tedna i brez dela 30,000 drugih stavbin- j skih delavcev. Clevelandski župan Burke je i Košir iz Avstri je povabil za danes k'sebi zastop-L/^ Rofjal ()ak_ nike unije in stavbenikov, da bi | Kdor 5i se rad udeležil zleta v poravnal spor. i Royal ()ak> Michigan> na 2o jU- Unija trdi, da stavbeniki ze \ ^ lahko p6k5iče /a informa. dolgo obljubujejo višjo mezdo, cil-0 MI 0946 zlet ,)0 z busom. pa do danes niso še nič storili I Jz ho1nišnice_ dede tega. Zdaj so bili delavci, y nedelj(1 ,0 je vrnila h Clcve. (Uisiljeni zaceli s slayko. j land Clinic bolnišnice Frances Dozdaj so dobivali $165 na, Peterlin< ki je srečno presta1a .iro, unija pa zahteva $2.00. Včeraj zjutraj so prišli skoro vsi operacijo. Sedaj jo prijateljice _ .. . . .. j lahko obiščejo na njenem domu, mizari na delo. Tam jim je bilo, 1092 E 64 st Najlepše se za_ povedano, da je unija na stavki.; hvaljuie vsem prijatel jicam za Ako se bodo sporazumeli najobigke> dari]a in cvet]lce te). yQ_ ščilne kartice, ki jih je prejela v bolnišnici, želimo ji. da bi čim prej popolnoma okrevala. Tretja obletnica— V sredo ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Mike Grclanc v spomin 3. obletnice njegove smrti. Fazna seja jutri— Jutri zvečer ob 8 bo važna seja za Baragov katoliški dan. Vsi, ki ste v odboru in ki se za to zanimate, gotovo pridite. Udeleže kaki povišani mezdi, bodo morali to najprej predložiti vladnemu odboru za plače v Washing-tonu, ker je mezdna lestvica za stavbinske delavce še vedno zamrznjena od vla'de. -o-- Guverner Lausche je suspendiral župana Columbus, O. — Guverner Lausche je suspendiral za 30 dni župana iz vasice Brady Lake, okraj Portage, ker je dovolil j naj se tudi odborniki in odborni-prepovedano igranje. Ime župa- 'e kulturnega vrta. na je Joseph D. Cox. [Seja nocoj— Guverner je dal županu prili-j Noloj ob 7:30 bo seja podru-ko, da se zagovarja v njegovem : žnice št. 14 Slovenske ženske uradu 20. junija. Guverner je'sveze. Vršila se bo v navadnih rekel, da se je tukaj dovoljevalo' prostorih na Recher Ave. Sliša-igranje na igralne stroje, kamor ie boste poročilo delegatinj in so nosili denar večinoma Cleve- drugo, landčani. J Sadike za vrt— župan Cox je izjavil, da se ni! V cvetličarni Charles in Olga delalo tukaj nič drugega kot to, t Slapnik, 6026 St. Clair Ave. do-kar se je zadnjih 30 let in se je-, bite vsakovrstne sadike za vaš zi, ker si je izbral guverner za zelenjadni vrt, kakor tudi vseh denberg, in to da bo on podpi- gazolin in olje. Vzroka nezgo-ral pod vsako administracijo. I de ne vedo. Češke umetnine so zdaj vrnili nazaj Praga. — Deset armadnih trukov je pripeljalo umetnine iz Salzburga, ki so jih naciji za časa okupacije pobrali iz čeških gradov in muzejev. U-metnine so našle ameriške oku pacijske oblasti in jih vrnile Čehom. VOJAKA STA RAJE VZELA ŠIBO KOT PA JEČO Little Rock, Ak. — Vojaka Philip Sudnik in Richard Kur-man iz Clevelanda sta bila ob- tarčo ravno ta malo naselbino. -o- Cene mleku in kruhu bodo poskočile vrst cvetlice. stara 21 let in rojena na Elyju.I sojena radi nekega prestopka. Hodila je v višjo šolo v Minile-^ Dobila sta na izbero: ali bosta apolisu. Zapušča očeta, mater in j sedela za omrežjem, ali pa do-brata. — Vreme v Minnesoti je bita vsak po 20 udarcev. Voja-šfe mrz*1; in rastline še počivajo ka sta si izbrala '"tepežkanje," pod zemljo. raje kot pa ričet. Kruha bo manjkalo še nekaj časa Washington. — Kruha bo pri-Washington. — Iz urada OPA| manjkovalo še najmanj en me-se poroča, da bodo cene sirove-! sec> ker potrebe za armado in mu maslu, mleku in siru na.ibrže1 evropski relif so še velike, šele poskočile. Za višje cene se zdaj kadar bodo dobili mlini pšenico posvetujejo v uradu poljedelske- iz letošnje žetve, bo nekoliko ga. oddelka in za ekonomsko sta-; boljše. Vse poletje pa bomo ob-bilizacijo. Tudi cena belemu'čutili pomanjkanje mesa. kruhu bo najbrže višja, namigu-; _Q_ Je 0PA Avtnih koles bo dosti, samo če bo avtov j Detroit,, — Avtina industrija j je dobila zagotovilo od kavču-Washington. — Med Zed. dr- kaste industrije, da bo lahko žavami in Dansko so pogajanja izgotovila dovolj avtnih koles, za vremensko postajo na Green- tudi če bo avtna industrija dru-landiji, ki naj bi jo operirala go leto izgotovila do $5,000,000 Amerika. Zecl. države so ponu- avtov. dile Danski, da izučijo dansko' --o- osobje operirat postajo, predno daj brat. daj sestra, spomni „n_llofo uc,™ i se beguncev s KAKIM zapujste bazo. | dolarjem Pogajanja za postajo na Greenlandiji "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEC, Editor) ■117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland ». Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland In Kanado po pošti za eno leto $8.00. &a Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland In Kanado po pofiti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland In Kanado po poŠti četrt leta $2,75. Za Cleveland in okolico po raznaialcih: celo leto $7.00. pol leta $4.00, čstrt leta $2.50. Posamezna številka stane 6 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $«.00 per year. U. S. $4.00 for S months. Cleveland and Canada by mall $4.50 for 6 months. C. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 6 cents each. _______ Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, undfer the Act of March 3rd 1879.__________ No. 109 Tues., June 4, 1946 Veliki pokolj V teh dneh bodo žene po skritih vaseh slovenske domovine potočile marsikako bridko solzo ob obletnici strašnega pokofja, izvršenega po komunističnih partizanih nad ne-oboroženimi, po Angležih brezvestno izdanimi slovenskimi možmi in fanti. Orientalska krutost partizanstva je nekaterim vasem pomorila večino moških od 18-50 leta. Žene in dekleta stopajo za plugom in brano, da rešijo slovenske domove vsaj otrokom, starci so podvojili svoje delo, da oskrbe kruha novemu rodu. Petje in veselje je izginilo iz premnogih slovenskih domov; solza je njih vsakdanji gost, zaupna molitev edina tolažba. Desettisoči so padli pod morilsko roko komunističnih partizanov, predno je slovenski kmet prijel za orožje v svojo obrambo, v zaščito svojih hiš in svojega življenja. Lani maja meseca je Titovo partizanstvo obhajalo zmagoslavje. Slovenija je postala plen komunizma. Tisti, ki so poznali partizanstvo in njegovo zverinsko krvoločnost so se umaknili. Šli so v begunstvo v misli, da bodo našli pri zapadnih zaveznikih razumevanje za svoj boj proti komunizmu. Prevarali so se. Anglež, ki je sprejel slovenske begunce na Koroškem, je smatral Tita še vedno za svojega zaveznika. Ta zaveznik je zahteval, da se mu izroči vse domobrance. Četudi so mogli Angleži vedetij, kaj se bo zgodilo z izročenimi, četudi so vsaj v glavnem vedeli, da ustrezajo čistim komunistom, četudi so poprej zagotavljali varstvo domobrancem, ki so se jim zaupali — klub vsemu temu so brezvestni Angleži prelomili svojo besedo na Titovo zahtevo in mu izročili maio manj kot 12,000 slovenskih domobrancev. Da sami ne bi imeli težav pri izročanju, so se poslužili laži, da vozijo fante v novo taoorišče v Italiji. Krutost in brutalnost, ki jo je Anglež tolikokrat pokazal proti malim narodom, da je že davno nastal izrek: "Kdor zaupa na An: gleža, zida na pesek," se je znova pokazala v vsej svoji gr-dobiji. Koncem maja so se začeli žalostni transporti čez mejo iz Koroške pri Pliberku in pri Podroščici. 'Ko so prišli izdani v območje partizanov, se je začelo poglavje, o katerem se bo bralo v vsaki zgodovini slovenskega naroda kot se bero poglavja o Obrih in Turkih. Poniževanja, zasramovanja, pretepanja in najrazličnejša mučenja, ki jih je zmožen samo komunist, naučen teh zverinstev od Mongolov in drugih brezsrčnih orientalcev. so postala delež slovenskih fantov. Grozote Hitlerjevih taborišč in Stalinovih zaporov so se združile, da ustvarijo slovenske mučence v boju proti brez-verskemu in protinarodnemu komunizmu. Okrog 8,000 mladih fantov in mož so v začetku junija po dolgem mučenju poklali slovenski partizani. Kajn je našel navdušene posnemovalce v bratomoru. Pesnikova beseda je prišla do strašne veljave: "Slovenec že mori Slovenca brata." Da, mori, kolje brez potrebe; ne v boju, ne v obrambi, ampak ubija neob'oroženega, ker mu to narekuje satansko sovra« štvo. 'Kočevski rog, jame pri Hrastniku in nešteti drugi kraji vpijejo o grozotah Kajnove.ga dela. Drugi so bili od-gnani kot sužnji na prisilno delo, odkoder se mnogi nikdar ne bodo vrnili na svoje domove. Nekaj so jih izpustili po tolikem mučenju, da ne bodo več zdravi vse življenje. To je strašna tragedija našega naroda, katere obletnico obhajamo te/lni. Znova nam stavi pred. oči, da prelita kri vpije po maščevanju in da morilski. Kajni ne najdejo in ne bodo našli miru. Mir? Ali more res biti mir tam, kjer vlada sama sebičnost? Kaj je bilo mari Churchillu ali drugim zaveznikom, če je divjalo partizanstvo proti domačim nasprotnikom z zavezniškim orožjem in če so ti pod imenom Osvobodilne fronte trebili vrste slovenskih katoličanov pod videzom boja proti okupatorju. Kaj je bilo takim zaveznikom na tem, če pogine poldrugi milijon ljudi v Jugoslaviji!? To so Balkan-ci! Naj poginjajo, naj se koljejo med seboj, samo da pade manj Angležev! Izrabljanje in zlorabljenje ljudi druge vrste kot prednost kupčije z Rusijo. Zato so s tako lahkoto in tako brezvestno izročili neoborožene slovenske fante v mu-čeniško smrt, da si ohranijo Titovo ljubezen. Vse samo za trenuten uspeh, vse samo sebičnost brez ozira na druge. Ali more taka sebičnost roditi mir? Prav Angleži žanjejo sedaj sadove take sebičnosti. Sedaj trepečejo v strahu pred novo vojno med vzhodom in zahodom. Sami so krepili in gojili komunizem in mu pomagali; da jim je sedaj postal nevaren. Zgodba govori o čarovniku, ki je klical duhove. Priklicati jih je znal, ni pa znal, kako jih zarotiti, da bi spet izginili. Tako so zavezniki priklicali duha komunizma in sedaj v nemiru gledajo, kja naj store. Mir? Ali more zavladati mir tam, kjer vlada satansko sovraštvo proti vsakomur, kdor se ne vda diktaturi komunistične stranke? Ta je proglašala, da ji je vseeno, če pogine ves narod, samo da zmaga njena ideja. Novi veliki duhovniki komunistične vere so oznanjali: "Poftijte vse duhovne, intelektualce, kmete." V takem sovraštvu so pobili pred letom dni imenovanih 8,000, zato še danes njih "ljudska" sodišča, ne najdejo miru in iščejo in brskajo, kje bi bilo še koga odstraniti. Sovraštvo komunizma je nemir Kajna, ki blodi okrog in ne najde miru. Nemir, to je usoda nesrečne komunistične Jugoslavije. Danes menda nihče več ne dvomi, da vlada v Jugoslaviji komunistična stranka. Ko smo mi to trdili od vsega začetka in napovedovali, kaj se razvije iz partizanstva, jih je bilo mnogo, ki nam niso hoteli verjeti. Očitali so nam nestrpnost, očitali nasprotovanje "novim" idejam, ki da pre-rajajo novo "ljudsko" Jugoslavijo. Sedaj morejo vsi, ki so količkaj dobre volje, brati isto, kar smo mi trdili, po vseh ameriških angleških listih. Spoznanje je prišlo pozno, pa bolje pozno kot nikoli. Danes ve ves svet, da je prinesla takoimenovana Osvobodilna fronta in z njo partizanstvo našemu narodu v starem kraju komunistično suženjstvo z vsemi posledicami. Naš težko preiskušeni slovenski narod še vedno ni dosegel miru. In dokler bo vladala sebičnost, dokler bo gospodovalo sovraštvo, ga tudi ne bo. Naše misli hite ob obletnici velikega pokolja po trpečih slovenskih vaseh in domovih. Žalostne so ob tolikih ne-utešljivih solzah za mladimi močmi, ki se ne povrnejo več. Pa so tudi polne upanja. Preostali in preiskušeni bodo delali tiho, pa toliko bolj vztrajno z ljubeznijo do domačije in svojega rodu, da zašije iz tega razdejanja domovini zopet resničen mir. Narod, ki ima toliko mučencev v boju proti komunizmu, bo končno s požrtvovalno ljubeznijo zmagal nad to vero sovraštva. | beseda iz naroda i iiihhihmiti itii mrn * '»ihhmimm 11 * m i i11 n » Šola — sestre — mladina Hvalimo, kar je hvale vredno. Hvalimo pa iz tega namena, da bo še več takega dela med nami. Danes par besedi o farni šoli, kjer učijo šolske sestre in o mladini, ki se tako odlikuje, uči in zaveda za slovensko pesem. Ko smo zadnjo nedeljo 26. maja šli k večernicam v cerkev, je bil ta večer prirejen tako rekoč mladini, dekletom naše fare sv. Vida pri šmarnični pobožno-sti. To sicer ni nič tako novega, toda je vredno omeniti in sicer zato, ker nas je ta mladina po domače rečeno zelo iznenadila s slovensko pesmijo. Niso bile stare ženice in ne samo mali otroci, bile so dekleta osmega razreda in tudi iz višjih šol. Cerkev je bila polna, petje izvanredno prijetno, posebnost je bila pa to, da so pele toliko različnih pesmi (slovensko). Sami izračunajte: pete litanije so bile, kdor jih je kdaj' moli, ve, koliko je napevov po tri in tri izreki v češčenje Marije. Za vsak novi napev duhovnika, so dekleta odpele s početka dvakrat eno kitico, končno pa že za vsako drugo pesem. To naglašam za to, da čitatelji dobijo pomen, koliko slovenskih Marijih pesmi znajo, ali zna mladina zapeti. Pri tem pa pojo tudi vsaki dan pri sv. mašah in vsako riedeljo. Ali ni to vredno omeniti? Ali ni to nek dokaz, da je cerkev najboljša učiteljica domačega jezika? Kar priznajmo in dajmo mladini za to kredit in priznanje, da se bo še rajši vadila in privadila domači govorici. Res opazimo, da se vse splošno mladina bolj in bolj oprijema domačnosti. Spoznala je ali spoznava, da so običaji domače hiše in cerkve še najboljši in najbolj privlačni. Kakor naše potegne slovenska godba, harmonika, prav tako vse ono, kar smo prinesli s seboj iz domovine. Vse to se je začelo razvijati tako hvale vredno zadnja leta, posebno pa opažamo fante in može, ki so se vrnili iz vojne, kjer so poskusili kaj se pravi življenje po svetu. Zadnje čase se je dvignilo društvo Najsvetejšega Imena 100% v številu in to po fantih in možeh, ki so cvet naroda. Farani, fare sv. Vida, vse zgleda, da je zima v naši fari minila in da prihaja spomlad. Ko scy začeli nastopati taki, kateri imajo za seboj višjo šolsko ameriško izobrazbo na verski podlagi in to odločno, potem je prednami vse boljša bodočnost. Če je kaj vrednega, da se s tem hvalimo, je vredno to zgoraj omenjeno. Dočim je še nekaj teh, ki so starejši naseljenci in niso smatrali za vredno hoditi v cerkev, bodo njih mesta zavzeli sinovi in hčere nove katoliško vzgojene generacije, ki bo tako rekoč osramotila one, katerim se ni zdelo vredno sodelovati s cer-kvjo in slediti naročilom in naukom svojih očetov, čast tem, ki'se zavedajo tega v letih mladosti. Kolika je dobrota, da imamo katoličani svoje šole in uči- telj ice-sestre! Te ljubijo slovenski narod in učijo ljubiti tudi otroke. Vse store, da bi družine lepše in zadovoljnejše živele v veri, ki vse drugo odvaga. Anton Grdina. Pionirji odhajajo Wyandotte, Mich. — Kot redni čitatelj tega lista, želim tiu-di jaz sporočiti eno novico iz naše naselbii}^. Redno čitam, kako odhajajo naši pionirji drug za drugim in utrujeni legajo k večnemu počitku. Tudi v naši naselbini Wyandotte je 24. maja umrl stari nesel j e-nec Matt Kohler (Kolar) v starosti 69 let. Po domače Balko-tov Matija iz Planine pri Rakeku. Pred nekako dvanajstimi leti je bil zadet od kapi in od takrat ni mogel več govoriti in tudi umsko ni bil od tedaj pri pravem izdravju. Pred par tedni pa je dobil ponovni napad, kateremu je tudi podlegel. Odpeljan je bil v Detroit Medical bolnišnico, kjer je 24. maja umrl. Pogreb se je vršil iz Nixons pogrebnega zavoda 27. maja na Michigan Memorial pokopališče. Zapušča dva brata v stari domovini v Planini, kakor tudi eno nečakinjo v Belgradu in dva nečaka nekje v Jugoslaviji. V Wyandotte, Michigan je prišel pred nekako 45 leti, kjer je pričel čevljarsko obrt — imel je popravljalnico čevljev, pozneje pa je bil v trgovini z zemljišči. Tekom let si je pridobil precejšnje premoženje. Bil je še samski. Imel je več starih znancev in prijateljev tudi v Clevelandu, kjer je živela tudi njegova sestira, ki je tudi umrla že pred več leti. Kolikor je meni znano so vsi njegovi ožji sorodinki v Jugoslaviji. Živel je na 3152 Biddle Ave., Wyandotte, Mich. Za časa njegove bolezni je imel od sodnije postavljenega oskrbnika, da je upravljal njegovo imetje, česar je bil sam vsled bolezni nezmožen. Kot pogrebci so bili tukajšnji trgovci in med njimi tudi jaz — edini Slovenec. Najlepše pozdravljam vse Slovence in Clevelandu in upam, da vas v bližnji bodočnosti enkrat obiščem. Charles Kohler, 13145 Chestnut St., Wyandotte, Mich. V odgovor Rev, Cernefu (V sledečem je slovanski prevod odgovora, ki ga je napisal tajnik Poljske Lige na članek, ki ga je napisal Rev. James Cerne in je bil priob-čen v A. -S. 16. aprila pod naslovom: "Ubogi Poljaki." Tajnik poljske lige podaja slede-J ča pojasnila na tistii čUnek:) I V roke mi je prišel i^jlnek v \ Amerikanskem Slovencu, ki ga 1 je napisal Rev. James Cerne dne 16. aprila 1946 pod naslovom UBOGI POLJAKI. Na dotični članek želim podati naslednje ugotovitve: 1.) Father Cerne pravi: "Bil sem v koncentracijskem taborišču na Bavarskem skupaj s 300 Poljaki. Od teh se je morda 25 .udeleževalo nedeljske službe božje." Odgovarjam: Father Cerne bi storil dobro, če bi se spomnil _na tio, da je šla Poljska od prvega dne okupacije skozi naj silne j šo in nabolj satansko preganjanje. iKaj takega ni zadelo v zgodovini nobenega drugega naroda. To preganjanje so (Nemci) načrtno uvajali in bilo je očitno, da hočejo uničiti Cerkev in iz-podkopati ves njen vpliv med poljskim narodom. Zlobne laži so razširjali o duhovščini, da bi uničili v ljudeh spoštovanje do vere, ki je bilo zraslo v eno z vsakim Poljakom. Poljaki so vedeli, da se med njimi v nasprotju z njihovo vdanostjo Cerkvi uveljavlja novo poganstvo, tako brezbožno in nemoralno, ki se ga more okleniti le človek brez smila za človeško dostojanstvo in ki ga zavaja v kaj takega samo slepo sovraštvo do Kristusovega križa. Ali je kaj čudnega, ako je ta strašna protiverska propaganda v neki meri dosegla svoj uspeh med poljskim narodom? 2.) Father Cerne pravi "Poljaki so hvaležni Hitlerju, da je uničil med njimi Jude, ker je na ta način njim samim prihranil to delo. Odgovarjam: Judovsko (židovsko) vprašanje je bilo na Poljskem vedno le gospodarsko vprašanje, ne pa vprašanje rasnega sovraštva in preganjanja. Mr. Werheim, tajnik židovskega odbora na Poljskem, je nedavno tega izjavil pri neki časnikarski konferenci v Lodžu na Poljskem, da 30% židovskih otrok, ki so ostali na Poljskem pri življenju, dolguje svoje življenje pomoči, ki so prejeli od Poljakov in pa junaški velikodušnosti poljskih duhovnikov in nun. 3.) Father. Cerne pravi: "Wars&vski kardinal je izpos-loval razporoko prejšnjemu poljskemu predsedniku." * Odgovarjam.* Prvi zakon poljskega predsednika Mošči-skega je Rim razglasil za neveljaven "od vsega začetka". Izjava, da je kak zakon neveljaven od začetka, ni nobena razporoka (ali divorce). "Defensor vinculi" (Zagovornik zakonske veljavnosti) v Waršawi nam zagotavlja, da je bilo vse postopanje (preiskava od strani cerkvenih oblasti) popolnoma v skladu s predpisi kanonskega prava (to je veljavih cerkvenih .postav.) 4.) Father Cerne piše: Polj- ska "šlahta" je imala največ zemlje." Odgovarjam: Poljska je bila v glavnem dežela majnih kmetij. Ce primerjamo Poljsko s precejšnjim številom drugih evropskih dežel, najdemo, da je bil v njej odstotek majhnih kmetij 'zelo visok. To se pravi, posestev z manjšim obsegom kot 50 hektarov ali okoli 123 akrov. Srednje velikih in večjih posestev je bilo leta 1939 samo malo več ko 15 odstotkov. V tej zvezi naj omenim podatke iz "Dokumenta y evropske konference o stanju kmečkih poisestev", ki je izšel v Rimu leta 1939. Iz teh podatkov bomo videli v odstotkih, katere evropske dežele so imele največ kmetij nad 50 hektarov ali nad 123 akrov. Poljska je dovolj nizko na tej lestvici: Italija .......... 44,5% Češkoslovaška ____43.4% Nemčija ......... 33.6% Romunija ....... 32.2% Francija ......... 29.2% Danska ......... 20.3 % Švedska '......... 20.0% Poljska ......... . 15.6 % Belgija .......... 9.8% Jugoslavija .......9.7% Nizozemska ..... 8..6% 5.) Father Cerne piše: "Zakaj se je treba sklicevati na ka-toličanstvo, kadar je dežela v težavah? Odgovarjam: V voji prvi okrožnici, odkar je nastopil papeštvo, v okrožnici "Summi Pontificatus", d a j e odgovor sam Papež Pij XII. Piše namreč: "Kri neštetih človeških bitij, tudi nebojevnikov, poje svojo mrtlvaško pesem nad narodi, kot na primer nad našo j drago Poljsko. Ta dežela je j bila vedno zvesta Cerkvi in je j vedno stala na straži za krščan-j sko civilizacijo. Vse to je ža-I pisano z neizbrisnimi črkami v j zgodovino, Zato ima vso pra-I vico do velikodušnega in brat i sekega sočustvovanja vsega I sveta, med tem ko čaka, zana-i šajoč se na močno priprošnjo ' Matere božje, Pomočnice kristjanov, na svojo uro zopetnega vstanjenja, ki pride v soglasju z načeli pravičnosti in miru." Pred vojno je bila velika večina Poljakov katoliških (nad 75%.), deloma rimskega, deloma vzhodnega obreda. Nekaj več ko 11% je bilo pravoslavnih, blizu 3% protestantov, skoraj 10% Židov. Kar se tiče Rev. Sledža (ki ga omenja Rev. Cerne), je zdaj v Dobrzanovicah na Poljskem in ga je nedavno obiskal njegov sošolec, (detroitski pomožni) škof Woznicky, ko se je mudil na obisku na Poljskem. Rev. S. J. Piwowar, STD. Dostavek: Prevajalec ni imel pri rokah dotične številke Amerikanskega .Slovenca, zato je besede Rev. Cerneta prosto prestavil iz Piwowarjevega članka nazaj v slovenščino. kaznijo in pozivfL državnega žilca, da se pritoži. List v -----, v sod* stira proti predsedujoč^ niku, češ, da je vodil xw. na tak način, kot da bi ^ ^ če obsojenci, obtoženci P niki. Protestira tudi P'01 ju, nilcem, zlasti proti odvezi bi Prenerjevi, ki je na ržY,g prisotno "ljudstvo" pijanostjo. Dopisnik Ust ^ vi, da "ljudstvo" zahtevaj čince strožjo kazen, za ^ pa bo tudi res "ljudske ^ ke in "ljudske" brani^^ tega pisanja se vidi, da se ^ govori prvo besedo prl p nih samo sovraštvo DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje s 1 strani) kmalu nova vojska in se jim ne splača kaj popravljati. Zlasti kmečke vasi se le počasi dvigajo iz ruševin. Manjka m za delo tudi moških moči, ker so komunisti pobili po nekaterih krajih ravno moške v cvetu njih let. V Sloveniji so partizani v svojem nerazumljivem nagonu po uničevanju porušili 18® šol tako temeljito, da se jih ne splača popravljati, ampak bo treba zidati znova. Dokler bo ljudstvo videlo na vrhu delomrzneže, tudi ne bo za te delomrzneže prijelo za obnovitveno delo. ČRNA BORZA. — V takih razmerah cvete črna borza. Partizani, ki se ne boje kazni, ker so sedaj gospodje, služijo visoke t:vote na račun ubogega ljudstva. Vsa črna borza je v rokah raznih partizanov, ki hočejo hitro obogateti, dokler je še njih režim na površju. Kila masti :;tane na črni borzi 500 — 600 Din, to je deset do dvanajst do- larjev. KOŽE. — Kot vsaka stvar, so tudi kože pod državno kontrolo. Letos bodo morali v Sloveniji zbrati vsaj 200,000 kož. Lansko leto so jih samo 70,000, dasi so dovolili zakol j 120,000 prašičev. Najmanj 100,000 prašičev je bilo zaklanih brez dovoljenj. To hočejo letos na vsak način preprečiti. Menda ne samo radi kož. PRENIZKE KAZNI. — Komunistična "Ljudska pravica" se. pritožuje nad prenizkimi kaznimi, ki jih je izreklo ljubljansko sodišče pod predsedstvom dr. Tominca. To sodišče je sodilo vrhniškega lekarnarja Stanko Hočevarja. Ta je bil obsojen samo na dve leti prisilnega dela in na zaplembo nekaj premoženja. Istočasno so obsodili Jeršinovca Antona na 18 mesecev prisilnega dela, Vero Piklovo na eno leto prisilnega dela. Marka Paj-niča in Matko Malovrha pa so celo oprostili. List se v imenu "ljudstva" čudi nad tako nizko V gostilniško sobo stol , h tarjev hlapec, ki najPreJJ pri • i da svojega gospodarja, ^ ^ -ti kima, potem se pa °brne i! tača ter mu sporoči: ^riH "Konji so napojem v hribe, bi rekel." • ^ ^ da s' gj »„ ljeni. Zlahka jo bodo Pr hri "No, si že priden idiei. jconl lepo oglajštal moje nafeW1^ pa tudi zaslužita. Takih premore vsa MenišiJa' Na, pij, pa eno kronco, ^ ^ to, ker si tako pride«',' t«! $ Betač hlapcu. "Zdaj ^c J, pa proti domu, ne Sre pt Praviš, da sta konja z na pot, hlapčon?" pZir ft Ja, kar stopicata in ta v vrata, kdaj bo"%oP * omeni ta in nekako P° S očeta v h t& ta gleda šuštarjevega oči. "Saj pravim i" §e ^ samo govoriti še ne ^^o, , prama. No, pa saj je 0f J; ne znata, ker bi me ^ ^ Ijaia in mi očitala, el,l;i kdaj domov, kadar se ^ p vsedem. No, ja, ^j-f j ^ Ali je vse plačano, _ k, "Vse pošteno zdrav vozi in še kaj se oP aril- kadar boš Jod voza- ^ I ke tepite, če ne bod° ^ V-----o -----jpi'- "Pa zdravi osta»lte' ?e„e 1 ci in pametni bodita in' slušajte, ki so dar bfJW ' )do u s fcd on" 3e nasmeje Betac, (of -lafj, iti % «f0; k s0i i«. ' rko svoj bičevnik in nek J v^ ^ ljivo poišče kljuko v lec^' F Meniševci so se sP°e kjer l|" tem pa stopili k <*»»' y tet skušali z očmi Vr0 \ se' da bi videli cirkus, k gu šel zdajle zunaj. Sl's. vr» ko je Betač odprl ve ^ potem pa zarobantd- ^pi ^ gora, saj ne vidim m* -e, 1 ^ seboj. Jo j, kakšna t«" ^fl Itj bo jutri, ki se je tak« ^ j, sko natemačilo, da 11 iyt mor, Aha, tukaj sta- Le malo potrpita - . 0tem vsedem na tajseU, l mo pa udarili protij^ t? \ J® se bo vse kadilo. Cez Menišijo dobro potej?111^' p >ot do ljudje vedeli, \ vozi domov. Pa ne P" ^ . ] bi se vama ravno m" % k .jaslim, da je p^ tI#, ^ Janeza ovinek in da )e b0 jf kreniti na desno, sij-e bi napek, precej nap« > ^ No, pa potegnimo v « ,» J lv, nu, bistahor, \ ^ je govoril Betač sebi ' ^ ^ zavihtel bič vnic. da ^ počilo ter zavpil * / "Vozjo, Betača ^ [,; ' fi|5 Toda nič ni s* f Si konJ3 ^ 11,, tača vozili, ker premaknMa z mest«-je držal vajeti v roka • tegne in zavpije: ^ pl % "No, ali bo že kaj- ^ . maknita se že • Toda konja lepo ^ Betač, ki v temi koy.g ^ ampak samo sluti ' ^ a v ji % je bil že jezen, P* ;;jinl \ " ^ 'A važ>10 bič ter oplazi z proti vpregi z ^ močno pripombo: , lišaja konjska, da , čez noč! Alo, naP^. r Toda tam pri ojesu, « la. vprežena konjft^ j^o zelo čudne stvari, so deli v prihodnjem za* 'i Jut K I i(#l* jura« 3 ara-zlo* išarska polena SPISAL NARTE VELIKONJA pri-ft zamotovilil Blaž z jj. pusti, ne uma-se z očetovo krvjo! » zato te ne ovadim! na kolenih tie prosim, ,®> nihče nikoli prosil," ves beden in v sol-' eila, "pusti Franco in ^ hudiču duše, da je itn . U 11 si moj oče?" je Ti- n0 illllil na stol in počasi k besede. ,!e stražen premolk. lral misli, slednjič pa hipno gro'zo ter zaroko odločno in sov- f Se ne izpričaš s pri-5e verjamem. Vsak bi mi bil zdaj oče! 0Če' ko sem ga tiu «1 pr ^ je vrata ga potis> s nemo in plaho ubo- j °trok. ^ tfolgo molčal, nato j|j Sobi gor in dol in s bridko bolečino, ki SJ 'jpala s sovraštvom, u 's če si res, ko sem Kaj bi bil jaz, tak Si vil re ^ bolečina mu je kr- :''Se je spustil na 61110 strmel predse, .m, XII j acai, Franca, zdaj pa ,s in teličko ka- L e!" je Klančar prišleka nazaj ki ga of a po Blažu. • j,' nazaj prineseš?" " . "»aram krasti. Ti jala. ko Ki J ij 8 • Potrebovali ga p°trebovali, za tega išel itfS V in kopala. Da-sama umila. J Je otroka. To je ij^o Vaše mleko." d j,,Se zahvali, on ga je Je izbegnila Fran- r» !i, V očeta! f sem!" O, to bi %lai čne bolečine. "Da, vsak postopač lahko trdi, da je njegov oče. Kako je to res, kako je to res!" Drugo popoldne je stopal mimo Mohorjeve hiše. Videl je Tineta stati na pragu. V trpki neznani želji, da bi spregovoril z njim, je pospešil korake. Toda Tine se je, uzrši ga, umeknil v vežo. Blaž je zlezel še bolj v dve gubi in solze so se mu ulile po licu. "O, ti usmiljeni Bog! Vso to strašno pokoro za ta veliki greh! Da se mi sin umika s praga! Da moram s pričo dokazati očetovstvo." Kakor da si ga je potrosil s pepelom, mu je obraz sivkasto porumenel in korak se mu je postaral za dvajset let. In s tem drsaj očim korakom, kakor da nekaj išče pred seboj, je prišel ta večer mimo z vedrom: "Nič ne vem, kaj misliš?" se je plaho izognil Klančarju. "Da sta Franca in Matijec kakor nalašč za par!" "Bogu dopadljiv par!" je počasi s poudarkom in s sveto kretnjo potrdil Blaž ter stiopil pred Franco. "Ce ti je kaj za dušo, Franca, Bogu dopadljiv par!" In je šel počasi proti koritu. "Ali nisem dejal, če Blaž pravi!" je veselo besedičil Klančar. "Kar vzemita se, da bo kmalu kaj krika v hiši. Da ne bo mrtvašnice. Da bo živ-žav v hiši! Na mojo ne more več upati. Kaj sem vedel, da misli nanjo! Ce jo je res rad imel, bi jo bil vsaj vprašal! Zdaj je, kar je!" Nesel je spet mleko svojemu živžavu nazaj. Franca pa se je bila naslonila na podboje od silne žalosti, ki ji je parala srce. "Bogu dopadljiv par! Če ti , je kaj za dušo! Bogu dopad- 6 kaj z njo z ženo?" Ijiv par!" že vstaja. O, In je slonela na podbojih ter bo prav lahko že' si ni upala stran, da je ne vr- KOLEDAR društvenih prireditev; JUNIJ 16.—Pri cerkvi sv. Lovrenca na 80. cesti bo ob dveh popoldne odkritje spomenika pad^ lim vojakom; zvečer ob sed mih v SND na 80. cest ibanket za vojake in njih prijatelje. 23.—Društvo Sv. Ane št. 150 KSKJ priredi piknik na prostorih Slovenskega doma na 6818 Denison Ave. JULIJ 14.—Društvo Sv. Antona Pa-dovanskega (samostojno) praznuje 40 letnico s piknikom na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 28. — Gospodinjski klub na "Jutrovem" ima svoj piknik na prostorih Slovenskega doma na 6818 Denison Ave. Haj ga nismo |f J 8a pa imamo in bi-H(ien0 če ga održi- le i» daš? ni. Kar vzemi Danainja Jugoslavija res. Matijcu. Zlat Zadnje čase pa ta-^U ni zdrav? Ali '^oen ?" .' Zdaj pa čisto mol-irf|ra se človeku. Ne-v ? la >duši."' LCuden človek je!" je nila Franca. '5es- Ampak jaz pra- Op . mu roji no glavi Vf,' lot to le, & >> ev- Ali nista vid-Nalašč za skupaj ? j c kakor jaz in mo-11 Pomisli, kaj bi Ma- li" I if COf od Jaz. takim malim keb-je naš Janezek, veselja. Saj sem £ — Pomisli, deset ■ cakali, pa je le pri-n^j Va sta kakor nalašč Kaj pa boš tako nikj er nič živega, ne Pri ognjišču. Kakor Cl' Potem boš lahko "1* Vie. O, in močna ^atijca so še polni je smejal Klan-'sk^s držal v roki pis V ^i si ga je polival ^laž?" se je obrnil 2a Blažem, k je šel st Ua korito. "Kakor " Ali ne trdim zme- nil H« z« lit •H! k^ fes?" bij ®laž tilstii večer in ,v» se je truden, zbit, te beden eHii kakor je bil, Ha kolena ter brez ečal pred prepe- ^kl ^ . °m vso dolgo noč. i^''6 zjutraj našla le-^ ^razu, vsega otrpla, trudnosti in sr- že omotica; ki se je je lotevala. Blaž je prinesel vedro vode mimo, postavil vedro pred prag na tla in stopil čisto blizu do nje. "Prav je, da si počakala. Zapomni si, Franca, če ti je kaj za dušo; misli, da boš Bogu dopadljiv par. Ne misli na Tineta veruj meni, jalz vem, kaj pravim. Na Matijea misli!" Na ognjišču je zacvrčalo. "Vzkipelo je!" je v naglici šinil Blaž. "Hiti!" "Da, vzkipelo je!" je kakor v divji bolesti kriknila Franca. "Vzkipelo je, zdaj je že prepozno !" Mohor je tisti hip prikrevsal iz izbe. "Franca, mleko je vzkipelo ter pogasilo ognej!" "Zakurila bom znova!" Iz hleva je prišel Matijec. "Ce bi bila že večerja, bi še nocoj lahko stopil po tiste deske h Grabu." "Ce jih boš rabil za trugo, je še čas," je dejal Blaž smehljaje se, "in tudi za zibelko. Kaj se boš pehal!" "Meni je ognej pogasilo," je dejala Franca. "Bom pa jaz zakuril," je prižgal Matijec trsko. "Kar naloži." Franca je poslušala vse te besede kakor iz daljave. Kakor da prihajajo iz neke sive megle in da je za tiitso sivo meg-glo svet. Vsaka beseda je imela še svoj posebni pomen ter jo je zbadala v srce. Čutila je, da ji zmanjkuje tal. In kakor v omotični razbolelosti je tipala pod ognjiščem ter nalagala suhljad na gorečo trsko. Pod srcem je čutila praznoto. Zdaj, zdaj se ji je zdelo, da mora pasti pod ognjišče. Nič več se ni zavedala, kaj govore in kaj odgovarja. Po glavi ji je brnelo kakor pomladi v lipah. (Dalje prihodnjič) (Poročilo, ki ga priobčimo je napisal bivši angleški o-ficir, ki je dolgo živel, kot angleški zvezni oficir pri partizanih. Po končani vojski se je vrnil ves navdušen v Titovo Jugoslavijo kot angleški uradnik. Doživel pa je taka razočaranja, da se je njegovo navdušenje za partliizane spremenilo v stud do njih. V naslednjem razlaga, zakaj.) Kadar pripovedujem, da se je moje gledanje na partizan-stvo spremenilo iz navdušenja v stud do tega gibanja, me seveda vsakdo sprašuje, zakaj. Ko sem se pridružil kot zastopnik angleške vojaške misije partizanom, sem si to gibanje predstavljal kot dvig Jugoslavije proti divjim zatiralcem, ki hoče v trpljenju in težavah bojevati boj proti svojemu sovražniku in ga poraziti, da uposta- vi demokracijo, pravičnost in doseže isocialno izboljšanje. Kljub temu, da sem doživel marsikako prevaro, me vendar navdušenje za partizane ni minilo celo vojsko, kajti partizanski varuhi angleških oficirjev so skrbno pazili, da ti niso ničesar zvedeli o politični strani gibanja. Tuji oficirji so imeli dovolj opravka s preskrbo orožja, municije, hrane in obleke. Še le, ko sem se takoj po končani vojni vrnil v Jugoslavijo, sem spoznal vso resnico. Kar sem spoznal v teh mesecih želim popisati, tja se tudi drugi seznanijo z dejstvi in da morejo soditi, kaj se je v Jugoslaviji zgodilo z> demokracijo in pravičnostjo. 'Takoj v začetku naj omenim nekaj dogodkov v tej vojni, ki zrušijo- daleč razširjeno in naivno gledanje, kakor da so ravno komunisti po vsej Evropi vodili domovinski boj proti nacističnim okupatorjem in da je ravno njim treba pripisovati velik heroizem ter izredne uspehe. Kajti še v Sloveniji sami— kot je sedaj čisto jasno — so komunistični voditelji vnemali domače boje namenoma, da bi odstranili svoje politične na- sprotnike in da bi se ob koncu vojne polastili oblasti. Patriot-ični videz boja proti Nemcem jim je seveda sijajno služil in so to priliko mojstrsko izrabili ter tudi dosegli svoj namen. Samo kratko naj navedem par dokazov. Najprej tole: 27. marca 1941, ko je kralj Peter vzel oblast v svoje roke in odslovil Cvetkovičevo ministrstvo, ker je podpisalo pogodbo z Nemčijo, je bila vsa dežela pripravljena, da brani svojo neodvisnost pred nemškim napadom, z izjemo ene same skupine. Ta skupina so bili komunisti, ki so zahtevali, naj se narod lie udeleži vojne na strani "imperialističnih" držav. Njih propaganda je bila vplivna in je izpodkopavala lojalnost armade, ki je res v nekaj dneh odpovedala. Drugi tak dokaz: "Osvobodilna fronta" v Sloveniji je bila proti upostavitvi Jugoslavije in za slovensko samostojnost do leta 1943. In ta OF je bila popolnoma pod vplivom komunistov. Tako so preprečili, da se ni dalo ustanoviti enotne organizacije za odpor proti Nemcem. Tako je na primer organizacija "Mlada Jugoslavija" hotela v OF, pa ni megla zraven ravno radi tega komunističnega stališča. Zanimivo je, da je bil eden voditeljev te skupine, dr. Vrčon, obsojen na smrt zadnji december, češ da je kolaboriral z Nemci, kar je bilo seveda čisto izmišljeno. Ta je vodil patriotično jugoslovansko skupino, ko po bili komunisti proti Jugoslaviji; ravno tisti komunisti okrog "Osvobodilne fronte." To so zgledi politike v ozadju komunističnih akcij, ki povedo dovolj jasno, da stvar ni tako priprosta, kot so o hoteli nekateri naslikati. Naj omenim še eno stvar. General Mi-haljovič je sedaj obtožen, češ da je kolaboriral z sovražnikom in da je torej izdajalec. Prepričan sem, da se da za vsako njegovo zvezo z okupatorjem, radi česar je obtožen, našteti najmanj deset takih zgledov pri partizanih. Znan je slučaj, ko so sodelovali partizani z Italijani v jeseni 1943 in pobili Slovence z laškim orožjem na Turjaku in v Grčaricah. Znani so mnogi slučaji, da so komunisti šli v službo v italijansko in nemško tajno policijo, da so tako mogli svoje domače nasprotnike spraviti s poti. Ti njihovi nasprotniki niso bili nikaki ko-laboracijonisti, ampak samo izraziti antikomunisti. Naj navedem dve taki imeni komunističnih agentov v službi okupatorja. Bil je tak agent Rozman, ki je kasneje postal partizanski general in je bil kot tak ubit. Tak agent je bil Pevalek, športni urednik pri "Jutru." Ker je dognala Gestapo da igra na dve strani, ga je kasneje sama likvidirala. Ce tudi so Amerikanci in Angleži vse storili, da bi pomagali partizanom, se je vendar že zgodaj kazalo sovražno razpoloženje komunistov proti obojim. Naj spet navedem tak primer, ki je osebno dobro znan. Pozimi 1944-45 je an-leška misija na prošnjo partizanov poslala signale, da se partizani na nekem sektorju nahajajo v skrajni sili in da se jim more takoj pomagati, če se jih hoče rešiti. In res so naši takoj poslali 50 "Liberator" aeroplanov, da so v najslabšem vremenu spustili tamkaj v gorah dovolj hrane in municije. Štirje naših aeroplanov so pri tem ponesrečili in večje število naših pilotov. Toda zahtevano pomoč so dostavili. Drugi dan so politični komisarji razlagali pri vseh edinicah, da so ruski aerop];.::i "iprincsl' rešitev in da so jo poslali ruski kmetje. Še več! Razlagali so, da so zavoji spuščeni na zemljo zaiznamenovani kot ameri-kanski samo zato, ker Angleži ne puste, da bi nosili ruske znake in da morajo ruski aero-plani biti tudi zaznamenovani kot angleški, drugače da ne smejo uporablajti italijanskih baz. Mnogo tako dostavljenih stvari so partizani spravili in uporabljali kasneje, ko je bilo že vojne konec proti svojim domačim nasprotnikom. . Te dogodke pripovedujem, da se vidi ozadje sedanjih raiz-mer. Kljub navedenemu jaz seveda ne tajim, da je večina partizanov bila lojalna in da so res mnogo pretrpeli v bojih za svojo domovino. Prevarani so bili od 'svojih komunističnih voditeljev na isti način kot sem bil jaz sam. Zanje je toliko hujše, ker morajo nositi posledice svoje prevare, dočim jaz nisem prisiljen živeti danes v Jugoslaviji. Imam mnogo dokazov, da je večina partizanov danes tako razočarana nad zmago partiizanstva in nad tem, kar se je potem godilo, kot sem jaz. Ni glavno, kaj se je go dilo med vojno, ampak kaj se godi sedaj. Ono med vojno je zanimivo samo, ker meče pravo luč tudi na sedanje razmere In ,o teh razmerah naj spre-j v ved nem strahu in bi rad pus govorim. Najbolj očividen pa tudi najbolj neprijeten znak. življenja v Jugoslaviji je OZN A, tajna varnostna in politična policija. Ta organizacija je kriva tisočev in tisočev umorov, zlostavljanja ujetnikov po kon-centratcijski taboriščih in neprestanega terorja pod katerim živi večina prebivalstva. OZ NA ima svoje agente na vsaki cesti, v vsaki vasi in v vsaki vojaški edinici. Ti agenti poročajo • o obnašanju prebivalcev na njihovi cesti, v njihovi vasi ali vojaški edinici. Na podlagi teh poročil je sestavljena "karakteristika" to je označba posameznega d r ž avl j ana in njegova zanesljivost is komunističnega vidika. OZNA ima popolno kontrolo nad življenjem, svobodo in posestjo vsakega državljana. Ako se njej zljubi koga zapreti, deportirati ali likvidirati, to lahko stori, ne da bi smel kdo protestirati ali vprašati po razlogih. Zato so ljudje v neprestanem strahu. Če hočeš da ne padeš v njene roke, ne smeš ničesar videti, ne slišati ne govoriti, karkoli se nanaša na sedanje stanje v državi. Pa varen za to še nisi ker se more vedno kdo dobiti, ki te naznai iza. Bog ve kaj morda iz osebnhi razlogov. Vsak mora redno hoditi na mitinge, kajti agenti vedno pazi na tvojo udeležbo in hoče vedeti razloge, če kdo ne pride za-dostikrat na te sestanke. Na mitingih proslavljajo Rusijo, razlagajo propalost kapitalističnih držav Amerike in Anglije, uče, da je vsak kdor drži s tema državama izdaljalec in da je poslanstvo Rusije uposta-viti nasvetu "novo ljudstvo demokracijo", kar seveda ni nič drugega koti komunizem. Gorje mu, kdor bi zagovarjal Ameriko ali Anglijo, da sta pomagali izmagati, ali kdor bi trdil, da ti dve državi pomagata Jugoslaviji potom UNRRA in drugih organizacij. Vse to pride na "karakteristiko". In če je kdo premalo zanesljiv ne dobi dela, njegova družina strada in živi kvečjemu od milosti prijateljev. Zaznameno-van je kot "nevaren" in je kandidat za nočno aretacijo, de-portacijo, koncentracijsko taborišče ali likvidacijo. 'OZNA ne odgovarja vladi, ampak samo svojim šefom. Po imenu je pač šef Tito, toda resnični voditelji so neznani. Kdor pozna razmere, ve, da je ta organizacija samo podružnica ruske OGUP. Ta daje vr hovne ukaze. marsikak član OZNA—e sam til to osovraženo organizacijo, če bi si upal. Toda za pobeg ni priložnosti in vsak koraka vedno globolje po krvi, ker ve da je pod neprestanim nadzorstvom ruskih mojstrov. (Dalje prihodnjič.) -o-- —Vsi mislimo, če hi bili mi bogati, bi živeli drugače, kot živijo drugi bogatini. A to je prav tako, kakor da bi mislili, da bomo trezni ostali, če bomo ves dan pili konjak. DELO DOBIJO ŽENSKE ZA DELAVKE HIŠNEGA SNA2ENJA od 5:00 zv. do 1:40 zj. 5 večerov v tednu $34 na teden v mestu Zglasite se na Electric Building 700 Prospect Ave. Room 901 Women's Employment Office THE OHIO BELL TELEPHONE CO. (X) MALI OGLASI Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 Govorimo slovensko (x) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 sob spodaj, 4 zgorej. Nahaja se na 732 E. 200. St. Za podrobnosti se obrnite na Matt F. Intihar 630 E. 222. St. IV 2644 IV 0678 (x) Lačni in brez domov. — Velikanske množice lačnih brezdomcev sedaj oblegajo kitajske relif ne urade. Ti brezdomci so dvojne vrste: eni so taki, katerih domovi so bili uničeni tekom vojne in drugi pa so taki, kise vračajo na svoje domove v oddaljene province. Gornja slika je bila posneta v veliki dvorani d Changsa, kjer so ti brezdomci dobili hrano, katero vsled pomanjkanja prostora zavihajo kar stoje. V BLAG SPOMIN j DRUGE OBLETNICE SMRTI PRE-' LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA Edward Hočevar ki ga je Bog poklical k sebi dne 2. junija 1944. Ljubljeni sin in brat predragi, nikoli ne boš pozabljen od nas, veseli se cori v nebeških višavah, in prosi pri Bogu za nas. Žalujoči ostali: JOSEPH in MARY HOČEVAR, starši; FRANK, brat. Cleveland, O. 4. junija 1946. Ugoden nakup Na 64. cesti je naprodaj hiša za 3 družine; 3* sobe so prazne in ako kupite, se lahko takoj vselite. Cena je samo $5,500. Hiša na Arguss Ave. in 140. cesta za 2 družini, 5 in 5 sob, Pravijo, da je furnez in garaža. Cena je $8,- ----------500. Imam še več drugih hiš naprodaj. Za informacije pokličite George Kasunic HE 8056 ______(109) Furnez naprodaj Naprodaj je furnez, cena zmerna. Vprašajte na 1019 E. 66. Place, (117) Delo išče Iščem lahko hišno delo, za varstvo otrok in druga opravila pri hiši. Vprašajte za Helen Cot-man, 6205 Whittier Ave. tel. HE 1095. (109) Bi radi stanovanje Veteran s soprogo in 3 letno hčerko želijo dobiti stanovanje 3 do 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HE 9413. (109) PRIJATEL'S RADIO SERVICE 1142 E. 66. St. 90 dni garancija na vseh delih in popravilih. Odprto od 2 pop. do 10 zvečer. Trgovina: EX 2680 Stanovanje: EX 3985 JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY PRANCES ZULICH, licensed agent IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD r Poslednji dnevi Pompejev ROMAN Ali je morda pregrešno, ljubiti svojega rojaka? V njem je ljubila Atene in bogove svojega rodu; dežela njenih sanj je govorila z njegovim glasom! Odslej sta se videvala vsaki dan. Ob tihih in hladnih veqerih sta se sprehajala ob divni obali. Njena ljubezen je bila tako iskrena, kakor se je hitro vžgala; izpolnila je vse zahteve njunega življenja. Srce — razum — čuvtsvo — domišljija: vsako duševno in moralno svojstvo je postalo svečenik in pomočnik te ljubbezni. Srečala in združila sta se tako, kakor se spojita dva predmeta, ki se medsebojno privlačujeta, ko je odpadla ovira, ki ju je ločila, — in nista mogla razumeti, da sta mogla tako dolgo živeti ločena. Bilo je povsem naravno, da sta se morala tako ljubiti. Verjela sta, da nebo samo odobru-je njuno nagnjenje. Mlada, lepa in bogata — oba istega stanu in enakih misli. — Nič ni moglo ovirati njunega združenja. Kakor preganjanci iščejo zavetašča v cerkvi, tako sta smatrala oltar svoje ljubezni Za zavetje pred zimskimi skrbmi in težavami. Posipala sta ga s cevtjem in nista slutila, kakšne kalče so skrito lazile pod njim. Nekega večera, bil je peti po njunem prvem sestanku v Pompejih, sta se vračala Glavk in Jone * v družbi izbranih prijateljev z izleta, ki so ga bili napravili s čolnom ob zatoku. Ladjica je lahkp plula po prozornih valovih, ki so jih le vesla spravila v tok. Glavk je ležal Joni pri nogah, dočim se je ostala družba zabavala po svoje in skoro si ni upal zreti v njen obraz, Jone je prva prerušila molk. "Ubogi moj brati!" — je dejala in vzdihnila, "kako bi se bil nekoč veselil te. ure." "Tvoj brat!" je dejal Glavk, "nisem ga še videl. Ker se ba-vim vedno le s teboj, nisem mislil na nič drugega, isicer b,i te bil že vprašal, ali ni bil tvoj brat oni mladenič, v čegar družbi si se takrat pred svetiščem Minerve v Napolju ločila od mene." "On je bil." * "In je tukaj ?" "Tukaj —." "V Pompejih, in ne vedno pri tebi? — Ni mogcče!" "Ima drugačne dolžnosti,' je odvrnila Jone žalostno; "on je svečenik Izide." "Še tako mlad, a to sveče-ništvo je, vsaj po svojih zakonih, zelo strogo!" — je dejal Glavk začudeno in sočutno. "Kaj ga je napotilo do tega?" "Bil je vedno vnet v svojih verskih nazorih. Zgovornost nekega Egipčana — našega prijatelja in zaščitnika — je obudila v njem pobožno željo, posvetiti se skrivnostnemu bogo-častiju mistične boginje. More biti so ga pri toliki vnfetosti še posebno mikali strogi zakoni tega svečeništva." "In se ne kesa takega koraka? — Upam, da je srečen?" Jone je vzdihnila in si pokrila s tenčico obraz,. "Želela bi," je dejala čez nekaj trenotkov, "da bi se ne bil prenaglil. Morebiti pa se čuti le prekmalu varanega, kakor vsi, ki preveč pričakujejo." "Torej ni srečen v svojem novem poklicu? — In kaj ta Egipčan, ali je sam tudi svečenik, ali je njegova korist, da pridobiva novih članov svoji družbi?" "Ne; zgodilo se je zgolj iz skrbi za našo usodo. Hotel je le pospešiti srečo mojega brata. Izgubili smo že zgodaj svoje starše." "Kakor jaz," je dejal Glavk, polagaje globok pomen v te besede. Jone je povesila oči in nadaljevala; "Arbac si je vselej močno prizadeval nadomeščati nama izgubo roditeljev. Spoznati se moraš ž njim. On spoštuje duševne sposobnosti in nadarjenost." "Arbac! Poznam ga že, kaj-tii govoriva, ako se srečava, sicer pa nikakor ne želim ž njim bližnjega poznanstva. Moje srce se lahko oklene marsikoga, KAJ BOMO UKRENILI GLEDE MILA TO POLETJE! GOSPODINJA, VI LAHKO PRIPOMORETE DO VEČ MILA, HRANITE VEČ RABLJENIH MAŠČOB! JOJ, MAMA, KOLIKO LAŽJE JE SEDAJ -NE POZABITE, DA DOBIMO 4c ZA VSAK FUNT! Kjer je maščoba— tam je milo NADALJUJTE X ODDAJANJEM RABLJENIH MAŠČOB, DA OMOGOČITE VEČJO KOLIČINO MILA toda ta ošabni Egipčan, s svojim srepim pogledom in hladnim smehljajem, dela name kaj neprijeten vtis. Zdelo bi-se, da je tudi on, drugi Epime-nid s Krete, preživel štirideset let v kaki votlini in mu je zato svetloba dneva izza tistega časa zoprna." "Da kakor Epimenid je, moder, krotek in dober," je odgovorila Jone. "O kako srečen je, da ga ti hvališ! Ni mu treba še drugih čednosti, da mi bo mil in drag." "Njegova mirnost in hladnost," je nadaljevala skromno, "sta morebiti le posledica poprejšnjega trpljenja, kakor je pri onem hribu tamMkazaje na Vezuv), ki se nam dozdeva od daleč temen in hladen, pa je nekoč bil poln ognja, ki je za vedno ugasnil." Oba sta se zagledala proti hribu, ko je Jone govorila te besede. Na nebu se je lesketala rožnata igra barv, toda nad sivo glavo, ki je molela iznad gozdov in vinogradov, segajo-čih tedaj do polovice vrha, je plaval temen in usodepoln oblak v e^in mračen pogled po vsej oni pokrajini. Hipna, nepopustljiva otožnost se je po-i lotila obeh, ko stla zrla tjekaj, in v simpatiji, ki jima jo je navdihala ljubezen, in ki išče pri vsakem najmanjšem izna-menju kake nezgode medsebojnega varstva in brambe, sta se srečala njiju pogleda, oba polna neizrekljive nežnosti. Ali jima je pač bilo treba še besed, da bi si povedala, kako Se ljubita?" ŠESTO POGLAVJE Ptičar je zopet ujel ubeglega ptiča in je vnovič nastavil mrežo nekomu drugemu. V tej moji povesti sledi dogodek za dogodkom tako hitro in tesno, kakor v drami. Pripovedujem o dobi, ko so zadostovali dnevi, da je dozorel sad, ki bi sicer potreboval leta. Arbac je zadnji čas bolj poredko zahajal v Jonino hišo in lli nikoli srečal tam Glavka. Makovec. Seje se vršijo vsak prvi pon-rr, j■ . ■ „j , J deljek v mesecu v novi Soli sv. Vida Tudi m izvedel se ničesar o.soba s t2 ob 8. uri zve6er. Asesment "se ljubezni ki je tako hitro sto- pobira vsak tretji pondeljek in vsake-., ' j ga 25. v mesecu v ravno istem prosto- pila pred njegove namene. B Njegovi načrti z Joninim bratom so ga ovirali, da se za nekaj z Jono. Njegov ponos in samo-ljubje je vznemirjala in razburjala nagla prememba, ki jo je opazil na mladeniču. Zbal se je, da bi utegnil izgubiti poslušnega učenca,Izida pa vne tega privrženca. Apecid DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Predsednik Frank Znidar; podpred-časa 111 mogel dosti baviti sednik John Pezdirtz; fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E 152 St., tel. KE 7131; bolniška tajnica Frances Leskovec, 19510 Shawnee Ave., tel. IV 6429; za-pisnikarica Anna Grajzar; blagajni-čarka Mary Jerkich; nadzorniki: Anna Skolar, August F. Svetek in Jennie Zagorc. Zdravniki: dr. A. Skur, dr. Carl Opaskar. dr. Carl Rotter, dr. Louis Perme in dr. Raymond Stasny. nj i Častni duhovni vodja Msgr. Vitus Hri-.... . . ., 'bar, duhovni vodja Rev. Celesnik. Seje vec iskal ne njega, ne njegovih ss vr6y.0 VBak tretji četrtek v mesecu svetov. In ga je bilo težko 7:30 zvečer v lovenskem domu na , ... , . . ... Holmes Ave. naj tU; ako bi imel Egipčana kjei Asesmem se pobira pred sejo, prvo srečati, se mu je celo izognil.!nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-, nje; zapisnikar Anton M 0 ______________ ............ tel. p Joseph Meglich, podpred- tajnik John Jalovec, Jr;. ' fr« Irovat st.. finančni in bol- ! tel. POtomac 9166; Ptti; I School Ave., SKEGA. ST. 138. C. K. of OHIO Predsednik sednik John Hrovat „..................... ■ . niški tajnik John Hrovat ml., 21601 Trepal Jr.; nadzorniki: J v Ivan Ave.; blagajnik in zapisnikar 1**0=/-.» r.ouis Frank A. Turek; nadzorniki: George Turek, Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk. Društvo zboruje vsak tretji pon deljek v mesecu ob 7:30 zvečer št. 2 nove Sole sv. Vida. j je se vrše vsako drugo cu po osmi maSi. Frank Mesce, Louis torja: Frank Na gode m* in Aa« Jr.: stražnika. Frank Pfn' 0PasWr Arh; zdravnik dr. C8" JJjj, 8j3i v sobi ,740 E. 152 St.: tel. Gljei"cdeiio v PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik in blagajnik Charles Benevol, 821 Alhambra Rd.; podpredsednik Frank Kastelic, tajnik Martin Valetich, 15331 Glencoe Ave., tel. KE 6433; blagajnik Fred S. Pener; zapisnikar Joseph Hochevar. sv. SKUPNA DRUŠTVA fj Predsednik Lowi-ence ^1^ 1A ^ Schaefer Ave.; P'- - . m--* Erste, 6205 Whittier Av<=- p0ni»« . seph Repar. 1101 B- Ci,8jn^ ^ Nadzorniki | tajnica Rose Erste,. jon W nikar Joseph Hochevar. Nadzorniki > tajnica Rose Ersie,. "wgjjon * . James Kastelic, Frank Videmsek in; Bogovic, zapisnikarica ^^ J« Jack Jane. Seje se vrše vsako 2. ne- j nadozrniki: Joseph Ne gej®se deljo v mesccu cb 3. uri popoldne v i Krall in Marion ,«ese«v' Slovenskem domu na Holmes Ave. 1 jo vsako četrto sredo v p^jt* • -----------št. o nove šole sv. Vida. ^ PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ >eliio sodelovati, na.i j0 n» * ..u^v pu ^ . pv« Predsednik John Sever, 1101 E. 711 tri zastopnike in j» Marije Vnebovzete od 9 d0 11. ure do- St.; podpredsednik Frank Cesnik; taj- 1 k.ier bodo z veseljem sp'Jv!.i«d"° -1..........„.. .-.a i., oe .. ,. in hlaaainik Tnnv Kraninel 100J I dnnnil-n ir, 7.sistODniCe In J|wt Arbac pa je bil eden onih m O-1 poldne tei-24. in 2Šrv mesecu v Slo- Inik in blagajnik Tony Krampel, lOOJ j stopnikc in zastopn gOČnih ill razboritih duhov, ki1 venskem domu. Društvo sprejema ot-' E 66 P!.; zapisnikar Frank .... . . iii .-'roke od rojstva do 16. leta za zavaro- nadzorni oobor: Frank Kuhar, Frank SO bili navajeni liailvlailovatl I valnino od $250 do $1000 brez Zdravili- |Virant in Andrew Champa. Podružm-druge že ob sami misli da bi'ške preiskave ter odrasle od 16. do 60. ca zboruje vsako tretjo soboto v me- ' • leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 1 secu zvečer v SND, soba št. 4. staro kra Je in d0 52.00 bolniške podpore na dan. 1 poslopje. Tajnik pobira asesment vsa- se mu utegnil kdo, ki smatral za svojega, popolnoma odtegniti, se je čutil osramočenega. In prisegel je v duhu, j kega 25. v mesecu. nadzorniki: DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 191 KSKJ Duhovni vodja Rev. Anthony Bom-l _ . „ ■ , „ u ~ bach, predsednik Leopold Troha, pod- da mu Apecid ne sme ubežati. predšednik Fj-ank Novoselc; tajnica V takem trdem sklepu ]e sto- j Matilda Ropret, 19601 Kildeer Ave., tel. nQi „i.nv. ,.n.^ofn „i',,„;„„ KE 2863; blagajnik Alfonz Sajovlc, pal skozi senčnato Skupino 119302 Kildeer Ave . zapisnjkarica Mary rich, J. Kodrich; drevja, ki je raslo med n.jego-;MerSnik. Nadzorniki: Frances Globo-' ukar, Mary Strukel, Mildred Skufca. . I Zdravniki: dr. Anthony Skur, dr. Carl Rotter, dr. A. Perme. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v SDD na Recher Ave. ob 8 uri zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ Predsednik John Gorišek, podpred sednik John Kodrič, tajnik Frank Ma-čerol, 1172 Norwood Rd Kuhar; Ui. da se redno udeležuje]® ^ icčafo o n.ihi delo'^nju na sejah. —— SLOVENSKOKATOUSg,^' PORNO DRUŠTVO ff Predsednik Joseph ^J sednik Joseph papež, t« ^ D^ re. 3518 E. 80 _St,^^ ančič. Jf ^ ... dr vr5e ŠNP d8 Batnik; zapisnikar AUt°.. zorniki: Matt Zupa' blagajnik j Anton Skerl. Zdravni»: ^ Damjan Tomažin, zapisnikar Joe Grdi- Skur in dr. Folin. &eJ vo in Jonjno hišo, kamor je uprav namenjen. Tu je nepričakovano srečal mladega svečenika Izide ki je slonel ob drevesu in gledal motno v tla. "Apecid," je dejal, položivši zaupno roko na ramo mladega moža. Svečenik se je prestrašil in že hotel zbežati pred njim. "Sin moj," je spregovoril Egipčan, "kaj sem t,i storil da se mi hočeš izogniti?" Apecid je molčal, gledal sre-po v tla, ustnici sta se mu stresli in ves je bil razburjen. "Govori z menoj, prijatelj," Primož Kogoj, Fr. Lau-1 nedeljo v mesecu v zastopnik za skup- ' cb eni uri popolc^f. na društva sv. Vida Jože Grdina. j " TT^nNA x*~. Seje so vsako četrto nedeljo po- DRUŠTVO SV. p ^ poldne ob eni v novi šoli sv. Vida. SKEGA, Gj0boKau ' Predsednik Joseph M ' predsednik Anton SKU ,.Jh A('S 9914' PODRUŽNICA ŠT. 14 SMZ Predsednik John German, podpred-1 Hočevar, DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednik Matt Tekavec, podpredsednik Frank P*ke, tajnica Theresa Zdešar, 20601 Arbor Ave., blagajnik j terloo Rd Anten Tekavec, zapisnikarica Helen Kolman. Seje se vrše vsako drugo nedeljo ob 2 popoldne v dvorani sv. Kristine. Eliza^otfii« sednik Ivan Tancek, tajnik in blagaj- '0359; blagajnik sephjjni^t nik Karel Ribar; zapisnikar Geo. Tu- j pisnikar Louis Gliha- ^yan. ^ rek, nadzorni odbor: Joseph Ferra, Jo- | ^ed Krečič, Aiit°n )■ ^ ig seph Podnar, J. Serša. Seje se vrše! Hrovat. Zdravnik ^r'ij0 v V vsako drugo sredo v mes-ecu ob osmih | Seja vsak0 četrto nedeJJ r„ f«5 m zvečer v Turkovi dvorani na 10011 Wa- 11 uri popoldne v SNP DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Predsednik Frank Fabian, podpredsednik Anton Klancar, taknica Miss Angela Mencin, 1173 E. 61 St., HE SLOv'ENSKO ---— pOP^iS I DRUŠTVO SRCA ftl g^ovar. SLOVENSKA ZVEZA DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA p"d5edni"ca Julia B'rPfV»' „B Duhovni vodja Rt Rev. J J.. Oman; , CectHia ^fi ^ | C predsednik Matt Intihar; podpredsed-l Mar Otoničar. 11 drul!» uf nik Jakob Resnik; tajnik Frank Ho-! HEnderson 6933: nica^9 lh chevar, 21241 Miller Ave.; blagajnik Anna 2nidarSič. blagaJ" , ju jj ^ Fred Mrhar; zapisnikar Anton Me- pikž ocibornlce: MarV ljač; nadzorniki: Lawrence Povšek, vt,fa' SlIDalv nadzorniv fftO^j Michael Kolar in Štefan Štefančič; vefa Supan; r'-,,llC; Brodnik, Mary Stanon'*' 9189 blaSij^čarka Mrs Jcwephine —šal" EdwaVd Tome. Seje se vršijo SSTMto«^^ Ti uiik' 'zapisnikarica Mrs' Mary Zu- vsako četrt0 nedel'° v mfesecih: stopnici za skupna dr f « pančič. — Nadzorni Ir; Wlta. aPi'!Ia' ! ^ Max-y Tekavec ^ | kf^ . ,. , ._ . , .. Janša. Jean Gercar in Mike Mil- je nadaljeval Egipčan, — go-itich; zastopnici za Skupna društva vori duh tvoi Se mi dozdeva sv. vida: Mrs Mar? Mencin in ' . . t, .... Mrs. Elizabeth Hribar. Seja vsako pr- VZliemirjen. Kaj mi imas po- v0 nedejo V mesecu ob 2 popoldne v oančič - Nadzorni odbor- William'arja- aprlla' juUja 111 olaot»'a- Zveza!da: Mary Tekavec pantic. — Nadzorni oodoi . wiuiam |deluje edino za dobrodelne namene in w !:!ub društev sNDiu za uspeh katoliške vere. Možje in mla-|sND: Marv Stanonik gjbe^j deniči. pristopite v lokalno društvo | var. za jpo-SS Ann>^-vsl ,.01 " ..... <«o 'J, Vedati?' "Tebi — nič." "In zakaj prav meni tako malo zaupaš?" "Ker vidim v tebi svojega sovražnika." (Dalje, prihodnjič) -—o- Kupujte Victory bonde! SND staro poslopje soba št. 4. Najsv. Imena v vaši župniji, ter boste j preiskavo novih tlan _ lki. Društ leljo v mt dne. Članice se spi1 postali obenem tudi člani zveze. zdravniki. Društvo J k co nedeljo v mesecu ^ od ^ 40. leta. —Wtw _________________—r^T 493 ' j, UJ CARNIOLA HIVE «lf| ....... Commander j-osepW»e k Pl-ank Smaltz, zapisnikar John Gabre- j Commander ehristm , nja; nadzorniki: Matt Intihar, John. commander Mary ^g W Jamnik in John Omar'za. Zastopnika ! Mary Stanonik; v za klub društev SDD: Louis Modic, An- | enef'it Secretary JUV?lUJine . ten Minalich; za kozmopolitan ligo' nancial Secretary ^istrc^Jp Rj Matt Intihar in Tonv Mihelich. Seje j ggt. Pauline Zignran; ^ ^ pet- 0 » „„ ......................._____ ___D rket »"*:, Jf-e 4 k ____ ^f, 1 \ SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB V EUCLIDU Predsednik Andy Jerman, podpredsednik Anton Sternad, tajnik Michael j Boich, 22571 Ivan Ave., blagajnik sredo v mcsecu ob osmih zvečer v ! Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. (Soba št. 1 v novem poslopju) . PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ Anthony J. Perko, dr-. Anthony Skur Predsednica Mary Urbas, podpred- in dr. John Folin. Društvo zboruje sednica Mary Malovrh, tajnica Fran- vsako drugo nedeljo v mesecu ob em ces Susel, 15900 Holmes Ave. Tel. PO- ' popoldne v SND na 80. cesti. Spreja-tomac 5380; blagajničarka Filomena ma članstvo do rojstva do 60 let stai Sedej, zapisnikarica Martha Batieh, sti. Bolniški asesment 65 centov na nadzornice: Louise Čebular, Mary j mesec in plačuje $7.00 bolniške pedpo-Zallar in Maria Lokar. Seje se vrše re na teden, če je član bolan pet dni vsak drugi četrtek v meiocu v venskem domu na Holmes Ave. Slo- PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duhovni svetovalec Father Anthony Bombach, predsednica Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave.; podpredsednica Antonija Svetek, tajnica Mary Unetlč, 922 E. 209th St., Euclid, O.; blagajničarka Frances Medved; zapisnikarica Mary Stušek, nadzorni odbor: Frances Globokar, Frances Gerčman in Mary Gregory. Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave. aii več. Rojaki v Newburghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni svetovalu Msgr. B. J. Poni-kvar, predsednica Mary Marinko, podpredsednica Margaret Toanazin, tajnica Mar.v Otoničar, 1110 E. 66th St. Tel. HEnderson 6933; blagajničarka Dorothy Strniša, zapisnikarica Julia Bre-zovar. nadzorni odbor: Anna Znidar-šič, Frances Brancel in Jennie Kral, rediteljica Pauline Zigman, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Cecilija Škrbec, Jennie Strnad. Seje se vrže vsak drugi pondeljek v mesecu v novi šoli sv. Vida. Članice sprejemamo od 14 do 50 leta v odrasli in v mladinski oddelek od rojstva do 18 leta za 10c. DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Strniša Sr.. podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich. 7505 Myron Ave.; blagajnik Louis Kraje, aa pregledovanje . novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 2 v nove šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 fared sejo in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jednote. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 146 KSKJ Duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednik Joseph Kenik, podpredsednik Math Zupančič, tajnik John J. Kaplan, 9108 Union Ave.; blagajnik John E. Mauer, 3522 E. 82. St. zapisnikar John Zirmanin. Nadzorni odbor: John Nose, Math Zakrajšek in Anton Skerl zastopnika za SND na 80. cesti: Joseph Lekan (81 St.) in John Peskar; -za SND v Maple Hts.: Charles Hočevar in Louis Zupančič; za Skupna društva fare sv. Lovrenca: Dominic Blatnik in Frank Hrovat. Društveni zdravniki: dr. A. J. Perko, dr. John Foil in in dr. A. Skur. Društvo sprejema člane od rojstva pa do 60 leta in je na dobri finančni podlagi. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1 uri popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, t DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Julia Brezovar, 1173 E 60th St.; podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Mary Bradač. 1153 E. 167th St.; zapisnikarica Genovefa Zupan, blagajničarLa Josephine Oražem, rediteljica Mary Pristov, nadzornice: Anna Erbežnik, Jennie Suvak in Rose L. Eršte. Društveni zdravniki so vsi wn ivrinaucn; za K-iornopumaii ago nanciai aecixaaij - ^ slovenski zdravniki v Clevelandu in' Matt Intihar in Tony Mihelich. Seje j ggt. Pauline Zignian; > ^ okolici. Redne seje se vrše vsako drugo!se vrše vsak drugi torek v mesecu ob Mary Mahne; F-clce ^yca^ t y. uri zvtčer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. NA GOSPODINJSKI KLUB JUTROVEM Predsednica Emily Silbitzer, podpredsednica Helen Mirtel, tajnica Sophie Hočevar, 9914 Elizabeta Ave ; bla-gajničarki Mary Tauchar Jr.; zapis- I DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI 1 ŠT. 5 SDZ Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe, tajnik George Turek, 16011 Waterloo Rd, tel. KEn- j nikarica Josephine Hočevar. Nadaor more 9731, blagajnik Thomas Kraič, ni cdbor: Helen Mirtel. Antonia Ro-zapisnikar Matt Debevec. Nadzorni od- lih in Mary zeleznik. Zastopnica An-bor Frank A. Turek. Frank Stefe in | tonia R0lih. Seje se vrše vsak prvi Charles Koman. Društvo zboruje vsa- 6etl-tek ob 7 uri v SDD na Prince Ave, ko tretjo nedeljo v mesecu ob 9 url zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič. podpredsednik Frank Marolt; tajnik Frank Merhar. 1021 E. 185 St.: zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Anton Vider-Ivol, nadzorniki Louis Lavrič, Frank Oblak in Victor Hočevar; zastopnik za klub društev SND in za konferenco Frank Modic; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v gl. uradu SDZ. DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ Predsednica Agpes Žagar, podpredsednica Terezija Lekan, tajnica Jennie Milavec, 4445 E. 156 St.. zapisnikarica Mary Filipovich, blagajničarka Frances Zimmerman. Nadzornice: Veronica Skufca. Mary Skufca in Mary Paulin. Društveni zdravniki so: dr. Perko, dr. Škur in dr. J. Folin. Seje predsednica Theresa Lekan, podpred- j se vrše vsak tretji torek v mesecu ob sednica Theresa Godec, tajnica Mary! 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem Pucell, 3535 E. 81 St., blagajničarka! domu na E. 80 St. Antonija Debelak, zapisnikarica Jose- DRUTVO "MOTHER OF PERPETUAL HELP," ŠT. 1640 REDA KATOLIKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Rev. Victor Tome; gl. borštnar Frank Martich, 15416 Macau-ley Ave., tel. IVanhoe 4518; podboršt-nar Steve Štefančič; bivši broštnar Boštjan Trampus; govornik Matt Veliko- Audiitoitt: Frances /"'jjet* Paikkk, Ursula Unetic-first t Wednesday ever J REDA KATOLIŠKI« » dj9 V> Uradniki: Duhovni * , V*^, , J. Ponikvar. župnik lay gr. v^ j. borštnar Frank Pe"1« j bor^pi L har Anton Hlabše, ^ jpiK . ^ seph Krizrnan. finančD'. ^ j, ^ Baznik. 1580 E. 133.Jp V ward Baznik, tajnik-^fence , 1 Svegel. nadzorniki: ^ ^d čič. Frank Skerl. Ludv«^, W voditelja Louis Erste. J? fr»' in oskrbnik pri P0^, Rd- ., pe« me Sr.. 1133 Norwood trCti> ^ Društvo zboruje vsa* n0vi mesecu bo 7:30 zvečer p0i,lf»,,n>: Vida. Asesment se tu"^ g t prvo nedeljo v mesecu poldne v novi šoli. / H, i«, phlne Mulh. Nadzornice: Agnes Žagar, Ann Tekavčič in Frances Adler; ban-deronošinja Antonia Debelak; zastop- SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 niči za SND na 80 St Thereia Lekan L'wkyua'' Ave.: podpredsednik Jernej inHe len^u pan čič; za SND^ U^ ^f^T^^LX^ Zhf Heights Theresa Glavič in Ana For-?nhn i" K™",™ niw tuna; za skupna društva Helen Zupan- 1 t^I. ££ i^ufKr zjdrSkaset ftcffS&StK w vsako 3 ifedeljo v mesecu ob eii^ SND Michael Te popoldne v SND na 80. cesti. lich. za klub SND John Znidaršič, za JPO-SS in SANS Frank Baraga. eje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu SND soba št. 4 staro i poslopje. Društvo sprejema nove čla- DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Predsednik Louis Silnončič. podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton Kor-dan. 9005 Union Ave.; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip V. Kovach, nadzorniki: Louis Shuster, Fred Kre DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ. Sprejema članice od 16 do 60. leta. i J^oHe «"lett^ Dr^to1 prlstop- Nudi najnovejše smrtninske certifikate ^inoinzdravnfško preiskan Društvo od $250 do $5.000; bolniška podpora je zdravniško preiskavo. Društvo $5, $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa do 16. leta. Odbor za leto 1945 je sledeč: Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar; preds. Helena Mally, pod-preds. Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hochevar. 21241 Miller Ave. Tel. IVanhoe 0728; blagajničarka Frances Ma-cerol. Zapisnikarica Julia plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled no* vih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informaciie se obrnite na društvene zastopnike. DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Predsednik Frank Baraga, 7702 Broezvar; | Lockyear Ave.; podpredsednik Anton nadzornice: Frances Novak, Mary Sku- Hlabše. 1082 E. 72nd St.; tajnik Frank ly in Dorothy Sterniša. Rediteljica in' a. Turek, 985 Addison Rd.; blagajnik zastavonošinja Fiances Kasunič; za-1 Andrei Tekauc. 1023 E. 72nd Place; stopnici za skupna društva fare sv. Vida Johana Krall ln Marjanca Kuhar; za Norwood Community Council, Marjanca Kuhar in Mary Milavec. Zdravniki: M. F. Oman. Angeline De-jak-O'Donnel, J. M. Seliškar, j. F. zapisnikar Matija Oblak. 1235 E. 60th St; nadzorniki: Anton Pozelnik. Louis Lavrič in John Martlnčič. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni uri popoldne v dvorani št. 3. staro poslopje. Asesment se Seliškar, A, J. Perko, A .Skur, L. J.' pobira na seji in vsakega 25. v mesecu iič in Eleonor Hrovat, zdravniki: dr. Perme in C. G. Opaskar' in dr. F. J. na domu tajnika od 6 do 8:30 zvečer. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine ^ Vam in Vašim Otrokom kranjsko-slovensk} katoliška JEDNOTA či Najstarejša slovenska podporna organl v Ameriki . . . Posluje že 52. Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 12& i t*C ij* ^jH 1 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se Prl iteni in nadsolventni podporni organizaciji. KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JED"®**' ^ kjer se lahko zavarnjei sa smrtnine. raane poškodbe. "P bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške ln ženske od l6- d° otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okriue. K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste oertifl**" dobe od «260.00 do «5.000.00. - če fctf\y K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov in sirot, ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o savarovanjn ln sa vse drage iM>dr??0jt«' se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih ^ K. S. K. Jednote. »11 p* na: GLAVNI URAD t 351-353 No. Chicago St. J°he »