Gospodarske stvari. Sadje in zaboji. Večkrat se prigodi, da obrodi sadno drevje bogato, ali vendar ni denarja za sadje, ker manjka kupca ali pa se ponuja premalo za-nj, da-si je žlahtno. Odkod to pride? Največkrat je toga krivo, ker kupcu ni znano, kje da se dobi dobro blago in si ga zato najrajši nakupijo koj blizo kake železnice. V tein pridobijo, da jiin ni treba dolžje poti pa ludi vožnje za sadje ni veliko. Ali ko bi znali, da še je drugje, morebiti ne ravno daleč, tlobili sadju in še boljega, ledaj bi jun ne bilo žal za stopinje. Dvoje rečij je torej trcba, prvo, da skrbimn za zdravo, dobro sadje, drugo pa, da tudi gledaino, naj se izve, da ga imarno. Ako nc grc drugaee, pošljimo ga na ogled, ali dajmo v kakein listu za oznanilo. /adnjo pa se stori pač najbolje, če se izgoili po županu, ako inia več gospodarjev dobro blago na prodajo. Toda s tein, da nam vzrasle dobro sadje, ni še tudi dobro blago. Za to je treba troje rečij: sadje razumno izbirajmo, hraniino in odpošljiino! Kakor je pri nas Se sploh navada, otrose se sadjc z dreves, potem pa se pomeče na voz in doma se nakopiči v kleti. In tu se naj človek še potlej jezi, če sadja kupec ne mara ali pa obeta le malo za-nj! Sadje hoee in zasluži, da ga človek varuje in ravna z njim pazljivo, malo drugače, kakor z jajcein. Razumni gospodar ne trese sadja z dreves, ampak ga trga, vsak sad posebej ter ga položi varno v košck. Kedar je ta polon, ne slrese se sadje iz njega na voz, ampak položi sc rahlo, vsak sad posebej na voz, na slamo in ko je ona vrsia na vozu polna, pokrije so s slamo m tako se dela naprej, dokler se voz nc napolni ter ne polje domov. Tu se sedaj sadje odbere, dobro, srednje, slabo — vse na posebne kupe. Prvo se lahko proda posebej, za dobro ceno, drugo se porabi doma, zatlnje pa se stolče ali doma ali pa se proda za tolkljo. Vendar ludi na uas pride, kedar se sadje trga, veliko in se ravnaino v tem po sadji: ako iinamo paletno sadje, trgamo ga, kolikor je mogoče, rano ter ne pusliino ga na drevesu, da dozori na-njem do cela. Drugačc pa je pri zimskein sadji, tega je Ireba pustili na drcvcsu, čem je najdalje niogočo. Nadalje, kar se tiče shranjcvanja, pa je znano, da kleti niso za to, najmanj pri žlalitnom, namiznein sadji. Za Lo ho najboijo i/.bo, ki niso prcmrzlo, niorajo pa bili Hiihe in zračnc. Sadje, čo jo dalje časa v kleti, dobi neprijeten, kletai duh in ni za na niizo, torej tudi ne za prodajo. Tudi v tem, kako se sadje odpošlje, leži veliko. Na sadnib trgih se vidi v časib veliko sodov, natlačenih z jabelki. Ljudjc so jili va-njo namelali, jib zabrtvili in zabili pa je bilo konec dola. Kedar se tak sod odpre, brž pa se vidijo nasledki tega ravnanja, kajti do pol sadja se je skvarilo, za tako pa ni kupcev ali pa ti bodo obljubili ceno, ki ti še spravila ne plača! Kar je nainiznega sadja, to se mora, ako pride na prodajo, oviti s svilenim papirjeni, vsak sad posebej in tako se jib vloži po 50, 100 ali še več v zaboj, trdno drugi na drugi tako, da se nobedon ne gane, če se tudi zaboj prevrne. Ako ni sadje že preveč žlahtno in se lorej daje za nižjo ceno, tako se vloži lahko tudi v sode, toda preveliki ne smejo biti; naši polovnjaki :>;e veljajo, vendar pa je še bolje, če so manji sodi. Pri vsem pa nam ,je biti vestnim, kedar sadje komu pošljemo, kajti če kupec le enkrat najde, da mu nismo dobro postregli, ne oglasi se ti vee za sadje pri nas, more biti celo v celem kraji ne več. Ako se sadje ene vrste tirja, mora se tudi posljati le tako, nikakor pa ni primešati mu kake druge vrste, kajti tako se skazi kupčija in dobro ime prodajalca se izgubi, more biti za prav malo ceno. Sejmovi. Dne 21. oktobra v Celji in v Sevnici. Dne 22. oktobra v Dramljah. Dne 24. oklobra v Ribnici, v Vidinu in v Brežicah. Dne 26. oktobra pri Sv. Trojici v Slov. goricah.