SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LV (49) ŠtevA (N2) 23
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 20 de junio - 20. junija 1996
Težka prcrojevanje
ZGODILO SE JE V SLOVENIJI
Že skoraj pet let je tega, kar se je porušil ogromni nečloveški sistem, ki je že od začetka stoletja tri človeštvo pod kruto peto komunizma. Novi mesianizem, vera v raj na zemlji in poskus tega doseči z nasiljem, kot ga opravičujeta in postavljata na prvo mesto leninizem in za njim stalinizem, katerega zvesti učenec Tito ga je vžpostavil tudi pri nas, je v praksi —: v teoriji pa že zdavnaj prej — dokazal, da je slab, lažen in nemogoč, da sta človek in človeštvo drugačna, kot sta hotela Marx in Engels. Kot kupček kart se je sesul sistem in z njim vred tudi sovjetski imperij, pa še druge take umetne tvorbe kot na primer Jugoslavija.
Vsi, ki smo od vsega početka spoznali, da je ta filozofija lažna in zmotna, da je ta socialni sistem nemogoč in da se vse vzdržuje le z zločinom in diktaturo, smo se oddahnili. Mislili smo, da bodo sedaj vsi videli napake in nevzdržnost komunizma, da so prej vsi hrepeneli po svobodi, osebni iniciativi ter politični pluralnosti; da bodo sedaj vsi ti več ali manj hitro posegli po bolj človeškem in bolj pravičnem načinu življenja.
Pa smo se motili. Nismo pomislili, da so v Sovjetski zvezi s silo in milijonskimi pokoli po sedemdesetih letih uspeli velikemu številu zlomiti odpor,mlade pa navaditi na edini način življenja, ki so jim ga krojili komunisti. Saj drugega sploh poznali niso. Žal večina ljudi ni mogla takoj spregledati ter si še vedno želijo starega reda, na katerega so bili navajeni. Podobno je bilo pri .nas v Sloveniji ali v Jugoslaviji. Pojavilo pa se je nekaj novega; nismo si mislili, da se v takem prehodnem obdobju, ko se majejo temelji starega, čeprav gnilega reda, nova hiša pa se šele s trudom počasi dviga iz ruševin, da se tedaj pojavi korupcija, sila bolj podjetnega ali bolj močnega. V Rusiji so nastale nove mafije, ki presegajo vse, kar je bilo v zgodovini podobnega (kot je dejal ekonomist Pleskovič). Na črnem trgu se Prodaja yse, od atomske bombe pa do reklame za Coca colo v vesoljskih plovilih. Ruski oblastniki se trudijo z več ali manjšim Uspehom, da izvozijo državo iz blata, ljudje pa še v dnu žalujejo po „starih dobrih" časih, ko so imeli vodke na pretek in so drugi odločali zanje. Vidijo, da demokracija ne deluje, ,da so ljudje slabotni in da
priplavajo na površje nasilniki in goljufi. Zato si želijo državnega vodstva, čeprav nekake diktature, državne ekonomije in vzklikajo Stalinu kot velikemu vodji.
Pri volitvah preteklo nedeljo v Rusiji toliko, da ni zmagal kandidat „starih sil" neokomunist Žuganov. Ni se jasno izražal, •kaj točno želi narediti, če zmaga, a obljubljal je zavreti ekonomske reforme in vsaj deloma vzpostaviti državno ekonomijo.
Končno je sicer z majhno večino zmagal sedanji predsednik Jelcin, a bo moral zmago potrditi še v drugih volitvah. On in general Lebed bosta sicer zelo verjetno stopila skupaj in zmagala, a so še druge poti. Ravno dan po volitvah je general Lebed, ki ga je Jelcin postavil na odgovorno mesto nadzornika vojske, policije in tajne policije, moral odstaviti ministra vojske in druge generale, ki so poskušali ustanoviti nekak komite, ki naj bi pritiskal na predsednika, če že ne direktno priredil upor ali puf. S tem je bila neposredna nevarnost mimo, a 40% Rusov je le še za stari red.
Isto opazujemo v Sloveniji, ko je skoro ista številka pristašev levih ali desnih bivših komunistov, desnica pa razbita. In podobno tudi v drugih državah, ki so se izvile izza železne zavese. Povsod so ali prihajajo na površje in na vodilna mesta bivši komunisti, ki se sicer tega imena otepajo, a si vsaj v spominu nanj žele na podoben način priti na oblast pod demokratičnim videzom.
Ni sicer treba biti malodušen, saj je povsod dovolj ljudi, ki vidijo in skušajo delati prav ter imajo odločilno besedo pri javnih poslih in jih voli večina volilcev. A vedo, da je veliko sodržavljanov, ki se s prilaščanjem državnega premoženja ali z mafijskimi metodami poskušajo dokopati na oblast, ter drugih, ki še vedno nastopajo s starimi idejami in jih skušajo uresničiti. Prehod iz enega reda v drugega ni samo vprašanje let. To je vprašanje vzgoje in desetletij, da se miselnost spremeni in da sg jasno vidijo prednosti demokracije, čeprav tudi ta ni popolna.
Na nas je, da se še nadalje trudimo, da ne samo prikazujemo pravo zgodovino, ampak tudi da pripravljamo boljšo in pravičnejšo prihodnost.
TD
Utrditev vezi z argentinskimi Slovenci
Svetovni kongres in Konferenca za Slovenijo
Včeraj ob 18. uri sta na Cankarjevi 1 v Ljubljani Svetovni slovenski kongres in Konferenca za Slovenijo priredila tako 'utenovani pogovor izza kongresa. Tema Pogovora je bila povezana z letošnjim °biskom članov PD Celje v Argentini in s Pobudo za utrditev vezi med argentinskimi Slovenci in domovino.
V februarju, je bila skupina Planinske-društva Celje pod vodstvom Franca Žabukoška (SSK) navzoča na 45-letnici SPD Rariloche in planinski prireditvi v Buenos Airesu ob 100-letnici delovanja Jakoba Aljaža. Med obiskovalci iz Slovenije jih je Lilo največ iz Celja, nekaj iz Ljubljane, Mojstrane in Kopra. Navzoči so bili tudi
ljubljanska mestna svetnika Sergej Gomi-šček in prof. dr. Marica Gomišček, dr. Tone Strojin, pesnik Tone Kuntner, župnik iz Do-vjega France Urbanija, predsednik planinskega društva Celje Ari Vrečar in alpinisti Andrej Primožič, Meta Meh, Brane Povše in Renato Vrečer. Pri uresničitvi tega srečanja so največ pripomogle izseljenske organizacije, kot so Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Zedinjena Slovenija — krovna organizacija vseh slovenskih ustanov v Argentini — ter Slovenska planinska društva iz Bariloch in Buenos Airesa. Kot je znano, se te ustanove že dolga leta prizadevajo za povezovanje med Slovenci v Argentini in so zato tudi tokrat obiskovalcem iz Slove-
Po časopisnih novicah naj bi bili Krščanski demokrati nezadovoljni z.ministrom in podpredsednikom vlade, Jankom Deželakom. Ko je odšel iz agencije za sanacijo bank na boljše mesto, je dobil polovično odpravnino. Čeprav je stvar legalno * čista, je pa moralno zelo vprašljiva. Zato ga nameravajo zamenjati na mestu podpredsednika stranke. Poleg tega naj bi zamenjali še drugega podpredsednika ministra Igorja Umeka, ker, tudi ta,ni hotel podpisati odstopne izjave in jo deponirati pri stranki, če bi vrgli SKD iz vlade.
Napovedano čistko je prvi pozdravil Janez Janša, ki je dejal med drugim: podpiramo nekatere odločitve Sveta SKD, ki kažejo na to, da bo ta stranka začela urejati in razčiščevati odnos s svojo peto kolono. Za jasnost slovenskega političnega prizorišča je nedvomno koristno, da se ve, kateri stranki pripada kakšen minister v vladi."
Sestanek držav naslednjič nekdanje Jugoslavije v Sarajevu 10. junija tudi tokrat ni prinesel nobenega rezultata. Predstavniki Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Makedonije so po končanih pogovorih povedali, da je največja težava pri reševanju nasledstva stališče beograjskih oblasti, ki še vedno vztraja, da so edini nasledniki bivše države. Naslednji sestanek, ki naj bi bil konec tega meseca v Ljubljani, naj poskušajo to področje medsebojnih odnosov spraviti z mrtve točke.
Predsednik Demokratske stranke Slovenije Tone Peršak je ob podpisu pridru-žitvenega sporazuma k EZ med drugim dejal, da je Slovenija ne glede na pozitivne učinke plačala neprimerno več kot kdorkoli v Evropi za svoje približevanje k njej in to po lastni krivdi.
Če drži izjava predsednika vlade, da bo zunanje ministrstvo, ki ga sedaj vodi vršilec dolžnosti, bolje rečeno odstavljeni prejšnji minister, ostal na tem mestu do podpisa sporazuma z EZ, potem so Thalerju šteti dnevi..
-Si_____
Predsednik devetih srednjeevropskih držav so v okviru zdaj že tradicionalnega dvodnevnega srečanja, tokrat v poljskem Lancutu 8. junija, soočili svoja stališča do Evrope prihodnosti, s poudarkom na razumevanje bodočega koncepta varnosti in s tem v zvezi „vzhodne politike" EZ v t.i.
nije omogočili večdnevna srečanja s slovenskimi rojaki in društvi iz Argentine.
Na včerajšnjem pogovoru so bili najbolj dejavni Franc Zabukošek in Bojan Okrogar kot organizatorja s svojimi slikovnimi prispevki, Sergej Gomišček, Tone Strojin, Adi Vrečer, pesnik Tone Kuntner in triglavski župnik Franc Urbanija. .Med častnimi gosti so bili predsednik SSK Jože Bernik in njegova soproga Marija Bernik, predsednik Zedinjene Slovenije Marjan Loboda in Boštjan Kocmur, .predsednik Izseljenskega društva Slovenija v svetu.
B. K.
„Slovenec"
TV debati. Osrednje sporočilo je v sklepnem delu povzel poljski predsednik Aleksander Kwasnievski, ko je poudaril večkrat izpostavljeno misel, da Evropa ne sme izpustiti tretje, zgodovinske priložnosti za oblikovanje celovite skupnosti držav na podlagi demokratičnih izročil in načel sodelovanja. Prihodnje srečanje bo na slovenski obali z gostiteljem predsednikom RS Kučanom.
Uporaba nedovoljenih drog v Sloveniji narašča, narašča pa tudi smrtnost kot posledica odvisnosti, so povedali predstavniki ministrstva za zdravstvo z ministrom Božidarjem Voljčem na čelu. Ministrstvo si z različnimi ukrepi, npr. terenskim delom in mrežo javne zdravstvene službe, prizadeva obvladati razmere, še posebej zaradi realne možnosti, da bi med odvisniki prišlo do epideinije virusa aidsa.
Podelili so letošnje Župančičeve nagrade. Za dosežke v minulem letu so jih prejeli gledališka igralka Silva Čušin, arhitekt Janez Kobe in scenograf Andrej Stražiščar, koreografinja in plesna pedagoginja Ksenija Hribar pa je Župančičevo nagrado prejela za življenjsko delo. Nagrade podeljuje oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost mestne občine Ljubljana.
V Banki Slovenije so se 12. junija na dvodnevnem obisku mudili predstavniki 13 centralnih bank razvitih dežel skupine G10 in Avstrije, Banke za’ mednarodno poravnavo iz Basla ter Mednarodnega monetarnega sklada, ki so v svojih institucija ah kot strokovnjaki za posamezna področja denarne politike med drugim pristojni za koordinacijo tehnične pomoči novonastalim oziroma centralnim bankam dežel na prehodu v tržno gospodarstvo. Banka Slovenije naj bi goste seznanila z doseženim na-predkpm in se dogovorila za morebitne nove, višje oblike sodelovanja. — Slovenija je v Parizu izvedla zelo pomembno zamenjavo obveznosti po Novem finančnem sporazumu (NFS), ki so ga leta 1988 pod-- pisale določene banke nekdanje Jugoslavije za obveznice. Republike Slovenije. S to zamenjavo so bili vsi slovenski dolžniki po NFS izvzeti iz obveznosti, vključno s solidarnostno obveznostjo za dolgove vseh ostalih dolžnikov po tem sporazumu. Kot je dejal vodja slovenske delegacije na pogajanjih s konzorcijem bank Mojmir Mrak, zaključek transakcije dokončno potrjuje slovensko sposobnost, da samostojno ureja ' finančne zadeve in se osvobodi bremena solidarnostne klavzule iz NFS.
Slovenija je dan po podpisu pridružit-venega sporazuma z EZ prvič sodelovala v t. i. strukturnem dialogu, ki je namenjen pripravam pridruženih držav iz Srednje, Vzhodne in Južne Evrope za kasnejšo polnopravno članstvo v zvezi. Zoran Thaler, ki opravlja dolžnosti slovenskega zunanjega ministra, je za sodelovanje na sestanku pooblastil direktorja urada za evropske zadeve v slovenskem zunanjem ministrstvu Benjamina Lukmana in vodja misije Slovenije pri EZ v Bruslju Borisa Cizlja.
(po STA)
Neimenovanje Venclja je politično dejanje
„V SKD smo veseli, da prihaja končno, po nepotrebni zamudi in po višji ceni, do podpisa pridruženega članstva Slovenije v EZ. Prek zvez, ki so nam na voljo, smo se trudili, da bi do tega prišlo, in sicer prek neposrednih stikov z britansko konservativno stranko, z vodstvom evropske demokratične zveze in s posebnim pismom britanskemu vladnemu predsedniku Johnu Majorju. Tudi to je morda pripomoglo k temu, da Velika Britanija Slovenije ni uporabila kot talca pri blokiranju sklepov v EZ. V stikih smo bili tudi s predsednikom italijanske vlade Prodijem, ki je tudi posredoval pri spreminjanju stališča Velike Bri-tanje do Slovenije," je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal predsednik SKD Lojze Peterle.
O neimenovanju dr. Petra Venclja na položaj veleposlanika v Bonnu Peterle meni, da gre predvsem za politično dejanje, ki je obšlo vsa strokovna merila, kar pomeni vnovično polarizacijo v slovenskem političnem prostoru. V odboru za mednarodne odnose so najprej zatrdili, da bo njegovo imenovanje odvisno od tega, kako bo odgovarjal na vprašanja članov odbora. Na
seji odbora ni kandidatu postavil vprašanja nihče, glasovanje pa je pokazalo, da Peter Vencelj ni dobil njihove podpore. Zadeva je zdaj zelo nerodna, saj vladnega predloga ni podprla vladna stranka, novega kandidata ni, Peterle pa še ne ve, kakšno je stališče vladnega predsednika do novega položaja, saj se z njim še ni sešel. „Sam Bog ve, kdaj se bo to zgodilo, glede na to, da koordinacijo vladnih strank sklicuje vladni predsednik," je dejal Peterle. SKD LDS očita, da svoje nepodpore Venclju ni napovedovala, kakor so to storili SKD v Thalerjevem primeru. Po Peterletovih besedah to kaže na zahrbtnost vladne partnerice. SKD se za-. nima, kako LDS v tujini razlaga, da je v naši koaliciji vse v najlepšem redu, v primerih zapletov pa se izgovarja na parlament, na katerega nima nobenega vpliva, ker imajo vsi poslanci pravico glasovati po svoji vesti.
„Če koalicijska pogodba še obstaja, potem se jo je treba držati v konkretnih primerih, ne pa da pri LDS prihaja do očitnega prepada med besedami in dejanji."
A. Mr.
„Slovenec"
Ribičič in Polak o pobojih „ne vesta nič"
Pred parlamentarno preiskovalno komisijo pod vodstvom Jožeta Pučnika (SDS) sta v okviru priprav poročila o dosedanjih izsledkih potekajoče preiskave o povojnih množičnih pobojih vnovič nastopila nekdanji namestnik načelnika Ozne Mitja Ribičič - Ciril in komandant druge divizije Knoja v tistem času Bojan Polak - Stjenka. Na dveurnem soočenju sta večkrat poudarila, da o množičnih povojnih pobojih nista nič vedela.
Mitja Ribičič je namreč na vprašanje, kaj je vedel o njih, odgovoril, da so v njegovo pristojnost (vodja drugega oddelka Ozne) sodile tako imenovane preiskave političnih nasprotnikov in da so se vse te stvari izvajale prek sodnih organov in organov pregona. Ob tem je pojasnil, da so bili v tistem času vsi na smrt obsojeni tudi likvidirani. „Te primere poznam, o drugih ne vem," se je glasil prvi Ribičičev odgovor. „Nisem vedel nič, ničesar," pa eden od naslednjih odgovorov na ponavljajoča se vprašanja o vednosti oziroma odgovornosti za množične povojne poboje, ki jih po njegovem mnenju tudi ni mogoče obravnavati brez povezav z zapletenimi razmerami v povojni Sloveniji. „Prav gotovo nisem bil zraven ob kapitulaciji, ko so enote 3. in 4. armade
ZGODILO SE JE V SLOVENIJI
Odbor za mednarodne odnose ni podprl Petra Venclja za slovenskega veleposlanika v Zemčiji. Zanj je namreč 7. junija glasovalo devet poslančev, dvanajst pa jih je bilo proti.
V Zagrebu so bili 12. junija pogovori državnega sekretarja za turizem v slovenskem ministrstvu za gospodarske dejavnosti Petrom Vesenjakom in hrvaškim ministrom za turizem Nikom Buličem. Obravnavali so probleme, povezane z možnostjo uporabljanja lastnine slovenskih pravnih in fizičnih oseb, slovenskih počitniških domov, zemljišč, hiš in prikolic na območju Republike Hrvaške..
zajemale maso ujetnikov, nisem bil zraven ob masakru ustaških enot na Pliberškem polju in zanje nisem bil odgovoren," je še poudaril Ribičič. Menil pa je, da so bili to „izredni ukrepi ob takratnih izrednih razmerah".
Bojak Polak - Stjenka je dejal, da divizijski štab, ki ga je vodil, ni imel neposredne povezave z Ozno in da je operativno sodelovanje pri izvajanju nalog potekalo na nižjih ravneh — med pooblaščenci Ozne in posameznimi enotami Knoja na terenu. Od načelpika Ozne Ivana Mačka - Matije, ki je bil po zatrjevanju obeh zelo samovoljna osebnost, je dobil le dve nalogi, in sicer ob eksploziji na ljubljanskem kolodvoru ter ob prihodu Tita v Slovenijo, ko je moral skrbeti za njegovo varovanje. Z Ribičičem sta se poznala in prijateljevala že v predvojnem času, vendar sta se takoj po osvoboditvi srečala le po eksploziji na ljubljanski postaji.
Ob soočenju z vsebino nekaterih dokumentov Ozne, ki jih je preiskovalna komisija uspela pridobiti v dosedanjem poteku preiskave in so se po presoji Jožeta Pučnika le po naključju izmaknili uničenju, je Ribičič ob listini, ki govori o tem, da si je skupaj s Stjenko ogledal prostor za prihodnje zbirno taborišče v Stmišču pri Ptuju, zanikal, da bi v tem primeru šlo za Bojana Polaka. Med partizani naj bi bilo namreč več ljudi z vzdevkom Stjenka. Sicer pa naj bi v tem primeru po Mačkovem naročilu poiskali prostor za zbirno taborišče, ki naj bi ga podobno kot takrat po vsej Evropi organizirali za „maso vojnih ujetnikov". Podobno se je Ribičič opredelil tudi do poročila štajerske Ozne z junijem 1945, v katerem je naveden kot eden tistih, ki so izdali ukaz o organiziranju taborišč za „totalno očiščenje nemškega elementa v mestu". To je bil splošen ukaz, ki ni veljal le za Maribor in Slovenijo, arripak za območje celotne Jugoslavije, je še pojasnil Ribičič. Na vprašanje Jožeta Pučnika, ali v tem primeru ni šlo za svoje vrstno „etnično čiščenje", je odvrnil, da po sedemletnih izkušnjah z nacizmom izsiljevanje pripadnikov nemške narodnosti „ni mogoče označiti za zločin, ampak za domoljubno dejanje".
I
Ji m
Antonio Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Zadeva korupcije je gotovo ena najbolj žgočih točk sedanje peronistične vlade. Res je, da bi bilo težko na vsem svetu najti kako vlado; ki ne bi imela v svoji sredi višjega ali nižjega funkcionarja, ki si ne bi umazal roke s kakim podkupovanjem; a nekaj je kakšen posamezen primer, drugo pa če so ti primeri zelo pogosti, tako da postajajo že neke vrste stalna prisotnost. In na taka dejstva se nenehno po-vračamo v argentinskem dogajanju zadnjih let.
RAČUNALNIKI IN RAČUNI
Gotovo predsedniku Menemu to stanje ne ugaja. Dejansko je ena tistih točk, na katerih kaj uspešno jaha opozicija, zlasti levičarska. Najprej si je Velika fronta vzela zadevo poštenosti kot neke vrste temeljni pogoj, in s tega stališča udarjala po pero-nizmu, iz katerega se je razvila in od katerega se je ločila. Za njo je isti ton povzela široka formacija Solidarna fronta in zlasti na volilnih kampanjah udarjala po vladi s te strani. Uspeh je viden, kajti Fronta je odločno postala tretja politična formacija v državi in v prestolnem mestu (tri milijone prebivalcev) prednjači na rovaš peronistov in radikalov.
Snov in področje korupcije v Argentini sta raznovrstna. Zadnje čase pa je s silo vdrla zadeva okoli informatizacije raznih vladnih ustanov. To je po svoje razumljivo: ni si mogoče predstavljati delovanja teh velikanov (Državna banka, Davčna direkcija, Ustanova socialnega skrbstva) brez trdne podlage dobre mreže rečunalnikov (kompjuterjev), ki poenostavljajo celotno operativnost. Vsi vemo, da sta konec dvajsetega stoletja in dejansko že na začetku enaindvajsetega računalništvo in uspešnost dejanski soznačnici (sinonim). Res pa je tudi, da kjjub posplošenju teh aparatov in sledečih nižjih cen, vsote, ki jih je treba t plačati za velike informacijske mreže, segajo v oblake. Prav tako je silna tudi konkurenca med raznimi družbami, ker kupčija je kupčija. Od tu pa do skušnjav korupcije, je kratka pot.
Tako je tudi v Buenos Airesu vstal sum okoli številnih pogodb med ameriškim podjetjem IBM ter raznimi argentinskimi ustanovami. Razni državni tožilci so kar po vrsti pričeli pred sodiščem vlagati zahteve po raziskovanju nekaterih teh pogodb, ki so jim povzročile sumnje, da pri podpisih nekaj ni bilo v redu. Najprej se je začelo s pogodbo med Državno banko ter IBM, nato še pri Davčni direkciji (DGI), ANSeS, mendoško guvemacijo, provincijsko banko iz Santa Fe ter občinama Lomas de Zamora in Avellaneda. Sumnja o številnih nepravilnostih so se porodile ker celoten postopek pogodb ni bil prozoren. Skoraj v vseh primerih stvar ni tekla po predpisih, kaka komisija ali kak funkcionar ni soglašal z dogovorjenimi pogoji, in običajno je bil potem tak funcionar prestavljen na drugo mesto, ali komisija iz neznanih vzrokov razpuščena.
Vse to so pričeli raziskovati sodniki. Postopek je v polnem teku in še ni dokončnih zaključkov. Vendar se utemeljeno govori o podkupovanju in v primeru Državne banke celo pišejo, da je vsota podkupnine segla do 16 milijonov dolarjev. Zadeva se seveda vleče že leta. Postopek informatizacije se je pričel leta 1991. Raziskovanje pa se je začelo leta 1995, ko je tedanji vodja davčne direkcije Carlos Tacchi obtožil eno izmed družb, da ne' plačuje pravilno davkov. Ricardo Cossio, davčni funkcionar, ki je dejansko prvi zaznal ne-rednost te zadeve, je moral odstopiti, na njegovo mesto pa je prišel Hugo Gaggero,
dotlej podpredsednik osumljenega direko-rija Državne banke. Podobnih primerov je cela vrsta. Toda sodnijskega postopka ni bilo več mogoče ustaviti; tako je danes pred sodiščem kar trideset različnih funkcionarjev. Seveda mora sodišče vso stvar najprej navezati na napačno postopanje in kršenje pravil, ker je kaj težko dokazati korupcijo, saj so vsote podkupovanj običajno naložene v tujih bankah kake države, ki spoštuje „bančno tajnost". In tukaj je to kaj lahko: treba je le čez reko Urugvaj, ki te „tajnosti" tudi sedaj noče odpraviti.
POŠTENOST ALI USPEŠNOST
Razumljivo je, kako je vladi vsa ta zadeva nevšečna. V afero je padel tudi gospodarski minister Cavallo, ki je doslej trdil, da omenjeni funkcionarji, ki jih trenutno sodišče preiskuje, uživajo vse njegovo zaupanje. Ministra nihče ne toži, da bi bil zapleten v korupcijo pač pa, da ni dovolj nadziral svojih podrejenih funkcionarjev. Mnogi se sprašujejo, kako je mogoče, da je Državna banka sklenila z IBM pogodbo za 250 milijonov dolarjev, DGI pa skoraj za 500 milijonov, ne da bi Cavallo dobro pregledal tako račune kot celoten postopek pogodbe, zlasti še, ko je marsikateri funkcionar izrazil svoje dvome in nasprotovanje.
Nevšečna pa je vsa zadeva zlasti še, ker je afera prišla do viška v mesecu, ko prestolno mesto prvič v zgodovini voli svojega župana. Vlada je položila mnogo upov v svojega kandidata, dosedanjega župana Domingueza. V javna dela zadnjih mesecev v mestu je bilo vloženo toliko denarja in v volilno kampanjo prav tako, da so te številke domala neverjetne. A Dominguez se ne more povzpeti niti na drugo mesto, saj zaseda prvo mesto radikal De la Rua, za njim pa frentist La Porta. In tudi pri ustavodajnih kandidatih prednjači kandidatinja Fronte senatorica Graciela Fernandez Mei-jide, na drugem mestu pa je podpredsednik Ruckauf.
Proti Dominguezu tudi deluje dejstvo, da je bil pred kratkim obtožen, da je nepravilno prodal neko stavbo, ki je bila last občine. Sodnik je proti njemu sprožil raziskovalni postopek, a je zbornica sodnika ovrgla in vso stvar preložila na poznejši čas-Da bi Dominguezu pomagal je te dni predsednik Menem znova opeval njegovo „uspešnost". A izrazil se je na kaj neroden način. Hotel je reči, da Dominguez ni le uspešen, marveč tudi pošten. Pa ga je primerjal z že umrlim predsednikom Illio, ki „je bil vzor poštenosti, a popolnoma neuspešen". Ob takem izražanju je protestirala celotna opozicija, ne le, ker je poznejša študija zgodovine dokazala, da Ulia ni bil le pošten, marveč tudi uspešen upravnik, le da mu niso dali dovolj £asa (po treh letih ga je strmoglavil vojaški udar), marveč ker da s takim govorjenjem širi nevarno mišljenje češ, da „ni važno, če so pošteni, da so le uspešni", ideja, ki jo je res možno zaslediti v argentinski družbi.
Predsednika Illio je strmoglavil general Ongania. On je večkrat trdil, da je to državo mogoče rešiti iz vseh zagat z ekipo osem tisoč „poštenih in uspešnih funkcionarjev • Očividno jih on ni imel, ker se je njegov poizkus istotako izjalovil. A te njegove trditve doslej še ni nihče ovrgel a tudi prak" tično dokazal. Država pa se še vedno bon s starimi težavami gospodarskih kriz, socialnih krivic, neuspešnosti in nepoštenosti-In, kot vidimo, se še vedno bavi z vprašanji kot to: gli je vrednejša uspešnost ali p°' štenost.
Vendar tudi to pripomore k demokratičnemu zorenju, ki je edini pogoj za bodočo uspešno poštenost.
Zamolčani
(morda s kompromisom prepovedani)
škof Rožman
Kadar se je v zadnjih dveh desetletjih v javnosti oglasil škof dr. Vekoslav Grmič, se je v razmerju med oblastjo in Cerkvijo praviloma nekaj dogajalo.
Tokrat se je oglasil v zvezi s papeževim obiskom in javnosti povedal, da ga je slovenska Cerkev enostransko ideološko spolitizirala; papeževi govori naj bi bili vsebinsko namreč oblikovani v Ljubljani, poudarjali naj bi samo negativne vidike polpreteklosti ■— to, je poudaril, ne prispeva k pomiritvi in spravi.
Idejna podobnost. Skrb mariborskega naslovnega škofa se v svoji dikciji skorajda povsem ujema z duhom poslovilnega govora, ki ga je bil v slovo od papeža na mariborskem letališču prebral predsednik države Milan Kučan. Ta je tedaj močno zaostril pozicije prav pri vprašanju zgodovine in sprave — v govoru ga je najbolj skrbelo obračanje nazaj v preteklost. Po prvih odmevih je bilo mogoče sklepati, da oblast s predsednikom na čelu od papeževega obiska ni dobila toliko, kot je pričakovala, še več, da se je ljudstvo ob obisku obnašalo nepredvidljivo. To je za vsako oblast seveda razlog za paniko, saj nikoli ne ve, kdaj se to lahko obrne proti njej; če je taka množica (skoraj pol milijona ljudi) v referenčnem okviru Cerkve, je vsako javno negativno okvalificiranje komunizma (to je papež seveda storil) problem preživetja, zatorej alarm najvišje stopnje.
Več kot socialist. Grmič je postal škof v Mariboru leta 1968. Njegovo imenovanje naj bi pomenilo zametek dialoga z državo in nekakšne demokratične prakse in Grmič, ki je bil po prepričanju socialist, sicer pa veren človek in dogmatik, naj bi bil primerna osebnost.
V tem smislu ga je za svojega naslednika predlagal škof dr. Maksimilijan Držečnik, sam sicer izredno mehka in apolitična duša. Po Grmičevem imenovanju so se stvari začele zlagoma kazati v drugačni luči. Dialog se je čedalje bolj spreminjal v kolaboracijo z oblastjo, Grmiča so vse pre-pogosteje videvali z Mitjem Ribičičem, tedanjim predsednikom RK SZDL, kateremu je izročal politična poročila. Ribičič si je delal uradne zabeležke, ki še danes dokazujejo njuno plodno sodelovanje.
Aleksičeva izpoved. Ko je videl, kako daleč so šle zadeve, se je začel oglašati dr. Jakob Aleksič, profesor biblicistike, sicer pa rektor v semenišču v času, ko je bil tam Vekoslav Grmič. Udba je v tistem času (v petdesetih letih) za sodelovanje pridobila bogoslovce, vendar so bili ti povečini dogovorjeni z Aleksičem in so izpraševalcem pripovedovali, kar so se bili prej dogovorili z njim. Eden od teh „dvojnih agentov", je povedal Aleksič, je na udbi videl Grmiča in mu o tem poročal. Rektor naj bi reagiral precej odločno in Grmiču zagrozil, da ga bo vrgel iz semenišča, vendar se je končalo z obljubo slednjega, da tega ne bo več počel. Dr. Jakob Aleksič mu je verjel.
Pozneje je to v različnih krogih obžaloval. Aleksič je priznal, da je naredil usodno napako, ker teh spoznanj ni zaupal odgovornim in tako preprečil Grmičevega imenovanja za mariborskega pomožnega Škofa. Kar ni storil pri prvem imenovanju, je storil po smrti škofa Maksimilijana Držečnika. Odpravil se je v Rim in tam nadrejenim razkril Grmičevo prijateljevanje s komunistično oblastjo, to, kako denuncira in analizira za oblast interne cerkvene zadeve. Povedal je, da je to počel že nekdaj, pa mu je v naivnosti verjel, da se bo držal obljube in tega ne bo več počel.
Analiza iz prve roke. Vekoslav Grmič
zdaj poudarja, da so njegovo imenovanje preprečili „tisti, ki so leta 1945 zbežali čez mejo", vendar so nam različni zanesljivi vidir potrdili usodnost Aleksičevega pričevanja. Leta 1978 je Grmič Ribičiču posredoval analizo slovenske Cerkve: k prevladi v Cerkvi naj bi težili konservativni krogi, ki so sicer teološko progresivni, vendar politično agresivni. Podrobno je analiziral tudi Janeza Pavla II., ki je bil izvoljen oktobra 1978. Konec 1979 je Ribičiču povedal, da je Wojtyla papež, ki se predvsem ukvarja s politiko in manj s teološkimi vprašanji, da je triumfalist, da pa se do komunizma in do socializma neposredno ne opredeljuje negativno.
1980 je bil za ljubljanskega nadškofa imenovan dr. Alojzij Šuštar, konec istega leta pa je bil namesto Vekoslava Grmiča v Mariboru imenovan dr. Franc Kramberger. Grmičevi zavezniki so tedaj zaklenili mariborsko cerkev, da novi škof ni mogel vanjo. Grmič je bil užaljen, ogorčen, prav tako Ribičič, ki je bil odgovoren za nadaljnje vzdrževanje stikov z Grmičem. Povabil naj' bi ga v versko komisijo in mu ponudil pomoč pri „eksistenčnih in ostalih vprašanjih". Že tedaj, torej leta 1980, so začeli v partiji razmišljati o tem, kaj storiti, če bi papež zaprosil za obisk Slovenije.
Znamenje in Kučan. Grmič in oblast, s katero je kolaboriral, sta skušala razbiti tudi intelektualni krog ob reviji Znamenje. V uredniškem odboru je najti imena, kot so Stanko Cajnkar, Emilijan Cevc, Stane Gabrovec, Peter Kovačič-Peršin idr. Glavni urednik Znamenja je bil Franc Rode, zdaj eden najvišjih uradnikov na vatikanskem „ministrstvu" za kulturo. Položaj se je zaostril 1973, ko je zdajšnji beograjski nadškof dr. Franc Perko za uvodnik napisal članek Sožitje ali svetovnonazorski šovinizem, v katerem je polemiziral z referatom v katerem je partijski funkcionar Milan Kučan ugotavljal, da mora šola temeljiti na marksističnem znanstvenem pogledu na svet. „Kot je ateistična znanost, je ateistična tudi šola", je dejal še novembra 1972. Očital je, da je premajhna pozornost ZK do razmer na področju vzgoje in izobraževanja imela za posledico tudi stihijno kadrovsko politiko in zanemarjanje moralnopolitičnih kriterijev ter družbene in idejne naravnanosti ljudi, ki so prihajali v ta poklic.
Te izjave človeka, ki je papežu med zdajšnjim obiskom zatrjeval, da so vse mogoče korenine krščanske, sporočila svetega očeta pa najbolj resnična resničnost časa, so tedaj Franca Perka spodbudile, da je v Znamenje napisal nekaj gorkih. Kučan ga je poklical na zagovor, ga zasliševal štiri ure, na koncu pa so ga vrgli iz SZDL, v katero je bil vključen po dogovoru s svojimi predstojniki, kar naj bi bila gesta dobre volje.
Znamenje je bilo pod čedalje večjim pritiskom, naenkrat je začelo zmanjkovati sredstev, dolgovi v tiskarni so se povečevali, denarja za izplačilo honorarjev ni bilo. Intelektualni krog se je začel cepiti. Podobno kot Demos v Dolskem so se sodelavci Znamenja sredi sedemdesetih let dobili v neki gostilni na Gomilskem. Dr. Vladimir Truhlar, sicer velik mislec, je tam izpostavil dejstvo, da jih je „Grmič prodal komunistom". Vnela se je razprava, končalo pa se je tako, da je Znamenje po tem dogodku začelo zgubljati sodelavce in pomen., Dr. France Rode je kot glavni urednik odstopil.
Moralni zlom. Osebnost dr. Vekoslava Grmiča je povezana s progresivnim vrenjem med katoliškimi intelektualci s konca šestdesetih let. Ti so Grmiča razumeli kot možnost za dialog, saj državi ni bilo mogoče v nedogled zategovati vprašanj ra-
Ob veličastnem srečanju škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic s papežem Janezom Pavlom II. v ljubljanski stolnici v petek 17. maja zvečer je v obeh govorih bilo poudarjeno veliko trpljenje, ki je med revolucijo in nato pod komunističnim reži-1 mom navalilo na ljubljanske škofe (posebej imenovane) in duhovnike. Škoda, da je bil zamolčan (ali je moral biti zamolčani) škof Rožman.
Škof Rožman je mesec dni po procesu, uprizorjenem v Ljubljani proti njemu od 21. do 30. avgusta 1946, napisal spis, datiran 30. septembra 1946; v tem spisu, ki ga je poslal papežu Piju XII., pove, kaj misli o obtožnici in na koncu navaja edini pravi vzrok svoje obsodbe: „Odkrito izpričujem, da sem videl v brezbožnem komunizmu popolnoma v smislu enciklike »Divini Re-demptoris« največjo nevarnost za časno in večno srečo, kakor dolej v tisočletni zgodovini naroda ni nikdar poprej obstajala. Zato sem smatral za svojo nadpastirsko dolžnost, da vernike o resnosti te nevarnosti poučim in jih... duhovno utrdim za grozečo težko versko in zvestobno preizkušnjo v vedno bolj verjetno prihajajoči komunistični revoluciji. To svojo dolžnost sem vršil vkljub nevarnosti, da se je od komunistične strani marsikatero moje delo napačno tolmačilo kot sodelovanje z oku-
zrednega sovraštva, Vekoslav Grmič je bil inteligenten, izobražen, v sorazmerno okosteneli cerkveni strukturi je predstaviljal novi val.
Grmiča je vseskozi spremljal svojevrsten paradoks. Medijsko je bil vedno predstavljen kot naprednjak, tako ga je razumela tudi okolica. Vendar je bil v teologiji kot profesor neverjetno konservativen dogmatik, nič manj kot rimski Ratzinger, ki je veljal za nekakšnega varuha pravovernosti. Grmič je v teoriji ostal pri epistemološki ortodoksni doktrini, nikoli ni prav sprejel jezikovnega preobrata v filozofiji, prav tako se ni nikoli spoprijel z najsodobnejšimi spoznanji antropologije in simbolnih sistemov. Za naprednjaka je zadostovalo, da je bil socialist in da je sodeloval s komunistično oblastjo. Za njegove prijatelje tudi to ni bilo moteče, dokler niso ugotovili, da tega ne dela iz čistega idejnega prepričanja, temveč zelo konkretno sprejema partijske naloge in za Ribičiča (SZDL) opravlja analize osebnosti svojih kolegov in nadrejenih. Ugotovili so, da tu ne gre več za problem drugačnega prepričanja, temveč za problem temeljne osebnostne morale.
Grmič je postal tisti duhovnik, ki je prevzel formalne funkcije v SZDL, ki se je nedvomno izrekal na politični ravni, ki je bil soavtor političnih zgodovinskih učbenikov. Postal je najbolj spolitiziran duhovnik v Sloveniji, ki je zdaj nesamokritično izjavil, da je bil papežev obisk spolitiziran. 1989 je oblast dovolila poluradno praznovanje božiča. Grmič je bil tedaj član verske komisije pri SZDL in edini nasprotoval takemu praznovanju božiča. O tem smo se z njim želeli pogovoriti osebno, pa je avtorja zapisa zavrnil, češ da ne odobrava Maga in da zanj ne želi dajati nobenih izjav.
Referenca. Dr. Grmič je bil k papeževem obisku povabljen. Po naših informacijah je za povabilo celo prosil oziroma dal vedeti, da bi bilo lepo, če ne bi bil izpuščen. V Cerkvi so to razumeli kot gesto dobre volje in kot možnost za spravo med „so-brati". Način obtožbe o politizaciji obiska je
patorjem... To je moj »zločin«, ki sem moral biti zaradi njega obsojen." (Kolarič, Škof Rožman III, 478)
V pismu, napisanem 4. novembra 1945 in odprtem po njegovi smrti 17. novembra 1959 v Clevelandu, pa je škof Rožman napisal:
„Ko sem silno težko sprejel crucis pon-dus ob posvečenju, v tistih slavnostnih urah je bila moja duša zavita v vihar temnih slutenj — odtod moje škofovsko geslo -— tedaj sem se Bogu dal na razpolago za vse žrtve, ki mi jih namerava naložiti, edino to sem ga prosil: naj kraljestvo božje v dušah ne trpi zaradi moje nesposobnosti in nevrednosti nobene škode. Tedaj sem Bogu tudi daroval sledeče: naj umrjem v zaničevanju in pozabljenju, naj bo moj grob neznan, naj me zgodovina še tako črno in temno slika in naj ostane tak spomin na me v zgodovini ali pa naj moje ime čisto izgine, da se nikjer in nikdar ne omenja več, samo da bi kraljestvo božje rastlo, se utrjevalo v dušah, samo da bi se čim več duš zveličalo, samo da bi božja čast rastla in se večala..." (Kolarič, Škof Rožman I, 263)
Mislimo, da je škof Gregorij Rožman s svojim delom in s svojim trpljenjem zaslužil, da bi se ga v njegovi stolnici ob srečanju s papežem imenoma spomnili.
I. Č.
presenetil vse. V kontekstu dogajanj se zato krepijo ugibanja o vlogi Grmičeve intervencije.
Vsekakor pa je mogoče reči, da je doslej Vekoslav Grmič za nekdanjo komunistično oblast predstavljal obvezno referenco znotraj Cerkve, na katero se je potem sklicevala, češ saj tako mislijo tudi naprednejši krogi v vaših vrstah. Nobenega razloga ni, da ne bi bilo mogoče njegove zdajšnje intervencije razumeti v tem kontekstu. Njegovo kritiko je torej mogoče razumeti kot referenco za vse nadaljnje napade na Cerkev v obdobju po papeževem obisku v Sloveniji. To pa je zelo prikladno za mini-maliziranje učinkov obiska, na katerega se je partija pripravljala že leta 1980.
Cerkev se bo pri tem vedno znašla v precepu, torej pred odločitvijo. Tudi če opusti vse povezave s strankami (pomladi), se po doktrini ne bo mogla izogniti sodb o komunizmu in liberalnem kapitalizmu, saj kapital označuje za vzvod kakovosti družbenih razmerij in ne za možnost bogatenja take ali drugačne elite. N$ tej točki je po doktrini Cerkve vsaka oblast ogrožena, toliko bolj slovenska, ki vlada prav na presečišču komunizma in grobega liberalnega kapitalizma. Gre za svetovne in globalne procese, v katere je Slovenija objektivno vpeta, še bolj pa za specifičen slovenski problem „raztelesenja" malega človeka v tranziciji, za katerega se bo Cerkev morala potegniti, če hoče slediti svoji doktrini, in zaradi česar bo nujno deležna etikete o politizaciji.
Zato je vprašanje nasledstva zdajšnjega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja bistvenega pomena za usodo Cerkve in (civilne) družbe, saj se zdaj vzpostavljajo razmerja za nadaljnjega pol stoletja. Predvsem od teh odločitev bo odvisna moč in vloga sindikatov" znotraj Cerkve, pri katerih, kot kaže, igra osrednjo vlogo prav škof dr. Vekoslav Grmič.
Janez Markeš Mag, 5. junija
NOVICE IZ SLOVENIJE
*
TRBOVLJE — Zložljive stole iz valovitega kartona, ki so jih uporabljali udeleženci na srečanjih s papežem v Ljubljani, Postojni in Mariboru, je izdelalo podjetje Pak 4. Stol je tehtal le 300 gramov, na njem pa je lahko sedel človek, ki je vagal največ sto dvajset kilogramov.
STREKLJEVEC PRI SEMIČU — Policisti so s pomočjo nekaterih sosedov odkrili v gozdu kar obširen nasad indijske konoplje: 1.152 sadik, visokih med 5 in 10 centimetrov, je bilo posajenih v lončkih, zavarovanih pod lesenim ostrešjem in polivinilom.
CELJE — 1. junija so v Celju praznovali 150-letnico prihoda prvega vlaka na Slovensko (Dunaj-Trst) s parado starih lokomotiv, Kučanovim govorom in ljudskim slavjem.
LJUBLJANA — Do 12. junija je onesnaževanje zraka v glavnem mestu Slovenije rastlo in doseglo kritične koncentracije ozona in žveplovega dioksida. Prišlo je do 670 mikrogramov žveplovega dioksida na kubični meter zraka (dovoljena meja je 350 mikrogramov; kritična meja: 700 mikrogramov), enourna vsebnost ozona pa je prišla do 160 mikrogramov na kubični meter zraka (dovoljena meja je 150 mikrogramov). Krivdo za tako onesnaženje nosita predvsem termoelektrarna Moste in avtomobilski promet po ljubljanskih ulicah. Na srečo je prve ukrepe uvedla narava sama in 13. junija z dežjem in vetrom očistila zrak. Na dolgo roko pa bi bilo potrebno v termoelektrarni uporabo trboveljskega premoga zamenjati z indonezijskim (ki je čistejši) ali pa zamenjati sedanjo tehnologijo z vrtinčastim kurjenjem, kar bi stalo: 200 milijonov nemških mark. V mestnem prometu je potrebna prepoved vožnje motornih vozil brez katalizatorja in uvedbo cestne železnice.
MURSKA SOBOTA — Na srečanju Združenja kabelskih operatorjev Slovenije se je izbralo vseh petinšestdeset članov, ki imajo vsi skupaj 152.000 kabelskih priključkov. Računajo pa, da je po vsej Sloveniji vsaj še dvakrat toliko kabelskih sistemov, ki niso včlanjeni v združenje in tudi ne plačujejo za satelitske programe — torej jih takorekoč kradejo s satelitov. Združenje je staro dve leti in si prizadeva za večje strokovno povezovanje ter za boljše pogajalske pogoje s proizvajalci satelitskih programov.
PORTOROŽ — Na kratki slovenski obali primanjkuje prostora za sončenje in kopanje v morju, tako za običajne kopalce kot za naturiste. Za te zadnje so zdaj le našli prostor in sicer na ploščati strehi objekta pred Gran hotelom Palace v sredi Portoroža.
PRAGA, Češka — Konec maja je bila odprta Plečnikova razstava v češkem glavnem mestu. Razstava ima skupaj petintrideset oglednih postaj, pri katerih so razvidna njegova ustvarjanja, kelihi, dela osmih njegovih učencev in multivizijski prikaz naravnih in kulturnih znamenitosti Slovenije. Pripravljen je tudi 45-minutni dokumentarni film Dotik zvezd o Plečnikovem delu v Pragi.
LJUBLJANA — Na zadnjem obisku predsednika vlade Janeza Drnovška v VVashingtonu je s podpredsednikom ZDA Albertom Gorejem podpisal Sporazum med vlado Republike Slovenije in vlado Združenih držav Amerike o zaščiti in ohranjanju nekaterih kulturnih predmetov in vrlin. Sporazum je eden izmed prvih med obema državama in šele osmi tak sporazum, ki so ga podpisale ZDA. Državi so zavezujeta, da bosta zavarovali kulturno dediščino vseh narodnih, verskih ali etničnih skupin, ki bivajo ali so bivale na njunem ozemlju in so bile med drugo svetovno vojno žrtve genocjda na tem ozemlju. Na seznamu predmetov kulturne dediščine so
vpisali sinagogo v Mariboru in židovske dele pokopališč po Sloveniji, v ZDA pa slovensko cerkev sv. Cirila v New Yorku in še druge objekte slovenske kulturne dediščine, ki še niso določeni. Pripravljajo tudi mednarodni simpozij (Slovenija, ZDA, Izrael) o stanju židovske kulturne dediščine v Evropi.
MARIBOR — Podjetje Vozila, naslednik Tam-Tovornjaki in avtobusi, je podpisalo pogodbo s Saudijevo Arabijo o nabavi 500 avtobusov. Pogodba v vrednosti 52 milijonov dolarjev predvideva dobavo prvih 50 avtobusov v prvih petih mesecih, nato pa isto količino vsak mesec.
•SLOVENJ GRADEC — TUS Prevent je eno največjih proizvajalcev sedežnih prevlek za Volkswagen, ki letno dobavi čez milijon kompletov za avtomobile te znamke. Za natančnost in kakovost je Prevent dobil certifikat ISO 9002, z dobrimi cenami pa si je tudi zagotovil še nadaljnje posle z Volkswagenom.
SEMIČ — V tem kraju se je rodil in živi danes osemletni Dejan Ogulin. Od petega leta dalje se ukvarja z motokrosom in tekmuje na državnem prvenstvu v tem športu v kategoriji podmladek z motorjem 60 prost, centimetrov.
_ LJUBLJANA — Robbov vodnjak gloda zob časa, zato so se predstavniki mestne uprave domenili s strokovnjaki ljubljanskega regionalnega centra, da poskrbijo za kopijo vodnjaka, ki bo prevzel prostor pred magistratom.
RIBNICA — Ribniška glasbena šola je pripravila koncert ob zaključku šolskega leta. V šoli je vedno več učencev, vendar ne bo stiske s prostorom, saj se prihodnje šolsko leto preselijo v nove prostore.
MOSKVA, Rusija — V kongresnem središču Sovincenter so pripravili predstavitev Slovenije ruskim gospodarstvenikom. Namen predstavitve je povečati blagovno menjavo z dosedanjih 540 milijonov dolarjev na milijardo.
KRŠKO — Na seji državnega zbora poslanci niso sprejeli predloga o podržavljanju papirnice Videm. Če bi se večinsko izrekli za tak zakon, bi papirnica državo stala okoli tristo milijonov nemških mark.
LJUBLJANA — Konec lanskega leta je slovenski telefonski standard znašal 31 telefonskih priključkov na sto prebivalcev, kar je precej nižje od evropskih kazalnikov. Nekateri se pritožujejo nad Telekom Slovenijo, da preveč denarja namerja oglaševanju in poročanju javnosti o dosežkih, ki niso ravno dokazljivi in predlagajo, da bi ta denar usmerjal v razvoj.
LJUBLJANA — Sl. julijem bo stopil v veljavo davek na izplačane plače, ki bo pomagal izpolniti vrzel, ki je nastal s spremembo zakona o prispevkih za socialno varnost. Davek za bruto plačo, ki znaša med 85 do 95 tisoč tolarjev, bo en odstotek, do 105 tisoč dva odstotka, do 115 tisoč tri odstotke, do 750 tisoč štiri odstotke, več kot 750 tisoč pa pet odstotkov.
NEERPELT, Belgija — Na evropskem mladinskem glasbenem festivalu je mešani mladinski pevski zbor ljubljanskih srednješolcev Veter pod vodstvom Urše Lah osvojil .prvo nagrado in tudi posebno nagrado za najboljši zbor v svoji kategoriji z najmanj 98 odstotki osvojenih točk.
VRANSKO — V spomin knjigarnarju in utemeljevanju sodobnega založništva na Slovenskem Lavoslavu Schwentnerju so izdali knjigo o njegovem delu in življenju. V knjigi so razni faksimili pisem (npr. Cankarju), razne fotografije, ilustracije naslovnih strani knjig, ki jih je on izdal (vseh leposlovnih je okoli dvesto), potrdila o izplačanih honorarjih in razni prispevki, ki rišejo Schwentnerjevo življenje, okolje in dobo.
GOSPODARSKI V€STNIK
Slovenske Latinskoameriške Trgovske Zbornice
MANJ BREZPOSELNIH. Ob koncu letošnjega marca je bilo v Sloveniji 120.780 brezposelnih. Denarno podporo bo prejemalo 29.000 upravičencev. Zagotovljenih je 13.774 milijard tolarjev. Sklepajo, da bo letos povprečno brezposelnih okoli 120.000 oseb.
RAZSTAVA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA v Švici. Slovenska podjetja želijo povečati gospodarsko delovanje med obema državama. Lanska menjava je bila 70 milijard dolarjev slovenskega izvoza — največ pohištva in avtomobilskih gum. Uvoza je bilo 196 milijonov dolarjev; predvsem za zdravila, cigarete in električno energijo.
33.665 TOLARJEV NA MESEC porabi povprečna tričlanska slovenska družina, kar je po 374 tolarjev na dan na člana. Najdražja je košarica v Ljubljani: 33.919 tolarjev, najcenejša pa v Mariboru: 33.184 tolarjev.
SLOVENSKI AVTOBUSARJI prepeljejo v linijskem prometu kar 95 odstotkov vseh ' potnikov. Zato so vozila izrabljena in zastarela. Mednarodna pravila izpolnjuje le 21 odstotka avtobusov.
IDILIČNE POČITNICE preživljajo turisti v hotelih Otočec. Tam se da uživati kot v starih časih s programom jutranje gimnastike, jahanja ali vožnje s kočijo, izlet s kolesom, čolnarjenje ali pa izlet po Dolenjski in Beli Krajini, obisk zidanice s po-kušanjem vin in plavanjem. Zato je agencija hotelov Otočec prejela letos mednarodno priznanje: srebrno palmo.
NA LASTNIH NOGAH. Edina slovenska livarna Ivančna Gorica se je v celoti obdržala na lastnih nogah. Lani je imela za 21 milijonov mark prometa, letos pa ga namerava povišati na 37 milijonov. Vse imajo že pripravljeno za pridobitev certifikata ISO 9000.
VISOKA ŠOLA ZA HOTELIRSTVO IN TURIZEM. To je prvi privatni visokošolski zavod v Piranu, kjer sedaj pouk zaključuje prva generacija študentov. Za redni študij je na voljo 100, za izredni pa 60 vpisnih mest.
LJUBLJANSKI KOLODVOR PRENOVLJEN. 150 let staro železniško postajo so prenovili po izvirnih načrtih. Zdaj ima urejen in prijazen videz. Posebno lepoto ji daje na novo zgrajena stolpna ura. Sodobnejši usmerjevalni in informativni sistem potnikom olajšuje gibanje.
PREDSTAVITEV SLOVENIJE V RUSIJI. Blagovna menjava med Rusko federacijo in Slovenijo je lani znašala 540 milijonov dolarjev. V Petersburgu — Petrogradu bo pri razstavi slovenskega gospodarstva sodelovalo 17 slovenskih podjetij.
TURISTIČNI RAZCVET — NEKOLIKO DRUGAČE. Že pred 100 leti so v Tuhinjski dolinici odkrili zdravilno moč vode v naselju Potok. V načrtu turistične predstavitve družbe Snovik bo vključena vsa Tuhinjska dolina in Kamnik z okolico. Po načrtih sodeč bo v prelepi dolini z neokrnjeno naravo zrasel organizem za izkoriščanje termo mineralne vode za plavanje, kopanje, terapijo in pitje. Ves načrt je zasnovan tako, da ne bodo ne stavbe, ne bazeni, ne parkirišča in rekreacijske površine okrnile naravnih lepot, ampak se jim bodo podredili.
V KMEČKI PEČI IN NA DRVA pečejo kruh v obnovljeni pekarni Por, ki je bila ustanovljena že leta 1930, po vojni (1945) pa zaprta. V tem starem delu Ljubljane — Gallusovo nabrežje 29, je tako podjetje, ki sedaj že zaposluje sedem oseb, izredno dobrodošlo. V zalogi imajo vse vrste kruha in peciva.
PODJETNIŠTVO V GIMNAZIJAH. Ker
zdaj dijaki v gimnazijskih klopeh ne dobe znanja in spretnosti, ki jo zahtevajo delodajalci, pripravljajo nov načrt vključevanja ustreznih novih znanj pri obveznih izbirnih tvarinah. Pri izdelavi načrta bodo priznani strokovnjaki.
KRAŠKE DOBROTE NA DUNAJU. V Slovenskem kulturnem centru na Dunaju so odprli zanimivo razstavo Mostovi, na kateri so Slovenijo predstavili s polno mizo kraških dobrot. Kraševci so pobudniki ustanovitve turističnega združenja Kras-Br-kini, kar je za predstavitev tega področja Slovenije v svetu nadvse dobrodošlo.
OBNAVLJANJE VINOGRADOV na območju Gornje Radgone. Letos bosta Vinogradništvo gospodarstvo Kapela in podjetje Radgonske gorice obnovila po pet hektarov, zasebniki pa kar 25 hektarjev vinogradov. Obnova enega hektara stane okoli pet milijonov tolarjev.
SLOVENIJA — ZMAGOVALKA VIN-Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču so 3. junija odprli sejem Vino 96. Sejem, ki ima v Ljubljani že dolgoletno tradicijo, spada med najpomembnejše ljubljanske sejme. Letos se je na njem predstavilo 169 razstavljalcev iz petih držav. Pred sejmom so izvedli mednarodno ocenjevanje vinskih vzorcev. Komisija iz sedmih držav je ocenila 1294 vzorcev iz 25 držav ter slovenskim vinom podelila dva naziva šampiona-S tem je Slovenija postala zmagovalka le- • tošnjega vinskega sejma.
UTRIP SEJMA VINO 96 bo čutiti po vsej Ljubljani. Sejem že dolgo ni veselica, temveč pestra in bogata vrsta prireditev na različnih mestnih točkah. Namen je prispevati k dvigu pivske kulture Slovencev.
ZANIMIVA TURISTIČNA PONUDBA-Na Primorskem postajajo konji čedalje pomembnejši del turistične ponudbe. Lipicancem so se sedaj pridružili še islandski konji, ki so primerni za manj vešče jezdece. Obvladajo korak, galop in dosežejo hitrost 42 kilometrov na uro. Najeti jih je možno na posestvu Plana v še neoma-deževani Pivški kotlini, na robu Javor-niškega hribovja in Snežnika, kjer se prepletajo Jepa presihajoča jezera, vodotoki, kraška polja, gmajna in gozdovi. Na posestvu je zrastla tudi lepa hiša za goste v notranjskem slogu.
15 MILIJARD TOLARJEV je v prvih treh mesecih znašala vrednost odkupljenih kmetijskih pridelkov. Največji delež v sestavi celotnega odkupa ima vrednost živinoreje (79 odstotkov). Rast v sadjarstvu it1 vinogradništvu je bila v prvem četrtletju 38-odstotna. V prvih treh mesecih so odkupih 330 ton pitanih prešičev, 10 ton mesnatih prešičev, 8439 ton klavnega goveda, 13.972 ton perutnine, 92 milijonov litrov,mleka, 6442 ton jabolk in 3,64 milijonov litrov vina-
STALNA GOSPODARSKA RAST SLOVENIJE. Evropska zveza je v makroekonomski analizi slovenskega gospodarstva (v Bruslju) ugotovila, da je Slovenija dosegla bistven napredek pri utrjevanju in preoblikovanju gospodarstva. Makroekonomska analiza, ki jo je izdelala glavna direkcija evropske komisije za gospodarske in fi* nančne zadeve, ugotavlja, da ima Slovenija od leta 1992 naprej stalno gospodarsko rast, njen zunanji položaj pa se je okrepil-
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
1. junija 1996
1 dolar	138,11	SIT	tolarjev
1 marka 100 lir
90,03 SIT tolarjev 8,92 SIT tolarjev
SLOVENCI V ARGENTINI
SLOMŠKOV DOM
Osebne novice
Rojstvo: V nedeljo, 16. junija, se je v družini Pascula Tundisa in Pavle roj. Cu-kjati rodil sin, ki bo dobil ime Pavel Gabrijel.
Naše čestitke!
Krst: V nedeljo, 16. jtinija, je bil krščen
v cerkvi Marije Pomagaj Nikolaj Malalan, sin arh. Poldeta in arh. Tončke roj. Kožel-nik. Botra sta lic. Nestor Trabucco in ga. Mariela Torres Koželnik, krstil pa je delegat Jože Škerbec.
Čestitamo!
Smrti: V Villa Adelina sta umrli Roza Klemenčič (95) in Angelca Kolenc (53). Naj počivata v miru!
BARILOCE
Nova stavba Planinskega stana
Po velikem planinskem slavju na Cerro Capilla je doživelo naše bariloško društvo še drug pomemben praznik. 26. maja smo odprli novo stavbo Planinskega Stana in teko znatno povečali društvene prostore.
Lepo pripravljen praznični dan je začete binkoštna sv. maša, ki jo je daroval naš župnik Branko Jan. Med mašo je tudi blagoslovil nove prostore in spominsko ploščo naše petdesetletnice odhoda iz Slovenije in žrtve vojne in revolucije.
Po maši se je vršil kulturni spored sestanka. Predsednik Matjaž Jerman je imel Uvodni nagovor:
Ustanovitelji SPD so prvi navdih za posta-oitev skupnega doma dobili v gorah. Ljubezen do gora, ki je oblikovala slovensko dušo, jih je povezovala in jim pomagala ustvariti v tujini del izgubljene domovine. Pot ni bila lahka. S trudom, brez sredstev in sam sebi prepuščeni, so naredili, kar so znali in zmogli. Danes lahko rečemo, da napori niso bili zaman. Že drugi rod bariloških Slovencev ob sobotah teka po prostorih Stana, ki ni samo gostoljuben dom ljubiteljev planin, ampak tudi varuh slovenske besede tn kulture. Hvaležni smo za vse, kar smo prejeli, >tt se zavedamo, da smo dolžni posredovati naprej, za kar bomo tudi odgovarjali.
Skoraj pol stoletja smo bili sami, pozabljeni 'n zanikani. Vztrajati smo in dočakali dan, ko s« je v domovini zrušila laž in zmagala svoboda duha. Danes nas že mnogi v Sloveniji poznajo, spoštujejo in celo občudujejo. Zaradi naše zvestobe smo tudi prejeli pomoč, da se še naprej trudimo in vzgajamo — z eno besedo rinemo v steno kot najboljši plezalec.
Še veliko naporov nas čaka do vrha, potrebni so jasni pojmi in cilji. Lažje nam bo če si bomo stali ob strani in skupaj gradili našo bodočnost v prepričanju, da nas združuje trdna vez istega rodu — bratska ljubezen Slovenca do Slovenca.
Rad bi se zahvalil premnogim, ki so poma-gali v delu denarnih in drugačnih prispevkov Uresničiti prvi del našega načrta. Še prav posebej se zahvaljujemo dr. prof. Petru Venclju, ber nam je po njegovem posredovanju Zunanje ministrstvo odobrilo dragoceno denarno podporo. Spominjamo se s hvaležnostjo vseh tistih, bi jih žal ni več med nami, vendar je njihova sled danes naša pot.
Novi prostori so posebno pomembni za našo
šolo, ki je doslej celo hodnike uporabljala za svoje potrebe. Slovenske šole v Argentini (enako naša bariloška) so nam bile vedno v ponos in so veliko pripomogle do našega obstoja. Zato izrekam iskreno zahvalo tudi vsem učiteljicam, še posebno gospema Mileni Arko in Zori Grzetičevi, ki sta dolga leta poučevali nas in naše otroke. Hvala lepa vsem.
Potem so nastopili otroci šolskih tečajev. V prvi točki so Matjaž Žužek, Magdalena Jerman, Lenki Sterle in Tatjana Ballester recitirali hvalnico Martina Slomška materinskemu jeziku. Za njimi je večji zborček otrok predvajal Koroščevo pesnitev „Na tujih cestah te iščem, Slovenija". Zatem smo slišali še dve pesmi ob spremljavi klavirja „Tam gori za našo vasjo" in „Slovenija naš skupni dom". Pri tej zadnji skladbi je seveda sodelovalo vse občinstvo.
Maša in kulturni spored sta se vršila v starih prostorih Stana. A potem smo šli pogledat novo stavbo, ki jo je načrtoval in gradil arh. Andrej Duh. Novo hišo sta odprla Blaž in Minka Razinger, soseda Planinskega Stana, ki sta se vse življenje brigala za društvene prostore. V tej novi zgradbi imamo sedaj lepo dvorano za sestanke in seje in dva prostora za šolo v zimskem času in za prenočišče poletnih gostov iz drugih krajev. Mimogrede smo šli pogledat še prostor za starim Stanom, ki smo ga pred meseci kupili.
Popoldne se je začel „asado", ki ga je mojstrsko pripravil Karel Sterle. Otroci šolskih tečajev so pokazali, da znajo ne le deklamacije in pesmi, temveč da se prav obrnejo tudi kadar je treba postreči številnim gostom. V prijetni družbi smo preživeli nedeljske urice in se šele pozno popoldne odpravili na naše domove.
Vso prijetno prireditev je spremljala razstava fotografij iz starih in novih časov. Videli smo več časovno zaporednih slik Stana, ki ga je kupila prizadevna sekcija SPD Buenos Aires pod predsedstvom Roberta Petrička, in ki je takoj od začetka ter potem štirideset let služil društvenim potrebam. Nova stavba, za katero ima dosti zaslug minister Peter Vencelj, pa bo seveda olajšala in olepšala društveno delo.
V. A.
r
Kosilo in koncert v priredbi odsedka ZSMŽ
Vrlina znati združiti dobro z lepim še posebno odlikuje ženski svet, tudi prireditev v nedeljo, 28. aprila, je to potrdila. Odsek Zveze slovenskih mater in žena je namreč pripravil okusno kosilo, za poseben posladek pa je poskrbela skupina „Ars" z odličnim petjem.
Lepo pripravljeno dvorano Slomškovega doma so kar polno zasedli domačini in gostje, med njimi zastopnice krajevnih odsekov in Zveze, delegat Jože Škerbec, predsednik Zedinjene Slovenije Marjan Loboda z gospo in veleposlanik Republike Slovenije dr. Janez Žgajnar z gospo. Vse je toplo pozdravila predsednica krajevnega odseka Pavla Škraba in jim zaželela, da bi se dobro počutili v Slomškovem domu. Dobremu in lepemu se je pridružilo tudi koristno, v ta namen so žene ponudile gostom srečke za žrebanje dobitkov v korist socialnega sklada Zveze.
V drugem delu se je predstavila pod vodstvom prof. Nancy Selan pevska skupina „Ars" v naslednji zasedbi: Pavel Selan, Klavdij Selan, lic. Pavel Brula, lic. Marko Skubic, Marjan Indihar, Aleks Cestnik, Edi Cestnik in Marcel Brula.- Izvajali so sledeči program: Signore delle ceme, Ave Maria (Kodaly), Doneči zvon (Radovan Gobec), Sijaj, sijaj sončece (narodna), Oj, le prebudi se (Ciril Pregelj), Buenos Aires - tango (Ve-lero Joves), The Animals (črnska), Mi pevci, Vinski brat (Kocjančič); kot dodatek pa še Cigani (hrvaška narodna). Program je spretno povezoval Marcel Brula, zadovoljno občinstvo pa je nagradilo zborovodkinjo in pevce z navdušenim odobravanjem.
1.483.415 DOMAČIH IN TUJIH TURISTOV je bilo v Sloveniji lani v prvih enajstih mesecih. Skupaj pa je bilo več kot 5,6 milijona prenočitev. Vodili so domači turisti, ki jih je bilo več kot polovica — 796.643.
718 MILIJONOV TOLARJEV ČISTEGA DOBIČKA so imeli pri Gorenjski banki Kranj lansko leto. Del dobička je namenjen udeležbi delavcev na dobičku (180 milijonov), vse ostalo pa je namenjeno razvoju banke.
18.000 MANJŠIH PODJETIJ JE ZBO-
Občni zbor
V nedeljo, 28. aprila, je odbor Slomškovega doma podal obračun o svojem delu v pretekli poslovni dobi na rednem občnem zboru ob lepi udeležbi članic in članov. Pri službi božji, ki jo je daroval delegat Jože Škrebec za vse pokojne članice in člane Slomškove doma, smo se spomnili še posebnih tistih, ki so umrli v pretekli poslovni dobi in zanje zmolil Oče naš ob začetku občnega zbora: Stanko Novak, Marija Gabrenja, Lojze Strle, Franc Klemenc, Ivan Gelb, Franc Pergar, Jože Tušek, Francka Tomaževič, Tone Skubic in dr. Anton Šimenc.
Po pozdravnih besedah predsednika Marjana J. Lobode je sledila izvolitev ove-rovateljev zapisnika občnega zbora (Tone Kržišnik in Janez Čater) ter volilne komisije (Jože Malovrh, Lojze Lavrič in Lojze Kočar). V poročilih odbornikov, predsednika in nazornika se je odražalo vse delo načrtovanja, pa tudi težave, s katerimi se je odbor spoprijemal v pretekli poslovni dobi, a tudi lepi dosežki niso izostali: naj omenimo le ureditev gostinskih prostorov in „parrille" ter vrata, in izdelava video kasete o zgodovini Slomškovega doma.
Po poročilih se je razvila živahna in konstruktivna debata, ki je osvetlila razne pobude in predloge še iz drugih zornih kotov. Pri dopolnilnih volitvah je bila izvoljena odborova lista, in novoizvoljeni odbor se je predstavil v naslednji zasedbi: predsednik Marjan J. Loboda, podpredsednica prof. Neda Vesel Dolenc, tajnik lic. Jože Oblak, podtajnica Alenka Prijatelj Poznič, blagajnik cont. Gregor Hribar, podblagajnik Tone Kastelic; odborniki: Jernej Tomazin, Pavla Škraba, Ciril Loboda, Helena Zupan Malovrh, Mojca Zabukovec Majhen, Marko Selan; nadzorni odbor: Herman Zupan in Božidar Fink.
ROVALO. Območna obrtna zbornica v Ljubljani, ki ta mala podjetja združuje, je konec maja sklicala nujen posvet, saj je med podjetniki lepo število v krizi. Poleg tega je tudi 1700 „zgubarjev". Ker malo gospodarstvo v Sloveniji ustvari kar 30 odstotka bruto družbenega proizvoda, bi se mu bilo treba posvetiti z veliko večjo odgovornostjo.
MUTUAL SLOGA
Matricula I.N.A.M. 580 Sarmiento 385 - ler. piso - Of. 10 - Capital Federal
CONVOCATORIA
De acuerdo con el articulo 28 del Estatuto Social y conforme con el Acta NQ 203 de la sesion del Organo Directivo de fecha 31 de mayo de 1996, se convoca a los Senores Socios a la 16a Asamblea General Ordinaria, que se realizara el dia 21 de julio de 1996, a laš 10 horas, en el Centro Esloveno, sito en Ramon L. Falcon 4158 de la Capital Federal, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1) Designation de dos asambleistas para firmar el Acta de la Asamblea.
2) Election de tres miembros de la Junta Electoral, conforme al art. 40 del Estatuto Social.
3) Consideration de la Memoria, Balance General, Inventario, Cuentas de Gastos y Recursos e Informe del Organo de Fiscalizacion, correspondientes al Ejercicio Ne 16, iniciado el lfi de mayo de 1995 y finalizado el 30 de abril de 1996.
4) Consideration y aprobacion del Revaluo Contable, conforme con la Ley NQ 19.742.
5) Eleccibn de tres miembros titulares y un miembro suplente del Organo Directivo y de un miembro titular y dos miembros suplentes del Organo de Fiscalizacion conforme al articulo 15 de los Estutos Sotiales.
ORGANO DIRECTIVO DE LA MUTUAL SLOGA
El qudrum de la Asamblea sera de la mitad mas uno de los Asociados con derecho a partidpar. En el raso de no alcanzarse este numero a la hora fijada, la Asambela sesionard 30 minutos despues con los socios presentes, cuyo numero no podrd ser menor de los miembros de los Organos Directivos y de Fis-calizacičn.
Buenos Aires, 31 de mayo de 1996
ESLOVENIA
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
- Tel.: 651-2500 / 651-2335
ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
- 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel,: 755-1353.
TURIZEM
Tel. 441-1264 /1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N” 3545-82 Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 1 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogotš 3099, 22 B, Capital, Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel: 489-3319.
FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires.- od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOQA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias
- Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 785-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
Poravnajte naročnino!
Sobota, 29. janija, v Slovenski hiši
ob 19.15 uri: sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj; ob 20.00 uri: v veliki dvorani Slovenske hiše, koncert in akademija; slavnostni govornik: dr. Vital Ašič;
sodelujejo: prof. Ivan Vombergar; Ani Rode; Cvetka Kopač; Luka, Matija in Matevž Debevec; Andrejkfr Vombergar Štrfiček;
slavnostna večerja
Nakaznice po $ 15 v pisarni Zedinjene Slovenije in po vseh slovenskih Domovih.
SPZ GALLUS
iskreno vabi na
KONCERT DOMOLJUBNIH PESMI
V soboto, 22. junija, ob 20.15 .	Dvorana	Slovenske	hiše
Vstopnice po'$ 8 - in $ 5-
Slovenska kulturna akcija
dr. Janez Zorec POMANJKANJE MASE V VESOLJU
V petek, 28. junija ob 20 v Slovenski hiši.
Slovenska kulturna akcija
Adriana Omahna SLIKARSKA. RAZSTAVA
Otvoritev v soboto, 6. julija, ob 20 v mali dvorani Slovenske hiše. Razstava bo na ogled še v nedeljo, 7. julija.
SOBOTA, 22. junija:
Koncert SPZ Gallus v Slovenski hiši ob 20.15.
Slovenski srednješolski tečaj v Slo-
NE hodite od banke do banke,
NE iščite najvišjih obresti med oglasi raznih časopisov! ČE mislite na ugodno naložbo, se boste končno znašli v
SLOGI.
Požanimajte se!
V SLOGI JE MOČ!
t
„]az sem Življenje in Vstajenje.
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je 12. junija zapustila naša draga mama in prababica
Rozalija Klemenčič roj. Sitar
Zahvaljujemo se dr. Juretu Rodetu za duhovno pomoč v njeni bolezni, delegatu Jožetu Škerbcu za molitve ob krsti ter župniku Franciju Cukjatiju za somaševanje pri pogrebni maši. Enako smo hvaležni vsem, ki so se prišli od nje poslovit in jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči otroci: Jože, Vera, Helena, Vinko, Rozka in Ivanka vnuki, pravnuki in prapravnuki sestra Pavla,
nečaki: Truden Ivan, Tone in Slave
n
Buenos Aires, Chile, Radovljica
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propielario: Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Redaccidn:
Antonio Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion NB 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion Nc 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual Ns 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
C
Čeke na ime „Eslovenia Libre'
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires
venski hiši.
NEDELJA, 23. nedelja:
Občnkzbor Slovenskega doma v Ca-rapachayu.
PETEK, 28. junija:
Kulturni večer SKA ob 20. uri v Slovenski hiši.	‘
SOBOTA, 29. junija:
Praznik slovenske državnosti v Slovenski hiši.
NEDELJA, 30. junija:
Domobranska proslava v Hladnikovem domu v Slovenski vasi, takoj po drugi slovenski maši, ob 10. uri.
Domobranska proslava v San Martinu bo takoj po sv. maši.
V slovenskem domu v Carapachayu družinsko kosilo.
SREDA 3. julija:
ZSMŽ: Srečanje na kuharskem tečaju v Slovenski hiši ob 14. uri.
V Hladnikovem domu v Slovenski vasi
30. junija
Spominska proslava
na čast žrtvam komunistične revolucije
Po maši: namestitev spominske plošče in molitev;
nato v dvorani: .govor Joža Markeža; sledi recitacija: Spomin in preteklost (besedilo in režija) Martin Sušnik; sodeluje mladinski in mešani zbor.
TRG REPUBLICA DE ESLOVENIA
v San Martinu
Otvoritev v soboto, 29. junija, ob 10. uri.
Av..Pte. Peron in Ayacucho Vsi lepo vabljeni!
SOBOTA, 6. julija:
Slovenski srednješolski tečaj v Slovenski hiši.
SKA: Otvoritev slikarske razstave Adriane Omahna.
NEDELJA, 7. julija:
Slovenske osnovne šole v Argentini Alojzijeva proslava ob 16 v Slovenski hiši-
t
V globoki žalosti sporočamo prijateljem in.znancem, da je 12. junija v Gospodu zaspala v 53. letu starosti naša draga žena, zlata mamica, svakinja in teta, gospa
Angelca Kolenc roj. Plahuta
Vsem, ki ste jo prišli kropit in jo spremili k večnemu počitku prav prisrčna zahvala.
Hvala duhovnikom Jožetu Škerbcu, dr. Juretu Rodetu in Franciju Cukjatiju za molitve ob krsti, sv. mašo in molitve na pokopališču.
Rajnico priporočamo vsem v molitev in blag spomin.
Žalujoči: mož Lojze, hčerka Sonja Cecilija ter ostalo sorodstvo
Buenos Aires, Slovenija