56. številka.
Ljubljana, v četrtek 10. marca.
XX. leto, 1887
Izhaja vsak dan iverer. izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemali za a v str i j l ko - og ers ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.t za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr..  za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
1© kr. za meec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., će so oznanilo jedcnkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Dredništvo in npravniSvo je v Rudolfa Kirbiša hiSi, P Gledališka stolba". Upravu ifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Ukaz za nemščino v ljudskih šolah kranjskih.
—o.— Uvodne vrste, katere smo zapisali bili o zaslovelem ukazu c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega v sobotnej štovilki, zadela je smrtna kosa konfiskacije, Se predno je bilo gotovo, kaj se ž njimi povedati hoče. Zanimiva ta prikazen, da ukaz obuja čute, katerih prvi izrazi javni mir kalijo, ako so čutom zares primerni! Ali težko je, ob takem povodu „ne kaliti javnega mitu", neod-pustno bi bilo. če bi roke križem držali, ko se pa-livo zalija v temelj narodnostne svobode! Saj, če govorimo o ukazu s slovensko-narodnega stališča, godi se to ob jednem po vodilu člena XIX. v državnem temeljnem zakonu o splošnih, osnovnih, to je o čl oveškib pravicah državljanov in kaj tacega vender ne more biti pregrešno!
V jeseni tega leta ima se pričeti pouk nemščine kot obligatnoga predmeta po vseh četverornzrednih in tro-razrednih ljudskih šolah kranjskih in to od tretjega šolskega leta dalje. Tako najnovejši ukaz c. kr. deželnega Šolskega sveta kranjskega.
Da je ta ukaz nekoliko sad našega drevesa, to sadu ne dela slajšega ali ukusnega. Narobe, ker je pri dotičnem sklepu visokega oblastva kumovala narodna večina, zato nam njega udarec sega t m bolj v živo, našo itak zbegano politiko še hujše pretresa. Neso nam znani nagibi, ki so merodajni bili našim zastopnikom v visoke j korporaciji. Upamo sicer, da bi bilo natolcevanje, če bi trdili, da so zastopniki narodnega stališča, več ali inenj znani rodoljubi, z navdušenjem pritrdili dotičnomu pred logu. Toliko pa je gotovo, da bi ukaz ne bil zagledal belega dne, če bi bila narodna večina mu dovolj odločno protivila se. Reklo se bode, da se ni protivila, ker je to prilika, da se vsaj deloma odpravi grozni red iz nemškutarske dobe, red, ki traja — grozna zavest — že deveto leto. Istina je, da se z novim ukazom namerava bolja ureditev, ali iz tega še nikakor ne sledi, da novi ukaz povsem ustreza načelom pravice in narodne individuvalnosti ter svobode, katero oboje nam je v zakonu dovoljeno
in katero dosegati je narodnej našej politiki prvi in zadnji smoter. Tudi brez sedanjega ukaza bi se moglo zgoditi, da ne ostane po starem. V dosego prave narodne, tuji jezik in nazor izključujoče urav nave ljudskega šolstva, trebalo bi našim zastopnikom, kakor po pravici slutimo, druzega stališča in krepkejšega temperamenta, a poleg tega trebalo bi sploh v našej slovenskej politiki ostre, zdrave sape in ne take, kakor je sedanja — to opravičuje nekoliko naroduo večino v c. kr. šolskem svetu — mehka in mehkužna.
Rečeni ukaz, se je porodil iz starega, to je „nemškutarskega" principu. O potrebi in praktičnej rabnosti nemškega jezika danes ne bomo stavili vprašanj, niti odgovarjali jih. Če je naše geografsko in gospodarsko položje res takšno, da skromen od stotek prilično utegne rabili nemščino, to naše položje gotovo ni takšno, da bi narodova množica na Kranjskem ne mogla mej sabo in s slovensko soseščino občevati brez nemškega jezika. Stoletja so pokazala, da za življenje <n gospodarstvo nemščino ni treba narodu. Ali denimo, da je nemški jezik potreben tudi v večjej, res ljudskej meri, recimo, da hočemo živeti po receptu Dežmanovega „prrrak-tičnega Kranjca", potem vender navstane vprašanje: po katerem zakonu sedanje Avstrije in po katerem tudi abstraktnem pravu, Če je le človeško in ra /umno, morete in vrnete siliti, da bi se narod jezika učil, ki ni njegov in ki ga tudi ne mara?
Kmalu bode sto let, odkar se je na evropskem kontinentu po načinu, ki je svet pretresal, spoznanje in priznanje dalo „ splošnim človeški m pravicam". Za barbarsko velja dandanes, če se komu krati svoboda osobna, če se kdo sili v tuje veroizpovedanje ali uklepa v tujo narodnost. Ali se bodemo sedaj mari mi Slovenci odrekali tej svobodi, baš mi, ki je nam narodnost v nevarnosti, če tudi ne bi stali pred agresivnimi sovražniki ? Kdo izmej nns si bi upal, zagovarjati princip, da je dovoljeno, da je le izimoma dovoljeno, delati narod nosti silo, zahtevati od nas še tujih, osobito ne valnih jezikov? Bodimo hvaležni usodi, da živimo v državi, katera si je za idejo svoje notranje politike izbrala svobodo narodnostno, katera je uzakonila to svobodo, da si narodni svoj jezik  lahko gojimo in
da si tujega jezika ne trebamo dati usiljevati. Ćlen XIX. je „magna charta" naše narodnosti, spoštujmo ga, veselimo se ga in delati bi imeli na to, da do-sledno sega v naš obstoj, da se izvršuje v obrambo naše narodnosti!
Ali kaj vidimo, kakšno tendencijo ima najnovejši ukaz deželnega šolskega sveta? Ali ga je mogoče tako obrniti, da bi se ujemal s svobodo Slovenca, z njegovo narodno voljo, ali ga je mogoče le količkaj v sklad spraviti s členom XIX.? Ne, nikdar ne! Po ukazu ima biti nemščina za slovensko deco obligatna, da si člen XIX. brani, da bi se kdo mogel siliti k učenju druzega deželnega jezika. Kako more to opravičiti visoko c. kr. oblastvo iz zakona, v očigled rečenemu osnovnemu členu? Tega vsaj si ne moremo misliti, da bi vlada nemščine na Kranjskem ne zmatrala za drugi deželni jezik! Če bi bilo to, kaj ima sploh opraviti nemščina v naših šolah iu naših uradovih, kaj njena obligatnost v ukazu? Osobito pa, kako more ta ukaz zagovarjati narodna večina v c kr. deželnem šolskem svetu, ona večina, ki bi lahko znala, da se vsaki hip opiramo na člen XIX in ga rabimo dan ua dan proti organom, ki nam usiljujejo tujščino? Da-li more to biti politika slovenska? V kakem stanji bode ta ukaz, če se pomisli, da se more proti njemu uspešno pritoževati vsak slovenski oče ali varuh, kaj porečejo principi naših zastopnikov, če bodo pobijani in pobiti pred c. kr. državnim sodiščem, katero bode varovalo osnovne, človeške pravice slovenskih državljanov in nas odtegalo veljavi najnovejšega ukaza. Tu ne pomaga noben izgovor, ukaz je protizakonit in hvala Bogu, da je protizakonit! Ukaz ne more dolgo živeti, če je narod bolj zaveden, kakor so njegovi zastopniki!
Politični razgled.
\oiranjo dežele.
V Ljubljani 10. marca. Moravski deželni šolski sovet je sklenil obrniti se do deželnega zbora da bi se opustili okrajni šolski zukladi in osnoval deželni šolski zaklad, kajti potem bi se redneje plačevala plača učiteljem.
Preiskava je pokazala, da mož, o katerem smo včeraj poročali, da so ga zaprli, ker je risal razne
LISTEK.
0 grščini in njeni izreki.
(Dalj«.)
II izgovarjajo sedanji Helenci kakor i (i); erazmovci ga izrekujejo dolgo 6 (ee). Do konca 5. stoletja pred Kr. (o Simonidovem času) so pisali za vi le e kakor za u le o, kar popričuje Platon v Kratvlu. Da bi bili zavoljo dolžine glasu e uvajali posebno znamenje (r,), ni verjeti; gotovo se je r, drugače glasil od s, sicer za isti glas ne bi bilo dveh različnih znamenj; kateri pa je bil glas vi-i, se ne da trdno reči — to dokazujejo erazmovci sami, izgovarjajo t.ojc zdaj sti? zdaj šw;, kakor zahteva rhvthmus, in večkrat prestavljajo celo naglas: 7ry,ya( — ic£yai'. 11 {r,\ torej ni iz 6 ali ee. Teodor meni, da II (in) je nastal iz dveh t (II) zgoraj zvezanih s črto. Erazmovci trdijo, da zz dar,; ss>.tt£ov — vi)— '.'(ov; je tako; a zz da tudi z>.: rcottc — icoki, in ea da tudi n: xexp — Y.r,p.
Nekaj novohelenskih besedij ima pač ; namestu n; ali to (proti izreki vi = t) nič ne dokazuje, ker imajo z v deblu; (&&peu>a — fopnpM— [iacs«.j. Eraz-
movci kažejo, da se r, v latinščini vidi ko e. Vprašanje: kako se je e(ta) glasil v latinščini? ni li imel latinski e dvojnega glasu V kakor z pri Grkih preden so uveli ti? op-.Tor, donutus, sk. dami'tas. Gotovo je, da v .'5. stoletji po Kr. se je r, glasil kakor » v občnem jeziku. Justiniau pravi, da že ime jfljvrrocvof govori za njih -//n^-o-v,:. V dveh dodonskih nadpi-sib iz dobe Aleksandrove se bere: Ar.o'jva namestu Auovk, znamenje, da v, in t nista različna glasova. V času Ptolomejcev so Kopti [irira, £r.Tx, r-x, tir-v. izgovarjali: v/da, z/da, h/da, th/da. — 'bjcoOc se v slavenskem prevodu iz LXX." glasi Isus, in „staro-verski" pravoslavni v Rusiji, to je oni, ki po nobeni ceui ne vsprejmo popravljenih in poboljeuih obrednih knjig, pišejo samo J/sus. Platon že skoro ni čutil razločka mej % i, ct, ker tfpipa izvaja iz Ijispoc, vipo>; iz (si'pew|. Iv- in r, se prav pogostem zamenjujeta: >.YjToupy£a (v Atiki) in foiTOOpftac (v ostali Grški); pa tudi v jednem in istem narečji: tiOz'.; in -HW,;, TcOtucoc in -i\Yr;/.v., in celo v jednem in taistem nadpisu: hnoUm in ercofoc*. To kaže veliko podobnost, če ne jednakost glasov v r, iu ti. Po Platonu je niže ljudstvo v Atiki govorili [pipa za VJ.i}v., a po Filostratu so Atičani govorili najčistejšo grščino.
III. Dvoglasnikov imamo troje:  1. končujoče
se na i: xi, zi, ot, uij 2. končujoče se na -j (y): xj, ■fj, <.j'j, ov; 3. s podpisanim t: z. r„ <;j. — Sedanji Helenci izgovarjajo %<■ kakor z (e), a z:, oi, tu kakor i (i). Erazmovci trdijo, da dvoglasniki se imajo dvo-glasno govoriti. To trditev majo: 1. Galen, ki pravi: da n je dvoglasnik e-ov, 2. erazmovci sami, ki dvo-glasniku ©o-u določujejo enojni glas (u). Res je, da je imelo vsako znamenje svoj posebni glas, ko so jih Grki jemali od EeniČanov, da je bil vsak dvoglasnik spoj dveh glasov. Kateri so bili ti glasovi, tega zdaj nihče ne more povedati; gotovo niso bili oni, katere jim erazmovci podstavljajo, ker ne morejo razločevati dvoglasnikov od samoglasnikav, zaporedoma stoječih: novejšo obliko [JamXeIizgovarjajo $cmOM. Ako sta ou, ot dvoglasuika, to sta malo sposobna, da bi bila kratka ua konci besedij in pred samoglasniki. Erazmovci pravijo, da i je bil slišljiv v tt, ker v atičnih nadpisih KO. oi. stoji le z namestu z:. Morda je bilo tako, a le v najsivejši staro-davnosti, zlasti v onih besedah v katerih je namestu zz: a če to pripuščamo, moramo tudi reči, da je bil r> (mikron) slišljiv v oo, ker prav tisti čas so pitali o namestu ou. Opaziti je, da na Teban-skem so '/.'< nameščali z r,: yj*Xpt — //p2- y~'J-- — /-yi-
utrdbe v Galiciji, ni ruski vohun, ampak angleški stotnik m eourodnik lista PManchester Guardian" VVeniaon, zategadelj so ga že izpustil:.
Bolgarski* oblastva v Ružčuku so. se bala, da ne bi na vstali kaki *eredi ob usinrtenji upornikov, zategadelj so jakri'tiho delala. V nedeljo ob treh zjutraj, ko so še vsi spali, so obsojence odpeljali v vozo/ih iz ječe na morišČe, kakih 5 kilometrov od Ruščuka z mnogobrojnun vojiškim spremstvom Na morišči jim je prečital predsednik to jaškega sodišča Andrejev«razsodbo, potem pa so se objeli in poslovili drug od druzega. Nekateri so še s svinčnikom spisali poslednjo oporoko. Potem so obsojenci stopili h grobom, katere so poprej zanje skopali vojaki. Ko je pop jim dal še duhovni blagoslov, so je vojaki na povel;c postrelili z revolverji Morišče je bila ohko.ila stotnija vojakov z nasajenimi bajoneti in neso pustili nobenega civilnega človeka blizu. Na morišči bili so vsi člani vojaškega sodišča, vojaška komisija in mnogo častnikov. Grobov nikdo ne straži in je tudi dovoljeno, da smejo sorodniki ali pa prijatelji obsojence izkopati ter jih pokopati na pokopališči. Prebivalstvo v Ruščuku je še le okrog potudne zvedelo, da so usmrtili obsojence. Mej usmrtenimi jih je več, ki imajo velike zasluge za Bolgarijo. Panov in Uzunov sta se odlikovala v poslednji vojni, zlasti poslednji je pogumno in spretno branil Vidin proti Srbom. Panov bil je v poslednjej vojni poveljnik topništva. Rusom ni bil posebno prijazen in govorili so, da je mnogo kriv, da se bolgarski iu ruski častniki neso mogli sporazumeti. Ko so vin ni Bolgari prognali kneza Aleksandra, bil je na Dunaji na dopustu in se je hitro vrnil v domovino in je zagotovil Stam-bulovu in Mutkurovu, da je bode podpiral. Panov je pa kmalu spoznal, da postopanje regentov ne vede k dobremu, zategadelj je začel občevati z bivšim vojnim ministrom Nikoforovom in Karavelovom in ž njima ukrepati, kako bi se dalo pomagati domovini. Vlada je vse izvedela ter ga zaupljivo na na to opozorila, on pa je ua to izstopil iz vojske. Uzunov bil je pa vedno bolj udan Rusom, ker se je izobrazil na ruskej vojnej akademiji, zategadelj so ta pa tudi nekoliko prezirali sedanji bolgarski mogotci. Bollmann je ranjen na obeh nogah. Ker je ruski podložnik, so ga iztirali iz Bolgarije. Bollmann je sprva služil v ruskej vojski, potem pa stopil v bolgarsko. Ostal je pa še v Bolgarski, ko so jo ostavili drugi častniki. — Preiskavali so v Ruščuku uredništvo časopisa „Slavjanin". Ta list je še nedavno zagovarjal Battenberžana. Preiskava je pokazala, da je „Slavjuninovo" uredništvo poslednji čas bilo v zvezi z rusko stranko in da so se pun tarski častniki zbirali v uredniških prostorih. Vsaj tako pišo vladni listi Sofijski.
Da Kiisija ne bode pustila, da bi bolgarski regent je še nadalje zatirali narod, je gotovo. Če tudi morda ne bode naravnost zasela Bolgarske, zahtevala bode zadoščenja, ker sta usmrtena celo dva njena podložnika. Sodi se, da bode Rusija zahtevala od velevlasti j, da prisilijo regenta t. vo, da odstopi. Velevlasti pa tudi ne bodo še nadalje podpirale regentstva, ker so vender morale priti do prepričanja, da se drugače ne bode dal ohraniti evropski mir.
liuiuuiiMka vlada je objavila onim bolgarskim in ruskim častnikom, ki so se udeležili uporov v Bolgariji, pa se je jim posrečilo ubežati v Rumunijo, da naj bivajo v severno-rumunskih mestih ali pa ostavijo Rumunijo.
K devetdesetletnici »cniMkega cesarja pridejo v Berolin danski prestolonaslednik, veliki knez Vladimir in njegova soproga. Nekateri Berolinski listi še vedno trdijo, da pride tudi car sam, kar pa ni verojetno. — Nemški državni zbor je vsprejel
To govori za samoglasnik ai.   V tanagerskih nad-pisih se najde *s za ki, kar se je prelilo v s, kakor latinski ae v e. Erazmovci ugovarjajo, da nastane preveč ikanja, kar jezika ne lepša, ako se ti, ot, ot, r, izgovarja i (i). Pisatelj odgovarja, da v drugih jezikih ni dosti boljše: /nqu/sioist/ itd.   Kal dl Cnot se res ne glasi lepo v izgovoru: ke i ii, toda eraz-movska izreka: kai hoi kuioi slaboglasje le pomnoži. — Koliko je stara ta izreka V Slavenska biblija 9. stoletja (863) prestavlja lastna „^rška" imena, ima-joča ot z e, imajoča si, o». z i:  Kesar, Lia, Kili-syria. Na Angleškem so izdali na konci 6i stoletja „credo" in v začetku taistega stoletja psalme v grščini, toda pisane z latinico, in povsod imajo ai. ti, oi in drugi samoglasniki sedanjo izreko. Sv. Ba-silij je pisal pravila, kdaj se piše z ali a-., kdaj ot ali ut« Sextus je rekel (190), da tU, ti, o>j so črke, t. j. jednotni glasovi.   V prvih krščanskih stoletjih so pisali: /.z, fio?U:, ne le v mali Aziji, ampak tudi v sami Grški.  Dioniz Halikarn je pisal v predkrščan-ski dobi (30 pr. Kr.) Upevftrrtvoi, in drugi pisatelji istodobni Rpaivarcfroi. V atiškem nadpisu 3. stoletja pr. K. stoji ■y^vr'TC /jl y^v71tfla' V periklejskem času se najde I h->My. zraven I lonooia. Plato piše A«opx. Sofoklej 'Etapa;  Homer s Pindarjem V'Sj'/.'/.o. Apo-lonij 7. Roda 'YAXk*-w -■■/.'■.y..        ye<oYpa<p£a. Tuko se
septennat v drugem branji z 223 proti 48 glasom. ti3rpoalancev ni glasovalo. V imenu večine katoliškega centra je bil že pred glasovanjem izjavil Franckenstein, tla se glasovanje ne bode udeležila. V imen\i manjšine katoliškega .centra je pa iz javil Reichen^perger, da pq|e glasovala za septennat.
j] Iz mesnega ifcona Ljubljanskega.
V Ljubf^ani 8. marca.
(Konec.)
Podžupan Vaso ,Petričijfc vpraša,  bodo li-načrti, za katere se bo dala nagrada, potem lastnina ljubljanskega mosta? Načelnik vodovodnega odseka odgovori, da je to pogoj nagrade.
Odbornik dr. vitez BI e i we i s - T r s t e n i š k i želi izvedeti, ali se je pri črteži vodovoda oziralo tudi na skušnje druzih mest, posebno na Dunaj, kjer je sedaj po zimi premalo vode in so vsled tega velike nezgode. Govorniku zdi se proračunjena množina vode premalo, posebno za prihodnjoBt. 3000 kubičnih metrov za 30.000 prebivalcev je vsekako le premalo in ozirati bi se bilo treba še na večje število prebivalcev. Kajti, ako se tretjina prebivalstva v predmestjih tudi ne poslužuje vodovoda, vender ni dognano, bode li res zmirom dovolj vode, posebno pa želi govornik razjasnila, ali bode vode dovolj tudi v hudi zimi.
Načelnik vodovodnega odseka odbornik Hribar izjavlja, da se je v seji vodovodnega odseka dne 28. junija 1883 konstatiralo, da 30 000 hektolitrov popolnem zadostuje tudi za večje število prebivalcev posebno zaradi tega, ker pride na osobo 100 litrov, kar je v Ljubljani, kjer ni mnogo javnih nasadov in obrtni jski h pod vzeti j, za katere se tudi rabi voda, popolnem zadosti.
Deželni inžener g. Hraskv, po povabilu vodovodnega odseka navzoč, izjavlja da množina vode v kolikor je proračunjena, popolnem zadostuje. Delovanje strojev, katerim bode nalog vzdigavatt in tako dovažati vodo v Ljubljansko mesto, proraču-njeno je le za delo po dnevi, kot ceneje, ne pa po noči. Prvi predlog zaradi razpisa natečaja obvelja jednoglasno. O predlogu naj se odpošlje mestni vodovodni inženčr Wick, govori dr. vitez Bleiweis« Trs teniški in pravi, da se mu zdi čas neprimerno izbran, da bi odšel prej, nego se dopošljejo načrti. Šele potem naj bi odpotoval, ko bode že inžener Wick odposlane načrte pregledal.
Mestni odbornik Po v še misli, da naj se vprašanje ali se pošlje poleg inženirja VVicka tudi mestni odbornik ž njim, odloži do prihodnje seje.
Dr. Tavčar pa odobrava, da • se odpošlje mestni inžener v Zagreb, Požun in Kraljeve Vinograde, a ker je vsa zadeva vodovoda eminentno le tehnična, ne bode služil mestni odbornik — laicus popolnem nič, kar se tiče administracije vodovoda, to bode že pogodil in v tem lahko poročal mestni vodovodni inžener Wick.
Mestni odbornik Hribar misli, naj se čas, kdaj bode gospod inžener odpotoval, pozneje določi, a vsekako je bilo mnenje v vodovodnem odseku splošno to, naj se mu pridruži tudi mestni odbornik.
Naposled vsprejme se predlog dr. viteza Blei-vv ei s a-Trs tenis kega,  da se odpošlje inžener
piše tudi ifttvoubu in ytvoaai, Xt£o) in Xsi£oj. V nad-pisih iz najboljšega časa stoji si namestu dolgega i, pozneje namestu kratkega, in narobe: }.tTo<jpyo;, fitvst (Ciceronov bin/). Aristofan pravi o Teramenu, da se zna najti v vsaki zadregi: oO X£o; xXX% Keto;. Te-ramen ni bil ne jedno ne drugo, ampak kcjso:, Ko-jan. Polovični ta stih je bil v Atenah pregovor, s katerim so povedali, da ali oni se zna izviti: ako je Hijan, precej pravi, da je Kijan, kar ne bi moglo biti, ako bi se Kao: izgovarjal K&o; ne Kios.
Dvoglasnik oi je časih tudi t: ;/.vorov — [aviov, <pXoii — 9>aa. Odgovor preročišča iz vojske pelo-poneške: "ll^ei Atopiano: tto^.ejjlo? xal Xoty.6<; dta' a'JToi je delal zadrego zavoljo Xoipv&c (oi = t); aoipsTvipiov,*) francoski eimenttere, hrvatski proBti narod: cinter, zraven groblje. Latinci prevajajo grški au z ae, koder prevaguje glas c; pogosto ga izražajo tudi s samim e: paivžorpa — fenestra, ipaivtpaTbp — fene-
*) Ležišče, počivališče, spavaliSče, pokopališče, rval-rodvor" — Neketeri no marajo dosti za mirodvor, češ, da je soženska prevojenka Is neingke Friedhof. Vse jedno je boljše mirodvor od britofa, če tudi bi bo boljo glasil miro-kraj, mirogoj. Prav zato, ker mirodvor ni sužnja pOBlo-venjcuka, saj v prvem dolu nc (einge-iried-oter Hof, ograjen kraj), bo dobila domačo pravico, že zavoljo tega, ker naglasa mir.
Wick z mestnim odbornikom še le potem, ko bodo došli načrti za vodovod.
Gospod, iupan naznani, da bode gospod . prof. Subic pjce^aval 27..marca v r^dutni dvorani o de-lovanji /a- napravo godovoda.
\ V imenu stav^kfekega odseka poroča mestni odbornik Por očni k. o stavbe«! črti dveh novih hiš ua Vrtači., , Poročevalec v jako obširnem poročilu pravi, da je stavben^^družba, »Jki hoče ondi sezidati dve novi j hiši, prosil«, naj bi bc staybe<ta*črta točno določila, -(kajti pri jahal niči se je zidalo-, dva metra čez določeno Črto. ,iTudi prosi stavbena družba, naj bi mest o sezidalo .kanal od Tr ž a š k e ceste, ker se bodo zidale poleg Korzikovega poslopja nove hiše stavbene družbe. Tak kanal bi vsekako stal 12 do 1S.OOO gld. Poročevalec Potočnik na-svetuje, da se vzdrži stavbena Črta Tržaške ceste, kakor se je določilo že 1. 1874., da se pa zaradi velikih troškov ne bode zidal za zdaj kanal na mestne troške.
Mestni odbornik Hribar se čudi, kako je bilo mogoče, da se je jahalnica zidala dva metra čez stavbeno črto. Zakaj ni stavbeni mestni urad tega zaprečil, zakaj ni ničesar v tej zadevi storil. Govornik želi pojasnila v tej zadevi.
Župan Grasselli odgovarja, da je mestni stavbeni urad zanemarjal v tej zadevi svojo dolžnost. Stavbena družba prodala je dotični prostoi jahaluici in potegnila se je črta od Korzikovega posestva do jahalnice čisto nepravilno. Dolžnost je bila mestnemu stavbenemu uradu se in natura, ne samo akademično prepričati, se li bode stavba jahalnice tudi tako izvršila, kakor je bila dovoljena. Gospod župan obžaluje, da se je dotični urad zanašal na pravilno postopanje dotičnih faktorjev. Jahalnega društva ne zadeva v tej zadevi nikaka krivda, šlo je le stav-binski družbi za to, da kolikor mogoče veliko svojega prostora spravi v denar. Sploh pa se je že pri stavbi Korzikovega poslopja popolnem izgrešila prej določena stavbena črta. Potem se vsprejmo predlogi stbvbinskega odseka in se javna seja sklene.
Domače stvari.
— (P red v čeranji m napovedane dramatične predstave) v soboto 12. t. m. ne bo. Z oziroin na to, da je v nedeljo čitalnična „beseda" in v torek potem „0 ud ličkov k on ce rt tt, ukrenil je dram. društva odbor, naj se napovedana predstava preloži na nedeljo 20. t. m.
— (Za domovje.) Pustne dni letošnjega leta je došla vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda poštna nakaznica iz Utovelj za 10 gld. čudno se je hotelo dozdevati prvomestniku. kako da more tako otročjeroko pisati duhovnik, kojemu je pod pridejanimi vrsticami bilo zabeleženo ime „Prim. Šubec" s pri stavkom, naj bi se blagohotno potrdila prejemba v časnikih. Družbin denarničar je tudi res prav ime „Prim. Šubec" kot zadnjega darovalca zapisal v zadnjem družbinem izkazu, 28 lebruvarja t. 1. A včeraj je po si. kotarskem sodu v Sežani prejela družba sv. Cirila in Metoda dopis sledeče vsebine: „Umirovljeni duhovnik, č. g. Prim. Šubec, je zapustivši to solzno dolino v Utovljah dno G. mar-cija 1887. 1. ostavil v poslednjej svojej volji družbi
rator, /CjAoupa — cbimera. Iv. je v latinščini i, oi je oe (neki srednji glas med o in e; tako se bere v beotskem napisu: Aiovwoe (oe — <o — ot). V drugih je oi tudi i: (i.oipx — mira, oT*o; — vicus, olvo; — vinum.
Dvoglasuike, končujoča se na a<j, w, r.-j, ou izgovarjajo današnji Grki a v, ev, iv, u, pred *, t, ft, <p, /, C 5, 4* pa kakor af, ef, if, u. — T (o) ima v sebi nekaj od digame; u tikali so ga med dva samoglasnika, da se je izreka pojačevala ali zev zapirala: ato — auw, a&o — auovi, in v novogrški priprosti govorici je av4p*< iz dbfa xXaiY<o iz xXa£w. V-u ali digami je bilo taisto opravilo, torej ni nič čudnega, če se je o (v) izgovarjal kot v ali f; in da se je, to jasno kažejo nadpisi v Lokri, Orhomenu, Naksu, Gerontrah, na Korkiri in Dodoni: EuavSpo; in EupxvSpo;. V bentskih nadpisih se nahaja: suSo^o; — e^Xo|xo;, £'Joo|x-/i>tovTa — efiSo{;.vi>covTa. V vseh teh pripadih nima digama druge naloge, razun kazati, da se »j (y) izgovarja ko v ali f. LXX. je pisala Axu>£ iu Aa[ilo\ Eau^ iu Ea^i Takisto je Plutarh pisal v rimskih imenih, imajočih u za a ali e, zdaj xj. cu, zdaj a{J, e[i. Erazmovci prav izgovarjajo tuaYY&tov — evangelije, od samih Helencev pa hočejo, naj ;j7.yy£},<iv govore ejiangelljon.
(Kouec prili.)
sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 100 gld" Uganili ste, dragi Slovenci, uzrok zgoraj imenovanega ustavlja jočega se peresa. S smrtjo se bolečini telesom, je namreč še sam pošiljal družbi dar 10 gl. da isti č. duhovnik, ki je le nekatere dni pozneje zopet mislil na njo, i ter jej legiral iz svojega morda skromnega premoženja omenjenih 100 gld. Njemu, ki je za večno seleč se od tod dvakrat na njo mislil ter želel svojemu rodu mile jih dnij, ohranimo v družbi sv. Cirila in Metoda časten spomin! In še nekaj! — Ni dolgo, kar so stopile Tržaške dame za Slovenstvo očitno na dan. Neodvzetna jim je čast, da so prve mej slovenskimi ženami ustanovile svojo podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Te dnij pa je že prejelo družbino vodstvo v Ljubljani njihov uprav velik donesek 221 gld. 18 kr. — Slovenske žene! Kadar boste mislile na svoj narod, ozrite se v duhu časih doli proti domoljubni obali Jadranskega morja.
— (Ljubljanski mestni odbor) bode jutri, v petek 11. dan t. m. ob 6. uri zvečer nadaljeval predvčerajšujo sejo, da reši tiste točke dnevnega reda, katere zadnjič neso prišle na vrsto, ker je bilo že pozno.
— (IzKapelške doline na Koroškem.) Pred nekojimi tedni prišel je k nam nov davkar Gotschai, ki prav nič slovenski ne zna, ravno taka je s kontrolorjem. Taka je ravnopravnost na Koroškem v popolnem slovenskem trgu! Streljaj daleč noben davkoplačevalec ne razume nemški, o nemško-slovenskih okrajih še ne govorim ne.
— („Rogača") izšla je  danes 5. številka. Poleg drugih podob začenja v njej galerija zloglas nih nemčurjev.   V 5. Številki je Dragotin Dežman na vrsti. *
— (Ukradel) je pred včeraj zvečer na Tržaški cesti Št. 10 pri Mejači že večkrat kaznovani, pred malo dnevi iz kaznilnice na Ljubljanskem Gradu izpuščeni Breskvar 15 gld. denarja in mnogo smodk. Policija ga je priprla in pot bode zopet na Žabjek, od tam k porotnikom, potem pa na višine na Ljubljanski Grad.
— (Vabilo) k javnim popularno-znanstvenim predavanjem, kojih Čisti donesek je namenjen za napravo gledališkega odra v Rudolfovem. — Vrsta predavanj: 1. V soboto 12. marca: O optimizmu in pesimizmu, predava g. prof Rajko Perušek. — 2. V četrtek 17. marca r O vinskem kipenji, (s poskusi), predava g. Rihard Dolenee, vodja kmetijske šole v Grmu. — 3. V četrtek 24. marca: O Novem Mestu v prejšnjih časih, predava g. prof. J. Vrbovec. — 4. V soboto 2. aprila: Zgodovinske črtice o elektriki (z različnimi poskusi), predava g. prof. Ig. Fajdiga. — Predavanja so vselej od 8—9. ure zvečer v čitalnični dvorani.
— (Zakon o krošnjarstvu. ) Trgovsko ministerstvo bode kmalu izdelalo nov zakon o krošnjarstvu. Posvetovanja o tej stvari v trgovskem mi-nisterstvu bodo kmalu končana, potem se pa začno pogajanja z druzimi ministerstvi, o izpeljavi novega zakona in z ogersko vlado, ker se mora krošnjar-stvo vsled trgovske iu carinske pogodbe v obeh državnih polovicah urediti po jednakih načelih. Ko bodo ta pogajanja končana, se bode zakou predložil državnemu zboru.
— (Izpred porotnega sodišča.) Pri . včerajšnji prvi obravnavi zatožena je bila 52 letna
Mina Kavčič, dninarica v Dobračevi, hudodelstva požiga. Dne 22. novembra 1. 1. pokazal se je v stelj-nici pri hiši Marijane Gladek ogenj in pogorela je omenjena in blizu stoječa hiša Tineta Šubica, s hi sama pa tudi vse premakljivo blago, izimši malo obleke, katero so rešili. Marija Gladek ima 275 gl., Tine Šubic 180 gld. škode. Mina Kavčič je sumna, da je iz maščevanja zažgala. Zatožena dejanje taji, po mnogih pričah, mej njimi po' zatožene lastni hčeri pa je dognano, da s požigom ni samo grozila, temveč v istini zažgala. Porotniki proglasili so jo krivo in sodišče obsodilo jo je na 5 let težke ječe, poostrene s postom vsak mesec.
— (C. kr. ministerstvo za deželno bran) naznanilo je trgovinski in obrtnijski zbornici da se bode nekaj stvari za c. kr. deželno brambo in črno vojsko potom splošne konkurence preskrbelo To se bode zaradi tega zgodilo, da bode tudi manjim podjetnikom in obrtnikom mogoče udeležiti se dobave teh rečij. Iz razglasila c. kr. ministerBtva za deželno bran od 28. februvarja t. 1. je razvidno, da bi mej drugimi te le reči rado preskrbelo potom splošne konkurence obrtnikov: 11.500 jopičev, 21.500 bluz, 15.000 plaščev,  16.000 hlač, 30.000
srajc, 30.000 gač (spodnjih hlač), 30.000 obujkov (cftnj za noge), 4.500* opasivnic, 16.000'hlafinih jermenov, 35.000 parov čevljev, 14.000 roncev (vrečic za kruh) 11.450 raznih tornistrov, 47.000 raznih jermenov itd. Splošni in posebni pogoji se v uradnih urah lahko pregledajo v pisarni trgovinske iu obrtne zbornice, katera daje vnanjim tudi pismeno razjasnila, ako se žele.
— (Matičarje) opozarjamo na današnje poslano g. Ivana Bonača, knjigovezca v Ljubljani, ki je po svojem solidnem delu priporočila in podpore vreden.
— (Razpisani) sta mesti svetniškega tajnika (VIII. razred) in predstojnika pomožnih uradov pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani. Prošnje do 26. marca t. I.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Gfadec lO. marca. Akademično društvo Triglav1 imenovalo je iskrenega rodoljuba iz-glednega boritelja za pravice narodove in ne-ustrašljivega voditelja koroških Slovencev gospoda profesorja Ahttreja Einspilerja z velikim navdušenjem iu jednoglasno svojim častnim članom.
London 10. marca. VeČina z jutranjih listov piše grajalno o pisavi ohcijoznih ruskih listov glede najnovejših dogodkov v Bolgarskej. „Times" pravijo: Ako rusko žuganje kaj po-menja, potem stoje evropske vlade pred resnobno, zuvozljano kontroverzo, katere izid ni možno naprej videti.
Bukurešt 10. marca. Kralj in kraljica odpotujeta dne 18. marca v Berolin. Potovanje zmatra se za gotovo znamenje, da so vznemirjajoča vprašanja prišla v mirovni tir.
Berolin 9. marca. Lesseps semkaj dospel. Na kolodvoru vsprejel ga je Herbette in odpeljal na francosko veleposlaništvo.
Berolin 9. marca. Sotrudnik „B6rsen-zeitunge" imel je pogovor z Lessepsom, ki je odločno zanikaval, da bi imel diplomatično misijo in tudi ugovarjal, da bi se poganjal za neutralizovanje Sueškega prekopa ali pa za denarna sredstva za prekop Panamski. Lesseps ponavljaje naglašal, da je on mož miru in da nema s politiko nikakega posla.
Razne vesti.
* (K smrti obsodilo) je porotno sodišče Jarneja Bierbaumerja iz veliknvskega okraja, kjer je v novembru zadavil svojo soprogo.
* (Varnost na italijanskih železnicah) kaže to, da so nedavno na progi Salerno Avellino trije lopovi v vozu juvelirja Giordona napali, ga usmrtili in mu uzeli 1000 frankov, v gotovini in za 80.000 frankov' dragocenosti. Zločin so izvršili, ko se je vlak peljal skozi železniški prerov.
* (Banket tatov.) V Glasgovv so nedavno tatovi priredili banket. Ustopuice k banketu, kateri je bil prirejen za 150 osob, dobili so samo moški, kateri so mogli dokazati, da so že kdaj bili zavoljo tatvine kaznovani.
0*3 kg. natrona,  15 kg.  apna, 2*2 kg. magnezije 121 kg. fosforne kisline, 11 kg. žveplene kisline, 0 2 kg. kremenove kisline in 05 kg. klora. Kdor torej pridela 1000 kg. '.;oba, Odvzel je zemlji tedaj tudi  omenjeno množino rastlinskih redivnih snovij. Ako se to ponavlja leto za letom, mora tedaj v zemlji nastati pomanjkanje teb za rastlinsko rast in življenje prepotrebnih snovij, zemlja postane nerodovitna, izpraznjena in rastlina več ne raste. Ker se je pa prebivalstvo povsodi Že tako pomnožilo,  da tudi najmanjša  njivica vselej poljedelski mora biti izkoristjena, je torej jasno, da naše njive in travniki le potem plodonosni in  rodovitni osta nejo mnogo let, ako istim po rastlinah vsako leto odvzete snovi zopet povrnemo ali nadomestimo. V tem obstoji  bitstvo  p og no j e v an j a. Ra/-orani njivi pridejani gnoj ima nalog, njivi povrniti vse tiste snovi, katere so jej odvzele rastline, da se torej v stanu, zopet ugodno razcvetati in bujno rasti Vender ni treba vsem omenjenim rastlinskim redilnim tvarinam obračati nnši   pozornost v jed naki meri, nekatere te snovi,  kakor Ua pr. apno, železni oksid, se nahajajo v tako veliki množini v razoran i zemlji, da niti misliti ni, da bi teh snovij kedaj zmanjkalo; drugih zopet se pa nahaja, na pr. fosforove kisline, dušika, kalija, v manjši mu • zini, tako da mora nastati najprve v porabi teh treh najvažnejših izmej vseh redivnih snovij pomanjkanje. To velja zlasti o fosforovi kislini, katero nahajamo ha naši zemlji' razen V ndKaterth' bolj redkih rudninah samo Še v živalskih kosteh. Nedostatka fosforove kisline nikakor torej ne more zadostno nadomestiti gnoj iz hleva; v tem slučaji treba je £e posebnega umeteljakega, fosforno-kislačestega goja. na pr. kostne moke   Fosfor ova kislina stori, kakor so to (iokazali vednostni poskusi in praktične skušnje, poglavitno, da se pomnožuje cvet in sad, da se bujno razvja plod in seme, pospešuje jili zrelost in pomnožuje obilico sladorne moke in škro bovine na rastlini. Raba kostne moke priporoča se posebno za pridelovanje semena, sadja, vina, repe, krompirja in žita; istotako služi kostna moka kot izvrsten gnoj za travnike. Ako se rabi kostna moka, navadno v količinah  od 400 do 550 kg. na jed^n hektar (od superfosfata nekaj raenj), se torej ista nekaj časa pred setvijo trosi v zemljo, s katero s« pomeša ali z brano, še bolje pa s plugom. Kako vedo umni poljedelci ceniti kostno moko iz Ljubljanske tovarne za kostne pridelke iu lim Luckmanna in Bamberga, se razvidi iz tega, da te naše fosfate razpošiljamo celo uspešno na Češko.
Narodno-goapodarske stvari.
Nekoliko besed o hrani rastlin in pogno-jevanji.
Rastline spadajo kakor živali mej ž i v e č a ali organična bitja; iste morajo torej, ako hočejo rasti in prospevati, kakor živali v se jemati živež. Ker so pa rastline bistveno vse drugače urejene kot ži vali, morajo tedaj dobivati povsem drugo hrano in jo drugače uživati nego živali.  Preiskujemo li po samezne dele katerekoli rastline, korenine, steblo in peresa kemično, najdemo torej,  kar je umevno, iste snovi, iz katerih obstoji rastlinsko telo. Navadno se nahajajo v rastlinskem telesu sledeči snovi: voda, ogljenik,  dušik, fosforova kislina, kali, apno, magnezija, železni oksid, žveplena kislina, klor, pa tudi natron in kremenova kislina. Ker se tako pogosto te snovi nahajajo v telesu raznoterih rastlin, iz tega torej pohaja, da so le-te snovi vsaki rastlini neobhodno potrebne k njenemu življenju, in da so te snovi v pravem pomenu besede za rastline redivne snovi.   Razume se torej, da se rastline le v taki zemlji morejo ugodno razvijati ki ima v sebi združene vse omenjene snovi. Te snovi se pa morajo tudi nahajati v razorani zemlj v- raztapljivi obliki, ker rastlina se svojimi tenkimi in nežnimi koreninskimi žilicam: v sč le raztapljive snovi jemlje ali tako rekoč v se srka.   Ravno tako se pa tudi lahko razvidi, da se torej njivi, na ka teri je vsako "leto vzrastla določena množina rastlin se žetvijo odvzame tudi primerna množina rastlin skih redivnih snovi ali tvarin, ki so mej rastjo prešle iz njive  v rastlinsko telo.   Tako ima n. pr 1000 kg. boba poleg druzih snovij 12*9 kg. kalija,
V dobrem in prijetnem spominu so še sedaj gledališke predstave, ki jih je dajala pred nekaj leti v Rudolfovem za gledališče vneta družba diletantov Novomeških ter pripravila slavnemu občinstvu marsikatero uro blagega užitka. Iz več neugodnih ozirov pa so morale te predstave prenehati, kar se je čutilo od leta do leta vedno bolj živo. Vedno pogosteje so se čule želje, naj bi se z nova obudilo nekdanje gledališče.
Tej občni želji ustrezajoč, lotil se je podpisani odsek težke naloge, osnovati nov oder ter z nova gojiti dramatično umetnost v prospeh živahnejšega socijalnega in duševnega življenja v Rudolfovem. Pri tem ga je vodila še druga misel: pomagati namreč z gledališkimi predstavami Novomeški čita'-nici do boljšega gmotnega stanja. Obilo gospe j. gospođici n in gospodov, deloma Že iz prejšnjih let izvrstno izvežbamib, obljubilo je svoje sodelovanje.
Z gledališkimi močmi popolnem preskrbljen, naročil je gledališki odsek pri znamenitem slikarji krasen oder, na katerega bode smela biti novomeška čitalnica ponosna, in ki bode odslej, ko je Ljubljansko gledališče zadela nesreča, prvi na Slo Venskem.
Toda naprava njegova terja velike gmotne žrtve, katerim Novomeška Čitalnica sama ni kos. Obilo tukajšnjih rodoljubov je darovalo v tt namen že znatne vsote vendar stroški še dolgo hišo pokriti, zato se obrača podpisani odsek tudi do vseh Slovencev,, da blagovolijo'priskočiti s kakim doneskom na pomoč. Najmanjši darovi sprejemali se bodo hvaležno, računi pa se objavljali v slovenskih časopisih.
Rudolfovo 5. dne marca 1887. Za gledališki odsek: Dr. Albin Poznik, A. Senekovič,
notar in župan. c. kr. gimn. ravnatelj.
J. Verhovec,
c. kr. profesor.
Trpotcev iasvleček
z apuo-ieleioui, zanesljiv, upliv.-n in 20 let pre-»JJ . i skušen proti ttuši«i9 plućniei. kataru, kašlju in \VV ,   pomanjkanju  krvi. — Cena gld. 1.10.   — Fran-
eiskuHovM leltnruu n» Ommji. V., Hunds-/^ail^   tlmrmerstrHsse št. 118, lekarna Vb. pl. Trnkoc«y
v l,jiil>Ij>tiii in V največ lekarnah. (8f)5—6)
Edtttnlea upruvniAtva. Gospodu II. IlolVmannu v
Arco: Do konec marcija je ae doplačati 1 tfld.
Poslano.
P. n. blag. gg. ndom „Matice Slovenske"!
. M:iti.-.i Slovenska" izda vsako leto navadno po troje knjig. Te knjige so broširane. Ali koliko je vsaka knjiga ve* vredna, ako je lično in trdno vezana, to vsak prizna. Posamezna vezana knjiga, ako je kolikaj lično vezana, stoji mnogo već, kakor če se jih veže več na jedenkrat. Na tej podlagi sklenil sem, kr'jige „Matice Slovenske", in sicer navadni format, kakor jih slednja izdaje, vezati okusno* v ir<:n in fino angleško platno po tako nizke) ceni, kakor |e mogoče. Platnice z vezanjem vred stale bi za knjigo JO kr. Ta vez stala bi trikrat inenj, nego bi se . ■■ ulj./.ii.i knjiga vsaj primerno dala vezati. Da mi bode mogoče platnice in vez po tej, gotovo uizkej ceni izde-loi ati, jo to, da bodem vsa dela izključljivo v avojej knjigo-eznici izdelal, in pa, da me p. n. blag. gg. udje „Matice slovenske*4 počaste z obilimi naročili. Vez in platnice stale 'i i« vse tri knjige, ki jih ima „Matica Slovenska", Mamo 1 Ud. »O kr.
Prosim pa častite ude, da me z naročili kmalu po-tasrč ter s tem pooblaste, da dobim pravo število nebro-Sir^nih p61 Matičnih knjig in morem tako o pravem času platnice prirejati ter knjige brez zadržka izdelati.
Naročnina za Vezanje naj ne direktno name pošilja, da upravnlftUo ..Matice Nlovenske" ne bo«le nadlegovano. — Poštnina znaša do 10 milj daljave 21 kr. in čez 10 milj 36 kr. do pet kilo teže, torej se tudi lebko trije naročniki skupno naroče.
V nadeji mnogih naročil, priporočam se z odličnim spoštovanjem _
IVAN BONAĆ,
knjigovezec, ,lf.-,-l) LJubljana, Poljanska, oesta it. 10.
Tujci;
9. marca.
Pri **l -nn: Oesterreicher z Dunaja. — Gossel iz Prage. — Senvič iz Gradca. — Mibalv z Dunaja — Mo-horčio iz Kočevja. — Dr. Poznik iz Kudolfovega. — Am-berger, Trauner z Dunaja.
Pri avstrijskem cesarji: Zazula iz Idrije. — Levstik iz Vrhnike — Buchta iz Radovljice. — Hanhart, Ki-r. r iz Ljubljane.
Me teoro logično poročilo.
i	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve trovi	Nebo	Mokrimi v mm.
9. marca.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	741-78 m«. 739 50 mm. 738 48 mm.	— 0 1* C 92" C 5-6 C	si. zah. si. zah. si. zah.	megla d. jas. jas.	0'OOmm.
Srednja temperatura 4-7 \ za 19° nad normalom.
XD-cL3a.SLjslca< borza
dne 10. marca t. I.
Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
Papiren renta.....gld. 78-10
Srebrna renU.....„ 7960
Zlata renta.......1CH 80
o' t marčna renta .... „ 95*75 Akcije narodne banke    .   .     „   849"—
Kreditne akcije.....„ 276-20
London........„ 12825
Srebro........„--
Napol......... 1014
C kr. cekini......„ 6*03
Nemške marke.....* 62*75
47„ državne srećke iz 1. 1854   250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „
Ogerska zlati« renta 4%......
Ogerska papirna renta 6 ' „.....
5°/© štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 5°/0  •   .    10J5 gld. Zormlj. obč. avBtr. ■I1/,'1 .u zlati last. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfove srečke.....10
Akcije aoglo-avatr. banke .   .   120 „ Trammway-drudL velj. 170 gld. a. v.
Zahvala.
Ker je hitro in popolnem ozdravil bolne oči meni in mojemu sinu, dolžan sem gospodu vseuči-liščnemu docentu dru. BERGER-ju, v Gradci, Glacisstrasse 63, izreči najiskrenejšo zahvalo.
Alojzij Frle«lel, (153) prodajaleo z mešanim blagom.
Tra^lnfci v najemT
V Novem lueHtu oddasti se v najem dve pro-dajaluici. jednu na glavnem trgu, jedna nasproti c. kr. okrožni sodniji.
Natančucjc pod naslovom: Hišni gOHpodar štev. 4«. NOVO uie»to, poate rentante. (149—2)
—		danes
—	gld.	78-65
—	b	80-—
—	n	10915
—	n	^5-90
—		849 —
—	n	280 —
—	n	128-20
_	n »	10-13
—	n	603
—	n	6275
125 gld.		— k
164	v	
96	n	40
85	n	90
105	rt	50
114	n	75
126	n	1
99	n rt	80
174	v	
19	n	
103	n	75
210	»»	
Cvet zoper trganje (Gicht)
L.
po <li*. JI a liču a *»4> kr.,
zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, balerine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in kite itd. V svojem učinku
______je nepresegljiv  in  hitro   ter radikalno
£fl]utjmarf#. zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj iz najrazličnejših krogov.
Prodaja (749—22)
,li;kak\a trxkoc«y*
PH zraven rotovža v Ljubljani sni
Razpošilja  se vsak  dan  po posti.
Dve novi kočiji
se prodasti po nizki ceni (140—2i
v LJubljani, na Marije Terezije cesti štev. 6.
s trijerjem popolnem oči55en dobi bo pri (137-4)
Gabrijelo Jelovšku na Vrhniki
■r ioo kilo 1»«» ao -ma
CACAOj
ČOKOLADA
VlCTOR
ScHMIDT & SOHNE
ki sta pri prvej  Dunajskej razstavi kuhinjske umotnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (856—76)
Dobiva se pri vBeh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v IJ iilMjniii prt g. Petru r.aasnik-11.
Razpošilja se v provincije proti postnemu povzetju.
VlCTOR SCHMIDT & SOHNE,
o. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnica
Dnnaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg j nž. kolodvora).
Št. 745
Natečaj
(128—3)
za oddajo  službe  inženirskega pristava pri deželnem stavbenem uradu v Ljubljani.
Vsled sklepa deželnega zbora kranjskega dne 21. januvarja leta 1887. razpisuje se za stavbeno tehnična opravila deželnega stavbenega urada siste-mizovana služba inženirskega pristava z letno plačo 1000 gld., s pravico do štirih petletnic, po 100 gld. in s pravico do pokojnine po normalu, ki je v veljavi za deželne uradnike.
Prositelji za to službo, kateri se po navedenem deželno-zborskem sklepu morajo zavezati, da bodo, predno se definitivno nastavijo, službovali jedno leto za poskušnjo proti plačilu letnih 900 gld, naj svoje prošnje z dokazili o starosti, stanu in o svojih družbinskih razmerah, o neomadeževanem življenji, o znanji nemškega in slovenskega, ali katerega druzega slovanskega jezika, o telesnem zdravji, dalje z dokazilom o dobro dovršenih študijah na kaki tehnični visoki šoli in o dovršenem teoretičnem državnem izpitu iz inženirske stroke, dalje o svojem praktičnem izobraženji v cestnih, vodnih in visokih stavbah — pošljejo
do 31. marca t. 1. in sicer prositelji, ki so že v javni službi, potom svoje predpostavljene oblastnije deželnemu odboru kranjskemu.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, 24. februvarJA 1887. Dobro ohranjena
!»
0
se po ceni prodado pri (147—2)
Rudolfu Kirbisch-i, Kongresni ti g št. 8. Dobro ohranjen, stoječ
n petimi do šestimi konjskimi silami
proda se po ceni.      (lie—aj
Kaj več pove: Vran Jlttllj, strojarija v I.juuJfiini.
J VIZITNICE
V priporoča
4„....... ____LL.. t
&    v Ljubljani.
prodajata najboljše iti najcenejše
m
lastnega Izdelka, na debelo in drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—23)
1 TTTDT T AH A    y» frančiškansko cerkvi|o. v hiši T TTTTJT TAVA r LlJUDljJAlHE. Kospoda J. Villiar-ia ki*, štev. 4. lldUJJjjJ&JJA. >
Ces. :pxiTr.
vzajemna zavarovalnica proti ponj itoli v Graflci.
K št. 16.534/1886.
Oznanilo.
O završitvi 1886. leta potekla je na šest let omejena doba, za katero je bilo po §. 115. pravil ces. kralj. priv. vzajemne zavarovalnice proti pož:irnej škodi v Gradci 1881. leta izmej vsebine družabnikov 48 poslancev v društveni zbor voljenih.
Treba je torej voliti vnovič društvenih poslancev za sledečih šest let in sicer po volilnih okrajih in vsled dotičnih društvenih pravil (§§. 101—114)
Vabimo torej p. n. družabnike zavarovalnične s tem najuljudneje, naj se udeležijo omenjene volitve.
Oni družabniki, ki hočejo glasovati, naj to podpisanemu vodstvu najkasneje do 2. aprila tekočega leta pismeno javijo, zato, da jim vodstvo izpiše in dopošlje volitvene dokuznice in glasovne listke, kajti pozneje došlih prijav-ljenj se po društvenih pravilih ne sme več v poštev jemati.
V teh prijavljenjih mora hiti zaznamovan natančen naslov p. n. družabnikov, ki imajo pravico glasovati, dalje kat astralno ali zavarovalnih listov število, v katerih listih so zavarovanja veljavuo zabeležena, in slednjič okraj in kraj, kjer se nahajajo zavarovane reči, in sicer zato, da se jim mogo volitvene izkaznice redno doposlati in da se lehko določi, koliko glasov gre po pravilih vsakemu, ki ima pravico glasovati.
Glasovni listki po pravilih povsem izpolnjeni, sč svojo roko podpisani in zaviti, pa naj se z volitveno izkaznico vred blagovoljno dopošlje jo tako, da dojdejo vodstvu društva najpozneje 10. aprila 1887. leta. Pozneje došli glasovni listki bi se o štetvi glasov tudi ne jemali v poštev.
V GRADCI, (i. sušca 1887.
Vodstvo ces. kralj. priv. vzajemne zavarovalnice proti požarnej škodi v Gradci.
(Potisk fr:e ne plačuje.")
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žele z nikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne",