OBTOŽNI PREDLOG VEGRAD ODSTAVIL {OPER TRI ZDRAVNIKE DIREKTORJA INGRADA Stran 3 Stran 6 à iZDfiPi.Si malih oglasov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lztMr1.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo Brskanje po malih oglasih 4e nikoli KURILNO OLJE ECO OIL I 03/49 02 440 1 DOBRO ZAME! GRENIVKA BELA SVINJSKO STEGNO A 1 kg brez kosti, postrežno, Farme Ihan, 1 kg . „;' {2k>olje za okolje Oljefon: plačilo tudi do 12 obrokov rzses AVTOMOBILU Stran 20 IZJEMNA PONUDBA v hipermarketu SPAR ŠENTJUR od 14. do 20.10.2004 - Ze''te da so vaša okna P A bolj varna in hkrati vaš Cm à jjL^áJ^^ prostor prezračevan U CELJE "NOVA" OKNA prednost jo v kvaliteti MIK d.o.o. Celje. Gaji 4 2 b . PECelje 034255050 OSO 12 24 www. mik-ce.si ■tniiiiininimu INKAHIMPEX EUE. SLOVENIJA 1-101:051 363986 AKCIJA« DOGODKI UVODNIK En dan ALMA M. SEDLAR Uspeh, ki so ga dosegli na celjskem okrožnem tožilstvu s tem, ko so zaradi dveh primerov nepregledanih histoloških vzorcev v celjski bolnišnici vložili obtožni predlog zoper tri zdravnike, je velik. Predvsem zato, ker je znano, kako težko je preiskovati in -predvsem - dokazovati napake zdravnikov. Vprašanje pa je, za koliko od 2.000 primerov, ki so se vrsto let kopitili v omari celjske patologije, bo mogoče povzročeno »škodo na zdravju« tudi v resnici dokazati. Tudi zato, ker se, že pregovorno, zdravniki med sabo ščitijo, čemur gre pripisati tudi nerazumno dolgo delo komisije Zdravniške zbornice Slovenije, ki zasežene vzorce pregleduje. Kljub številnim urgencam s strani Okrožnega državnega tožilstva v Celju ni delo zbornične komisije nič kaj hitrejše. Oba primera, zaradi katerih je zdaj vložen obtožni predlog, so najprej sicer izločili kot dvomljiva skupaj s še štirimi, potem pa za vseh šest ugotovili, da niso sporni. Na srečo je drugače menil okrožni državni tožilec, zato je primere pregledala še posebna komisija pri Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki je najvišji tovrstni organ v Sloveniji, in kot dvomljiva izločila dva primera. Tudi v tej komisiji so - jasno - zdravniki, vendar tožilstvu ne preostane prav veliko drugega, kot da njihovemu delu zaupa. Kot skrajni ukrep bi sicer ostala možnost, da se po mnenje obrnejo k izvedencem iz tujine, vendar to u Sloveniji (z izjemo primera Kamenik) zaenkrat še ni praksa, saj slovenska tožilstva in sodišča, če je le mogoče, najemajo domače izvedence. Medtem lahko le ugibamo, kdo je v resnici kriv za to, da so se vzorci nekaj let nabirali v neki omari. Gre res le za malomarnost zdravnikov ali pa je svoj piskrček k celotni zadevi dodalo tudi dejstvo, da so bili na celjski patologiji očitno preobremenjeni, ekonomski interesi bolnišnice pa so klicali po _bbše« in zato sklepali nove in nove pogodbe ter zdravnikom nalagali še več dela? Za podobno zadevo gre najbrž tudi pri neupravičenem predpisovanju eritro-poetina dializnim bolnikom, zaradi česar je v preiskavi še nekaj celjskih zdravnikov. Tudi s pomočjo »dvojnega« predpisovanja tega zdravila naj bi celjska bolnišnica v tistem času pridobila veliko materialno korist. Ne glede na to, kaj je v ozadju, pa bi pričakovali od zdravnikov vsaj toliko odgovornosti, da bi opozorili na nalaganje primerov v omarah ali na dvojno predpisovanje zdravil, ko je bil še čas. Zdravniške napake so lahko usodne. Pa četudi se, še posebej pri rakavih bolnikih, zdravniki (podobno je bilo v primeru Jasne Pungeršek) pogosto skušajo izgovoriti, da je »težko oceniti, ali je bilo zdravljenje pravilno in pravočasno ali ne, ker bi bolnik tako ali tako umrl«. Čas do tega trenutka pa je tudi s pomočjo medicine včasih mogoče podaljšati. Pa četudi za en sam dan. Regija se povezuje in sodeluje Povezovanje in sodelovanje sta bili glavni temi delovnega sestanka območnih razvojnih agcncij savinjske statistične regije, ki je bil v petek v prostorih SIC Slovenske Konjice. Na sestanku so, tako kot že večkrat do sedaj, sodelovali: Območna razvojna agencija Pohorje Dravinja Slovenske Konjice, Lokalni podjetniški center d.o.o. Celje, Razvojna agencija Sotla Šmarje pri Jelšah, Razvojna agencija Savinja Žalec, Savinjsko šaleška območna razvojna agencija Mozirje, Lokalni podjetniški center Kozjansko Šentjur in Agencija Aprihja Laško. Navedena lokalna partnerstva delujejo pod okriljem Pospeševalne mre- že malega gospodarstva v okviru PCMG Ljubljana, ki ga vodi Alenka Hren. Direktorji agencij oz. njihovi zastopniki so ugotavljali stanje glede organiziranosti in delovanja mreže ter oblikovanja območnih razvojnih partnerstev na področju savinjske statistične regije ter možnosti specializacije posameznih agencij. Mnogo pozornosti so namenih sodelovanju in pripravi skupnih projektov, pomembnih za razvoj celotnega območja. Vsi so bih enotni, da je povezovanje in sodelovanje nujno potrebno ter predstavlja ključ za večji uspeh lokalnega in regijskega okolja. Zato bodo srečanja pogostejša in strokovno naravnana. AB 90,6 FUT Trli 95,9 95,1 iiíxl!:'J 100,3 V duhu sprave Park spomina Teharje je osrednji slovenski spomenik žrtvam zamolčanih povojnih pobojev »Naj se z odkritjem tega spomenika prekine ločitev duhov, saj bi se sicer trpljenje le nadaljevalo. Poskusimo od danes živeti drugače.« S temi besedami je predsednik državnega zbora Feri Horvat v nedeljo odprl Park spomina Teharje z osrednjim državnim spomenikom žrtvam zamolčanih povojnih pobojev, s kapelico in potjo tišine. Slovesnost je minila v znamenju pozivov k spravi - teharski spomenik naj bo spomenik tragičnih dogodkov v nekdanjem taborišču na Te-harjah, po vojni pobitih žrtev in njihovih svojcev. Hkrati naj bo tudi simbolni začetek novega časa, prežetega s spravo. Več kot tisoč zbranih je najprej pozdravil župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, ki spomenik vidi kot opomin pred podobnimi bre-zumnostmi, ki so se po končani-vojni dogajale v teharskem taborišču. Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Peter Kovačič Peršin je osvetlil pomen spomenika, ki je s svojo kapelo, potjo tišine, kripto in z vencem, ki se nad oltarno mizo vzpenja proti nebu, osrednji državni spomenik žrtev zamolčanih povojnih pobojev, hkrati pa obiskovalce s svetopisemskimi mislimi opominja na minljivost življenja, strpnost in modrost. Predsednik državnega zbora Feri Horvat je k spomeniku položil venec, v govoru pa poudaril, da se žeh s tem spomenikom država Razstava orožja V Pokrajinskem muzeju Celje so se že domislili, kaj bodo, če bo minister za kulturo postal Zmago Jelinčič Plemeniti. »Na ogled bomo postavili njegovo zbirko orožja,« pravijo. simbolno oddolžiti za trpljenje vseh žrtev povojnih pobojev. Zdaj je čas, je poudaril Horvat, da pustimo za seboj vse, kar je povzročalo to gorje, in da presežemo ločitev duhov. Čas je, da poskušamo zaživeti drugače, svobodno, sproščeno in strpno, saj to dolgujemo prihodnjim rodovom. Spomenik je blagoslovil predsednik Slovenske škofovske konference, mariborski škof Franc Kramberger, ki je daroval svečano mašo in v njej tudi sam pozval k spravi in odpuščanju. »Zdaj ne želimo odpirati ran, ne že- limo na nikogar kazati s prstom ... Sprava je vzgoja duha in srca.« Obnovo je vodilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, zdaj pa je spomenik, nastal je po projektu arhitekta Marka Muši-ča, že razglašen za slovenski kulturni spomenik prve kategorije in bo odslej zanj skrbelo ministrstvo za kulturo. Čeprav je bil teharski park spomina eden osrednjih državnih spravnih projektov, so se dela pri urejanju parka vle- kla praktično vse od osamo: vojitve. Šele pred tremi leti, ko je bila ustanovljena ko misija za urejanje prikritil grobišč, so dela hitreje ste kla. In četudi je Park sponi na Teharje v manjšem obse gu od prvotno zamišljenega izključno na zemljiščih, jih je za park podarila Mest na občina Celje, je prav v st cu nekdanjega taborišča, na deponijo odpadkov, s katl ro so tedanje oblasti želel za vedno prikriti sramotn dejanje. BRS1 Foto: Fotodokumentacija Delo KRATKE-SLADKE tarnih klopeh sedela že polovica poslancev iz svetniških vrst nekdanje skupne žalske občine. Kdor zna, pač zna! Zdaj spet po starem Volitve so, hvalabogu, mimo in življenje se vrača v stare tirnice. V Celju bodo, po napornih dnevih predvolilne tekme, svoje mesto spet dobili ulični muzikanti. Žal nam je le, da bomo morah balone in kulije zdaj spet kupovati. mA Uspešna Savinjska Če bo šlo tako (uspešno) naprej, bo po naslednjih volitvah v državnih parlamen-- Št. 41 - 14. Nepozabljene obljube Ena izmed predvolilnih obljub je bila, da bosta, v primeru zmage seveda, Mirko Zamernik in Pavle Rupar v velenjski Rdeči dvorani pripravila koncert s skupino Gašperji. Glede na Zamerniko-vo zgoščenko, ki jo je izdal pred volitvami, in na znane Ruparjeve pevske sposobnosti, se sprašujemo, kaj jima bodo Gašperji. Predaval zvezi komunistov Celjskemu županu Bojanu Šrotu se je na seji mestnega sveta močno zareklo. Ko se je želel pohvaliti, da je v Portorožu predaval o vodenju Mestne občine Celje, je dejal, da je to storil na povabilo zveze komunistov namesto zveze ekonomistov. Pa napaka tako ni bila prehuda, saj je velika večina današnjih ekonomistov okusila delo pod taktirko zveze komunistov. Obnova vseh obnov Celjski oddelek za okolje prostor in komunalne zade ve je v letošnji program d( zapisal nujno preplastitei Linhartove in Savinove uli ce. To naj bi bila hkrati tudi priložnost za zamenjavo k munalnih vodov ob teh u cah. Komunalne vode sta VCP KA in Elektro zamenjala, na občinski asfalt, ki je bil povod za vsa ta dela, pa so do prihodnjega leta kar pozabi- Neomejen rok uporabe Žalski župan Lojze Posedel je ostalim sedmim polagalcem temeljnega kamna podaril znane Kogojeve krigle z zahtevo, da bodo z njimi spet nazdravili ob otvoritvi nove žalske glasbene šole. Upamo, da so Kogojevi krigli neuničljivi. Za višjo rodnost Tlidi celjski mestni svet se je, podobno kot nekatere stranke v predvolilni tekmi, zavzel za višjo rodnost v Sloveniji. »V Celju smo na dobri poti in tudi mestni svet je lahko za vzor,« je zatrdil župan Šrot. »Ena od mestnih svetnic nam je že prispevala novo Celjanko, drugo to čaka v kratkem.« Vse za volitve Celjski mestni svet je kot neprecenljivo naravno dediS* čino zavaroval še 20 izjemnih dreves v občini Celje. Ob razpravi o tem odloku je lo slišati tudi, da bi se morali vsaj kandidati za volitve zavedati pomena dreves. Pa se ga niso. Eden od kandidatov je svoj vohlni lepak kar z žefr lji pritrdil na drevo. Posebel zanimivo ob tem je, da je kandidiral na listi Zelenih. tOVi TEDNIK_AKTUALNO_3 Obtožni predlog zoper tri zdravnike Dve letj zatem, ko so za-preiskovati informaci-zvezi z 2.815 nepregle-nimi histološkimi vzor-Splošni bolnišnici (SB) ie, so na Okrožnem dr-vnem tožilstvu v Celju >žili obtožni predlog proti Lm zdravnikom. Po neu-nih informacijah naj bi za patologa Borisa Kav-a in zdaj že upokojene-kirurga Matjaža Isteni-jz SB Celje ter Mirana Ga-jdrurga iz SB Trbovlje. !m zaradi suma, da so rili kaznivo dejanje ma-narnega zdravljenja, gro-do leto dni zapora. ,ot je pojasnil vodja :ožnega državnega tožils-V Celju Ivan Žaberl, so icisti že maja lani poda-lazenske ovadbe zoper lenjene zdravnike. »Na ilagi ovadb je tožilstvo unija lani Okrajnemu so-ču v Celju podalo pred-za preiskavo zaradi su-storitve kaznivega deja-malomarnega zdravlje-Ko smo 17. avgusta le-Okrajnega sodišča v Ce-prejeli spis, smo 20. av-ita zoper vse tri zdravni-vložili obtožni predlog.« t dodaja Žaberl, imajo na žil s t vu pri celotni preiska-tar nekaj težav, saj »kljub vilnim urgencam še ved- V čakanju na izvedensko mnenje no čakamo, da bo komisija zdravniške zbornice podala mnenje o preostalih vzorcih«. Škoda na zdravju dveh bolnikov V prvem delu po razkritju vzorcev so člani komisije zdravniške zbornice najprej izločili 91 dvomljivih tkiv in nato iz teh šest posebej sumljivih. Vendar so ugotovili, da pri slednjih zamuda pri pregledu vzorcev ni povzročila škode na zdravju bolnikov. Žaberl se z njihovim mnenjem ni strinjal, saj je posumil, da bi lahko šlo pri dveh bolnikih za malomarno zdravljenje. Zato je 3. julija lani odredil dodamo preiskavo, v okviru katere je Okrajno sodišče v Celju zahtevalo izdelavo dodatnega izvedenskega mnenja. Mnenje je pripravila komisija izvedencev pri Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki ji je predsedoval dr. Jože Balažič. Iz tega mnenja je razvidno, da je bila zaradi zamude pri izdelavi histoloških izvidov povzročena precejšnja škoda na zdravju dveh bolnikov. Enemu patolog Boris Kavčič od 11. oktobra 2000 do 9. februarja 2002 ni pre- gledal tkiva in ni podal diagnoze, na podlagi katere bi ga lahko zdravili. Zdravnik Matjaž Istenič, ki je bolniku izre-zal bulo in poslal tkivo v preiskavo patologu, pa naj se ne bi pozanimal o rezultatih preiskave in maligni mela-nom se je čez čas ponovil. Pozneje je bilo potrebno kirurško zdravljenje in obsevanje, katerega posledica je manjša gibljivost roke in invalidnost. V drugem primeru naj bi Boris Kavčič v času od 18. oktobra 1999 do 5. aprila 2002 bolnici ne pregledal poslanega vzorca tkiva in ne podal diagnoze, na podlagi katere bi jo lahko zdravili. Kirurg Miran Gal, ki ji je izrezal bulo na desni rami in vzorec tkiva poslal na histološko preiskavo, naj se ne bi pozanimal o rezultatih. Ko se je sarkom razširil, je bil potreben bolj obsežen kirurški poseg, katerega posledica je manjša gibljivost roke. Okrožno državno tožilstvo je obtožne predloge zoper tri zdravnike podalo predvsem zaradi ugotovitev izvedencev medicinske fakultete, ki naj bi tudi v nadaljevanju preiskave izdelali ekspertna mnenja o primerih, ld jih bo komisija zdravniške zbornice izločila kot dvomljive. Preiskovanje poteka zdravljenja Jasne ngeršek, ki je zaradi malignega tumorja naj bi se razširil zaradi nepravočasne-pregleda vzorca) umrla pred letom dni, ni zaključeno. »Ko je bil objavljen čla-ek o njeni smrti, smo informacijo poslali preveritev Uradu kriminalistične polici-.Celje. Na podlagi poročila ter poročila strokovnem nadzoru je tožilstvo 10. de-mbra lani Okrožnemu sodišču v Celju dlagalo preiskavo zoper patologa in avnika, ki je tkivo poslal v pregled, za- radi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti. Ker je osumljeni zdravnik, zaposlen na patološkem oddelku celjske bolnišnice, tudi sodni izvedenec s področja medicine, je Vrhovno sodišče za postopek o predlogu tožilstva za preiskavo določilo Okrožno sodišče v Ljubljani. To je 16. julija letos določilo izdelavo izvedenska mnenja Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja v Ljubljani, vendar le ta svojega dela še ni zaključila,« pojasnjuje Ivan Žaberl. aluminij komen PVC OKNA: gREHAU 03 425 49 38 03 425 49 39 GSM: 051 343 225 VGRAJUJEMO IN ZAMENJUJEMO ALU OKNA, VHODNA VRATA, ROLETE, POLKNA, ZIMSKI VRTOV, STEKL. FASADE Preiskava po sistemu izločanja Kot pojasnjuje Žaberl, je do obtožnega predloga lahko prišlo, ker so se po dogovoru z zdravniško zbornico in ministrstvom za zdravje odločili za preiskavo po sistemu izločanja. »Če bi zahtevah izvedensko mnenje za prav vsakega od več kot 2.000 primerov, bi to trajalo nepredstavljivo dolgo, pa tudi stroški bi bili ogromni. Zato smo se osredotočili le na tiste primere, ki jih je kot sumljive izločila komisija zdravniške zbornice.« Čeprav je odločitev za takšno metodo preiskave že prinesla prve rezultate, na tožilstvu kljub številnim urgencam še vedno čakajo, da bo komisija zdravniške zbornica podala mnenja o vseh vzorcih. V SB Celje je bilo ob začetku preiskave zaseženih 1.237 histopatoloških napotnic in 192 napotnic, ki so jih pregledovali že v mariborski bolnišnici, komisija pa je uspela doslej pregledati le del napotnic. »V SB Maribor so pri nadaljnjem pregledu 1.059 tkiv ugotovili, da gre pri kar približno 300 primerih za maligne tumorje. Vsi primeri so bili konec leta 2002 poslani v pregled Zdravniški zbornici Slovenije. Kljub številnim posredovanjem z naše strani pa poročila o omenjenih pregledih še nismo prejeli,« je povedal Žaberl in dodal, da je iz dopisa zdravniške zbornice, ki so ga prejeli 22. junija letos, sicer razvidno, da so izločili še 12 primerov, pri katerih se niso mogli dokončno odločiti, ali je bila povzročena škoda na zdravju pacientov. »Pojasnili so, da bodo imenovali nove strokovne komi- sije, ki bodo te primere pregledale.« Na tožilstvu so zdravniško zbornico nazadnje pozvali 20. septembra, vendar so dobili odgovor, da podrobnejši pregled spornih 12 primerov še vedno ni zaključen. Preiskava, povezana z ne-pregledanimi vzorci v celjski bolnišnici, je največja tovrstna preiskava v zvezi z delom zdravnikov doslej, je še povedal Žaberl in dodal, da je zaradi zadeve eritropoetin v preiskavi še devet celjskih zdravnikov. Kot smo neuradno izvedeli, je zaradi objektivnih vzrokov (ena od zdravnic naj bi imela težave z zdravjem, zaradi česar je ne morejo zaslišati) preiskava v zvezi z domnevnim neupravičenim predpisovanjem eri-tropoetina terjala nekoliko več časa. ALMA M. SEDLAR Foto: GK Zdrav duh v zdravem telesu Tema letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja, ki je bil v nedeljo, je poudarjala medsebojno neločljivost, soodvisnost ter vplivanje telesnega in duševnega zdravja. Ob tem so v pisarni za informiranje in svetovanje društva Ozara v Celju pripravili dan odprtih vrat. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so opozorili, da morajo delavci v zdravstvu človeka obravnavati kot celoto tudi tedaj, ko je v ospredju telesna bolezen. Prav vse telesne bolezni vplivajo namreč tudi na duševno zdravje in predvsem nenadne, hude, dolgotrajne, kronične bolezni ter bolezni s slabo prognozo povzro- čajo zaskrbljenost, negotovost, strah, lahko tudi jezo, skratka pomenijo stres za telo. Kadar je stres premočan, se lahko sprožijo prave duševne motnje ter bolezni kot sta anksioznost in depresija. Pri premagovanju duševne bolezni nastopijo poleg inštitucij in psihiatrov organizacije in društva, kakršni sta Šent in Ozara v Celju. V omenjenih društvih gre za pomoč vsem tistim, ki so se že zdravili zaradi duševnih bolezni, pa potrebujejo pomoč za vnovično vključitev v družbo, kot tudi za pomoč tistim, ki še ne vedo, na koga naj se v trenutku stiske obrnejo. Vodja pisarne za informiranje in svetovanje v Ozari Tanja Mlač pravi, da je ključna težava pri ljudeh s težavami v duševnem zdravju še vedno stigmatizacija, ki pa se največkrat pojavlja zato, ker so duševne bolezni še vedno premalo poznane javnosti. Tako Šent kot Ozara imata na voljo več programov. V Celju ima Šent dnevni center, ki je namenjen preživljanju prostega časa ljudi s težavami v duševnem zdravju. Ozara v Celju vodi različne skupine: stalna je skupina za samopomoč, imajo tudi različne delavnice. Še vedno pa ostaja težava, saj najdejo ljudje s težavami v duševnem zdravju uteho le v teh centrih, ne pa tudi pri delodajalcih in javnosti na splošno. ŠO amuda pri pregledu histoloških vzorcev naj bi škodila vsaj dvema bolnikoma - Zaradi malomarnega zdravljenja obtožni predlog zoper dva zdravnika iz celjske in enega iz trboveljske bolnišnice Slike v mislih Najine dlani, enojajčni dvojčici, ne moreta druga brez druge, njuni prsti, prepletene nitke, sestavljajo celoto. (Nuša Ilovar, Dlani, zbirka Slike v mislih, 2004) Štiriintridesetletni Žalčan-ki Nuši Ilovar je pred dnevi uspel še en velik podvig. Luč sveta je ugledala njena tretja knjiga. Avtobiografskemu romanu Strah pred samoto in zbirki pesmi Klovnom življenja sledijo Slike v mislih - zbirka pretanjene lirične poezije, ki izraža vse tisto, kar Nušo, ki ima od rojstva hudo obliko cerebralne paralize, ločuje od zunanjega sveta. Kot je na odlično pripravljeni predstavitvi v Savinovem salonu v Žalcu dejal Marko Landeka, hrvaški urednik njene, v samozaložbi izdane zbirke, je za pesnike značilno, da so njihova dela boljša od knjige do knjige. Nuša je obiskovala šolo v času, ko v Sloveniji še ni nihče govoril o integraciji in je zato zaključila le obvezno osemletko. Za to, da kot ustvarjalka lahko napreduje, mora narediti še toliko več. Telo jo je prikrajšalo za večino vtisov zunanjega sveta, ki nas, večino ostalih, tako vztrajno odmikajo od samih sebe. Vendar se Nuša ne da; kot je poudaril Landeka, je njen svet, če sodimo po njenih pesmih, zelo verjetno mnogo bogatejši od našega. S svetom jo, razen mame Anice, ki je, kot pravi nekoliko v šali, njen »prevodnik«, povezuje računalnik. Tisto, kar ne more povedati, napiše, in s pomočjo virtualnega sveta, v katerega sodi tudi elektronska pošta, si je pridobila že veliko dobrih znancev in prijateljev. Pred dvema letoma, ko je zmagala na ustavnem sodišču in tako vrnila volilno pravico vsem tistim invalidom, ki niso težko duševno prizadeti (ustava je prej vse invalide metala v isti koš), se je včlanila v celjsko literarno društvo. »Zdi se mi, da od takrat zelo napredujem,« pove skozi usta mame Anice, ki, tako kot vsa družina, Nuši ves čas trdno stoji ob strani. Hidi na literarnih večerih, kjer mama v imenu hčere bere njene pesmi. »Ker so nama povedali, da je za pesnika pomembno, da pesmi, ki jih bere, tudi sliši, pogosto, če le imam čas, berem Nuši pesmi iz knjig, ki jih sicer prebira sama. Enako je z njenimi pesmimi; ko napiše eno ali dve, me prosi, ali jih lahko preberem. Šele potem, ko sliši, kako zvenijo, jih začne popravljati,« pravi Anica Ilovar, ki je skupaj s hčerko zmagala še na enem sodišču. Ker je mama ob njeni polnoletnosti podaljšala starševske pravice z namenom, da bi lah- ko namesto skoraj negibljive hčerke urejala formalnosti, sta morali sprožiti postopek za preklic sklepa o podaljšanju starševskih pravic. »Rekli so nama, da bo težko. Da je skoraj nemogoče, da bi sodišče opravilno sposobnost nekomu povrnilo potem, ko mu je bila enkrat odvzeta.« Nuša je še enkrat dokazala, da ni nič nemogoče. Zmagala je in tako tudi v pravnem smislu postala gospodarica svojega življenja. »Občutek je čisto drugačen. Počutim se bolj svobodno, ker imam pravico, da sama odločam o sebi,« pravi pisateljica in pesnica, ki vzporedno piše dva nova romana. Odkar je povrnila volilno pravico fizičnim invalidom, se je ponosno udeležila že treh volitev in (skoraj) vseh referendumov: »Le na en referendum nisem šla, ker res nisem vedela, za kaj bi se odločila ...« Medtem je mimogrede zmagala na literarnem tečaju revije Mentor in se za udeležila tri dni trajajoče literarne delavnice. »Bilo je super, saj sva izkušnje delili z drugimi avtorji, zelo podrobno pa smo analizirali prav vsak tekst,« pravi prečutih noči preživi ob zanjo tako napornem tipkanju z enim prstom. Tako kot je ena knjiga boljša od druge, velja tudi za predstavitve, se strinja Nuša. Ko je slišala nastopajoče v Savinovem salonu brati svoje pesmi, je zvenelo tako lepo, da ni verjela, da so res njene. Pa vendar si je vse, kar ima, ustvarila sama. S pisanjem. Počasi, vztrajno, z neverjetno voljo in močjo. Noč za nočjo v bogatem notranjem svetu, ki ga Nuša z vsemi, ki to želijo, deli skozi svojo literaturo. Kot velja za večino velikih avtorjev (in predvsem velikih ljudi), se gre bati, da se bomo lepote in - predvsem -globoke sporočilnosti njenih pesmi zavedli prepozno. Takrat, ko ne bo več nikogar, ki bi ga zanimalo, ali je bila avtorica čudovite izpovedne lirike na vozičku, ali pa je občutke, ki jih vse bolj mojstrsko opisuje v svojih delih, v vsej njihovi polnosti imelo možnost doživeti tudi njeno telo. ALMA M. SEDLAR Koalicija bo trd oreh Po razglasitvi uradnih volilnih rezultatov zdaj oblikovanje državnega zbora ter vladne koalicije Republiška volilna komisija (RVK) je včeraj popoldne objavila poročilo o izidu letošnjih rednih držav-nozborskih volitev, ki ga je predsednik Anton Gašper Frantar izročil predsedniku republike dr. Janezu Drnovšku. Predsednik države po veljavni zakonodaji na osnovi uradnega izida volitev v 20 dneh po volitvah tudi skliče prvo sejo novoizvoljenega državnega zbora (DZ) in letos se bodo novoizvoljeni poslanci prvič sestali predvidoma v petek, 22. oktobra. Člani RVK so že v ponedeljek uradno potrdili, da so 4-odstotni prag za vstop v DZ zbor prestopile SDS (29,08 odstotka glasov) z 29 poslanci, LDS (22,8) s 23 poslanci, ZLSD (10,17) z 10 poslanci, NSi (9,09) z 9 poslanci, SLS (6,82) s 7 poslanci, SNS (6,27) s 6 poslanci in DeSUS (4,04) s 4 poslanci, po ustavi pa pripadata dva mandata tudi predstavnikoma madžarske in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji. Do teh rezultatov so v RVK prišli potem, ko so končali s preštevanjem glasov, ki so prispeli s 35 diplomatsko-konzularnih predstavništev iz tujine, okrajne volilne komisije pa so preštele glasovnice, ki so jih naši državljani iz tujine poslali po pošti. Skupno je iz tujine prispelo 2.597 glasovnic, od tega štiri petine z diplomatsko-konzularnih predstavništev. Zaradi majhnega števila teh glasov se število poslanskih mandatov ni spremenilo pri nobeni stranki, vplivali pa so na prerazporeditev mandatov z list posameznih strank. Kot so pokazali dokončno prešteti volilni glasovi, je v neuradni sestavi novoizvoljenega DZ prišlo do šestih sprememb. Brez poslanskega sedeža je ostal predsednik SLS Janez Podobnik, s Celjskega pa se je v DZ kot tisti, ki mu pripada četrti poslanski mandat z liste SDS v 5. VE, uvrstil Franc Jazbec. Spomnimo, da sta bila po objavi začasnih neuradnih volilnih izidov (po preštetju vseh glasov, oddanih na voliščih in poslanih po pošti z območja Slovenije) na listi SDS na 4. mestu povsem izenačena z do stotinke enakim deležem glasov Ljubo Žnidar s Polzele in Franc Jazbec iz Štor, glasovi iz tujine pa so jeziček na tehtnici prevesili v korist Jazbeca. Povolilna opravila Po volilni nedelji niso imeli dela le volilni organi s preštevanjem glasov in ugotavljanjem izidov volitev, pač pa tudi politične stranke in drugi P LITIKÀ organizatorji volilnih kampanj. Do ponedeljka, 18. oktobra, imajo namreč čas, da pospravijo oziroma odstranijo vse volilne plakate za svoje kandidate, sicer jih ob prijavi čaka kazen. Nekaj več časa, do konca meseca (natančneje 30 dni po dnevu glasovanja), pa imajo, da oddajo zaključno poročilo o vseh izdatkih za volilno kampanjo. Mimogrede, do povrnitve dela stroškov volilne kampanje so upravičene vse stranke, ki so na ravni države presegle 2-odstot-ni delež glasov in letos so to ob sedmih strankah, ki so se uvrstile v DZ, še Aktivna Slovenija, Slovenija je naša in Stranka mladih Slovenije. Vlada do konca leta? Mandatna doba zdajšnjega sestava se bo končala s prvo sejo novega DZ, predvidoma torej 22. oktobra. Hidi naslednji korak, ki sledi v vzpostavljanju nove oblasti, čaka predsednika države dr. Janeza Drnovška, ki mora po konstituiranju novemu DZ v enem mesecu (torej do 22. novembra) predlagati mandatarja za sestavo nove vlade. O imenu mandatarja - po vsej verjetnosti in glede na volilne izide bo to Janez Janša - se mora predsednik države posvetovati z vodji poslanskih skupin, zato se lahko posvetovanja začnejo še-le.po oblikovanju novega DZ, saj prej še niso znane poslanske skupine. Le-te poslanci, izvoljeni na listi posameznih strank, ustanovijo v enem tednu po oblikovanju DZ - da je le-ta oblikovan, pa velja, ko je potrjenih več kot polovica poslanskih mandatov (torej najmanj 46 od skupno 90). Za pripravo prve seje DZ bo v skladu s poslovnikom poskrbel zdajšnji predsednik Feri Horvat, medtem ko bo prvo sejo vodil najstarejši poslanec novega sestava, novega predsednika pa bodo poslanci izvolili že na tej, prvi seji. V NSi ne skrivajo, da jih predsedniško mesto v DZ mika, vendar je o imenih preuranjeno govoriti vse dotlej, dokler ne bo znana vladna koalicija. Za izvolitev predsednika DZ bo na tajnem glasovanju potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov - takšna večina in tajno glasovanje pa sta predpisana tudi pri volitvah predsednika vlade. Uradni pogovori o tem, kdo s kom v vladno koalicijo, so se torej začeli sinoči, neuradni pa seveda že takoj po volilni nedelji. Oči političnih strank in javnosti so uprte v najverjetnejšega mandatarja Janeza Janšo, ki zagotavlja, da se bodo v stranki pogovarjali prav z vsemi. Ne skriva, da so v SDS zaradi korektnega odnosa bivšega predsednika DZ Boruta Pahorja do strank v opoziciji zainteresirani za sodelovanje z ZLSD, vendar je ob tem jasen: »Manjšinska vlada nas ne zanima. Pogovarjali pa se bomo z vsemi strankami, ko dobimo mandat, razen s tistimi, ki tega same ne bi želele.« In čeprav se zlasti LDS in ZLSD po v zadnjih dneh izrečenih trditvah ne vidijo v vladni koaliciji, povsem dokončnega »ne« do razglasitve uradnih volilnih izidov ni izrekel še nihče ... IVANA STAMEJČIČ Nepravil, nosti pri poslovanj Računsko sodišče je gledalo poslovanje ne Slovenske Konjice v ! 2002 in preverilo zakljt ni račun proračuna za leto. O zaključnem n nu je bilo mnenje rai skega sodišča ugodno, _ poslovanju pa je ugotov 10 nekaj nepravilnosti. Zanje župan Janez Jazb zagotavlja, da v noben« primeru ni šlo za namer kršitve, za okoriščanje oškodovanje proračui Vse ugotovljene nepravila sti so odpravili že v posto ku revizije. To pa še meni, da župan ne bo poi stril kontrole nad delo občinske uprave ali po\_ tudi ostrejših disciplinsl ukrepov, če bo do napak nepravilnosti še prihaja] Prvič razmišlja tudi o mo nosti dodatnih zaposlitev občinski upravi. Ta je s daj po številu in s tem tut po stroških ena najbolj cionalnih v Sloveniji, merilih države bi namreč njej lahko bilo 22 zaposl nih, dejansko pa jih je vi leta le 16. MB Mesec | požarne j varnosti ! Gasilska zveza Celje bo oktobru, mesecu požarne val nosti, pripravila več akcij o letos osrednjo temo Požari« kmetijah in v naravi. Pregledali bodo hidrantnj omrežje ter opremo in ti niko v gasilskih domovih. K običajno bodo tudi letos v o tobru na široko odprta vral gasilskih domov za vse ol čane, še posebej mladini Osrednja občinska vaja bo 2 oktobra s prikazom gašer graščine Šmartno in širit požara v bližnji gozd. Tokia ne bo šlo samo za prikazD vajo, ampak učno vajo, v." teri se bodo vodje interve cije sproti dogovarjali, k; šen postopek bodo upora! 11 za ukrotitev požara. Župan MO Celje Bojan Šfl bo predstavnike organov silske organizacije, poklicni gasilcev in drugih sprejel I oktobra. Ob tem svoje progi me pripravljajo tudi posame! na gasilska društva. 1 Še enkrat v Split? Po neuradnih informaciji bo hrvaški fond za pnvatiz cijo ponovil razpis za naki nekaj manj kot 90-odstotW ga deleža splitske železarni za katerega se poteguje tudi® lezama Štore Steel. Kot je p< vedal direktor štorske jekli ne Marjan Mačkošek, bodo ff verjetneje sodelovali tudi v p1 novljenem razpisu. Dokon' no odločitev bodo sprejeli & le potem, ko bodo znani m' rebitni novi pogoji za nato1 železarne. Kaj greje najceneje? .2 mrzlimi dnevi pridejo Ldi višji stroški, saj ogre-Uje zahteva svoj delež. A ogrevanje lahko tudi češe. Po besedah energet-svetovalca Nikolaja karja je dolgoročno gle-jo najbolj varčen zemelj-plin, pri čemer je naj-j pomembno, da je ob-t dobro izoliran. Vedno so iskane in tudi na dol-rok najbolj varčne tudi io imenovane pasivne hi- Pasivna hiša je hiša, ki je ibro izolirana, ima ureje-prezračevanje oziroma mo in v kateri se za ogre-jje porabi približno liter pol kurilnega olja na kva-itni meter. Za primerjavo vejmo, da se pri nas tremo porablja 15 litrov ku-liega olja na kvadratni me-površine. Vsem, ki gradi-hiše, tako priporočajo, da odločijo za pasivno hišo, irav je možno tudi že ob-iječi objekt spremeniti v kaj podobnega, v nizko ergetsko hišo. Za spremembo hiše v niz-energetski objekt obstaja lo možnost pridobitve do i odstotkov subvencij za za-ijavo oken, izolacijo fale, podstrešja in tudi sub-ícije za uporabo alterna- Vedno višje cene kurilnega olja - Najcenejši je les tivnih virov ogrevanja (na primer sončna energija). Subvencijo do 40 odstotkov po pravilniku iz leta 2002 podeljujejo tudi tistim, ki se odločijo za toplotne črpalke, za ogrevanje na lesno biomaso, skratka za ogrevanje z okolju bolj prijaznimi energen-ti. Za alternativo Letošnjo zimo kaže, da se bodo poleg tistih z električnimi pečmi najdražje greli tisti, ki stavijo na kurilno olje. Vsakih štirinajst dni smo priča dvigovanju cen naftnih derivatov in po izračunu s cenami, ki so za kurilno olje veljale minuli teden (115,7 SIT/ 1, od torka je že 121,80 SIT/ 1), naj bi v enem letu z oljem v nizkotemperaturnem kotlu pokurili skoraj 310 tisoč tolarjev, v kombiniranem kotlu pa več kot 370 tisočakov. Vedno bolj je v uporabi tudi plin, ki je poleg tega med cenejšimi energenti. S klasičnim grelnikom bi pokurili za več kot 245 tisočakov zemeljskega plina letno, s konden-zacijskim grelnikom pa skoraj 215 tisoč tolarjev. Veliko dražje je ogrevanje z utekočinjenim naftnim plinom, saj bi letno ogrevanje s klasičnim grelnikom stalo skoraj 365 tisoč tolarjev, s kondenzacij-skim grelnikom pa skoraj 315 tisočakov. Kot že rečeno, pa je najdražje ogrevanje z elektriko. S termoakumulacijsko pečjo bi se v enem letu na elektriko greli za približno 340 tisočakov, za gretje z električno centralno kurjavo pa bi v enem letu odšteli več kot 510 tisoč tolarjev. Energetsko svetovalna pisarna je brezplačna in namenjena vsem občanom, uradne ure imajo vsak torek med 16. in 18. uro v prostorih Energetike v Smre-karjevi ulici 1 v Celju. Za svetovanje se lahko dogovorite tudi po telefonu: 041/ 663-965. Med najcenejšimi energenti je zagotovo les, vendar so cene zelo odvisne od peči, ki jih uporabljamo. Če uporabljamo kombiniran kotel na trda goriva, bi v enem letu pokurili skoraj 240 tisoč tolarjev, če pa uporabljamo ko- tel na biomaso, bi v enem letu za ogrevanje porabili malo več kot 160 tisoč tolarjev. Poleg ogrevanja na les je zelo ugodno tudi ogrevanje s toplotno črpalko, za katero bi v enem letu porabili malo več kot 190 tisoč tolarjev, in daljinsko ogrevanje iz toplarne, ki bi nas v enem letu stalo približno 200 tisoč tolarjev. Cene so izračunane za 150 kvadratnih metrov veliko hišo, ki v enem letu porabi 22.500 kilovatnih ur koristne toplotne energije, pri zemeljskem plinu, elektriki in daljinskem ogrevanju pa so upoštevani tudi fiksni stroški. Seveda to ni vse, saj je treba sisteme v objekte tudi vgraditi. Energetski svetovalci pri tem pravijo, da se naložba, če pri kurilnem olju zamenjamo kombinirani kotel za nizkotemperaturnega in če pri ogrevanju na zemeljski plin zamenjamo klasični grelnik s kondenzacij-skim, povrne v petih letih. Še prej kot v petih letih pa se povrne zamenjava kombiniranega kotla na trda goriva in kurilno olje s kon-denzacijskim plinskim grelnikom ali z daljinskim ogrevanjem. ŠPELA OSET Če ni tožnika, ni sodnika istekljeni balkoni se spreminjajo v dodatne bivalne površine - So računi za ogrevanje zaradi takšnih posegov kaj večji? Pred leti se je v stanovanjih blokih in stolpnicah Bčela zasteklitvena mrzká balkonov, ki še kar tra- |-V nekaterih primerih so nekdanjih balkonov na-bivanjski prostori, ki jih je, ko nastopi mraz, ogrevati. In kdo pla-je energijo za te nove, dolně stanovanjske površi-lastniki stanovanj, ki so odločili za te vrste grad-le posege ali se ta stro-porazdeli kar na vse stanovalce? Na problem, ki menda ni Iko majhen, sploh pa ne amljen, nas je opozorila ičanka Štor, ki živi v eni ' stolpnic v naselju Lipa in ki svojega balkona ni dala zastekliti. Zdaj, ko je že veliko balkonov njenih sosedov ograjenih s steklom, pa se sprašuje, ali je dolžna plačevati ogrevanje novo nastalih stanovanjskih površin? Ta dodatni strošek je namreč enakomerno porazdeljen med vse stanovalce, to pa se ji ne zdi pravično, je potožila v svojem imenu in v imenu tistih sosedov, ki zdaj s prsti kažejo na one druge, ki se grejejo na njihov račun. Površina enega balkona, ki to ni več balkon, res ni velika, če vse te površine sešteješ, pa se pri računu, ki ga izstavi podjetje Energetika, pozna, trdi občanka. NOVOST V PONUDBI DIGITALNIH PAKETOV FILMSKI PROGRAM s slovenskimi podnapisi dodatne informacjje na Elektro Turnšek d.o.o, tel. (03) 42 88 119 No, problem kljub vsemu ni tako v nebo vpijoč, kot se zdi na prvi pogled. Večina stanovalcev v blokih in stolpnicah si je svoje balkone zgolj zasteklila, torej si stanovanjske površine s tem ni povečala. Kot so nam povedali v Energetiki Celje, so takšni posegi celo v prid energetski varčnosti, saj steklo odbija mrzel zrak. Problem pa je v tem, da so le redki tisti občani, ki so zasteklitev, ki pomeni spremenjeno zunanjo podobo stavbe, priglasili in za tako spremembo dobili soglasje inšpekcijske službe, prav tako je potrebno soglasje večine lastnikov - sosedov. Sicer pa je reševanje tovrstnih in vseh drugih problemov, ki se pojavljajo v skupnostih stanovalcev pod isto streho, v domeni hišnih nadzornih odborov, ki pa večinoma (še) spijo. Kjer ni tožnika, tudi ni sodnika in po tej logiki zadeve nemoteno funkcionirajo. Problem enostavno spregledati je v danih razmerah edino modro početje tistih, ki niso reagirali in ukrepali takrat, ko so se je začela moda spreminjanja balkonov in hišnih pročelij. Resnici na ljubo, brez večje škode, pravna država je zaškripala že pri kakšnih pomembnejših zadevah. Ne na moj račun! Drugače pa je s tistimi balkoni, ki so z rušenjem sten postali stanovanjske površine. V teh primerih gre za gradbeni poseg, za katerega je potrebno predhodno opraviti statične presoje in pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker se je s takšnim posegom povečala stanovanjska površina, obenem pa ogrevalna, bi bilo pošteno, da lastnik to dejs- tvo prijavi, ne pa, da se ta dodatni strošek za ogrevanje porazdeli med vse stanovalce. Enako kot pri zasteklitvah je tudi v teh primerih treba najprej pridobiti soglasje večine lastnikov, kar je osnova za sestavo aneksa k pogodbi o medsebojnih razmerjih v večstanovanjskih objektih. V upravljavskih podjetjih so s te vrste problematiko sicer seznanjeni, a razlogov za ukrepanje nimajo, prav tako ne inšpekcijske službe in nad- zorni odbori v večstanovanjskih hišah. Potrebna je namreč prijava. Torej, če komu ni všeč, da gredo sosedove kalorije na njegov račun, četudi gre za le nekaj kvadratnih metrov ogrevalne površine, mora o tem seznaniti hišni nadzorni odbor oziroma upravljavsko podjetje ali pa zadevo prijaviti pristojni inšpekciji. Nauk celotne zgodbe je zapisan v naslovu. MARJELA AGREŽ Foto: ALEKS ŠTERN GOSPODARSTVO Vegrad odstavil direktorja Ingrada Po dobrih dveh letih so se v celjskemu Ingradu spet zgodili kadrovski pretresi. Nadzorni svet je kar čez noč odstavil direktorja Sama Štanteta, ki je v podjetje prišel junija 2002, potem ko je morala direktorsko mesto zapustiti Beata Kandu-ti Šumej. Zamenjavo v vrhu Ingrada naj bi zahteval Vegrad, ki je z dobrimi 22 odstotki največji posamični lastnik podjetja, neuradno pa naj bi bil njegov delež še večji. Glavna direktorica Vegra-da Hilda Tovšak vsakršno vpletenost v zamenjavo Sama Štanteta odločno zanika. »Z najnovejšimi dogajanji v Ingradu sem seznanjena, vendar s tem nimam nič. Štante ni bil odstavljen na pobudo Vegrada, saj ima- Hilda Tovšak zanika vpletenost Vegrada pri odstavitvi Štanteta. jo vendar v Celju svoj nadzorni svet, ki o tem odloča,« je dejala v kratkem telefonskem pogovoru in mimogrede še navrgla, da ne gre za nič tragičnega, saj se Po dobrih dveh letih je tudi Samo Štante bivši direktor Ingrada. takšne stvari dogajajo povsod, kjer ne dosegajo pričakovanih rezultatov. Za več informacij nas je napotila na novega direktorja Iva Krofliča, ki pa zaradi šte- vilnih službenih obveznosti ni bil dosegljiv. Več kot očitno je, da se Hilda Tovšak spreneveda, saj sta v nadzornem svetu Ingrada od treh članov kar dva predstavnika Vegrada, iz velenjskega podjetja pa prihaja tudi novi direktor Ivo Kroflič. Da je v ozadju zamenjave Vegrad, nam je potrdil tudi Samo Štante, ki je sicer takoj po odstavitvi odšel na dopust. Dejal je, da so ga odstavili iz krivdnih razlogov, vzrok pa naj bi bil predvsem v tem, da ni hotel delati tako, kot so od njega zahtevali v Vegra-du, povlekel pa je tudi nekaj poslovnih potez, ki niso bile po godu Velenjčanom. Za kaj konkretno gre, še ni želel povedati, poudaril pa je, da v ozadju zamenjave niso težnje Vegrada po prevzemu Ingrada. JI, foto: GK Proizvodnja odkovkov je zlezla pod kožo vsem članom družine Man« Direktorju Tomažu Marovtu že ves čas kot vodja prodaje pomaga sor ga Metka. Z odkovki na vrh regije Podjetje Marovt s Stranic gotovo ne sodi med tako imenovane enoletne gazele, saj je njegova rast že vsa leta stabilna, ambicioznost lastnikov pa zagotavlja, da Alpos prenavlja še eno tovarno Šentjurčani bodo letos izdelali 200.000 ton jeklenih cevi - Prihodnje leto bo večja tudi proizvodnja trgovinske opreme - Novi prevzemi v Romuniji in Bolgariji? Novi prevzemi Čeprav so letos razmere v jeklarstvu zelo težke, v Alposu niso pretirano zaskrbljeni, saj je eden njihovih glavnih dobaviteljev češka železarna Nova Hyt, ki je največja lastnica podjetja. Poleg tega so se zaradi dražjih surovin povečale tudi cene končnih izdelkov. Lanska napoved predsednika uprave Alposa Mirjana Bevca, da bodo letos krepko presegli rezultate iz leta 2003, se uresničuje. Celotna skupina, ki jo sestavlja že 19 podjetij v devetih državah, je do polletja ustvarila 13,5 milijarde tolarjev prihodkov, kar je 67 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, čisti dobiček pa je znašal 150 milijonov tolarjev in je bil za 70 odstotkov višji od celotnega lanskega. Dve tretjini prihodkov so ustvarili s prodajo jeklenih cevi, ki jih izdelujejo že v štirih svojih tovarnah - v Šentjurju, na Poljskem, v Srbiji ter v Bosni in Hercegovini. Zaradi še boljše prodaje v drugem polletju bo skupina Alpos do konca leta dosegla dobrih 31 milijard tolarjev skupnih prihodkov, kar pomeni 70-odstotno rast v pri- merjavi z lani, čisti dobiček pa naj bi presegel 300 milijonov tolarjev. Kot pravi Mirjan Bevc, je glavni razlog za tolikšen skok skoraj 100-od-stotno povečanje proizvodnje jeklenih cevi. Izdelali jih bodo kar 200.000 ton in se s tem še bolj utrdili med desetimi največjimi proizvajalci v Evropi. Polovico cevi bodo naredili v Šentjurju, preostanek pa v poljski tovarni Polmetal, ki je v njihovi večinski lasti, v podjetju Fahop v Aleksincu, ki je največja ce-varna na območju Srbije in Črne gore ter v tovarni Unis v bosanskem Prnjavorju, kjer so prevzem večinskega deleža dokončah pred kratkim. Prenova trgovinske opreme V Alposu so uspešni tudi v programu trgovinske opreme, Generalni direktor Alposa Miijan Bevc napoveduje nove prevzeme v jugovzhodni Evropi. tem programu, saj bodo predvidoma že konec tega me- kjer so v zadnjih treh letih zabeležili več kot 50-odstotno rast. Zaradi kakovostnih in vrhunsko oblikovanih izdelkov opremljajo trgovine v skoraj vseh članicah Evropske unije, zelo pomembni pa so še vedno tudi na območju jugovzhodne Evrope. Bevc napoveduje, da bodo prihodnje leto še večjo rast dosegli tudi seca zaključili obsežno posodobitev tovarne. Naložba je vredna 1,2 milijarde tolarjev, zajema pa popolno prenovo sedanjega objekta, dograditev skladišča za končne izdelke ter novo, 3.000 kvadratnih metrov veliko proizvodno halo za pripravo materiala. Visoke cilje so si zastavili tudi za naslednje leto, saj naj bi prihodke povečali vsaj za 30 odstotkov, približno tolikšno letno rast pa naj bi dosegah tudi v prihodnje. Pripravljeni so tudi na nove prevzeme, pri čemer jih najbolj zanimata Romunija in Bolgarija. Prodajo želijo povečati tudi v državah nekdanje Sovjetske zveze, vendar jih pri tem ovirajo carinske omejitve. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ bo tako tudi naprej. Direl tor in solastnik Tomaž M rovt, ki je podjetje pre\ od očeta Ota, napoveduj! da bodo prihodnje leto a čeli graditi novo halo, da bo do lahko z novimi izdelll še povečali proizvodnjo oi kovkov. Poleg avtomobilske ini strije, na katero imajo vez no vso svojo proizvodnjo, radi vstopih še v kako dru| panogo. Zdaj se pri malih i kovkih uvrščajo med ene ve jih proizvajalcev v Evropi, n hovi kupci, od katerih jih polovica iz ZDA, Mehike Kanade, pa so neposredni d bavitelji proizvajalcev avt mobilov. Tako delajo za G neral Motors, Ford, Chrysls Opel, Mercedes, Renault, C troën in celo za Hondo. Tomaž Marovt, ki mu vodenju podjetja pomaga k; vsa družina, pravi, da lahl tolikšen uspeh pripišejo zl sti nenehnim tehnološki! posodobitvam. Z inovacij mi, h katerim ves čas vzpoi bujajo tudi vse zaposlene, I z lastno orodjarno, ki jil omogoča hitro izvrševal® naročil, so tehnološke pt stopke izdelovanja različni odkovkov v zadnjih deseti letih močno posodobili. Ti to jim ne »vzame sapo< dar morajo kakšen nov izA lek narediti skorajda čez noi JI, foto: 0 Savinjske gazele vodijo po dobičku Sto najhitreje rastočih podjetij na širšem celjskem območju je v zadnjih petih letih povečalo prodajo za petkrat - Rekorder po rasti SG Avtomotive Slovenija je prejšnji teden dobila nove prvake med najboljšimi hitro rastočimi podjetji. Po dveh letih med njimi ni nikogar s širšega celjskega območja. Predlani je namreč kot zlata gazela blestel Engrotuš, lani pa je tretje mesto zasedel Kapis iz Petrovč. Letošnji favorit regijske lestvice je bilo podjetje Marovt s Stranic, ki pa kljub temu, da je od leta 1998 do lani povečal prodajo za skoraj petkrat, ni prepričal stroge komisije. Sicer pa se je na regijski lestvici gazel tudi letos znašlo sto podjetij, ki so si mesto med izbranci prislužila s hitro rastjo prodaje v zadnjih petih letih, pogoj za uvrstitev pa sta bila tudi dobiček v letu 2003 in vsaj 50 milijonov tolarjev prodaje v letu 1998. Pri izbiri najboljših so bih odločujoči še podatki o inovacijah, kakovosti delovnih mest, izvozu in dodani vrednosti na zaposlenega. Med stoterico je kar nekaj starih znancev, na primer konjiški SG Automotive, ki je v petih letih povečal prodajo kar za 20-krat in je prvi na regijski lestvici, pa Aliansa iz Gotovelj, žalska Arka, ki že nekaj let uspešno odpira diskonte po Sloveniji, celjski Esot, Matjaž iz Petrovč, Itro, Si-co, Jagros, Ecopack, Stramex-Pet, S-Metal in BSH Hišni aparati, po krajšem premoru sta med najboljšimi spet Leonardo in GIC Gradnje. Izginilo pa je kar nekaj »železnih« imen, na primer Palma, Intermoda, Mik, Bosio, Caffe-Tropic ter Kapis in Engrotuš. To pa seveda še ne pomeni, da v teh podjet- jih poslujejo slabše, le tolikšne rasti kot pred leti ne dosegajo več. Pa še vzpodbudna vest za Celjane - dobra petina regijskih gazel je iz Celja. In kako je sto podjetij, ki so si prislužila naziv gazele, raslo v minulih petih letih? Od leta 1998 do 2003 so v povprečju povečala prodajo za 4-krat, izvoz pa za 3,5-krat. Regijske gazele so lani izvozile za 54,4 milijarde tolarjev izdelkov, kar je slaba polovica celotne prodaje, v petih letih pa so ustvarile 1.744 novih delovnih mest. Največ ljudi, kar 308, so v tem času zaposlili v SG Automotive, sledijo pa Novem car (195), Arka (151) in M&M International iz Radeč (120). V primerjavi s stotimi gazelami v ostalih petih regijah so hitro rastoča podjetja tako imenovane savinjsko-zasavske regije (na les tvici sicer prevladujejo podjetja iz celjsfc I in velenjske regije) ustvarile največ dobit ka. V povprečju so ga imele 80,7 milijon tolarjev, gorenjske gazele pa, na primer,'1 34 milijonov tolarjev. Savinjske gazele * imele lani v povprečju tudi največ kapital* in sicer 354 milijonov tolarjev, v primerja' s 500 najhitrejšimi podjetji v Sloveniji pas v petih letih imele manjšo rast prodaje S izvoza, imajo pa tudi manj zaposlenih <* povprečja. In kakšne so letošnje gazele v te giji v primerjavi z lanskimi? Po velikosti ® jim enake, vendar so kapitalsko močnejS in imajo za 36.000 tolarjev višjo povprečtf mesečno plačo. JANJA INTIHA1 gtoTl parma i imjboiNm vkusvm GOSPODARSTVO 7 Brez pretresov po volitvah Minuli teden je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev minil v znamenju nihanja vseh pomembnejših delnic v borzni kotaciji. Po objavi prvih rezultatov sobotnih volitev zmaga desnice, kljub strahu nekaterih, v ponedeljek ni pretirano vplivala na tečaje vrednostnih papirjev. V torek se je trend obrnil v negativno smer, saj je slovenski borzni indeks SBI 20 do srede izgubil malo več kot odstotek, četrtkovo trgovanje pa je SBI 20 zopet zaključil v pozitivni smeri, saj je četrtkovo trgovanje zaključil pri vrednosti 4.794,26 točk, kar je 0,8 odstotka nižje od ponedeljkove povprečne vrednosti. Najprometnejši vrednostni papir minulega tedna je bila zopet delnica Krke (KRKG), s katero je bilo do četrtka opravljenega za 819 milijonov tolarjev poslov, tečaj pa je padel za 1,7 odstotka. Prah se še ni polegel okoli Mercatorja (MELR) in njegovih bodočih prevzemov. V ponedeljek je Engrotuš oddal namero za konkurenčno ponudbo za prevzem ljubljanske veleblagovnice Maximarket, ki pa jo je v petek umaknil. Za delnico so ponudili 500 SIT več kot Mercator, razlog umika ponudbe pa ni povsem znan. Kljub protestom proti morebitnemu prevzemu srbskega C-marketa, vlagateljev še ni minil optimizem, saj je delnica do četrtka pridobila 0,1 odstotka vrednosti. Pretekli teden je bil tudi v znamenju tridnevne stavke novinarjev, kar je posredno vplivalo tudi na trgovanje, saj do srede novinarji niso objavljali prispevkov, časopisi pa so izšli v skromnejši obliki. Sicer je kljub stavki delnica Delo, časopisa z najvišjo naklado v Sloveniji (DELR), do četrtka pridobila 1,9 odstotka vrednosti. Stavka je bila končana v sredo, sledijo pa pogajanja s sindikatom. Odbor za sprejem pri Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je sprejel odločbo z odložnim pogojem o razširitvi borzne kotacije z novimi navadnimi delnicami družbe Sava (SAVA). Enotni tečaj je ostal minuli teden skoraj nespremenjen, četrtkovo trgovanje pa je delnica zaključila pri vrednosti 37.200,00 SIT. Novogoriški HIT je v medijih objavil namero za prevzem kranjskogorske družbe Kompas hoteli. Podjetje še ni dobilo dovoljenja za objavo ponudbe, ki ga izda ATVP, zato tudi niso objavili prevzemne cene. Ljubljanski hotel Union pa je minuli teden postal večinski lastnik edinega ljubljanskega hotela s petimi zvezdicami, hotela Lev. MATUA LIPAR, investicijski analitik Ilirika borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, 1000 Ljubljana matija.lipar@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana Spona največja v Celju V poslovno-trgovski center Selmar na Mariborski cesti v Celju se je konec minulega tedna vselilo mariborsko trgovsko podjetje Spona, ki se ukvarja s prodajo pohištva. Najelo je pritličje in prvo nadstropje objekta, ki je bilo po odhodu Bofexa prazno kar leto dni. Podjetje Spona je bilo ustanovljeno leta 1990, po Sloveniji pa so doslej odprli že osem trgovin. Na Celjskem so imeli trgovino že leta 1994, in sicer v Škofji vasi, sedem let kasneje pa so se preseliti na Mariborsko cesto. Ker so do danes prodajnim programom okovja, vijakov, lamina-tov in kuhinjskega pohištva dodali veliko novih izdelkov, so se odločili za ponovno selitev. Prodajni center v Celju je trenutno njihov največji, v njem pa poleg pohištva prodajajo še akustiko, belo tehniko in računalniško opremo. JI Maxi ne bo celjski Cometova stavka spet na sodišču Na celjskem delovnem sodišču se bo danes (v četrtek) nadaljevala glavna obravnava o zakonitosti oziroma nezakonitosti aprilske stavke v zreškem Cometu. Obravnava se je začela prejšnji teden z zaslišanjem prič. i Naj spomnimo, da je delovno sodišče primer »Comet« obravnavalo že junija, vendar je takrat ugotovilo, da o predlogu Cometove uprave, da se aprilska stavka razglasi za nezakonito, ne bo odločalo iz procesnih razlogov. Po oceni sodišča bi se namreč sprti strani, to je uprava in sindikat KNSS Neodvisnost, ki je vodil stavko, morali poskusiti pred sodnim sporom poravnati v postopku pomirjanja in arbitraže, kot to določa kolektivna pogodba. Ker torej postopka ni bilo, sodišče o zakonitosti ali nezakonitosti stavke ni odločalo. ' V Cometu so se na odločbo sodišča pritožili, saj je uprava postopek pomirjanja predlagala že pred stavko, a jo je sindikat zavrnil. Konec avgusta je ljubljansko sodišče prvostopenjski sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo v ponovni postopek. V Cometu pričakujejo, da bo delovno sodišče tokrat 'vendarle ugotovilo, da je bila aprilska stavka nezakonita. JI Italijanski diskonti že pred vrati Velenjska Era bo z italijanskim podjetjem Euros-pin, s katerim je letos podpisala strateško partnerstvo, prihodnji mesec po Sloveniji začela odpirati diskontne prodajalne pod blagovno znamko Eurospin. Nekaj lokacij za diskonte bo prispevala tudi Era, v prvi fazi bodo to njene prodajne enote v Slovenskih Konjicah, Velenju, na Prevaljah in v Novi Gorici. Era in Eurospin nameravata preko skupnega podjetja Eurospin Eko v dveh do treh letih odpreti približno 80 lastnih in fran-šiznih diskontov. V Sloveni- ji, kjer so prihod že napovedale diskontne verige Lidl, Aldi in Kaufland, želita namreč postati vodilna tovrstna trgovina, načrtujeta pa tudi širitev na Hrvaško in v druge države nekdanje Jugoslavije. V Eri so prepričani, da bo imelo sodelovanje z Eurospi-nom zaradi pridobitve novih znanj in sinergijskih učinkov pri skupni nabavi pozitivne učinke tudi za njihove klasične trgovine. Tudi na tem področju namreč v naslednjih letih pričakujejo rast. Zgraditi nameravajo še nekaj prodajnih centrov, med drugim tudi v Velenju., Novem končno na svojem Engrotuš preklical namero o prevzemu ljubljanskega Maximarketa - Dogovora z Mercatorjem ni bilo, trdijo v Celju V celjskem Engrotušu so zavrnili namige, da so kon kurenčno ponudbo za na kup delnic Emone Maximarketa, ki ga želi kupiti Mercator, napovedali le zato, da bi lažje rešili zaple te, ki jih imajo z najboljšim sosedom zaradi laške Izbire. Direktor Aleksander Svetelšek trdi, da med podjetjema ni bilo nobenih dogovorov, ampak so se za umik odločili potem, ko so podrobneje preverili poslovanje najbolj znane ljubljanske veleblagovnice. »Ugotovili smo, da bi bilo finančno tveganje preveliko, zato bi bila tudi cena, ki smo jo nameravali ponuditi za del- nico Maximarketa, previsoka,« pravi Aleksander Svetelšek. Kot je znano, je Mercator za delnico Maximarketa ponudil 8.000 tolarjev, Engrotuš pa je napovedal, da bo v svoji ponudbi ceno dvignil še za 500 tolarjev. Na vprašanje, zakaj so sploh napovedali konkurenčno ponudbo, je Svetelšek odgovoril, da so bili k temu povabljeni, vendar so kasneje ugotovili, da bi za sanacijo Maximarketa potrebovali veliko časa in tudi primernega kadra, ki bi jo opravil. Trenutno ga nimajo, saj se vsi njihovi ključni ljudje zdaj ubadajo z domžalskim Velejem, s Preskrbo in z Izbiro. »Dogovora z Mercatorjem ni bilo, vse ostalo so namigovanja,« pa je Svetelšek odgovoril na vprašanje, ali je umik ponudbe za Maximarket povezan z reševanjem zapletov z Izbiro. Engrotuš in Mercator si jo namreč še vedno delita, saj je najboljši sosed ob pomoči nekdanje začasne direktorice Izbire preprečil, da bi Celjani podjetje v celoti prevzeli. Po uradnih podatkih imajo v njem malo več kot 70-odstot-ni delež, neuradno pa naj bi bilo njihovih dobrih 75 odstotkov delnic. Mercator naj bi v času spora postal tudi lastnik ključnega dela zemljišča v Laškem, na katerem že- Direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek trdi, da se iz ljubljanskega Maximarketa niso umaknili zato, da bi lažje rešili zaplete z Izbiro Laško. li Izbira postaviti nakupovalni center. Kaj se je res dogajalo v ozad-ju nakupa ljubljanskega Maximarketa, bo najbrž jasno že kmalu, sicer pa je tudi res, da bo Mercator prej ali slej svoj delež v Izbiri prodal, saj ga manjšinski deleži v podjetjih ne zanimajo. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ V podjetju Novem car interior design iz Ložnice pri Žalcu, ki izdeluje okrasne lesene obloge za avtomobile višjega cenovnega razreda, so uradno odprli novo proizvodno halo. Naložba, skupaj z visoko avtomatizirano opremo, je vredna 1,2 milijarde tolarjev. Polovico denarja so zagotovili sami, polovico pa jim je v obliki posojila dalo matično podjetje, nemški koncem Novem, t Zaradi nove tovarne se bo Število zaposlenih s sedanjih .390 povečalo na približno .500, od tega naj bi 20 ljudi .zaposlili še letos. Kot je dejal direktor podjetja Ivan Podpečan, pomeni nova proizvodna hala velik mejnik v ^Poslovanju, ki pa je bilo že doslej zelo uspešno. »Proizvodnjo, ki jo podpirajo tudi štiri robotske celice, bo-! mo odslej lažje prilagajali po- Podjetje Novem car interior design iz Žalca ima po 15 letih delovanja končno lastno proizvodno halo. Na trebam na trgu, zaradi še višje tehnologije pa bomo povečali tudi dodano vrednost. Poleg tega smo končno na svojem, saj smo ves čas od ustanovitve delali v najetih prostorih.« levi direktor podjetja Ivan Podpečan. Žalski Novem sta leta 1990 ustanovila nemški Novem in Juteks, ki pa se je šest let kasneje iz podjetja umaknil. Sodi v skupino devetih Novem podjetij, ki pokrivajo kar 45 odstotkov svetovnega trga de- korativnih avtomobilskih oblog. Slovensko podjetje ima v skupini 16-odstotni tržni delež, kar pomeni, da samo pokriva 7 odstotkov svetovnega trga. JI, foto: GK Gasilec 24 ur Ivan Škorc iz Šentjurja je prostovoljni in poklicni gasilec S to predstavitvijo zaključujemo eno izmed letošnjih akcij, ki je bila namenjena predstavljanju članov prostovoljnih gasilskih društev. Prvi pogovor z gasilcem smo objavili 12. februarja, ko smo predstavili Martina Cmoka st. iz Gorice pri Slivnici, današnji sogovornik, poveljnik PGD Šentjur Ivan Škorc, pa je 36. gasilec v naši rubriki in tudi zadnji. Ivan Škorc je gasilec 24 ur, saj je že od leta 1967 član PGD Šentjur in zadnjih 12 let tudi njegov poveljnik ter od leta 1983 zaposlen v Pe-trolu Celje, kjer je vodja desetih poklicnih gasilcev. »Prostovoljno gasilstvo me je pripeljalo med poklicne gasilce, tako da za kaj drugega, razen gasilstvo, res nimam časa,« je v pogovoru za Novi tednik povedal naš sogovornik. Oče Ferdinand sicer ni bil gasilec, ampak je bil velik simpatizer, vsi trije njegovi sinovi Mirko, Ivan in Viki pa so po letu 1966 oblekli gasilske uniforme. Ivan Škorc je še posebej ponosen na sina Matjaža, ki se razvija v pravega gasilca: »Opravljenih ima že več specialnosti, kot jih imam jaz. Odločil se je tudi za civilno služenje vojaškega roka, saj je njegov moto pomagati ljudem, ne pa jih preganjati z orožjem. Civilno je vojaški rok preživel med poklicnimi gasilci v Trbovljah.« Ivan je zašel med gasilce zato, ker takrat za mlade v Šentjurju ni bilo drugih aktivnosti in zabave. Danes je drugače, zato je tudi veliko težje pridobiti mlade gasilce. Ivan je skozi vse faze gasilstva prišel do poveljnika, ima pa tudi čin višjega gasilskega Častnika 1. stopnje. Opravljene ima specialnosti za sodnika gasilskih športnih disciplin, je tehnični reševalec in usposobljen za reševanje z nevarnimi snovmi, strojnik in nosilec dihalnih aparatov. Opravljen ima tudi izpit za poveljnika gasilcev. Med intervencijami se še posebej spominja dveh: poplave leta 1990 in'požara pri sv. Ani v Gorici pri Slivnici. »Sonce je sijalo, ko smo d bili obvestilo, da je iz Jak ba v Hruševec prihrumela voda. Takoj smo se odpravili na teren in za reševanje živine sem dobil gasilsko od kovanje za hrabrost. V požaru pri sv. Ani v Gorici pri Slivnici pa je gospodar zakuril vsa poslopja domačije, sam pa se je obesil.« Letno imajo gasilci v Šentjurju po dvajset intervencij, nekaj v domačem okolju, na pomoč pa se odpravijo tudi k sosednjim društvom. Najbolj so ponosni na dobro sodelovanje z občani, kar se je še posebej izkazalo ob letošnjem praznovanju 130-letni-ce PGD Šentjur. Največja želja je nov gasilski dom na ustreznejši lokaciji ter podvozje za cisterno za prevoz pitne NASI GASILCI Izbiramo »naj« desetino Ivan Zupane st., PGD Šmarje pri Jelšah (6.108) Jože Gajšek, PGD Lokarje (5.614) Ivan Buser, PGD Ponikva (3.085) Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (1.850) Mirko Lešar, PGD Lopata (987) Olga Lešar, PGD Lopata (910) Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (816) Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (465) Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (439) David Krk, PGD Andraž (311) Nagrajenka Tanja Čretnik iz Socka pri Novi Cerkvi, ki je glasovala za gasilce, bo hišno darilo prejela na oglasnem oddelku NT&RC. V teh dneh zaključujemo z zelo odmevno akcijo - v osmih mesecih smo prejeli približno 20 tisoč glasovnic -predstavitve članic in članov prostovoljnih gasilskih društev na Celjskem in glasovanje za deset najbolj priljubljenih. Glasovnice bomo sprejemali še do vključno 15. oktobra, zato lahko do takrat še pošiljate kupone in glasujete, saj so spremembe še mogoče, kot kaže tokratni vrh lestvice. Predvidoma čez teden dni pa bomo na javiii prireditvi razglasili »naj« desetino (natančni datum bomo dogovorili z enim od društev, ki bo pripravilo zaključno prireditev). Obeta se zabavno popoldne, zato si vzemite čas in se nam pridružite! I NAŠI GASILCI I Glasujem za:.............. Stanuje: ............................ Aktiven v gasilskem društvu:. vode. Posebnost šentjurskih gasilcev je, da vztrajajo pri nakupu nove opreme, saj za staro nikoli ne veš, v kakšnem stanju je. Za dobro delo je dobil več gasilskih in drugih priznanj, najbolj pa je ponosen na priznanje KS Šentjur mesto, ki ga je dobil na predlog gasilskih kolegov. Prosti čas in izvengasilske aktivnosti? »24 ur sem gasilec, tako da prostega časa za kaj drugega ni. Rad kaj malega postorim okoli hiše ali s sosedi posedemo za mizo in ob steklenici piva poklepetamo o vsakdanjih problemih. Sicer pa bo treba počasi izpreči, saj so to preveliki napori. Vesel pa sem, da me bo skoraj zagotovo dobro nadomestil in zamenjal sin Matjaž.« V zloženko, ki so jo izdali ob letošnjem jubileju šentjurskih gasilcev, je med drugim zapisal: »Na ekipe, ki se udeležujejo raznih tekmovanj, sem zelo ponosen, saj dosegajo dobre rezultate, kar zahteva veliko odrekanj v osebnem življenju in dobre psihofizične sposobnosti vsakega gasilca.« Tak je tudi Ivan Škorc, pravi gasilec z dušo in telesom. Ob zaključku pogovora si je zaželel, da bi rubriko s predstavljanjem gasilcev še kdaj ponovili. Mor- da s predstavljanjem gasilskih družin ali manjših gasilskih društev. Morda. TONE VRABL POZOR, HUD PES Grofovska farsa Rmb je dekle, ki (je) štu-dira(lo) turizem. Ko je končala s študijem, ni dobila zaposlitve, zato je vpisala magisterij in ga zaključila z nalogo o turističnem razvoju podeželja. Navkljub temu, da je zdaj že magistra, ni dobila službe. Predlagal sem ji, naj se začasno posveti vodenju. Izjavila je, da ne misli delati nacionalne licence pri tistih, ki jih lahko uči sama. Povprašal sem jo, če ima kakšen dan prakse. Rekla je, da je ne potrebuje, da je bila nekje v ZDA, kjer je dva meseca preučevala tamkajšnji podeželski turizem. Tako gre to, dragi moji, v našem turizmu, podobno kot je šlo pri fuzbalu za časa dr. Verdenika. Kup pa-metnjakovičev, ki branijo svoje jalove teze. Dogajanja okoli Starega gradu, v zvezi z združitvijo zavoda za kulturne prireditve in TIC-a in še bi lahko našteval, govorijo v prid temu, da je s celjsko turistično vizijo nekaj strašansko narobe. Nekje sem prebral, da bomo Celjani prvi v Sloveniji, ki bomo združili zavod in TIC, kar naj bi menda pomenilo, da smo strašansko na predni. Milo rečeno, sme šno! Naj vam nekaj poja snim, za boljše razumeva nje. Turizem nima nikakr šne zveze s kakršnokoli kulturo, je pa možno, da je kultura njegov servis, tako kot je gostinstvo, transport Moje ime in naslov: . UPI 90,6 95,1 95,9 100,3 □ Ipns oprema trgovin Alpos Oprema trgovin, d.o.o. Cesta Leona Dobrotinška 2 3230 Šentjur, Slovenija OBJAVLJA prosti delovni mesti ARHITEKT Pričakujemo kandidate/ke, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - VII. stopnja izobrazbe - univ. dipl. inž. arhitekture - govorno in pisno znanje angleškega ali nemškega jezika - obvladovanje računalniških aplikacij Word, Excel, Autocad - vozniški izpit B-kategorije - komunikativnost, kreativnost, natančnost, organizacijske sposobnosti, sposobnost za timsko delo Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas - čas pripravništva, z možnostjo sklenitve za nedoločen čas. VODJA NABAVE Pričakujemo kandidate/ke, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - VI. stopnja izobrazbe - strojne, ekonomske ali druge ustrezne smeri - 24 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih - govorno in pisno znanje angleškega jezika - obvladovanje osnovnih računalniških aplikacij Word, Excel - vozniški izpit B-kategorije - komunikativnost, natančnost, vestnost, pogajalska sposobnost, sposobnost za timsko delo Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas - 6 mesecev, z možnostjo sklenitve za nedoločen čas. Kandidate/ke, ki jim navedeno delo predstavlja izziv, vabimo, da v 8 dneh od objave pošljejo pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev. Kandidati/ke bodo o izboru obveščeni po opravljenem postopku. Ponudbe pošljite na naslov: ALPOS,d.d. ŠENTJUR, Kadrovska služba Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 ŠENTJUR MOHOR HUDEJ 4 ... Kulturniki nimajo pojma o turizmu in nanj pogosto gledajo zviška, iz svojega sa-movšečnega slonokoščene^ ga stolpa. Do turizma znajo biti omalovaževalni, cinični in pogosto je za njih potovanje nekakšen sentimentalni rudiment, srž, smisel svobodnega bivanja, kar je s stališča turizma patetično. Turizem je industrija, ki potrebuje celostno vizijo, ki jo lahko izdela skupina vsestransko dojemljivih ljudi, ki ima za seboj dolgoletne izkušnje s svetovnimi turističnimi modeli, skupina, ki obvlada turistični posel, skupina, ki je ne omajejo patetična ja-1 dikovanja raznoraznih sentimentalnih zagledancev v »neverjetno bogato zgodovino Celjskih grofov« in v ' »bogato dediščino celjske-, ga mestnega jedra in Starega gradu« ... Mimogrede, kakšen je dobiček od 60 tisočih obiskovalcev na Sta-1 rem gradu? In konkretno, kdo so ti ljudje, ki bi lahko pomagali celjskemu turizmu in na kakšen način? Na kratko rečeno, to so ljudje, ki že leta in še danes upravljajo »turistične agencije« po Celju, ljudje, ki so v turističnem biznisu in ga tozadevno obvladajo. To so ljudje, ki vodijo sisteme znotraj turizma, ki obvladajo njegovo ekonomsko podstat. Smotrno bi bilo, če se k turizmu v Celju želi resno pristopiti, da občinske strukture namenijo določe-1 na sredstva za izdelavo vizije razvoja turizma v Celju, le-to pa bi morali izdelati tisti, ki delajo v turizmu, ne pa v kulturi ali bog-ve kje. V turizmu pojem »javna dela« ne obstaja! Ko bo vizija (seveda usklajena s trenutno infrastrukturo) izdelana in bo obenem vsebovala tudi potencialne infrastrukturne naložbe (saj se še spominjate besed senatorja Kata!), se bo lahko sploh začelo resno pogovarjati o turizmu v Celju, moč bo iskati domnevne napake, optimalizirati ekonom-sko-turistični sistem... Dokler ne bo takšen korak storjen, bo vse skupaj »blarney-talking«. Slednji se, mimogrede, zelo dobro prodaja kot turistični produkt nekje drugje, za devetimi gorami, za devetimi jezerii kjer ljudje obvladajo turizem; res pa je težko soditi o devetih gorah in devetih jezerih, kaj šele o deželi tam čez, tistim, ki so ves čas gledali svojo amatersko, narcisoidno podobo v kalnem Šmarjaku! Daril v oktobru! obrestna mera Prostor Je - in ga ni Višja obrestna mera za varne naložbe! Izmenski pouk povsod odpravljen - Zaradi standardov devetletke še naprej prostorska stiska Celje. Slomikov trg 1. 3000 Celje. tečaj za pridobitev naziva mornar s pomorsko radijsko postajo VHF GMDSS. Tečaji in ispit« se opravljajo pod vodstvom slovenskih strokovnjakov, tako da je izpit veljaven povsod. V Celju so se pred deseti-ii leti s posebnim programom lotili temeljite prenove osnovnih šol. Cilja programa sta bila, da s prenovami omogočijo odpravo izmenskega pouka in šole pripravijo za prehod na 9-letno šolanje otrok. »Leta 1994 smo v Celju ugotavljali, da ima med osmimi osnovnimi šolami le tedanja COŠ Frana Roša pogoje za enoizmenski pouk. Ker so irostorsko stisko in problem Ivoizmenskega pouka ugotavljali tudi na državni ravni, smo pričakovali, da se bolo zadeve začele urejati. To se je kasneje s šolskim tolarem tudi zgodilo,« pravi 01-p Petrák z Oddelka za druž-lene dejavnosti v Mestni ob-ini Celje. »Po temeljiti ana-izi, ki ji je sledila okrogla miza, na kateri smo predstavili stanje in potrebe celjskih osnovnih šol, sta minister za olstvo in predsednik takratnega občinskega izvršnega sveta podpisala dogovor o vla-lanjih v šolski prostor v Ce-iu. Stekel je desetletni pro-iram.« Kaj se je glede šolskega irostora v Celju zgodilo v em času? osem let smo potrebovali, da smo odpravili dvoiz-menski pouk. Najprej sta ga odpravili I. Osnovna šola OŠ), ki je pridobila prosto- losti in II. OŠ s pomočjo prostorov vrtca Luna. Sledila je ola Frana Krajnca, kjer so irostore pridobili s prenovo kleti. Tudi na Lavi so za šolo pridobili prostore vrtca. Največ je prinesla nova OŠ na Ljubečni. Pred tremi leti je II. OŠ pridobila prostore nekdanje Finomehanike, v ednjem šolskem letu pa . celovito obnovili OŠ Hu-dinja. V istem letu je na enoizmenski pouk prešla tudi IV. OŠ in to tako, da so v učilnice preuredili izpraznjeno hi-Sniško stanovanje. Izmenskost je bila tako odpravljena, a ravnatelji danes ugotavljajo, da prostorov, glede na zahteve 9-let-nega šolanja, kljub manj- V Poštni banki Slovenije velja v oktobru, mesecu varčevanja, za enoletne depozite zvišana fiksna obrestna mera 3,5 %. Vezave lahko sklenete na vseh poštah v Sloveniji. Izkoristite ugodno priložnost! skim prostorom in čitalnico. Zaradi manjšanja števila rojstev in posledično manjšega vpisa je slišati že tudi, da se bodo med učitelji pojavili tehnološki viški. Je to res? Že zdaj se dogaja, da učitelji kombinirajo svoje delo na dveh, nekateri celo na treh osnovnih šolah, prihaja tudi do tega, da imajo manj ur, kot je delovna obveznost posameznika. Ob tem naj povem še to, da se učitelji na razpisana delovna mesta prijavljajo iz vse Slovenije in da so pripravljeni imeti tudi polovični delovni čas in kombinirati ure po nekem območju. Naš interes pa je, da bi bilo otrok v oddelku toliko, da bi lahko imeli res kakovosten pouk. Smo torej proti številčnim oddelkom. Poseben del analize o šolskem prostoru, ki ste jo opravili, je namenjen otrokom s posebnimi potrebami. Zakaj? Zakon, ki se je začel uresničevati leta 2003, predvideva vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redno izobraževanje. Tak otrok normativno šteje drugače in kadar je vključen v redne oddelke, morajo biti ti številčno manjši. V Celju si zelo prizadevamo, da bi se šole dogovorile, kje bodo izobraževali katere od otrok s posebnimi potrebami. Nepotrebno je namreč, da bi se na vseh šolah učitelji izobraževati za delo z gluhimi in naglušnimi, s slabovidnimi in slepimi, dolgotrajno bolnimi in tako naprej. Narobe bi bilo, če bi se vsi ukvarjali z vsem, delitev lahko prinese več uspehov in kakovostnejši pouk. Vemo, da šolski prostor ni enakomerno obremenjen. Bodo zato potrebne spremembe šolskih okolišev? Res je, ponekod je otrok še vedno preveč, drugod jih primanjkuje. V tem trenutku je opravljena sprememba med okolišema II. in III. OŠ, predvsem na območju novih blokov ob Ljubljanski cesti, ki sodijo k III. OŠ. Sicer pa sklep o šolskih okoliših ravnateljem omogoča tudi medsebojno dogovarjanje o vpisu. Na ta način je omogočeno enakomerno popolnje-vanje prostora, ki je šolam na razpolago. Manjši vpis je res močno povezal celjske ravnatelje in številke že kažejo, da je kar petina otrok vpisanih v šole izven svojega okoliša. BRANKO STAMEJČIČ Dodatne informacije: 02 228 8312 02 228 8313 PBS. POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d. petih letih smo v prostore osnovnih šol všolali celo generacijo. Drugo je, seveda, reforma izobraževanja, ki pomeni notranjo prenovo programov, triadno organiziranost, zunanjo diferenciacijo, nivojski pouk in vključevanje otrok s posebnimi potrebami v oddelke redne osnovne šole. V tem trenutku so vsi prostori v celoti izkoriščeni, pri čemer devetletka v celoti še ni vpeljana. Zdaj nas na oddelku za družbene dejavnosti čaka še analiza teh prostorov z vidika kakovosti za zahteve devetletke. Življenje je namreč pokazalo, da je v devetletki mnogo vsebin, ki v papirjih niso bile predvidene v smislu potreb po prostoru. Na primer ... Premalo smo razmišljali o jutranjem varstvu, ki je zagotovljeno za učence od 6. ure dalje, kar pomeni, da je bivanje vseh učencev v šoli daljše. Učenci imajo bistveno več ur pouka, kar starši še predobro vedo. Treba je tudi organizirati varstvo učencev, ki čakajo na pouk. Otroci v šoli po pouku prepogosto čakajo še na obvezne izbirne vsebine. To pa se dogaja zato, ker se urniki v šolah še vedno prilagajajo učiteljem in ne učencem. Standardi nadalje predpisujejo računalniško učilnico in knjižnico z multimedij- šemu številu otrok vseeno še ne bo dovolj ... V celjskih osnovnih šolah se je število otrok v desetih letih zmanjšalo za 1.134, kar je skoraj četrtina. Toda če to številko primerjamo z republiško ravnjo, položaj še vedno ni rožnat. Povprečno število otrok na oddelek je v Celju v vseh teh desetih letih višje kot v Sloveniji. V državi je danes povprečje že malo manj kot 20 otrok na oddelek, v Celju malo več kot 21. Toda ob tem je treba povedati, da smo v Celju v desetih letih pridobili kar 6.664 kvadratnih metrov šolskih površin, kar je za dobro petino več kot v letu, ko smo začeli obnavljati. Naložbe v štiri osnovne šole v Celju so v tem času dosegle skoraj dve milijardi tolarjev, k čemur je treba prišteti še 350 milijonov tolarjev vredna vzdrževalna dela v ostalih šolah. Ali so šole dovolj velike za standarde, kot jih postavlja devetletka? Pri devetletki gre za dve zgodbi. Prva je zgodnejše všo-lanje šestletnikov. V zadnjih Zreška ekipa na zaključni prireditvi Ko Angleži vriskajo in plešejo polko Zreče so v projektu medijske hiše BBC izbrali za mesto dvojček angleškemu Sedberghu Si predstavljate, kako Angleži prepevajo Golico, vriskajo in plešejo polko? Kako se zabavajo s »pou-šter tancom«, se mastíjo z gobjo juho, solato z bučnim oljem in jabolčnim zavitkom, vse skupaj pa pridno zalivajo z borovničevcem in slovenskimi vini? Tako je bilo nedavno v osrednji Angliji, v mestecu Sedbergh. Takrat, ko so bili pri njih predstavniki Zreč. Hidi takšna zaključna prireditev je dodala svoj delček, da so potem meščani Sedbergha z osebnim glasovanjem na skrbno pripravljenih volitvah, podprtih z močno predvolilno propagando, v konkurenci mest iz Cipra, Avstrije in Francije izbrali Zreče za mesto dvojček, za mesto, s katerim bodo v prihodnosti sodelovali na različnih področjih. Za Zreče in Slovenijo je to velik uspeh, saj so uspeli v mednarodnem projektu Mesta dvojčki pod okriljem znane medijske hiše BBC iz Londona. BBC je mesto, ki bo najbližje severnoangleškemu Sedberghu, iskal v sedmih državah. Z Zreča m i so prišli v stik preko ministrstva za gospodarstvo, slovenske turistične organizacije in skupnosti občin. Potem so britanske televizijske ekipe »Slovenci so prišli z dušo,« so Zrečane ocenili Angleži. poleti dvakrat obiskale Zreče in o mestu, občini in ljudeh posnele veliko filmskega materiala. Sledilo je povabilo desetim Zrečanom različnih poklicev na enotedenski obisk v Sedbergh. Poklici so bili določeni, prvi pogoj pri izbiri kandidatov pa je bil odlično znanje angleškega jezika. Brez tega ne bi šlo: »Ves čas so nas snemali. Brez kamere še vstati nismo mogli, ne jesti, ne delati ...« pripoveduje direktorica Lokalne turistične organizacije Rogla Zreče Zdenka Kejžar. Posnetke, tudi tiste, ki so nastali v Zrečah, bodo na BBC uporabili pri pripravi treh 30-minut-nih oddaj, ki si jih bo lahko ogledalo vesoljno britansko občinstvo. Od srca k srcu Ker ima osrednje mesto v zreškem grbu srce, so si Zrečani za geslo svojega obiska v Sedberghu iz- brali Od srca k srcu - iz Zreč v Sedbergh. Prišli so z zastavami, majicami, kapami in povsod je bilo zreško srce kot na dlani. Kaj pa prebivalci Sedbergha, mesta s nekaj več kot 3 tisoč prebivalci? »Ljudje so čudoviti. Preko sto se jih je zbralo ob našem prihodu, nato pa je z nami živelo celo mesto. Povsod, tudi v uradih, so vihrale naše zastave, ljudje so hodili po ulicah zaviti vanje. Med njimi smo se počutili kot doma. Priznam, ob slovesu smo vsi jokali in se tolažili z njihovimi obljubami, da bodo kmalu prišli v Zreče,« kar ne more skriti ginjenosti Zdenka Kejžar. V tednu dni so se res razvila prijateljstva. Navsezadnje so Zrečani živeli pri svojih poklicnih kolegih in z njimi, v njihovih službah, tudi delali. Zdenka Kejžar je živela pri turistični delavki, lastnici hotela. Z njo je pospravljala sobe, pripravljala zajtrke in zraven skrbela še za zreško promocijo. Dvakrat je vodila tečaj plesanja polke, ki so ga pripravili iz preproste želje, da se na zaključni prireditvi veselijo vsi. »Preko 50 ljudi je prišlo na tečaj in lahko vam zagotovim, da je Golica trenutno najbolj popularna melodija v Sedberghu. Se vriskati so se naučili...« Glasbeni pedagog Samo Ivačič je živel in delal pri svojem poklicnem kolegu Alanu Levvisu, dirigentu in vodji mladinskega in odraslega pihalnega orkestra ter menda v vsej Veliki Britaniji najboljšega Brass banda (zasedba trobil). Samo Ivačič ga je tako očaral, da je izjavil, da takšnega talenta, kljub gostom, ki prihajajo iz vsega sveta, še ni srečal. Da je mislil resno, priča ponudba za službo, ki jo je dobil zreški glasbenik, ki je pripravil tudi odličen glasbeni program za zaključno srečanje. Precej naporno življenje je imel Vojko Korošec, ki tri dni sploh ni mogel iz tamkajšnjega hotela, ki je ravno gostil 50 geologov iz Cam-bridgea. Je bilo preveč dela. Darja Golenač je na tamkajšnji pošti opazila, da prodajajo vse, samo znamk ne, policaj Sašo Laznik pa je z zavistjo ugotovil, kako spoštovana osebnost je tamkajšnji mestni policaj Denis ... Pohorski lonec za vse »Kaj takega Sedbergh še ni videl,« je komentiral zaključno prireditev novinar londonske televizije. Morda še bolj kot odličen kulturni program je Angleže, pretresla pojédi- čevec e Zre-! Zreče so v Sedberghu predstav.! ljali: glasbeni pedagog Samo Iv*, čič, policist Sašo Laznik, pošto, uslužbenka Darja Golenat i zdravnik Jure Bićanić, dr. med, vodja hotela Planja na Rogli Vojko Korošec, učenka Ines Cvelfer, dj.| jak Tadej Slatinek, vodja turističn pisarne Zdenka Kejžar, članicj ekipe Barbara Potnik in vodja pro-' jekta Urban Kodrič. na, ki sta jo pripravila Zdenka Kej-i žar in Jure Bičanič. Skuhala sta pohorski lonec in spekla jabolčni zavitek za več kot 130 ljudi. To sploh ni bilo preprosto, ker v celem Sed-berghu niso imeli večjega lonca 04 desetih litrov in ne večjega pekačjl od formata A4. Z vztrajnostjo, tfl mo in celodnevnim garanjem jej vseeno šlo. Pa seveda z obsežnimi: predpripravami. Po bučno olje za pravo slovensko solato je bilo tre-j ba v 200 kilometrov oddaljen Manchester ... Še dobro, da so imeli j| seboj gobe in seveda borovničevi ter domače vino. Pa da ne bi mislili, da so se čani prikupili le s pojedino in za-i bavo. Trdo so delali ves teden, na zaključni prireditvi pa se je vsak predstavil na odru, kjer se je zahvalil svojemu dvojčku in zaključ nastop s stavkom: »I'll be back.« Na razglasitvi mesta dvojčka stj bila tudi vodja projekta Urban Ko drič in zreški župan Jože Košil »Naša ekipa se je res izkazala. Bo lje Zreč in vse Slovenije ne bi m( gli predstavljati. Res pa je tud da do sodelovanja morda splcj ne bi prišlo, če si ne bi že pij ogledali Zreč, Skomarja, Rogle Marsikdo, ki bo še videl posnel ke teh krajev, si jih bo želel ob: skati kot turist.« Turizem bo zaradi sodelovanj Zreč v projektu BBC-ja gotovo na več pridobd. Mesti dvojčka bostj sodelovanje pričeli na kulturneri področju, obeta pa se sodelovanj tudi na področju izobraževanja. 1 Sedberghu imajo namreč odlično zasebno šolo (do 18 let), ki pa ima tudi »odlično« šolnino. Leto šolanja namreč stane 7 milijonov tolarjev. Toda to ne sme biti ovira, so sklenili v Sedberghu in že pričeli z oblikovanjem štipendijskega sklada za nadarjene Zrečane. Kaže, da bodo imeli prednost glasbeno nadarjeni, vendar razmišljajo tudi o možnostih za jezikovno izpopolnjevanje. Gotovo ne bo ostalo samo pri tem. MILENA B. POKLIČ Foto: URBAN KODRIČ V mestnem pubu pripravijo vsako sredo kviz za veliko nagrado steklenico vodke. Tisti teden, ko so bili v Sedberghu Zrečani, so imeli evrokviz o Sloveniji in Zrečah. Odgovoriti je bilo treba na vprašanja, kot so: katero je glavno mesto Slovenije, kateri najvišji vrh... Po dveh tečajih polke, ki jih je zreška ekipa pripravila v Sedberghu, jo plešejo tudi Angles. Na razglasitvi rezultatov volitev: koordinator projekta Urban Kodrič, vodja odbora za "twinning" Jože Košir, Chris in v ospredju William. Družina Sue in Chrisa je bila zadolžena za promocijo Zreč v i Zreč, ki so jo pripravili. .M Sreča, ki Jo doživiš samo enkrat Dobitnik novega televizorja je postal Jože Hramec iz Spodnjih Grušovelj Kašljate, smrkáte...? Pri Hramčevih vse do ponedeljka popoldne, ko smo jim kot srečnim izžrebancem meseca septembra dostavili barvni televizor, skoraj niso,mogli verjeti, da jih je tokrat v resnici obiskala sreča. »Še nikoli nismo ničesar dobili zastonj. Presenečenje je bilo tako veliko, da sprva sploh nismo mogli verjeti. Mislih smo celo, da se je nekdo pošalil z nami. Kaj takega doživiš samo enkrat v življenju,« je veselo pripovedovala mama Marija in obudila spomin na petek, ko jih je poklicala odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvirn in jim sporočila novico. »Bila sem pri sosedovih, ko me je o telefonskem klicu obve- stila snaha Aleksandra. Še posebej sem vesela, da se mi je to zgodilo ravno pri teh letih, kmalu jih bom imela 75. Sploh, ker smo vsa leta bolj skromno živeli.« Prvi naročnik našega časopisa je bil pred davnimi desetletji Marijin mož Jože, ki je že umrl. Ker je tudi sin Jože, naslovnika niso spreminjali, tako da vsi skupaj v družini naših zvestih bralcev vztrajajo že več kot 40 let. Novi tednik prehstajo vsi in preberejo, kar jih najbolj zanima, le Marija ga prebere do zadnje pike. »Komaj čakam četrtek, da ga prelistam in nato podrobneje preberem, saj ne morem več toliko delati.« Podobno je povedal tudi sin Jože, ki se je med našim obiskom vrnil iz službe. Zaposlen je v polzelski tovarni nogavic, zatrdil pa je, da »imaš v časopisu kaj prebrati«. In še to so poudarili Hramčevi, da nikoli niso niti pomishli, da bi se časopisu odpovedali. Tudi sicer je bilo iz pogovora razvidno, da so Hramčevi prijatelji naše hiše, saj imajo radijski sprejemnik naravnan na Radio Celje, kjer še posebej radi prisluhnejo nekaterim oddajam. Kje bo novi televizor našel svoje mesto, se Hramčevi še niso točno dogovorih. »Vnuka sta se kar naprej prepirala, kam ga bo- mo postavili, saj bi si ga zelo rada prisvojila. Sicer imamo v družini že dva televizorja, vendar bomo tudi novega s pridom uporabili. Res je lepo, da ste se nas spomnili na tak način,« je omenila Marija. Ponedeljkov dan je bil tudi drugače vesel za Hramče-ve, saj je po nekajmesečnem premoru na dvorišču stal nov lepotec, s katerim je snaha Aleksandra odpeljala družino iz malce odmaknjenih Spodnjih Grušovelj po nakupih. Razlog za dvojno slavje torej, ki ga Hramčevim iz srca privoščimo. US, foto: GK A B Vitamini Vam jih primanjkuje? Be ED © Sanolabor Prodajalna Celje (Mercator center) Opekarniška ulica 9, 3000 Celje, tel./fax: 03/491 17 01/02 Izdajamo pripomočke, ki jih predpiše zdravnik na naročilnico ZZZS. Ponosni lastniki novega televizorja. Kje bo stal, se še niso dogovorili, najraje bi ga v svoji sobi gledal vnuk Jure. sanacija betona in kovinskih kontrukcij Špindlerjeva 2c, 2310 Slov. Bistrica, Tel:028432300 1. Vodja projektov Pogoji : diplomirani inženir gradbeništva ali inženir gradbeništi - vozniški izpit kategorije B 2. Gradbeni delovodja 3. Strojnik gradbene mehanizacije Pogoji: - strojnik gradbene mehanizacije ponujamo vam zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom ter stimulativni ose jjtogVi'drt^ naslov Map trade d.o je naložbeno življenjsko zavarovanje, v investicijskega sklada. NLB Naložba Vita 5 je naložbeno življenjsko zavarovanje zavarovalnice NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana, Trg republike 3,1000 Ljubljana, razvit v sodelovanju s skupino KBC, ki je na tem področju med vodilnimi v Evropi. Naložbeni cilj upravljavca sklada je na dan izteka zavarovanja (28. novembra 2014) povrniti vlagateljem neto vplačano premijo in v primeru pozitivnih gibanj izplačati še 105% udeležbo v donosu košarice-delnic 30-ih skrbno izbranih "blue-chip" podjetij iz vsega sveta. Tveganje, da investicijski cilj sklada ne bo dosežen, prevzema vlagatelj. • Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 EUR, v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem podjetniškem tečaju NLB na dan vplačila. • Naložbeno obdobje: do 28. novembra 2014 • Vpis: od 27. septembra do 29. oktobra 2004 z možnim predčasnim zaključkom. NLB Naložba Vita 5 vas ščiti v primeru nepredvidenih dogodkov. Vaša družina ali drugi upravičenci, ki jih sami izberete, bodo v primeru zavarovalnega dogodka upravičeni do izplačila vsaj 100% vplačane premije, tudi če bo vrednost police takrat morebiti nižja. O vseh podrobnostih NLB Naložbe Vita 5, tveganjih in prednostih zahtevajte dodatna pojasnila pri svetovalcih v poslovalnicah NLB. Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje: NLB Vita. življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana Zavarovanje trži: Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, ki pri tem ita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana jamii za izplačilo iSini zavarovalne vsote v primeru nastanka zavarovalnega primera ajanjem zavarovanja. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Lačni študentje, pozor! Zanimanje za študentske bone za prehrano je iz leta v leto večje, veča pa se tudi ponudba gostinskih lokalov, ki ponujajo prehrano za študente. V Celju se je v prodajo študentskih bonov vključila še restavracija Planeta Tuš, kjer lahko študentje bone za ceno 295 tolarjev kupijo na prodajnih mestih Študentske organizacije Univerze v Mariboru. Vrednost bona je 850 tolarjev, z njimi pa v restavracijah dobijo celotno kosilo. Vsak dan je študentom v restavracijah na voljo vsaj pet različnih kosil. Vsaj eno je primerno tudi za vegetarijance. Študentje lahko kupijo bone še za hotel Evropa po 425 tolarjev, v hotelu Ttirš-ka mačka morajo zanj odšteti 395 tolarjev, v Intersparu 295, v McDonaldsu 425, v restavraciji Kitajski dvor 495, v gostilnici Tartini 445, v dijaškem domu Celje 320, v piceriji Verona in Oliva pa 335 tolarjev. Novost je prodaja študentskih bonov v Šentjurju, kjer prodajajo bone za Šolski center Šentjur po ceni 145 tolarjev, vrednost bona pa je 700 tolarjev. Za bone v gostišču Bohorč bodo študentje odšteli 745 tolarjev, vrednost bona pa je 1.300 tolarjev, enaka cena pa velja tudi za tiste, ki se odločijo za dostavo. V Velenju prodajajo bone za prehrano v Domu učencev, v Eri, McDonaldsu, MT Centru, Intersparu, restavracijah DK, Veliko sreče. Mami in Xi hu. Za bone študentje odštejejo od 295 do 545 to- Ob prvem nakupu bonov za prehrano se je treba na prodajnem mestu vpisati v bazo podatkov z veljavnim in potrjenim indeksom. Izredni študentje pa morajo pri nakupu za vpis v bazo podatkov oziroma podaljšanje statusa priložiti indeks, potrdilo o vpisu z izjavo in potrdilo zavoda za zaposlovanje, da niso zaposleni oziroma vpisani v evidenci brezposelnih oseb, ki ne sme biti starejša od enega meseca. Po novih navodilih lahko bone kupujejo tudi tisti, ki so vključeni v program aktivne politike zaposlovanja. Ti ne iščejo zaposlitve, ne dobivajo podpore, ampak morajo študirati, izobraževanje pa jim plača država. larjev, vrednosti pa se gibajo od 850 do 1.100 tolarjev. Študentske bone prodajajo vsak ponedeljek in četrtek od 10. do 15. ure ter vsak torek od 10. do 16. ure na mariborskem študentskem servisu v Celju in v Velenju. Študent lahko v Mariboru kupi bone tudi za Celje oziroma izkoristi število bonov v ka- teremkoli kraju želi. Študenti, ki študirajo v Ljubljani in želijo kupovati bone npr. v Celju, pa morajo v Ljubljani prekiniti vpis in ga prenesti tukajšnji servis. V petek so bila sprejeta nova navodila, ki dajejo študentu možnost, da bo lahko prekinitev uredil tudi po pošti. SIMONA BRGLEZ Skromno Obnova tržnice le napol ob polletju Celjski mestni svet je potrdil polletno poročilo o izvajanju letošnjega občinskega proračuna. Polletno obravnavo, ki je vsaj v celjskem primeru dokaj nesmiselna, predpisuje zakon. Rebalans proračuna je bil sprejet šele julija, zato v prvem polletju še niso stekle vse za polnjenje proračuna predvidene dejavnosti. V prvem polletju so prihodki znašali malo manj kot 3,5 milijarde tolarjev, kar je le dobra tretjina načrtovanega zneska. Zdaj je s prihodki, so povedali na seji, že bistveno bolje. Temeljna naloga, ki bo omogočila uresničevanje proračunskih ciljev, pa bo izvajanje programa prodaje občinskega premoženja in kapitalskih deležev. V prvem polletju je bil proračun kljub manjšim prihodkom razmeroma dobro uravnotežen, saj so s slabimi 4 milijardami tolarjev odhodkov poskrbeli, da razlika med prihodki in odhodki ni bila prevelika. Svetnik Jože Bučer je ob tem spraševal, koliko neplačanih računov se je zaradi tega nakopičilo, in hkrati opozoril na slabo preglednost poročila oddelka za okolje in prostor, ki proračunskih izdatkov ni prikazal v tabelah. Župan Bojan Šrot je odgovoril, da je njegova naloga, da skrbi za uravnoteženost med prihodki in odhodki, od katere je odvisna stopnja uresničevanja proračunskih ciljev. BS Kot kaže, je obnova Linhartove in Savinove ulice, ki obkrožata celjsko tržnico, za letos končana. Letošnja obnova naj bi zajemala zamenjavo nekaterih iztrošenih komunalnih vodov v avgustu, nakar naj bi obe ulici preplastili z novim asfaltom. Toda delo, ki bi ga morali opraviti že lani, a ga zaradi protesta najemnikov lokalov ob Linhartovi ulici niso, so tudi letos opravili le napol. Najprej se je zataknilo, ker so delali brez nadzora strokovnjakov zavoda za varstvo kulturne dediščine. Dodatne težave je, ko so stro- kovni nadzor le zagotovili, povzročil dostop do objekta Rimljanke v Savinovi ulici. Vse to je dela, ki bi morala biti končana še v avgustu, zavleklo v konec septembra. Kot je povedal Jože Smodila z občinskega oddelka za okolje in prostor ter komunalo, se še niso odločili, ali bodo ulici tudi na novo preplastili. Vse kaže, da bodo počakali do prihodnjega leta. Med obnovo električnih in vodovodnih napeljav niso izvedli tudi priključkov iz tamkajšnjih greznic na javno kanalizacijsko omrežje. Ker se bo to bržkone zgodilo v krat- kem, se zdi bolj smotrno počakati še na to, da ne bi v kratkem času na novo položenega asfalta spet prekopavali. Smodila je tudi napovedal, da bo po vsej verjetnosti že prihodnje leto prišla na vrsto tudi celovita obnova tržnice, za kar si prizadevajo že več let. Tako vse kaže, da bo ostalo le pri obnovi vseh električnih in občinskih signalnih vodov ter vodovodnih priključkov, stanovalci ob obeh cestah in kupci na tržnici pa bodo na boljše čase in nujno pre-plastitev morah počakati vsaj še do prihodnjega leta. BRST Trta, za katero rodnost ni problem Pri domačiji Antona Ostrožnika v Bukovžlaku raste trta, na kateri je gospodar naštel kar 149 grozdov. Anton Ostrožnik je povedal, da gre za izredno rodno trto, katere imena ne pozna. Ve le, da je francoskega porekla, za brajdo, ki bo v nekaj letih zasenčila nadstrešek pri gospodarskem poslopju. Cepič trte mu je dal sosed pred devetimi leti. V tem času se je imenitno razrasla. Anton pazi le na to, da pri pomladanski rezi odstrani čim več starega, že za laket debelega lesa in za nadaljnjo rast očuva le najlepše in najdaljše šparone. Skrbno nego mu je trta vrnila z obilnim pridelkom. Anton trto vsako leto skrbno pognoji, če je suša, jo tudi obilno zaliva, le škropi nikoh, a samorodnice, kot je njegova, imajo tako ali tako višjo naravno odpornost proti peronospori in oidiju. BS - Št. 41 - 14. oktober 2004 - NAKRATKO Bolj uporabna stran CEUE - Na celjski občinski spletni strani, ki jo najdete na naslovu www.celie.si. je 1. oktobra zaživel nov spletni portal. Osnovna stran je za zdaj ostala nespremenjena, a če kliknete na »Mestna občina«, se odpre nova spletna stran spremenjeno grafično podobo. Na portalu najdete uradne ure uprave, predstavitev uprave, mestnega sveta, svetnikoVj komisij in odborov, katalog sprejetih predpisov za mandat mestnega sveta, seznam upravnih postopkov z navedbo vlog,, prilog in odgovornih oseb. Glavno pridobitev predstavlji možnost elektronskega dostopa do vlog za lokacijske infor macije, ki jih bodo v prihodnje dopolnili tudi z drugimi vlogami. V pripravi je tudi aplikacija za informativni izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Depoji za kulturne zavode CEUE - Mestni svet Mestne občine Celje je na korespoi denčni sêji z ustreznim sklepom zagotovil 8 tisoč kvadrat nih metrov veliko zemljišče za izgradnjo depojev, ki jih vi kot nujno potrebujejo javni zavodi s področja kulture v mesl občini. Zemljišče za gradnjo depojev je na območju vzhi ne Trnovlje 2. Obnovljena Jamova CEUE - Jamovo ulico v Celju, ki mimo poštnega centra povezuje Novo vas in Hudinjo, so celovito obnovili. V dobrih desetih dneh so cesto na nekaterih delih, zlasti ob južni' strani nogometnega štadiona razširili, uredili odvodnjav» nje, podjetje VO-KA pa je azbestne vodovodne cevi nado mestilo z okolju prijaznejšimi materiali. Celotno cestišči so tudi na novo preplastili z asfaltom. Dela, ki so bila načrtu letošnjih komunalnih ureditev v Celju, je opravilo podjetje CMC, občinski proračun pa so stala približno 15 milijonov tolarjev. Avtosejem odslej ob Zlatorogu CEUE - Avtosejem, ki ga je celjski zavod za urejanje javnih parkirišč in gospodarjenje z javnimi objekti (ŽPO) dolga leta pripravljal na parkiriščih ob celjskem sejmišču, se to soboto, 16. oktobra, seli. ZPO ga bo odslej pripravljal na parkirišču ob dvorani Zlatorog v Športnem parku Celje. Selitvi so botrovali različni razlogi: predvsem ga ob večji! sejemskih prireditvah ne bo treba vedno znova seliti, hkraf so ob dvorani Zlatorog tudi boljši tehnični in sanitarni pó goji za vsakotedensko izvedbo. Na avtosejmu v Celju šé1 vedno vsak teden prodajo približno 150 avtomobilov. Podeželje v mestu CEUE - Na Glavnem trgu v Celju bo prihodnjo sredo popoldne prireditev Podeželje v mestu. Organizatorji - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in programski odbor razvojnega programa podeželja občin Celje, Laško, Štore in Vojnik - bodo predstavili razvojni program podeželja v štirih občinah. Prireditev bo spremljal kulturni program, sodelujoči pa bodo predstavili domače obrti, društva s podeželja ter turistične, ekološke in druge kmetije s tega območja. Pripravljajo tudi prodajo pridelkov in izdelkov s kmetij, degustacije in delavnice za otroke. Namen priredi-' tve je predvsem v večanju prepoznavnosti podeželja in pridelkov, ki prihajajo med nas iz omenjenih štirih občin. Don Boskov trg CEUE - Na Hudinji bodo po sklepu ustrezne komisije-inestnega sveta in na predlog salezijancev imenovali Don Boskov trg, poimenovan po ustanovitelju reda salezijancev in največjem vzgojitelju mladih, don Bosku. Trg nastaja ob Don Boskovem centru na Hudinji, ob Podjavorškovi ulici Gradnja prve faze bodočega centra gre h koncu in 24. oktobra bodo v nov oratorij z večnamensko dvorano, ki bo hkrati služila tudi kot začasna kapela, salezijanci že preselili velik del svojih dejavnosti, ki jih zdaj opravljajo v svoji hiši ob Kidričevi cesti. Za zdaj bodo nov trg, ki nastaja ob oratoriju, uredili le začasno. Končno podobo bo dobil po izgradi nji župnišča in cerkve. BS! Srebrntna, rosa trave... modni nakit ADAM AS ^ > . za vsa srca.. Žalec, Šlandrov trg 32 ADAMAS ENERGETICS Spet ustvarjalne sobote Mednarodno društvo Otroci otrokom v svojih prostorih v Gosposki ulici 7b v Celju tonovno pripravlja redne ustvarjalne delavnice. Minulo soboto je 24 otrok iz Šentjurja, Rogaške Slatine in Celja, starih od pet do štirinajst let, "stvarjalo s keramiko. Natančneje povedano so na »biskvitno« keramiko reliefirali z različnimi Stenali in barvami, kaj so s tem izdelali, pa si lahko ogledate v razstavnem prostoru društva. Člani društva pripravljajo med tednom delavnice v različnih krajih Slovenije, v svojo delavko pa z izdelovanjem voščilnic in slik s posebno tehniko barv in risb v negativu otroke vabijo k to soboto. RP Za odlično Formo^ VEČ KOT SO IZDELKOV, oprema za fitnes. oblačila in obutev po AKCIJSKIH cenah ter POPUSTI za izbrano lanskoletno zimsko športno opremo. 3E E^tlSETICS 8.990,00 AKCÏJA Še brez priznanja Prizidek raste Gradnja prizidka k Narodnemu domu v Celju, ki jo za 600 milijonov tolarjev gradi velenjski Vegrad, dobro napreduje. Soinvestitorja naložbe sta Mestna občina Celje in Skupni servis služb Vlade RS, ki sodeluje s 37 odstotki sredstev. Prizidek bo s 1.500 kvadratnimi metri površin omogočil preselitev upravne enote iz sedanjih prostorov v občinski stavbi. Te dni prizidek že raste, hkrati pa gredo h koncu tudi arheološka izkopavanja ob bližnjem starorimskem zidu. BS Dnevi zdrave prehrane v Celju ! V Združenju ekoloških pridelovalcev in z območja delovanja združenja Deteljica, v fedelovalcev - Deteljica želijo v okviru dvorani Narodnega doma v Celju pa se bodo daj že tradicionalne akcije Dnevi zdrave v petek od 10. do 12.30 ure vrstila predava- irehrane poudariti pomen zdravju prijaz- nja, na kateri bodo strokovnjaki (prof. dr. Bga prehranjevanja ter ob tem predstavi- Janez Salobir, Janez Tasič, dr. med. in z Za- I program ekološke pridelave. voda za zdravstveno varstvo Celje) predstavi- V petek in soboto ob 9. uri bodo na ekološ- li in govorili o pomenu maščobnih kislin omega itržnici predstavili ponudbo ekoloških kmetij 3, 6 in 9 na zdravje ljudi. MA Zgled vrstnikom Taborniki iz roda Druge grupe odredov Celje in Projektna pisarna Celje, zdravo mesto sta minuli petek in soboto v celjskem mestnem parku pripravila čistilno akcijo. Starejši taborniki so že v petek, ko je bil v parku običajen vrvež, s svojo akcijo, med katero so počistili brežine Savinje, vrstnikom dali lep zgled. Posebej so se izkazali mlajši taborniki, medvedki in čebelice, ki so v spremstvu svojih vodnikov, zraven je bilo tudi nekaj staršev, vzorno očistili levo obrežje Savinje v parku od doma upokojencev do mosta proti Laškem. V obeh dneh se je akcije udeležilo več kot šestdeset mladih, ki so s po nemarnem odvrženimi odpadki do vrha napolnili več kot 20 velikih smetarskih vrečk. Akcija za pohvalo in zgled. BS Društvo ukradenih otrok še vedno pričakuje, da jih bo država priznala za žrtve nacističnega nasilja Brezplačno za odrasle Teden vseživljenjskega učenja je pro-ekt Andragoškega centra Slovenije, ki bo (tos že devetič, tokrat od 18. do 22. okto-ka. Letošnja tematska naravnanost je »ropsko leto učenja s športom - EYES W)4. Na Srednji ekonomski šoli Celje bojo tudi letos v tem tednu organizirali brez-Mačne tečaje. Od 16. do 19. ure bodo profesorji šole pou-jevali osnove Worda, Excela, Powerpointa, (porabo interneta in desetprstno slepo tipanje. Pripravili bodo mini delavnico o tem. kako napišemo prošnjo, življenjepis in organizirali tečaj francoščine za začetnike. Lani je bila struktura udeležencev zelo pestra, kar kaže na izredno zanimanje prebivalstva Celja in širše okolice po izpopolnjevanju različnih znanj. Mnogi so se odločili, da pridobljeno znanje dopolnijo na nadaljevalnih tečajih, ki jih organizirajo preko celega leta. V štirih sodobno opremljenih računalniških učilnicah s po 17 delovnimi mesti je mogoče kvalitetno delo pod strokovnim mentorstvom izkušenih predavateljev. 01 mmm približno dvesto članov ruštva Ukradeni otroci se iminulo soboto v celjski Osnovni šoli zbralo na vsa-oletneirt srečanju, s kate-m obujajo spomin na eno ijbolj genocidnih dejanj icistov. Ti so namreč v zbir-sm centru v takratni oko-jki šoli v Celju ločili otro-leod mater in očetov ter sta-lejše odpeljali v koncentra-jjska taborišča, mlajše pa p nacistično prevzgojo v lajh. Mnogi niso preživeli njne, številni nikoli več ni-p našli staršev, [ukradenih otrok je bilo prib-Bno 600, več kot 300 se jih tpovezalo v društvo Ukrade-I otroci, ki si že leta prizadeli, da bi jim država priznala, a so bili žrtve nacističnega nana. Tožba proti državi, ki jo i društvo vložilo že pred de-fcmi leti, še nima sodnega biloga, ukradenih otrok pa je I leta v leto manj ... »Pa ne le le za odškodnine,« pou- Na letošnjem srečanju v telovadn darja predsednik društva dr. Janez Žmavc, »večina želi le priznanje, da so bili žrtve nacističnega nasilja.« Na sobotnem srečanju je zbrane pozdravil celjski podžupan Stane Rozman, ki je 11. Osnovne sole se je zbralo otroci. v nagovoru posebej poudaril, da je zločin do otrok v vsaki družbi najhujši zločin. Kot vsako leto so ukradenim otrokom sprejem in družabno srečanje pripraviti krajani mestne četrti Dolgo polje, dvesto članov drustve Ukradeni ki prav v spomin na ukradene otroke praznujejo svoj krajevni praznik, kulturni spored pa so pripravili učenci I. Osnovne šole. BRST Foto: ALEKS ŠTERN LJUBIMO j POLZI U | MOZIBJE | ŠOŠTANJ | g i Škratova olimpijada NAKRATKO Flosarske rihte iz Fašunove domačije Podeželsko razvojno jedro na Ljubnem, osmo v Sloveniji, bo pristojno za celotno celjsko območje Jutri bodo na Ljubnem slovesno odprli prenovljeno Fašunovo domačijo, v kateri bo domovalo Podeželsko razvojno jedro, ki bo kot osmo v Sloveniji pristojno za širše celjsko območje. Že pred leti je celjski zavod za varstvo kulturne dediščine Ljubence opozoril, da v kraju propada pomemben spomenik stavbne dediščine, ki izpričuje socialni status srednjega kmeta. 1\idi zato so se v občini prijavili na razpis ministrstva za kulturo, ki je za obnovo Fašunove domačije odobrilo dobre štiri milijone tolarjev. V občini so se večkrat spraševali o namembnosti obnovljene hiše, zato se je na razpis za ustanovitev podeželskih razvojnih jeder v imenu zgornjesa-vinjskih in šaleških občin uspešno prijavila Savinjsko-Ša-leška območna razvojna agencija (Saša ORA). Skupaj so za obnovo porabili 30 milijonov tolarjev, k čemur je več kot tretjino potrebnega denarja dodala občina Ljubno. Pomemben delež je k hiši novih priložnosti in vsebin, kot so jo poimenovali, dodal tudi Jože Mermal, ljubenski rojak in direktor BTC. Hiša priložnosti Celotna ponudba Fašunove domačije bo sestavljena iz razstavne, prireditvene in pe-dagoško-izobraževalne dejavnosti, prostore pa bodo uporabljali tudi v protoko- Nekdanja podoba Fašunove domačije, kjer bodo jutri odprii podeželsko razvojno jedro za celotno celjsko območje. ga jedra, s pomočjo katerega bomo zagotovo ustvarili nová delovna mesta. Menim, da smo na Ljubnem dobili šolo, ki bo skrbela za ustvarjanje osnovnih znanj, podobno kot bi začeli pri prvi črki abecede.« Vedeti je treba, da na Ljubnem o tem projektu brez dveh izjemno prizadevnih društev podeželskih žena, Komen in Toplica, najbrž ne bi razmišljali. Članice obeh društev se že dolga leta ukvarjajo z izdelavo različnih spominkov, s peko kruha in peciv in tudi z izdelki, ki po svoje predstavljajo občino Ljubno. Večino teh stvari bodo članice obeh društev lahko zdaj izdelovale oziroma pekle tudi larne namene. Hišo na Fašu-novi domačiji bodo uporabljali kot razstavni prostor, v katerem bodo na ogled stari pripomočki in podrobneje predstavljeno nekdanje življenje v kraju. Najpomembnejše bo gospodarsko poslopje, v katerem so uredili več delavnic in kuhinjo. Celoten objekt naj bi predvsem omogočal dodatna izobraževanja in znanja za uvajanje različnih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. »Na Ljubnem in v celotni Zgornji Savinjski dolini so kar precejšnji problemi zaradi pomanjkanja delovnih mest,« pravi ljubenska županja Anka Rakun, »tudi zato smo se odločili za ustanovitev razvojne- V Fašunovi domačiji. Tu bodo nastajale tudi druge dobrote z ljubenskih kmetij, v občini se namreč 12 izdelkov, ocenjenih kot značilnost Ljubnega, že ponaša z nazivom Flosarska rihta. Prvo delavnico bodo v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje pripravili v okviru projekta Živimo zdravo. Dejavnosti v Fašunovi hiši bo prva tri leta financiral PCMG, s katerim so že podpisali pogodbo. Objekt bo upravljal Zavod Savinja, ki ga je občina Ljubno ustanovila skupaj s Sašo ORA. V zavodu bodo poleg učenja in delavnic poskrbeli tudi za trženje ustvarjenih izdelkov. URŠKA SELIŠNIK mezinova zianta pred lovsKim domom v Mozirju Srečanje sorodnikov s priimkom Kolene Danica in Jože sta bila glavna pobudnika in tudi organizatorja prvega srečanja Mežlnovih bratrancev, ki izhajajo s Home. Začetnik številčnega sorodstva je Jožef, v dveh zakonih, najprej z Ano, nato Nežo, pa se je rodilo 14 otrok. Večine življenjska pot ni odnesla prav daleč, ostali so v različnih krajih Zgornje Savinjske doline, njihovi potomci pa so že odšli dlje od doma. Tudi zato se je srečanje bratrancev, ki se je začeio v kampu Menina v Varpoljah in zaključilo v lovskem domu v Mozirju, začelo s prepoznavanjem, saj se je odzvala večina vabljenih s svojimi življenjskimi sopotniki in potomci. Dober odziv je pokazal, da ljudje cenijo sorodstvene vezi, živahno dogajanje pa je potrjevalo reklo, da kri ni voda. US - Št- 41 - 14. oktober 2004 - Zelena luč za Novo Štifto GORNJI GRAD - Volitve v državni zbor so izkoristili tuj za referendum, na katerem so se krajani treh zaselkov odi čali o novem skupnem imenu Nova Štifta in uvedbi uličn ga sistema s sedanjimi zaselki Tirosek, Šmiklavž in del D la. Od dobrih 500 volivcev je za kraj Nova Štifta glasova več kot 66 odstotkov, del Dola pa se bo preimenoval v Zgc nji Dol. Referendum o ustanovitvi Nove Štifte je bil poizv dovalne narave, končno odločitev pa bodo na eni prihodi sej sprejeli občinski svetniki. Ogrožen Smrekovec ŠOŠTANJ - Člani PD želijo čimveč ljudi osvestiti o naravn vrednotah Smrekovškega pogorja, zato so bili pobudniki : ustanovitev Projektne skupine civilne družbe za ohraniti Smrekovca. V njej poleg planincev delujejo predstavniki lo ske družine in KS Bele Vode, gozdarji ter posamezni lastni zemljišč. Doslej so izdali zloženko z naslovom Ohranin Smrekovec z informacijami o posebnostih pogorja, edin tvenega v slovenskem in mednarodnem merilu. Opozarjaj tudi na ogroženost Smrekovca, saj ga vse bolj pestijo preol bremenitve neurejenega motoriziranega prometa. US Priznanja za urejenost I POLZELA - Turistično in hortikulturno društvo sta razpisa li natečaj za ocvetličenje stanovanjskih hiš, blokov, kmeti objektov različnih namembnosti in njihove okolice. K s» delovanju se je prijavilo 45 posameznikov, kar je najvj doslej. Petčlanska komisija je imela zelo težko delo, saj videla zares bogato ocvetličenje in skrbno urejenost, f delu je upoštevala usklajenost barv, rast, negovanost in sploši ureditev okolice. Na priložnostni slovesnosti ob občinskei prazniku so podelili 18 zlatih, prav toliko sretfrnih in bronastih priznanj, vse možne točke, sto, pa sta dobili d( mačiji Cevzarjevih in Brunškovih v Andražu. Številčna kolonija prijateljstva POLZELA - Žalska izpostava javnega sklada RS za kulturni dejavnosti ter polzelska občina in likovna sekcija KUD Po zela so pripravile 14. likovno kolonijo prijateljstva, ki je i Gori Oljki trajala tri dni. Po besedah vodje kolonije Jožic Ocvirk so udeleženci slikali v poljubni tehniki po načel »kar oko vidi in duša čuti, roka nariše«. S Celjskega je bffo na koloniji 31 udeleženk in udeležencev, kot strokovni s delavec pa je sodeloval Arpad Šalamon, ki bo med izdelki amaterjev izbral od vsakega po eno sliko, ki bo na ogled ni razstavi v mali dvorani kulturnega doma. Razstavo bora odprli jutri ob 18. uri. Tu Osnovna šola Polzela in njena vrtca s Polzele in iz Aj§ j draža so na Gori Oljki pripravili prvo škratovo olimpifl do, ki se je začela s pohodom škratov - varovancev vrt cev na Goro Oljko. Tam so se škrati pomerili v teku čez ovire, skoku v dalji» karateju in košarki ter maratonskem teku okoli cerkve. Nai prej so prižgali olimpijski ogenj, tokrat je bila to škratow lučka, zaključili pa so z zabavo škratov ob glasbi in sladkanj"1 s pečenim kostanjem, z jabolki in s palačinkami. Približno 200 škratov so spremljali njihovi starši, tako da je bila olifli' pijada zelo obiskana. Vsi tekmovalci so se dobro odrezali tako da so prav vsi prejeli tudi medalje, njihovo geslo pa Ie bilo: »Ni pomembno zmagati, ampak sodelovati!« ^ lovi TEDNIK POLZELA VELEMJEj TABOR | VRANSKO j PREBOLD up 15 Sto let polzelskik Prostovoljno gasilsko fuštvo Polzela je prazno-ilo 100-letnico delovanja, obenem pa so praznovali tu- Ědan gasilca Gasilske zve-Žalec. Društvp je bilo ustanovlje-I leta 1904 kot prostovolj-požarna bramba, ki je edvsem s pomočjo kraja-dv postopoma kupovala iremo. Prvo motorno briz-Ino so kupili leta 1928, za [evoz so v začetku uporab-li konjsko vprego, leta 19 pa so kupili star avto-ibil. Tega jim je v zadetku vojne zaplenil okupator, kot tudi nekaj opreme. Po vojni je društvo spet zaživelo, nadaljevalo s pridobivanjem opreme, leta 1954 pa je ob 50-letnici razvilo svoj prvi prapor. V letu 1960 so obnovili dom, leta 1984 pa odprli nov, sodoben gasilski dom. Potem so posodabljali opremo, pred desetimi leti so kupili orodno vozilo, le dve leti kasneje tudi novo motorno brizgalno, pred dvema letoma novo kombinirano vozilo, zdaj pa so prevzeli še novo orodno vozilo. Nepre- stano so skrbeli tudi za izobraževanje svojih gasilcev. Na slovesnosti so podelili priznanja GZ Slovenije. Odlikovanje II. stopnje je dobil Ivan Kotnik, III. stopnje pa Franc Kolar, Slavko Lipičnik, Boštjan Novak, Danica Veber, Edvard Jug, Tomaž Terčak, Alojz Rojšek, Darija Kotnik, Jožica Štahl, Dragica Skorn-šek in Alojz Lomšek. Gasilsko plamenico III. stopnje sta prejela Aleksander Koler in Uroš Skornšek, priznanja pa Vlado Košec, Ljubo Žnidar in Občina Polzela. TT Knjiga o Graški Gori Upokojeni učitelj Martin Ustatičnik z Graške Ćore je lotil zbiranja zanimi-rega gradiva, ki ga je na pri-»varjanje Draga Plazla in ijateljev uredil in objavil knjigi z naslovom Graš-Gora. »Srečen je lahko tisti, ki mu zaupano in zmore pisati o Mnačem kraju,« je v uvodu apisal Marjan Marinšek. V njigi so poglavja o Graški jori nekoč in danes, geograf-oris, gospodarski razvoj predstavitev gradov Vodriž, aidek in Forhtenek. Opisa-so zgodovina in obnova pe-cerkva, trdo življenje ■tov, hkrati je pojasnjen astanek imena Graška Go-Predstavljena je zgodovi- . gozdarstva in sadjarstva in zapisane mnoge zanimivosti iz pr- ve in druge svetovne vojne. Zlasti natančno se je avtor lotil tudi kulturnih in etnoloških značilnosti kraja, raznih srečanj in še posebej festivala narodnozabavne glasbe. Knjigo sta oblikovala in ilustrirala Boris Sovine in Mladen Stropnik, natisnili so jo v Eurograf podjetju v Velenju, izdala Univerza za tretje življenjsko obdobje. Martin Pustatičnik jo je prvič predstavil na festivalu na Graški Gori, kjer so jo mnogi lepo sprejeli. 24. septembra pa jo je predstavil še v dvorani gostilne Plazi na Graški Gori v organizaciji Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje in domačega kulturnega društva. TV Zlatoporočenca Florjan iz Kaple 76-letna Alojzija in leto " ijši Franc Florjan iz Kale sta slovesno proslavila 3-letnico sklenitve zako-a. Zlatoporočna maša, ki i je bral dekan Leopold Sel-an, je bila v taborski žup-iski cerkvi, civilni obred je opravil taborski žu-l Vilko Jazbinšek. Z zla-joročencema se je vese- 0 mnogo sorodnikov in tijateljev, pridružili pa so 1 jim tudi lovci, gasilci, ko-Savinjski rogisti. Franc Florjan se je rodil v Marija Reki, nekaj časa je živel pri starem očetu v Preboldu, potem pa se je preselil k staršem v Kaplo. Bil je eden prvih lovcev v kraju in tudi graditelj lovske koče. Dolga leta je bil tudi gasilec, gradbeni predsednik gasilskega doma Kapla-Pondor in pozneje predsednik gasilcev, bil pa je tudi ključar pri sv. Radigundi. Alojzija se je rodila v Kapli, zgodaj ji je umrl oče in že kot mlado dekle se je seznanila z gospodinjstvom in s kmečkim delom. Njena ljubezen je bilo igralstvo, tako da je napisala tudi svojo igro. Znana in priljubljena je predvsem po svojih sladkih dobrotah, gostoljubnosti in poštenosti. Florjanovima sta se v zakonu rodila Branko in Janko. Branko je z družino ostal doma na kmetiji, zla-toporočencema pa lepšata jesen življenja vnuka Nina in Miha. Z OBČINSKIH SVETOV Zlatoporočenca Franc in Alojzija Florjan Občina prodaja delnice VRANSKO - Svetniki so sprejeli sklep o začetku postopka prodaje vrednostnih papirjev, ki jih ima občina. Občina Vransko je vrednostne papirje dobila po delitveni pogodbi, od tega ima 87 delnic in 4 prednostne delnice Banke Celje. Prav te pa so razlog za prodajo. »Borz-no-posredniške hiše ponujajo za eno delnico Banke Celje do 100 tisoč tolarjev, zato smo se tudi odločiti za prodajo,« je dejal župan Franc Sušnik. Občina bo s prodajo vseh delnic dobila približno 10 milijonov tolarjev, sredstva pa bodo namenili tudi za gradnjo nove šolske telovadnice, ki naj bi jo začeli graditi predvidoma leta 2006 in bo na voljo tudi drugim občanom. Za obnove VRANSKO - Občina bo tudi v prihodnje veliko vlagala v različne naložbe. Ena največjih bo zagotovo izgradnja čistilne naprave, na zadnji seji pa so svetniki odločili, da bo občina pomagala tudi pri nekaterih ostalih naložbah. Tako so odločili, da bo občina dala milijon tolarjev za prizidek Planinske koče na Čreti, v naslednjih petih letih bodo dali pet milijonov tolarjev za obnovo cerkve sv. Martina v Podvrhu, 60 tisočakov pa bodo namenili za obnovo kapele v Čepljah. Se igrišča in knjižnica za šolo PREBOLD - Svetniki so sprejeli program priprave proračuna občine za prihodnje leto, župan Vinko Debelak jim je predstavil tudi poročilo o izvrševanju letošnjega proračuna v prvih osmih mesecih. Kljub temu, da so v občini letos že imeli rebalans proračuna in da ob koncu leta načrtujejo še enega, je župan predlagal, da nekatere projekte še vključijo v letošnji proračun, predvsem gradnjo šolskih igrišč in knjiž- nice. Obe naložbi bo namreč sofinancirala država, vendar pa lahko državni denar koristijo le letos, kar pomeni, da mora tudi občina primakniti svoj delež. Naložba v igrišča je vredna 18 milijonov, od tega bo 10 milijonov tolarjev prispevalo ministrstvo za šolstvo. Šolska knjižnica bo stala prav tako 18 milijonov, pri čemer bo ministrstvo za kulturo sofinanciralo približno 1,5 milijona tolarjev. Zdravnik s koncesijo? PREBOLD - V občini imajo že nekaj časa težave z osnovnim zdravstvenim varstvom. Trenutno delata v občini dva zdravnika, zaposlena v Zdravstvenem domu Žalec. Ker najverjetneje v Preboldu ne bosta ostala, so na zadnji seji obravnavali predlog za začetek postopka za podelitev koncesije za najmanj enega zdravnika. Koncesiji so nekateri svetniki ostro nasprotovali, saj imajo v občini velike težave z zobozdravnikom, ki je prav tako koncesionar. Ta naj bi v svoji praksi naredil veliko nepravilnosti, ki so jih občani zabeležiti in ugotovitve oziroma pritožbe poslali na ministrstvo za zdravje. Slednje še ni odgovorilo, saj po besedah župana Vinka Debelaka tam nihče ne ve, kdo ureja področje osnovnega zdravstvenega varstva. Pravilnik o socialnih pomočeh PREBOLD - Svetniki so po hitrem postopku sprejeli pravilnik o dodeljevanju enkratnih denarnih socialnih pomoči v občini. Na sejah so se kar nekajkrat pojavile vloge oziroma prošnje za socialno pomoč, tako da so se že na prejšnji seji odločili, da bodo to področje uredili s posebnim pravilnikom. V proračunu so letos za socialne pomoči namenili 3 milijone tolarjev. Do pomoči bodo upravičeni tisti, ki so trenutno v denarni stiski, ki jim je socialna pomoč edino preživetje, pa tu- di tisti, ki za 10 do 15 odstotkov presegajo cenzus za socialno pomoč. Pomoč se bo podeljevala enkrat letno, namenjena pa bo za nakup kurjave, šolskih potrebščin, šolo v naravi, ortopedske pripomočke in podobno. V enkratnem znesku bo znašala od 10 tisoč tolarjev do minimalnega dohodka posameznika. Zastonj do izposoje knjig PREBOLD - Po novem bo knjižnica zaprta ob ponedeljkih, ob torkih bo odprta med 11. in 15. uro, ob sredah in četrtkih med 14. in 18. uro, ob petkih pa od 12. do 15. ure. Želeli so, da bi bila knjižnica odprta tudi ob sobotah, vendar je poskusna doba pokazala, da se ne bi obneslo. Novost v knjižnici je tudi ta, da so svetniki na zadnji seji odpravili članarino, ki je znašala 3 tisoč tolarjev. Po novem približno 480 članov knjižnice ne bo več plačevalo članarine. ŠO Dobro delo šol ŽALEC - Državna notranja revizorka, ki je opravila pregled lanskega poslovanja v šolah in vrtcu, v postopku revidiranja ni ugotovila večjih napak ali odstopanj, ravnateljem je le priporočila, da pri izpolnjevanju potnih nalogov vzpostavijo ustrezne kontrole ter da svoje akte uskladijo z uredbo, ki določa postopke pri javnih naročilih male vrednosti. Kljub temu so imeli nekateri svetniki pomisleke glede posameznih ugotovitev, slišati je bilo tudi dokaj obremenilne besede ter celo predlog o ustanovitvi posebne komisije, ki bi raziskala delo v šolah in vrtcu. Vendar je župan Lojze Posedel poslovanje v šolah in vrtcu ocenil kot izjemno dobro, manjše pomanjkljivosti pa bodo odpravili do konca leta. Gre predvsem za prevoze otrok v OŠ Griže, ki je tudi edina šola, kjer finančno-ra-čunovodskih storitev ne izvaja podjetje Petka. Po izračunih nekaterih svetnikov je lastna službav griški šoli bistveno dražja. US Dobičkonosna skrb za okolje? Dolgotrajno in naporno o čistilni napravi - Kar 225 pritožb krajanov Přepotřebná naložba v občini Laško, gradnja čistilne naprave, ne napreduje ravno v skladu s pričakovanji. Nekateri občani namreč menijo, da je občini bolj kot skrb za okolje pomemben zaslužek, spet drugi pa tudi sami vidijo v gradnji omrežja možnost za nepričakovan dobiček. »Pogajanja z lastniki zemljišč, preko katerih bo potekala infrastruktura za čistilno napravo Laško, so zelo težavna, dolgotrajna in velikokrat neuspešna,« je pogosto zapisano v gradivu, pripravljenem za seznanitev občinskih svetnikov z aktivnosti-mi v zvezi z izgradnjo čistilne naprave. WTE še vedno pridobiva potrebna soglasja nekaterih lastnikov na območju Rimskih Toplic, De-bra. Laškega z ožjo okolico, Spodnje Rečice in Strenske-ga. Kjer je to le mogoče, se investitor raje odloča za spremembo projektne zasnove in trase, saj ga takšna možnost še vseeno stane manj kot plačilo odškodnine lastnikom zemljišč. Strensko na mrtvi točki V nekaterih primerih alternativne možnosti ni, pogovori z lastniki pa ne le, da so težavni, temveč jih sploh ni. Tak primer je Strensko, o katerem smo že veliko pisali. Nekaj prizadetih krajanov namreč od izvajalca Gradbenega podjetja Hrastnik, kon-cesionarja WTE ali investitorjev, občine in Pivovarne Laško, pričakuje pogodbo, v kateri bo jasno zapisano, kdo bo krajanom povrnil 48-mi-lijonsko škodo, ki naj bi nastala pri prevozu težkih tovornjakov mimo njihovih domov do gradbišča čistilne naprave. Občina kot trenutno edina sogovornica z druge strani pa od krajanov pričakuje vsaj sodelovanje. Pred kratkim je namreč sklicala sestanek, ki se ga krajani niso želeli udeležiti. Junija, na zadnjem uspelem sestanku, so vsi vpleteni sklenili, da bi moral visoko ocenjeno škodo preveriti še drug cenilec, a ga kasneje krajani sploh niso spustili v hiše. »Z občino se je brez zveze sploh kaj pogovarjati,« pojasnjuje predstavnik krajanov Strenskega Jože Čepin, »saj se brez podpisa pogodbe ne ve, kdo nam bo poravnal škodo. Cenilec je želel pregledati le objekte, zmenjeni pa smo bili za cenitev celotne škode.« V skrajnem primeru občina razmišlja o razglasitvi prisilne služnosti za sporno ob- močje, saj gre pri čistilni napravi vendarle za javno dobro. Čepin ni takšnega mnenja: »Čistilno napravo v Laškem sofinancira Pivovarna Laško, torej delniška družba, koncesijo ima WTE, znova delniška družba, in tudi izvajalec gradbenih del, ki bi moral pred spornimi prevozi urediti cestno infrastrukturo, je znova delniška družba. Kje potem vidijo javno dobro?« Dvakratno čiščenje? Drugačen razlog za razburjanje ima pet krajanov v Spodnji Rečici, ki so si pred leti že sami zgradili kanalizacijski sistem. »Vendar je njihov sistem tako imenovani mešani sistem, mi pa gradimo ločen kanalizacijski sistem,« pojasnjuje direktor občinske uprave Jure Klepec. Kar z drugimi besedami pomeni, da bodo krajani v svoj obstoječi sistem še naprej odvajali meteorne vode, odpadne pa bodo morali vseeno speljati v sistem čistilne naprave. Razen, če se bodo njihove pritožbe med 225, kolikor jih je občinska uprava prejela doslej, le izkazale kot utemeljene ... ROZMAR1 PETEK Ob zaključku tabora v Mlačah so mladi plesalci nove plese pokazali svojim staršem. Brez oblek, a z močno voljo Otroška folklorna skupina Cekin, ki že drugo leto deluje v okviru Folklornega društva Šentjur, je sicer še vedno brez narodnih noš, vseeno pa se pridno pripravlja na nastope in tekmovanja. Pred tedni so se udeležili tabora v novo odprtih prostorih Kulturnega društva Mlače, kjer so pod vodstvom Nine Gajšek vadili nove plese in hkrati spoznavali še čare taborniškega življenja. Lani je mlada skupina, sestavljena iz 30 otrok, starih od šest do deset let, sodelovala na območnem srečanju folklornih skupin v Laškem, trenutno pa se intenzivno pripravlja za razna srečanja in tekmovanja. Naslednji nastop jih čaka že prihodnji mesec, ko bodo zaplesali na koncertu odraslih folkloristov iz Šentjurja. Do takrat se morajo s pomočjo staršev, ki bodo za starimi oblekami pobrskali tudi po podstrešjih, ter morebiti še kakšnih drugih donatorjev, le še dostojno obleči. RP m- Pri mladincih so bili v mnogoboju najboljši gasilke in gasilci iz PGD Laško, tretje mesto pa so osvojili gasilci iz Šentniperta (spredaj). Laščani ponosni na svoj podmladek Prostovoljno gasilsko društvo Laško je v mesecu požarne varnosti v sodelovanju! občinsko gasilsko zvezo, pripravilo mladinski mnogoboj, ki se ga je udeležilo 22 ekip gasilk in gasilcev iz šestih PGD laške občine. Mladinci in pionirji so se pomerili v sedmih disciplinah, kjer so dokazali svoje spretno sti in pokazali gasilsko znanje. Pri mladincih je bila najboljša ekipa mladih gasilk PGD Laško, pred mladimi gasilci PGD Laško in gasilci iz Šentruperta, med pionirji pa so lašk pionirji zmagali pred ekipo Šentruperta in drugo ekipo PGD Laško, sledili pa so pionirji it Sedraža in Rimskih Toplic. Najboljšim so pokale in medalje podelili laški župan Jože Rajh ter Rudi Cestnik, prejem nik priznanja Matevža Haceta - najvišjega gasilskega priznanja v Sloveniji ter predsednil mladinske komisije pri Gasilski zvezi Laško Roman Cerovšek. Ml Priprave na slavje V laški knjižnici se že pripravljajo na praznovanje 150-letnice rojstva Antona Aškerca, ki bo čez dve leti. Kot uvod v praznovanje organizirajo drevi ob 17.45 uri ogled Aškerčeve zapuščine v Osrednji knjižnici Celje. Aškerčeva zbirka obsega nekaj rokopisov, prvih tiskov in precej slikovnega gradiva pesnika, njegove družine in krajev, kjer je služboval. Morda bo ravno ogled pesnikove zapuščine v pomoč pri snovanju zamisli, kako počastiti spomin na tega velikega poeta. BA Jesensko rajanje Vrtec v Rimskih Toplicah je minuli teden obiskala vesela jesen. Otroke je na dvorišču pričakala tetka Jesen, obložena s sladkimi plodovi, vzgojiteljice pa so poskrbele, da so se najmlajši prav po jesensko zabavali ter se do sitega najedli kostanja in ostalih dobrot. Najbolj obiskana je bila »slaščičarna pri nerodni Avguštini«, znani po izvrstnih »čala-pinkah«, prazen pa ni ostal niti ustvarjalni kotiček, kjer so se otrokom pri ročnih spretnostih pridružili tudi njihovi starši. BA oktober 2004 - Redkev kot roka »Letošnja letina je dobra, veliko boljša kot lani, ko nas je prizadela suša,« je pripovedovala Jožica Razgoršek z Grobel nega in se pošalila, da se pridelki v zemlji niso le debelili ampak se je mati narava z njimi ponekod tudi dodobra poigrala. Za dokaz nam je pokazala belo redkvico, ki ni pristala n3 krožniku za večerjo, ampak jo je tega vsaj za nekaj časa rešila njena podoba; namesto v običajno korenasto obliko se je n* mreč za dlan velika redkev razrasla v pet prstov ...IS, foto: AS CMCelje KOZJE I PODČETRTEK ROGAŠKA S. ŠMARJE ftjj Kaj bo z domom upokojencev? V Rogaški Slatini, kjer se pripravljajo na gradnjo doma upokojencev, je prišlo pred kratkim do nepričakovanega denacionalizacijskega zapleta. Družba Comett (ki namerava graditi dom v sodelo-i: vanju z občino) je v začetku -Septembra že vložila vlogo za gradbeno dovoljenje. Dom naj bi zgradili na zemljišču v bližini Restavracije Léonce. V občinski upravi pa so nato prejeli dopis upravne enote iz Šmarja pri Jel- šah, pri čemer so bili seznanjeni, da poteka za zemljišče v občinski lasti (kjer nameravajo graditi dom upokojencev) denacionalizacij-ski postopek. Občina bo tako morala zemljišče bodočega doma starejših vrniti de-nacionalizacijskemu upravičencu iz tujine, zato so se z njegovim odvetnikom že sestali zaradi sklenitve morebitne denacionalizacijske poravnave. Tako so začeli s prvimi pogajanji za odkup »občin- skega« zemljišča od denacionalizacij skih upravičencev, pri čemer je občinski svet na zadnji seji dal občinskemu vodstvu pooblastilo za nadaljnja pogajanja. Seveda za odkup zemlje po ceni, ki je primerljiva s podobnimi lokacijami v obso-teljskem mestu. V občinski upravi omenjeni denacionalizacij ski zaplet pojasnjujejo s tem, da takšni postopki niso povsem pregledni. Omenjeni denacionalizacij ski primer je bil zara- di ugotavljanja državljanstva prednikov Hansa Ogrizka prekinjen, letos poleti pa so predhodna vprašanja rešili ter nadaljujejo z upravnim postopkom. Sicer je bilo v zvezi z lokacijo doma upokojencev pred odločitvijo za okolico Restavracije Sonce v začetku leta več predlogov. Občinski svet in občinska uprava, ki denacionalizacijske pasti nista pričakovala, sta se takrat ogrela za Sonce. BRANE JERANKO Šmarski oder bo oživel V Šmarju pri Jelšah so razpisali novo sezono gledališkega abonmaja v tamkajšnjem kulturnem domu. Razpisujejo ga že vrsto let, pri čemer ponavadi povabijo predstave hiš iz Celja, Maribora, Ljubljane, Kranja in Nove Gorice. V okviru letošnjega abonmaja, od konca oktobra do aprila, se bo zvrstilo šest gledaliških predstav, ki jih bodo Šmarčani izbrali šele po njihovih premierah. Sicer je bilo lani vključenih v gledališki abonma v Šmarju približno tristo abo-nentov, med njimi le približno tretjina iz Šmarja in okolice. Za abonma, ki ga pripravlja Kulturni dom Šmarje pri Jelšah, se prijavlja posebno veliko abonentov iz sosednje šentjurske občine, posamezniki pa prihajajo tudi iz Celja in Maribora. Posebnost šmarskega abonmaja je prijetno druženje po predsta- Prvi človek gledališkega abonmaja v Šmarju pri Jelšah Tone Kam-puš, ki je na čelu območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti. vah, marsikdaj skupaj z igralci. Šmarčani pripravljajo tudi predstave izven abonmaja, z avtobusi pa se celo odpravijo na ogled mjuziklov in rock oper na Dunaju ter v Zagrebu. BRANE JERANKO Rokov tek po dveh državah Ob proglasitvi turistične cone Sotla - dolina izvirov zdravja na območju občin Podčetrtek na slovenski in Zagorska Sela na hrvaški strani so ob mnogo drugih prireditev pripravili tudi 1. mednarodni Rokov mali maraton v dolžini 21 km. Namen je bil združiti čimveč ljubiteljev narave, da si med tekom ogledajo jesenske lepote od sv. Roka v Šmar-ju pri Jelšah preko Tinske-ga. Sodne vasi in Vonarske-ga jezera preko dela hrvaškega ozemlja do cilja v Termalnem parku Aqualuna. Organizatorji so imeli srečo, saj se je ob ugodnem jesenskem vremenu zbralo 258 tekmovalcev, kar je za uvod spodbudna številka. Prišli so iz mnogih slovenskih in hrvaških krajev ter tako Rokovemu teku napovedali lepo prihodnost. Tokrat organizatorji niso merili časa tekmovalcev, ki so ga porabili za pot, bodo pa to verjetno storili v prihodnje. Ab- solutni zmagovalec je bil Milan Zupane iz Mislinje, med ženskami pa je bila najuspešnejša Polona Hafner iz Škofje Loke. Najstarejši udeleženec je bil 78-letni Ivan Kregar, znan maratonec iz Celja, najmlajša udeleženka pa dobrih osem let stara Ana Marija Tušar iz Gorenje vasi. Med družinami sta slavila Jolanda Kofol in Boris Mrak iz Tolmina. Posebne pozornosti sta bila deležna popolnoma slepi tekmovalec Ivan Hrovat iz Celja in Srečko Obolnar iz Litije, ki je mah maraton zmogel s pomočjo bergel. Glavni organizatorji uspelega 1. mednarodnega Rokovega teka predsednik Iztok Golež, Lovro Galuf, Rajko Antlej in drugi so za prihodnje leto napovedali podrobnejšo kategorizacijo tekmovalcev in tudi različne dolžine prog, vse pa v želji, da bi na jesenski tek v Obsotelje privabili še več tekmovalcev rekreativcev. TONE VRABL Dež opral jabolka in obiskovalce Peti praznik kozjanskega jabolka kljub dežju uspel Drugo soboto in nedeljo |v letošnjem oktobru je bila Podsreda na Kozjanskem znova v znamenju jesenskih dobrot na čelu z odličnim in vse bolj spoštovanim Kozjanskim jabolkom. Zaposleni v Kozjanskem parku z mnogimi dobrotniki in sponzorji so se potrudili, da jso pripravili lepo prireditev, ki je tokrat v primerjavi s prejšnjimi privabila nekoliko manj obiskovalcev, kot so pričakovali. Vzrok je bil v jesenskih delih v vinogradih, na poljih in v sadovnjakih ter še posebej v nedeljo izredno slabem, hladnem in deževnem vremenu. Na obeh straneh trga Podsreda so bile v dolgih vrstah postavljene stojnice, ki so radovedne obiskovalce vabile z imenitnimi dobrotami, pridelanimi na eko kmetijah in 'zraslih na domači zemlji. V ospredju je bilo odlično kozjansko jabolko, kateremu v čast so tudi tokrat pripravili kar dve razstavi. Pri obeh je ^sodelovala Anica Štukelj. »-Razstavili smo 40 različnih vrst domačih jabolk, v paricu jih imamo evidentiranih 'okoli 60, upravičeno pa domnevamo, da pri nas raste in Prvi dan je v Podsredi minil brez dežja, huje pa je bilo v nedeljo. uspeva okoli sto različnih vrst. Pred petimi leti smo se lotili temeljite obnove starih sadovnjakov in do danes smo očistili okoh 6.500 dreves pri sto lastnikih. Spremembe so velike, saj ljudje počasi spoznavajo prednosti jabolka in kaj vse lahko iz njega narediš in ponudiš,« je povedala. Letošnja letina je slabša kot lanska, saj je bilo namesto suše veliko dežja in zato jabolka tudi hitreje gnijejo. Ve- Razstavi Stare sorte jabolk in Jaboko za zdravje je tokrat v sodelovanju z Vesno Zakonjšek pripravila Anica Štukelj. liko delo pri promociji kozjanskega jabolka je odigralo tudi Društvo kozjanska jab-ka, ki ga po Anici Štukelj zdaj vodi Anton Kolar. Po mnenju arheologov so najstarejše ostanke jabolk našli pred 6500 leti v Jerihi v dolini Jordana in v Ana-toliji. Marija Terezija je vpeljala zasajanje sadnega drevja ob cestah, da so popotniki imeli dovolj hrane. Nekateri drevoredi sadnega drevja so še danes vidni ob starih glavnih cestah v Sloveniji. V Kozjanskem parku uspevajo stare sorte jabolk: ovčji nos, čebulka, kr-vavka, jesenska tafelca, špičke, lovrenčovka, železnica, peteršilka, pisani kardinal itd. Mnogo jabolk je še vedno brez imena. Na stojnicah je bilo veliko dobrot, ki bi jih radi kupovali vse leto. In kar je najbolj razveseljivo, vsi se izredno trudijo, da bi svoje izdelke predstavili v lepi in izvirni embalaži, ki da izdelku in pridelku še posebno draž. In zato ni čudno, da so razstavljavci kmalu prodali mnogo vrst jabolk, kruh in pecivo, med, razne zdravilne in os- vežilne napitke, domačo zelenjavo in drugo. Uspele s tudi degustacije mesnih izdelkov, raznih vrst sirov, peciva in podobno. Med razstavljavci so prevladovali domačini iz Kozjanskega parka, prišli pa so tudi drugi in tako predstavili dobrote slovenskih pokrajin. Organizator je vse skupaj »zabelil« z etno glasbenimi skupinami, ki so prireditvi dale še poseben pečat. Na otvoritvi se je zbralo tudi veliko gostov, med njimi župana Kozja in Bistrice ob Sotli, Andrej Kocman in Jože Pregrad, ter minister za kmetijstvo, skorajda domačin Milan Pogačnik. Recept za boljše delovanje srca: trikrat dnevno pijemo svež jabolčni sok pol ure pred jedjo ali uro po jedi. Nasvet za blažitev opeklin: jabolka skuhamo r mleku in zmes položimo na prizadete dele kože. Praznik kozjanskega jabolka je lep zaključek aktivnosti v Kozjanskem parku, ki že ugodno odmeva tudi izven naših meja v Avstriji, Nemčiji, Hrvaški in drugod. TONE VRABL 18 SL. KONJICE ZREČE | D08BWA | WOJHIK | m ^jjpj VITANJE NOVI TEDNIK issHra PJ Umím J Prvo adrenalinsko sankališče Na Zlodejevem poleti in pozimi - Smučarske vozovnice že v prodaji Družba Unior je v torek na Rogli odprla prvo adrenalinsko zimsko-letno sankališče v Sloveniji, ki sicer deluje že od septembra. Hkrati so na novinarski konferenci predstavili rezultate podjetja Unior v prvih osmih mesecih letošnjega leta. V prvem osemmesečju so v Uniorju ustvarili 18 milijard tolarjev prihodkov, kar je za 3,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani, od tega je 965 milijonov tolarjev dobička, kar je tretjino več kot v enakem lanskem obdobju. Pri tem je Unior Turizem dosegel 15-odstotni delež, to je 2,7 milijarde tolarjev in od tega je 270 milijonov tolarjev dobička. V nadaljevanju leta si obetajo še več, pri čemer jim bo pomagalo tudi 180 milijonov tolarjev vredno sankališče. Prvo tovrstno sankališče v Sloveniji je dolgo 1.360 metrov, sani pa dosežejo hitrost do 40 kilometrov na uro, čeprav lahko hitrost določajo vozniki sami. Na koncu proge sankače pripelje nazaj na Start žičnica, ki je všteta v ceno. Na progi na Zlodejevem se bodo otroci lahko spustili za 300 tolarjev, odrasli pa za 500 tolarjev. Sicer pa so po besedah direktorja Unior 1\i-rizma Maksa Brečka sankališče uredili tik pod hotelom Planja z namenom: »S tem Drugačna policijska postaja Konjiška policijska postaja se je uvrstila v projekt ministrstva, ki ji zagotavlja samostojnejše delovanje. Vanj so vključene še policijske postaje Ravne na Koroškem, Ljubljana Vič, Ptuj in Trebnje. Projekt bo zaživel po novem letu. Kot je povedal komandir Ivo Kos, se je PP Slovenske Konjice prijavila predvsem z namenom, da bi se približala potrebam lokalne skupnosti. Sodelovanje je sicer dobro že zdaj, doseči pa želijo, da bi bilo delo policije v Konjicah dejansko izraz potreb ljudi, ki živijo na tem območju. Policijske postaje bodo imele za dokazovanje, da je lokalno prebivalstvo zadovoljno z njihovimi novimi zamislimi in delom, na voljo dve leti. MBP smo izkoristili južni del smučišča, kjer je naprava pravzaprav stala že nekaj let. Z zimsko-letnim sankališčem bomo izkoristili smučišče in žičnico.« Novost letošnje sezone pa je tudi ta, da so poenotili karte za Roglo in Krvavec, katerega 95-odstotni lastnik je od letos Unior. Vozovnice bodo tako veljale tako na Rogli kot na Krvavcu. Predprodaja se je že začela, vozovnice pa so tudi do 20 odstotkov cenejše. Tako je trenutna cena enodnevne vozovnice za odrasle 4.300 tolarjev, v sezoni pa bo stala tisoč tolarjev več. Za otroke stane celodnevna vozovnica v předprodají 2.800 tolarjev, medtem ko bo v sezoni stala 3.500 tolarjev. V obeh smučarskih centrih se lahko v eni uri prepelje do 28 tisoč smučarjev. Unior 1\i-rizem je letos na Krvavcu vložil 150 milijonov tolarjev s povečevanjem in razširitvijo sistema umetnega zasne-ževanja s topovi in cevovodom, zamenjali so sistem za hitro izdajo in kontrolo vozovnic. Še vedno pa ostaja na Krvavcu težava s prenočišči. »Med vikendom je Krvavec prepoln, med tednoma pa prav zaradi tega, ker ni prenočitvenih zmogljivosti, smučišče ni zasedeno,« pravi Brečko. Zaenkrat ne nameravajo graditi hotela, ampak nameravajo povečati za- nimanje lastnikov prenočišč v okolici, kjer je približno 2.500 ležišč, z organiziranimi prevozi na Krvavec. Za prenočišča pa bodo bolje poskrbeli tudi na Rogli. Do začetka sezone nameravajo dokončati obnovo depandans Brinje in Jelka, v Termah Zreče pa so se odločili za prizidek k hotelu Dobrava, ki naj bi ga začeli graditi v začetku prihodnjega leta in ga dokončati v istem letu. ŠPELA OSET Foto: GREGOR KATIČ Z OBČINSKIH SVETOV Se eno krožišče SLOVENSKE KONJICE - Na območju bivšega podjetja Lip nameravajo graditi objekte proizvodne, trgovske, storitvene in gostinsko nastanitvene dejavnosti. Ker sedanji zazidalni načrt ni po meri naložbenikov, so v občini pripravili spremembo odloka, ki bo tudi podlaga za gradnjo krožišča na priključku na regionalno cesto Slovenske Konjice-Celje. Do druge obravnave odloka se bodo začela pogajanja občine z na-ložbeniki za zagotovitev komunalne infrastrukture in za-zelenitve območja. Iz rezerv SLOVENSKE KONJICE - Za odpravo posledic avgustovskega neurja so sprejeli odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve v višini 19,9 milijona tolarjev. Porabili jih bodo za plačilo zaščitne folije in letev, za sanacijo škode na objektih in komunalni infrastrukturi v lasti občine ter za pomoč socialno šibkejšim občanom. Gasilska sirena VITANJE - Zamenjava dotrajane gasilske sirene in njena povezava z regijskim centrom za obveščanje bo občino stala več kot 1,7 milijona tolarjev. Svetniki so se odločili za naložbo, kljub temu da nimajo denarja. Z izvajalcem, podjetjem Siteep (ki ima koncesijo na državni ravni), se bodo skušali dogovoriti za obročno odplačilo. Domačim gasilcem pa so priporočili, naj v bodoče pogajanja za naložbe prepustijo tistemu, ki jih bo plačal. Odvoz odpadkov »na klic« VITANJE - Občina in JKP Slovenske Konjice še vedno iščeta način ravnanja s komunalnimi odpadki, ki bi bil sprejemljiv za vse. Vitanjča-ni si želijo, da bi tudi pri njih pobirali odpadke »pred pragom«, v komunalnem podjetju pa razmišljajo o odvozu odpadkov »na klic«. Z eko-- Št. 41 - 14. 90,6 95,1 liliHI It'll 95,9 100,3 Z obrestmi na ustavno sodišče Občina Dobrna je po maratonski tožbi občanu Vinku Štravsu, ki jo je tožil zaradi plazenja manjšega gospodarskega objekta, že izplačala 6,2 milijona tolarjev. Glede plačila obresti je pridobila mnenje pravne fakultete, zdaj želi še mnenje ustavnega sodišča. Občina je tožniku izplačala odškodnino z glavnico, s sodnimi stroški ter z obrestmi, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do blokade občinskega proračuna. Z občinske strani so bila namreč izkoriščena vsa redna in izredna pravna sredstva. Po pravnomočnosti se je pojavilo zgolj vprašanje zakonitih zamudnih obresti, ki naj bi jih občina plačala tožniku, saj sodišče tega ni točno določilo. Občina je zato naročila mnenje strokovnjakov mariborske pravne fakultete ter prejela odgovor, da so obresti na obresti po mnenju večine v nasprotju s pravom. Za primer, če bi prišlo glede višine obresti do nadaljnjih denarnih (obrestnih) zahtev tožnika, pripravlja občina še vlogo za pridobitev mnenja ustavnega sodišča. Gre za dolgoletno tožbo, ki jo je nič kriva Občina Dobrna podedovala od občin Celje ter Vojnik kot njuna pravna naslednica. BRANE JERANKO Namesto trgovin stanovanja Podjetje Pluton gradnje je pred več kot tremi leti v središču Slovenskih Konjic zgradilo poslovno trgovski objekt, ki še vedno ni v polnosti zaživel. Zaznamuje ga bogata zgodovina, saj je bila tu prvotno predvidena mestna tržnica in nato predvsem trgovine. Z izgradnjo velikih trgovskih centrov (Mercator, Spar, Era) se je porušil tudi ta koncept izrabe objekta. Lastnik objekta Pluton zato zdaj predlaga spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta. V odloku, ki ga je na zadnji seji obravnaval občinski svet, je predvidena (že uresničena) spre- memba namembnosti dela pritličja za potrebe Pošte Slovenije. Poleg tega je v prvem nadstropju namesto poslovnih prostorov predvidenih 14 različno velikih stanovanj in v pritličju še tri stanovanja, ki bodo dostopna tudi z invalidskimi vozički. Svetniki so sicer podprli predlagane spremembe, vendar so zahtevali, da do druge obravnave občina z investitorjem sklene dogovor o zagotovitvi manjkajočih parkirišč. Ob objektu je že zgrajenih 54 parkirnih mest, po oceni pa jih potrebujejo še 23. MBP loškimi otoki bodo v občini še počakali, saj že zdaj v zbirne centre na območju Vitanja odlagajo odpadke občani od drugod. MBP Elektronska knjižnica V Knjižnici Vojnik deluje od ponedeljka elektronska knjižnica. Uredili so jo v posebnem prostoru, ki je bil namenjen za knjižnične prireditve ter je odslej večnamenski. Elektronski del ima nekoliko daljši odpiralni čas kot jedro knjižnice, zato je dostop mogoč tudi skozi poseben vhod, hkrati je odprt tudi ob sredah, ko je ostala knjižnica zaprta. V knjižnici so imeli dva spletno dostopna računalnika že od leta Dodatna asfaltiranja Dodatna asfaltiranja pred koncem leta so v vojniški občini v navadi že več let, pri čemer poravnavajo finančne obveznosti iz proračuna za naslednje leto. Tako naj bi bilo tudi letos, saj nameravajo sredstva črpati iz proračuna za leto 2005. Gre za devet različnih odsekov v vseh treh krajevnih skupnostih v skupni dolžini 2,5 kilometra. Občina je nameravala poskrbeti za nekaj več asfalta, kar zaradi velikih obveznosti na področju investicij v šole ne bo mogoče. Odločitev o dodatnih asfaltiranjih je bila sprejeta na zadnji seji občinskega sveta, pri čemer na terenu že pripravljajo podlago. BJ oktober 2004 - 1998, zdaj so bogatejši za pet novih računalnikov s programi Office, z dostopom do spleta in e-pošto, mogoče je tudi skeniranje in tiskanje različnih dokumentov. Uporaba vsega omenjenega (z izjemo tiskanja) je brezplačna. Med novo računalniško opremo je računalniški videoprojek-tor, ki bo omogočil osnovno računalniško in drugo izobraževanje najširšega kroga občanov. V celoti gre za projekt, s katerim je Osrednja knjižnica Celje uspela na razpisu dveh ministrstev, Občina Vojnik pa je poskrbela za preureditev knjižničnega prostora. Uradna otvoritev elektronske knjižnice je bila v petek, ko so novo pridobitev podrobno predstavili direktor Osrednje knjižnice Celje mag. Branko Goropevšek, župan Beno Podergajs in vodja knjižničnega razvoja osrednje knjižnice Martina Rozman Salobir. BJ Druženje ob steklu V Pokrajinskem muzeju Celje je od ponedeljka mednarodna konferenca ICOM Glass (mednarodnega odbora za steklo), na kateri se je zbralo okoli 30 udeležencev iz številnih evropskih držav, Avstralije in ZDA. Tema konference je Dediščina stekla v osrednji in vzhodni Evropi. Gostujoče strokovnjake je na otvoritveni slovesnosti pozdravila .ministrica za kulturo Andreja Rihter, nato pa so jih ugledni slovenski strokovnjaki seznanili z dediščino stekla in razvojem steklarske obrti na ozemlju Slovenije. 1\i-jim strokovnjakom so predavali o raznolikih arheoloških najdbah, glažutarstvu na Po- Trije »majstri« za začetek Društvo ljubiteljev umetnosti Celje začenja novo sezono s koncertom priznanega slovenskega tria klarinetistov Maister THo. V Narodnem domu se bodo predstavili jutri ob 19.30 uri. Želja po skupnem muziciranju je bil glavni povod za ustanovitev Maister Tria, v katerem igrajo Slavko Kovačič (B in Es klarinet), Jure Hladnik (B in Alt klarinet) in Bojan Logar (B in Bas klarinet). Vsi trije koncertirajo tako na domačih kot na tujih odrih, .90 člani številnih zasedb in orkestrov ter pedagogi v Glasbeni šoli Celje. Koncertni program, ki ga izvajajo, vsebuje pestrost glasbe različnih obdobij, od baroka in klasičnih del pa vse do skladateljev 20. stoletja ter narodne Klezmer glasbe. Nocoj bodo zaigrali dela Kummerja, Semler-Col-leiya, Kampleata, Prinza, Kop-pela, Arauja in Curtisa. horju, sodobnih analizah stekla in oblikovanju stekla v minulem stoletju. Po teoretičnem delu je sledil še ogled razstave Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji, ki je postavljena v Pokrajinskem muzeju Celje. Gostujoči strokovnjaki so svoje prispevke predstavili včeraj, ko so nastopili predavatelji iz Švedske, Danske, Avstrije, Hrvaške in Češke. V referatih so se dotaknili raznolikih muzejskih zbirk po Evropi, renesančne steklarske dediščine, graver-ja Hieronima Hackla, ki je posebej povezan s Celjem, sodobnega oblikovanja in tudi stekla za vsak dan. Za piko na i so si včeraj, v sredo, ogledali še steklarno v Rogaški Slatini, v celjskem pokrajinskem muzeju pa so odprli razstavo Steklo na Štajerskem v 19. stoletju, kjer so predstavljeni najlepši izdelki domačih steklarn, ki jih hranita pokrajinska muzeja v Celju in Mariboru. Danes, zadnji dan konference, se bodo udeleženci odpeljali v Šempeter na ogled rimske nekropole, v Steklarno Hrastnik in brusilni-co stekla v Kozjem. Konferenco bodo zaključili na gradu Podsreda, kjer bodo predstavili novo publikacijo dr. Irene Lazar Drobci antičnega stekla. V njej so zbrani številni prispevki o steklu, ki so jih prispevali strokovnjaki iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Po končani kon- ICOM je mednarodna organizacija muzejev, ki skrbi za ohranjanje, razvoj in posredovanje naravne in kulturne dediščine. Združenje ima preko 17.000 članov v več kot 140 državah po svetu. V njem deluje več strokovnih komitejev, v katerih se povezujejo arheološki parki, zgodovinski in arheološki muzeji, strokovnjaki za steklo ... Od 14. oktobra 20041 TELESNI ČUVAJ Celjski godalci v Angliji Celjski godalni orkester še pred prvim abonmajskim koncertom, ki bo 26. oktobra, gostuje v Veliki Britaniji na Autumn Music Festival v Kingstonu. Gre za glasbeni festival, ki združuje džez, klasično in sodobno glasbo ter tudi ljudsko in etno glasbo. Celjani bodo pod vodstvom dirigenta Nenada Firšta nastopili danes v župnijski cerkvi v Kingstonu. Predstavili se bodo z deli Sibeliusa, Mendelssohn-Bartholdyja in s slovenskimi deli. Tako bodo zaigrali še dela Tartinija, Mihev-ca in Firšta. Pri slednjih se bosta kot solista predstavila violinist Jernej Brence in violončelist Wolfgang Panhofer, ki sta s celjskim orkestrom že sodelovala. ŠO Filharmonik! v Celju V soboto ob 19.30 uri bo v Celju vrhunski glasbeni dogodek, ki ga pripravljata Mestna občina Celje in Banka Celje ob svoji 140-letnici delovanja. V celjski dvorani Union se bo predstavila Slovenska filharmonija pod taktirko Geor-gea Pehlivanaina, kot solist na flavti pa bo nastopil Matej Grahek. Vrhunski glasbeniki se bodo predstavili z deli Wag-nerja, Lazarja in Cajkovskega. BA Ženske za vse Zgodovinsko društvo Celje je pred dnevi izdalo letošnjo drugo številko revije Zgodovina za vse, njeno vsebino pa so predstavili sinoči v Muzeju novejše zgodovine Celje. Revija izhaja dvakrat letno in je namenjena vsem, ki jih zgodovina zanima, najraje pa po njej sežejo zgodovinarji in študentje humanističnih ved. Napisana je na zanimiv pri-povedniški način v obliki zgodb, s poudarkom na konkretnem človeku. V tokratni številki so se avtorji posvetili ženskim temam. Med drugim razpravljajo o vlogi žensk pri volitvah, o tem, ali je kolesarjenje primerno za ženske, čemu so (bili) potrebni ženski časopisi, o podobah in vlogi žensk v času med svetovnima vojnama, o ženskem krimina- lu ... BA ferenci bo sledila še dvodnevna ekskurzija po Sloveniji, ko se bodo gostujoči strokovnjaki seznanili z raznolikostjo naše naravne in kulturne dediščine. BOJANA AVGUŠTINČIČ Po Piki še Živa Po Pikinem festivalu bo v Velenju danes in jutri spet veselo, saj Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in njegova velenjska območna izpostava pripravljata revijo plesnih skupin Slovenije Živini plesni dnevi 2004. Vsakoletna revija, letos že 19. po vrsti, je izbor iz obsežne produkcije plesnih skupin v tekoči sezoni. Letos jo prvič pripravljajo pod novim imenom Živini plesni dnevi (prej Sredi prostora) v čast Živi Kraigher, eni od utemeljiteljic slovenskega sodobnega plesa. Program je oblikovala državna selektorica Daliborka Podboj. V dveh koncertnih programih, matinejah, se bodo zvrstile kratke koreografije izbranih plesnih skupin iz vse Slovenije. Na ogled bo tudi nekaj utrinkov z letošnjega plesnega tekmovanja Opus 1 - plesna miniatura v Celju, kot gostje pa bodo nastopili plesalci Plesnega studia Teuta iz Čakovca. Od daljših del sta bili izbrani plesni predstavi Vrane v izvedbi in produkciji Plesne izbe Maribor ter Večerja z demoni Plesnega Foruma Celje. BA OCENJUJEMO Navdušujoča Cellomania Izvrstna je bila priredite-Ijeva izbira: mladi ansambel violončelistov z značilnim nazivom Cellomania, ki je začel koncertno sezono Zavoda za kulturne prireditve v Celju, je navdušil ne ravno številno občinstvo. Ansambel deluje pod vodstvom slovitega violončelista Valterja Dešpalja, profesorja na Glasbeni akademiji v Zagrebu, vodje Glasbene šole Dešpalj, organizatorja mojstrskih tečajev in člana mednarodnih žirij na največjih svetovnih tekmovanjih. Poleg njega je v ansamblu sodelovalo še devet mladih če-listov, v starostnem razponu od 14 do 22 letv: s Hrvaške Zita Varga, Tomo Rožman, Mariaberta Blaškovič, Lana Beraković, Petra Kušan in Klara Romac, iz Avstrije Mane Spaemann in Nikolaus Leopold ter iz Slovenije Karmen Pečar. V ansamblu sta manjkala Slovenca Luka Šu-lič, ki te dni gostuje na Japonskem, in oboleli Tilen Ar-tač. Program, ki so ga izvedli na turneji - pred koncertom v Celju so nastopili v Zagrebu in Čakovcu - je zajemal priredbe skladb dveh baročnih skladateljev: Simfonija v D-duru Alessandra Stradel-le. Koncert v d-molu za dva violončela Antonia Vivaldi-ja. Andante sostenuto, Vojaško koračnico in Madžarsko koračnico avstrijskega romantičnega skladatelja Franza Schuberta in Jelačič-marš Johanna Straussa st. V drugem delu smo poslušali dela skladateljev 20. stoletja: priredbo South American Getaway Burta Bacharacha in edino skladbo, v originalu napisano za ansambel violončelistov, Bachianas Bra-sileirasšt. 1 Heitorja Villa Lo-bosa. Večino skladb je priredil Valter Dešpalj, Andante sostenuto F. Schuberta paprof. Rudolf Leopold. Zahtevni program je bil izveden profesionalno in brezhibno, intonančno in tehnično na izjemno visoki ravni, stilno in tonsko izvrstno, predvsem pa z neverjetnim mladostnim žarom, izredno medsebojno komunikacijo in radostjo nad skupnim muziciranjem. Z lepim tonom in popolno usklajenostjo sta se še posebej odlikovali solistki v Vivaldijevem dvojnem koncertu, dvajsetletna Karmen Pečar in šestnajstletna Zita Varga, obe večkratni zmagovalki in nagrajenki nacionalnih, pa tudi velikih mednarodnih tekmovanj. Poslušalci smo mlade izvajalce nagradili z navdušenimi aplavzi in prisluhnili še dvema dodatkoma: Mas que nada Jorgeja Bona in Andante religioso Felixa Mendelssohna Bartholdyja. MAJDA JECEU Skeniranje s čopičem V Likovnem salonu Celje program nadaljujejo z razstavo Mihe Štruklja, slikarja mlajše generacije sodobnih slovenskih ustvarjalcev, ki ga odlikuje individualna slikarska strategija. Njegova dela v ospredje postavljajo vpogled v umetnikov osebni, intimni, boleče negotov in hkrati edini mogoč posnetek stanja stvari. Štrukelj se že od prvih slikarskih začetkov spogleduje s fenomenom tehnologije. Osebna travmatična izkušnja telesne poškodbe mu je omogočila, da je prav s pomočjo medicinske tehnologije zrl v samo jedro svoje zavesti; dobesedno v svojo glavo. Rentgenski posnetki možganov so se kmalu znašli tudi kot motiv v njegovih delih. Osnovni Štrukljev postopek ustvarjanja je zato mogoče imenovati skeniranje ... Razstavo bodo v Likovnem salonu Celje odprli jutri ob 19. uri. BA ., (Man on Fire), akcijska drama Režija: Tony Scott Igrajo: Oenzel Washington, Dakota Fanning, Marc Anthony. Radha Mitchell, Christopher Walken Dobrodelna tudi Juteks in BSH Nazarje Akademski slikar Simon Kajtna se nahaja v modrem slikarskem obdobju, ocenjujejo likovni kritiki. Tako je tudi za akcijo Novega tednika in Radia Celje Naslikajmo počitnice otrokom, s katero smo 70 otrok odpeljali v Baško, podaril dve deli v modrem. Eno od njih, olje na platno z naslovom Tišina in mir, je kupilo podjetje Juteks. Poetične soline Enverja Kaljanca, ki je sicer znan po nežnih krajinah, pa so bile najbolj všeč odgovornim v podjetju BSH Nazarje. Obe podjetji sta tako pomagali, da se bo naša dobrodelna akcija uspešno končala. - Št. 41-14. oktober 2004 -—— Ekipa, ki je sodelovala na sestem snemalnem dnevu. Sedem dni preživela v avtomobilu Film, s katerim bo ekipa štartala na festivale - Za najboljši predlog za naslov ponujajo nagrado Na Žalskem je bilo minuli teden opaziti številne kamere in ekipo 30 do 35 ljubiteljev filma, ki so se lotili snemanja komične drame, s katero želijo prodreti na slovenske in tuje festivale in tudi v kinodvorane. Zgodba govori o dvojici, ki je na podlagi stave morala preživeti sedem dni v avtomobilu, brez možnosti, da bi iz njega izstopila. V filmu ima eno izmed glavnih vlog Joško (Silvester Javornik, tudi moderator na Radiu Celje), poleg njega pa se je s sedemdnevnim preživetjem v vozilu ubadal tudi Pero (Peter Lah). Zgodba se začne v eni izmed gostiln, kjer stavijo in podpišejo pogodbo za dva milijona tolarjev, ki velja le v primeru, če bosta zdržala teden dni v avtomobilu. Za Joška in Pero-ta, ki se najprej sploh ne zavedata, kaj pomeni preživeti toliko časa v vozilu, se skrb, kako bosta vse to »zvozila«, spreobrne v pravo pravcato zabavo. Iz vozila nista smela niti na veliko potrebo, znajti pa se je bilo treba tudi, kako do hrane in pijače, kako dvigniti denar z bankomata, kako natočiti bencin v avto ... Vseskozi sta si pomagala z mimoidočimi in številnimi, ki sta jih srečala. Vsi so se znašli na filmu. Eden izmed glavnih igralcev je imel v filmu zaradi tega celo teža- ve z družino in svojim nadrejenim v službi, saj o stavi nista smela nikomur povedati, drugače bi ta propadla. Četrti dan snemanja se jima je pridružil še avtoštopar (Luka Ostružnik), ki je z njima zdržal do konca v vozilu in bo soudeležen pri delitvi denarja. Kljub vsem zapletom in dogodkom jim je stavo namreč uspelo dobiti. Film so snemali v Žalcu, Grižah, Šeščah, Podlogu in Gotovo-ljah. »Veliko je bilo improvizacije,« pravi Borut Ribič, ki je v produkciji Multistudia iz Žalca film tudi posnel. Okvirni scenarij je več mesecev pripravljal Silvester Javornik skupaj z Ribičem. »Vendar je večina tekstov tekla spontano in to se je pokazalo za zelo dobro, saj je bila ekipa odlična. Ogromno smo se nasmejali med snemanjem. Predvsem takrat, ko je nastopil kmet, ki je opazil avto; mobil na svoji njivi in ga izvlekel iz koruze. V filmu smo Film ima zaenkrat le delovni naslov Film 2004. Multistudio Borut Ribič k.d. in Silvester Javornik zato iščeta predloge za naslov. Vse predloge lahko pošljete na naslov: Multistudio, Ul. Rista Savina 1, 3331 Žalec. Najboljši predlog bodo nagradili. prikazali številne kadre, ki opozarjajo, kaj vse ne sodi za volan in česa se med vožnjo ne sme početi. Vseskozi pa smo izjemno skrbeli za varnost vseh sodelujočih,« navaja Ribič. Vse zgodbe seveda ne bomo izdali, lahko pa zapišemo, da se je v sedmih dneh zgodilo marsikaj zanimivega, zaradi česar se bodo gledalci ob ogledu filma do solz nasmejali. Kljub temu, da je bilo veliko improvizacije, napak niso dopuščali. »Posneli smo več kot 30 ur materiala, zdaj sledi še natančna montaža. Potem pa se bomo s filmom, ki bi trajal po prvih ocenah okrog 90 minut, kar pomeni, da sodi v rang celovečernih filmov, prijavili na festivale. Zelja je tudi, da bi ga predstavili v tujini in kinu,« pravi Ribič, ki je leta 1999 kot snemalec in mon-tažer že sodeloval pri krajšem filmu, v katerem je prav tako igral Silvester Javornik, ki je poskrbel za scenarij in režijo. Takrat so film - kriminálko predstavih na tekmovanju amaterskih filmov v Mariboru in izmed 35 predstavljenih je bil film po kakovosti uvrščen na sedmo mesto. Z novim filmom pa sedaj ciljajo na festivalih še višje. Toda s tem načrtov še ni konec, ideje za naslednji film, pravijo, so že na papirju. Joško (Silvester Javornik) in Pero (Peter Lah) med sedemdnevnim bivanjem v avtomobilu. »sever« doživel pretep pripadnikov ljubljanskega in mariborskega kluba. Slovenska selekcija pred zgodovinsko zmago. Neusmiljen boj za vsako žogo. Italijani so se podili za izvrstnim Miletom Ačimovičem. i :U v Celju v 82. minuti po podaji Nastje Ceha in strelu z glavo Boštjana Cesarja - tribune so vzkipele! Po zadnjem sodniškem žvižgu ni manjkalo dima. ~--Št. 41-14. oktober 2004 - ... ideolog igre slovenske reprezentance in celjskega kluba pa ga je elegantno »nategnil«. Agresivni, včasih grobi Gennaro Gattuso je krenil odločno proti Simonu Sešlarju... Publikumovca za veliki podvig V 3. krogu kvalifikacij za nastop na SP je Slovenija na celjskem štadionu premagala Italijo z 1:0. Od prve do zadnje je igral Simon Sešlar, pred končnico pa je vstopil še drugi član CMC Publikuma Igor Lazič. Mirno lahko trdimo, da je tekmo v živo spremljalo več kot deset tisoč gledalcev. Takšnega vzdušja v Celju še ni bilo, vsi pristaši slovenskega nogometa pa so bili presrečni po veliki zmagi. Najbrž pa niso pozabili, da je sicer zelo uspešni in pogumni selektor Brane Oblak pred tekmo z Moldavijo dejal, da bi omenjeno reprezentanco zagotovo premagal v Ljublja- ni, nato je Sandi Knavs napovedal, da ne pridejo v Celje, če štadion ne bo poln, zadnjo »krepko« pa je pred ve-leobračunom spet izstrelil Oblak. Na vprašanje, zakaj Zreče niso več reprezentančna baza, je odgovoril: »Ne gre za bazo. Problem je ... ne vem, kako je, če vi radi gledate osebe, da se sprehajajo po liftu dol? Starejšega ni nobenega tukaj na Brdu in so normalni ljudje, ne pa ... niso bolniki, da se z nami vozijo po liftih. To vpliva na igralce.« V nedeljo sledi veliki derbi 1. SNL v Novi Gorici, kjer bo pri prvaku in vodilnem moštvu gostoval CMC Publikum (18.00). REKLI SO Simon Sešlar: »Občutki so fenomenalni. Odigrali smo odlično tekmo pred izjemnim avditorijem. Vsi smo dali svoj maksimum, igrali smo borbeno in disciplinirano. V čim večji meri smo skušali izpolnjevati selektorjeva navodila, na koncu pa nas je sreča za požrtvovalno igro nagradila z zadetkom. Vsa čast vsem skupaj, tudi publiki, ki je bila izjemna, toda ostati moramo na realnih tleh. Naša igra morda ni bila tako lepa kot na prvih dveh tekmah, kar pa ni presenetljivo, saj smo vendarle igrali proti trikratnim svetovnim prvakom. Dobro smo se postavili na igrišču in zapirali vse dohode k našim vratom in mislim, da smo zasluženo osvojili vse tri točke, ki so nas popeljale na vrh lestvice v naši kvalifikacijski skupini.« Brane Oblak: »Na tekmi smo imeli veliko sreče in veliko srce. Če se Željko Mi-trakovič ne bi poškodoval, Boštjana Cesarja verjetno sploh ne bi dal v igro. Ampak na srečo se je zgodilo to, kar se je zgodilo. Akcijo za gol, ki smo ga dosegli, smo vadili na vsakem treningu, tako da je bil plod trdega dela.« Mile Ačimovič: »Premagali smo veliko Italijo. Mislim, da je bila odločilna naša velika želja po zmagi. Pustili smo srce na igrišču. Zavedali smo se, da ne smemo pu- stiti veliko prostora italijanskim nogometašem, kajti če se razigrajo v. prvih petnajstih minutah, ti lahko nasu-jejo tudi pet golov. Mi smo svoje priložnosti iskali v prekinitvah, saj je njihovo čvrsto obrambo zelo težko izigrati«. Matej Mavrič: »Oba polčasa smo odigrali tako, kot smo se pred srečanjem dogovorili. Pred začetkom drugega dela smo pričakovali pritisk Italjanov in vstop visokega Luce Tonija v igro. Odlično nam je uspelo zaustavljati dolge podaje nanj, predvsem pa je bilo pomembno, da Francesco Totti ni prišel do izraza.« Borut Mavrič: »Italijanom smo pustili malo prostora, da bi prišli do gola. Imeli smo tudi nekaj sreče, ko je žoga zadela prečko, vendar smo mi dosegli gol in zato zasluženo zmagali«. JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER 90,6 95,1 95,9 100,3 KRATKO Celjanke • zadnje Zagreb: Košarkarice celjskega Merkurja so nastopile na 11. turnirju Zrinski Fran-kopani. Slovenske prvakinje so vse tri tekme izgubile. Nastopile so brez Žane Jereb, nato pa se je poškodovala Še Slovakinja Lucija Laskova. Makedonka Snežana Mrznev-ska ni zadovoljila trenerja Borisa Zrinskega, zato je že v ponedeljek odpotovala domov. Merkur bo v 1. krogu Lige Trocal v soboto gostil sarajevski Željezničar. Srebotnikova slavila Tokio: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik je skupaj z Japonko Šinobu Asagoe zmagala na turnirju na Japonskem. Prvi nosilki sta v finalu ženskih dvojic gladko s 6:1 in 6:4 slavili proti ameriški navezi Hopkins -Washington. Za Katarino je to že sedmi naslov v ženskih dvojicah, na turnirjih WTA pa skupno deveti. Državno prvenstvo v smučarskih skokih Velenje: Smučarsko skakalni klub Velenje bo v soboto ob 10. uri ob velenjskem gradu organiziral državno prvenstvo v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji za mladince v posamični in ekipni konkurenci. Teki bodo v Vinski Gori eno uro j» koncu skokov. (JŽ) 11. krog 2. SNL: Šmartno - Rudar 1:3 (1:1); Ekmečič (38); Ibrahimovič (5, 63), Mernik (73,11-m), Dravinja-Nafta 0:2 (0:0), Dravograd - Krško 3:1, Factor - Svoboda 0:4, Aluminij - Triglav 3:3, Livar - Izola 1:1. Vrstni red: Nafta 26, Svoboda 23, Triglav, Dravinja, Rudar 19, Aluminij, Dravograd 17, Factor, Livar, Krško 13, Izola 8, Šmartno 1. 9. krog 3. SNL - vzhod: Pohorje - Kovinar Štore 1:1, Šmarje pri Jelšah - Ormož (neodigrano), Šoštanj - Zavrč 0:7. Vrstni red: Zavrč 20, Pohorje 18, Križevci, Palo-ma, Črenšovci 17, Stojnci 16, Veržej 14, Štore 13, Tišina 10, Železničar 8, Šoštanj 7, Ormož 6, Šmarje 5, Bistrica 3. 9. krog Štajerske lige: Boč - Šenjur 2:2, Rogaška Crystal - Zreče 1:2, Mons Claudius - Šentilj Jarenina 2:2. Vrstni red: Zreče 21, Malečnik 20, Oplotnica 19, Šentilj 18, Šent- jur 16, Mons Claudius 14, Kovinar 13, Pesnica 12, Kungota, Gerečja vas 10, Brunšvik 8, Rogaška 6, Boč, Središče 5. 7. krog MČL Celje: Ljubno - Vransko 3:3, Vojnik - Laško 1:2, Mali šampion - Kozje 2:0. Vrstni red: Mali šampion 17, Laško 14, Ljubno 10, Kozje 6, Vojnik 3, Vransko -1. Mali nogomet, osmina finala pokala: Nazarje - Sevnica 9:7 (5:4). 24. krog 1. celjske lige malega nogometa: Zeus - Maček 6:1, Kalimero Veflon 4:3, Marinero - Fantasy 0:1, Vigrad - Kompole 13:1, Pelikan - Kobre 5:3, Kondor -Živex 3:1, Telsim - Frangros 4:4. Vrstni red: Vigrad 59, Fantasy, Pelikan 56, Kondor 48, Zeus 46, Maček 40, Kalimero 40, Kompole 37, Živex 28, Veflon 25, Marinero 20, Frangros 16, Kobre, Telsim 8. Za uvod dva poraza Laščanov Polom proti Olimpiji - Na pragu presenečenja v Zagrebu Minuli teden se je začela četrta sezona v Jadranski ligi. Ta je po novem zaradi interesa posameznih zvez razširjena na 16 klubov, kar se zdi preveč, pri čemer se bo spomladi za naslov na zaključnem turnirju v Beogradu borilo osem moštev in ne štiri kot do zdaj. Zaradi širitve lige in kasnejšega štarta sezone (OI, kvalifikacije za EP) bodo moštva v začetku sezone igrala v napornem ritmu, saj bodo v mesecu oktobru opravila kar devet krogov regionalne lige. Dva sta bila odigrana že minuli teden, pri čemer so Laščani ostali praznih rok. Razočaranje v premieri Le štiri dni po zmagi nad Laščani v superpokalu Slovenije je v sredo Union Olimpija gostovala v Treh lilijah. Ljubitelji košarke na Celjskem (v dvorani jih je bilo le kakšnih 500) so zaman pričakovali maščevanje za poraz v Mariboru, saj so Ljubljančani v podpovprečni igri zlahka prišli do viso- ke zmage proti povsem razglašeni ekipi trenerja Aleša Pipana. Ali je temu botrovala odsotnost prvega trenerja zaradi akcij reprezentance, bo pokazalo šele nadaljevanje prvenstva, vsekakor pa drži, da je v Laškem šlo za »igro brez igre«. Domači so bili enakovreden nasprotnik le v delu druge in tretje četrtine, vse ostalo je minilo v znamenju zmajev, ki so v zadnjem delu navdušili tudi z nekaj ekshibi-cijskimi potezami, čeravno tudi oni niso blesteli. Pri Pivovarni Laško so s po 12 točkami izstopali Nebojša Jok-simovič, Hasan Rizvič in Aleksander Jevdič. Zamujena priložnost Sobotna predstava v Zagrebu proti Ciboni je bila bistveno boljša, a za prvo zmago vseeno ni zadostovala. Zagrebčani, ki so dodobra spremenili ekipo, podobno kot večina moštev te lige, so vodili večji del srečanja, a so Laščani v zadnjem delu uspeli povesti z 71:70. Po se- riji košev so »cibosi« preobrnili izid na 79:77, Laščani pa so imeli napad za izenačenje ali morebitno zmago. Nebojša Joksimovič (samo 4 točke) je poskušal s trojko pripeljati svojo barko do zmage, a je zgrešil in točki sta ostali v dvorani Dražena Petroviča. Pri zeleno-belih je bil s 24 točkami najbolj opazen Robert Troha. Omeniti velja tudi neenak kriterij sojenja, saj so domačini izvedli kar 35 prostih metov, Laščani pa le 10, v vseh ostalih prvinah sta bili ekipi izenačeni. Bode le ponovno preveč metov za tri točke Laščanov (10-30), ki pa so z igro v Zagrebu vendar pokazali, da potrebujejo le nekaj časa, da pridejo do tiste prave forme, v katero verjame tudi trener Pipan. Omenimo še, da je prav v Zagrebu, od koder tudi prihaja, svoj 37. rojstni dan slavil Boris Gnjidić, ki se je zaustavil pri 9 točkah. Sinoči so Laščani gostili ekipo Širokega Brijega, ki jo v bistveno drugačni postavi vodi novi trener Ivan Sunara - Št 41 - 14. (evropski prvak z mladQ reprezentanco Slovenije), v soboto pa bodo odpotovali v Split. Štart tudi v slovenski ligi V soboto bo odigran prvi krog 1. A SKL, kjer bo v prvem delu sezone nastopalo 10 moštev. Alpos Kemoplast bo pojutrišnjem pričakal Kraškega zidarja, Rogla Krko, Elektra pa bo že jutri gostovala v Kopru. Za šentjurski klub je podpisal Ante Samac (24 let, 202 cm), krilni igralec iz Zagreba, ki je nazadnje igral na Češkem. Samac je v mesecu dni povsem zadovoljil okus trenerja Matjaža Tovornika. Tudi Rogla je dobila okrepitev pod košem, saj je za Zrečane podpisal Boško Bura (32, 202), center, ki je nazadnje igral v Šibeniku, pred dvema sezonama pa je nekaj časa nosil dres Hopsov s Polzele. Obe okrepitvi bosta svojima novima kluboma pomagali že v uvodu prvenstva ta konec tedna. JANEZ TERBOVC oktober 2004 - Zagrebčan Robert Troha (z žogo) je v Zagrebu gostiteljem nasul 24 točk. 1. krog skupine D lige prvakov Crvena zvezda - Celje Pivovarna Laško 33:32 (22:16) BEOGRAD - Dvorana na Banjici, 1500 gledalcev, sodnika Jan Boye in Bjarne Munk Jensen (Danska), delegat Luben Rostov (Bolgarija). CRVENA ZVEZDA: Stanič 19 obramb, Šišič; Tomič 3, Čorovič 3, Nikčevič 6 (3), Subotič, Stojkovič 3, Ilič 2 (1), Nenadič 7 (2), Dobrkovič 2, Manojlovič 5, Pešič, Stefanovič 2, Menkovič. Trener Nikola Markovič. CPL: Škof 21 obramb, Rezar; Rutenka 10 (3), Gajič 1, Kozomara, Brumen 6, Mlakar 4, Lollo, Bilbija, Kozlina 1, Štruc, Natek 5, Kokšarov 4, Zorman 1. Trener Miro Požun. Izključitve: CZ 10 min, CPL 6. Sedemmetrovke: CZ 6-8, CPL 4-6. Bistveni potek rezultata: 1:0, 1:1, 2:1, 2:3, 4:4, 4:6, 6:6, 7:9, 9:9, 10:11, 13:11, 14:13, 18:13, 21:15, 22:16, 22:19, 23:19, 23:23, 26:24, 26:26, 28:26, 28:28, 29:30, 32:31, 32:32, 33:32. Izidi 1. kroga lige prvakov - skupina A: Szeged - Constanta 27:24, Barcelona - Vardar 31:22, B: Zagreb - Zapo-rožje 22:29, Montpellier - Conversano 44:25, C: Gudme - Brestski 36:17, Gorenje - Cehovski Medvedi 26:33, D: Crvena zvezda - Celje Pivovarna Laško 33:32, Wisla - Portland 19:30, E: Izvidjač - Ciudad Real 23:37, Winterthur - Kolding 28:38, F: Haukar - Kiel 28:35, Sa-vehof - Creteil 27:22, G: Granitas - Fotex 26:33, Sandef-jord - Lemgo 24:27, H: Tatran - Flensburg 24:24, Banik - Metkovič 30:25. Dosedanjih medsebojnih obračunov v nekdanji prvi jugoslovanski ligi sta se pred dvorano na Banjici spominjala nekdanja bombarder-ja Crvene zvezde in Celja Jo-vica Cvetkovič in Stanko Anderluh. V pripravljalnem obdobju odslovljeni trener rdeče-belih Cvetkovič svojim bivšim varovancem ni pripisoval niti kančka mož-wsti proti pivovarjem, a se é očitno zmotil. Seveda je objektivno ocenjeval igralske zmogljivosti, pozabil pa na dejavnik, ki je lahko bistven v tem »rokoborskem športu z žogo«, motivacijo. Med odmorom mi je cenjeni kolega dejal: »Igrajo kot opiti milijonarji!« 22:16!!! Celjski rokometaši so v prvem polčasu prejeli 22 golov. Več jim jih je nasula le Barcelona v Blaugrani - 25, blizu sta bila Ademar in Ciudad Real (po 21). Doživeli so drugi evropski poraz zapored, vendar tistega v Flens-burgu smo se veselili bolj kot vsake zmage doslej, beograjski pa je šokiral. Dva dni so zvezdaši napovedovali odločen boj za skalp evropskega prvaka. Dvorana ni bila pol-aa, najbolj vroče Delije so bife v Sarajevu in Šibeniku. Boře in Jensen sta dopuščala do-Oačim ostro obrambo, vse preveč vlečenja in odrivanja. Natek, Mlakar, Brumen, celo Gajič in Kozlina so dobro odprli dvoboj in sledilo je Vodstvo s 6:4, in ko se je pridružil še Rutenka, je bilo 9:7. V 16. minuti je dodal še en 8«1 za 11:10, potem pa se je Nenadoma prelomilo. Do odbora je sledil namreč delni ^d 12:5 za gostitelje, ki so ■Stali kot v transu, saj so zadevali tudi iz neizdelanih položajev. Požun je že pred tednom dni opozarjal, da je na-Pad s statičnim dirigentom toošem Zormanom postal Preveč enoličen. »Florijani so prikazali novo smer navijanja v Evropi,« je o celjskih navijačih dejal Miro Požun. Dobro Jutro, evropski prvaki! Neodločnost evropskih prvakov botrovala porazu - Srd bodo stresli nad Svišem in poljsko Wislo 11:16! Sledil je nedvomno vroč pogovor v celjski slačilnici, ki nikogar ni pustil ravnodušnega. Zato je sledil hiter preobrat, pa čeprav sta Zorman in Mlakar zapravila stoodstotni priložnosti. Kapetan Edi Kokšarov je svoj prvi gol dosegel v 40. minuti (23-ica je izenačila na 23), četrtega v 57. minuti za vodstvo z 31:30, za petega pa mu je za izenačenje zmanjkalo časa: »Spodrsnilo mi je, saj Pokrovitelj VVisle iz Ploc-ka, ki je letos tretjič postala državni prvak, je največja poljska naftna družba Orlen. Tekmo bosta sodila Francoza Nardine Lazaar in Laurent Reveret (sobota, 17.30). je bilo skoraj celotno igrišče mokro. Mislim, da nisem izgubil časa in da sem pravočasno zatresel mrežo. Zapi-snikarska miza se je odločila drugače. Na težkem gostovanju smo slabo igrali v obrambi, kar smo v drugem polčasu popravili. V končnici je več sreče imela Crvena zvezda. Ne strinjam se z ugotovitvami, da smo jo podcenjevali. Pred tekmo smo si ogledah njeno igro in uvideli njene kvalitete.« Ko je ura kazala 59:56, je Gorazd Škof, ki se je izkazal z 21 obrambami, ujel žogo in jo vrgel v protinapad proti Kok-šarovu: »Pred Edijevim strelom sem opazil moža v obleki, ki je stekel na igrišče in mahal z rokama, da je tekme konec. To sploh ni bil delegat, temveč nekdo iz domačega vodstva. T\idi sirene ni Sergeja Rutenko so zaustavljali zelo odločno (in nepravilno), kar danska sodnika nista kaznovala. Crvena zvezda dolgo v Celje ni poslala videoka-sete, naposled pa je bil na njej posnetek tekme drugih ekip. »Mnogo smo jači!« je bil najbrž komentar spretnejših. bilo. Glede tekme pa lahko rečem, da so si tekmeci morda bolj želeh zmage od nas!« Konec prvega polčasa je označila sirena, konec drugega pa piščalka!? »Remi bi bil realen!« Domači junak je bil tudi vratar Darko Stanič: »Zaradi naših navijačev smo skoraj presegli svoje zmožnosti, še posebej v prvem delu v napadu. Morda bi bil neodločen izid realen!« Z zadnjim stavkom se je sprva strinjal Miro Požun, po pregledu posnetka pa se je sprijaznil s porazom: »Igrali smo preveč živčno. Plačah smo davek favorita. V prejšnji sezoni pritiskov, da moramo zmagati, ni bilo. V obrambi smo se premalo pomikali, pravzaprav odigrali katastrofalno. Med odmorom smo se dogovorili, da popravimo slab vtis, čeprav o zmagi tedaj nismo razmišljah. Ko smo ujeh nasprotnike, pa smo nerazumljivo obstali. Vsekakor nisem bil zadovoljen z Brumnovimi zaključki zadnjih akcij, zato je prišlo do bolj vročega pogovora. A odnosi v moštvu so dobri. Igralci niso sprti. Opravili smo iskren pogovor. Obljubljam, da bomo v naslednjih tekmam dosegli maksimum.« DEAN ŠUSTER Foto: SPORT BEOGRAD V Beograd je moštvo potovalo z avtobusom, le Kokšarov je tja priletel. V potnem listu mu je zmanjkalo prostora za hrvaško vizo. ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA 16.10. KOŠARKA Jadranska liga, 4. krog: Split - Pivovarna Laško. 1. SL - moški, 1. krog: Rogla - Krka (19), Alpos Kemo: plast - Kraški zidar (19), Koper - Elektra. ROKOMET Liga prvakov, 2. krog: Celje Pivovarna Laško - Wisla (17.30), Bretski Meškovo -Gorenje. Pokal pokalnih zmagovalk, povratna tekma 2. kroga: Žalec - Wiener Neustadt (18). 1. SL - ženske, 4. krog. Škofije: Burja - Celjske mesnine. ODBOJKA 2. krog: Šoštanj Topolšica - Termo (19). TOREK 19.10. KOŠARKA Jadranska liga, 5. krog: Pivovarna L. - Geoplin Slovan. SREDA 20.10. ROKOMET 1. SL - moški, 5. krog, Ljubljana: Prule - Gorenje, Trbovlje: Rudar - Celje Pivovarna Laško. Prodor Nikole Manojiovića je skušal preprečiti Goran Kozomara. Novinec Momir Ilič je za 4 gole porabil kar 11 strelov. Uspešne novinke Mlade rokometašice Celja Celjskih mesnin so pod vodstvom trenerja Miša Toplaka odlično začele svojo prvo sezono v prvoligaški druščini. Najprej so premagale Izolo, zatem pa še na gostovanju Loko kavo. »S prikazanim sem zelo zadovoljen. Kapo dol igralkam za predstavo v Škofji Loki. Pustile so srce na igrišču in obenem uvidele, da se lahko kosajo z vsemi ekipami. Zaigrala je tudi Duška Pršić in upravičila zaupanje. V ponedeljek je po rehabilitaciji začela z vadbo Nina Potočnik, Vesna Lipovčič pa bo kot posojena igralka od Celeie Žalca lahko branila šele spomladi,« je pred gostovanjem pri Krimu dejal Mišo Toplak in napovedal igro na zmago v Škofijah proti Burji. 23. oktobra bodo Celjanke gostile kočevski Gramiz. ZRK Celje Celjske mesnine Na sliki so zgoraj od leve proti desni: pomočnik trenerja Sebastjan Oblak, Duška Prši-č, Nia Majcen, Lidija Krajne, Maja Šon, Iva Jug, Nuša Skut-nik, vodja ekipe Iztok Ščurek; trener Mišo Toplak, v sredini Maja Grudnik, Alja Jankovič, Nina Tomič, Sabina Globoč-nik, Annemarie Grčar, čepijo pa Klavdija Zorko, Tara Fi-lipovič, Bojana Čudič, Ula Toplak. Manjka Polona Ipšek. DEAN ŠUSTER Poraz, ki obeta Rokometašice Celeie Žalca so na prvi tekmi 2. kroga pokala pokalnih zmagovalk na gostovanju pri avstrijski ekipi Wiener Neustadt izgubile s 26:24 (12:13). Na povratni tekmi, ki bo v soboto ob 18. uri v Žalcu, bodo imele varovanke Aleša Filipčiča lepo priložnost, da se uvrstijo v nadaljnje tekmovanje. Žalčanke so povedle z 2:0 in navkljub kasnejšemu zaostanku s 4:7 dobile polčas. V nadaljevanju so Avstrij-ke vodile že za 5 golov (25:20). Po minuti odmora so se Žalčanke zbrale in uspele iztržiti ugoden rezultat. »Tekmice so zelo izkušene in starejše od nas. Dale smo vse od sebe. Na koncu nam je sicer zmanjkalo nekaj sreče. Z malce več zbranosti lahko doma ta dva gola razlike nadoknadimo« je dejala Dejana Stevanovič, ki je zabila 7 golov. »Wiener Neustadt je sestavljen večinoma iz tujk. Mislim, da je rezultat zelo varljiv, saj so veliko boljše, kot so pokazale na tej tekmi. Kvaliteta je le na njihovi strani. Podcenjevale so nas. Domača dvorana nam ne bo pomenila kaj dosti. Seveda pa upam na napredovanje,« je povedal trener Žal-čank Aleš Filipčič. JASMINA ŽOHAR Ruska šapa raztrgala upe 1. krog skupine C lige prvakov Gorenje - Čehovski Medvedi 26:33 (13:16) VELENJE - Rdeča dvorana, 800 gledalcev, sodnika Ivan Dolejs in Vaclav Kohout (Češka), delegat Božidar Georgiev (Bolgarija). GORENJE: Podpečan 6 obramb, Prošt 5; Tamše, J. Dobelšek 1, Bedekovič, Kavtičnik 11, M. Oštir 2, B. Oštir, Sovič 2, Sirk 2, Ilič 4, Šimon, Lesar, Zrnič 5 (2). Trener Ivan Vajdl. Č. MEDVEDI: Ševeljev 13 obramb, Titov 6; Filipov 3, Jengovatov 2, Safonov, Jegorov 9 (3), Jevdokimov 1, Ivanov 2, Rastvorcev 4, Kamanin 1, Kovalev 5, Peskov, Čipurin 5, Dibirov 1. Trener Vladimir Maksimov. Sedemmetrovke: Gorenje 2-2, Č. Medvedi 3-5. Izključitve: Gorenje 12 min, Č. Medvedi 8. Rdeči karton: Bedekovič (19). Bistveni potek rezultata: 0:1, 1:1, 2:4, 4:7, 7:7, 9:10, 11:10, 12:16, 13:18, 14:21, 18:21, 19:22, 19:25, 22:26, 23:30, 24:32, 26:33. Sloviti Vladimir Maksimov že leta sestavlja moštvo, s katerim želi ponoviti uspehe nekdanjega CSKA, v nedeljo pa ga je predstavil v Rdeči dvorani. Visokim, a ne okornim silakom je dodal krilne igralce, ki so osupnili s svojo hitrostjo. V Velenju so zmagali brez posebnih težav in obenem aktivirali svojo »klop«. Končnih sedem golov zaostanka je celo dober iztržek domačih. Zelo se je poznala odsotnost poškodovanega Luke Dobelška, pa manjše število treningov reprezentanta Dušana Podpečana, zgodnji odhod s parketa Branka Bedekoviča (rdeči karton v 19. minuti), 14 zgrešenih strelov 'lenjski rokometaši obeh tujcev ... Težave v Ormožu, kjer je Gorenje skoraj izgubilo, torej niso bile slučajne. Sicer pa so Rusi odigrah odlično. Njihova obramba je granitna (5-1). Aleksej Rastvorcev je nemudoma razbil velenjski zid, njegovo delo pa je nadaljeval Jurij Jegorov. Krožni napadalec Mi-hail Čipurin je zgrešil le enkrat, turbo krili Dimitrij Ko-valjev in Timur Dibirov pa sta zaključevali bliskovite protinapade. Kapetan Vitalij Ivanov je tako lahko »počival«, Maksimov pa je predstavil 23-letnega dirigenta Vasilija Filipova. Moštvo je vredno vsega spoštovanja. »Kaznovali so vsako našo napako. Čestitam jim za odlično igro. Res ni- V ligo prvakov štartali s porazom - Moskovčani silni in hitri sem pričakoval takšne kvalitetne predstave gostov. Zaradi velike želje smo naredili preveč napak. A poraz ni tragičen. Bolj bo pomemben obračun v Belorusiji,« je razmišljal trener Ivan Vajdl in se strinjal, da je moštvo ostalo brez prave podpore s tribun. Šaleški graščaki so se trudili po najboljših močeh, dodatka ostalih pa ni bilo. 1\idi obisk je razočaral. Lani v takšnem času so vsi čakali konec prenove dvorane in napovedovali, kako bo polna, sedaj pa je sledilo precejšnje razočaranje. V Velenju je najbrž gostovalo moštvo prihodnosti. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Zimski bazen odprt To soboto odpira vrata celjski zimski bazen Golovec. Od ponedeljka do petka bo odprt od 9. do 11.30 ure in od 18.30'do 21.00 ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 15.30 do 19.30 ure. Cena kopanja za odrasle bo 1.050, sezonska vstopnica pa 20.000 tolarjev. BS PANORAMA KOŠARKA Jadranska liga 1. krog: Pivovarna Laško -Union Olimpija 66:88 (50:60, 30:43,6:17); Rizvič, Jevđić 12, Antonijevič 8, Troha 7, Majki-č, Brolih 5, Žerak 3, Gnjidič 2. 2. krog: Cibona - Pivovarna Laško 83:79 (67:59, 46:38, 26:20); Žižič 19, Krstić 16; Troha 24, Jevdič 15, Rizvič 11, Gnjidič 9, Antonijevič 7, Brolih 5, Joksimo-vič, Majkič 4; Ožbolt 23, Pa-vič 16. Vrstni red: Hemo-farm. Partizan, Union Olimpija, Reflex, Bosna, Cibona 4, Crvena zvezda, Slovan, Budućnost, Široki brijeg 3, Zadar, Split, Pivovarna Laško, Šibenka, Zagreb, Helios 2. ROKOMET 1. SL - moški 3. krog: Celje Pivovarna Laško - Gold club 34:26 (17:13); Rutenka 10, Natek 6, Kokšarov, Zorman, Brumen, Mlakar, Štruc 3, Gajič, Kozomara 2; Vujadinović 6, Stojanović 5. Jeruzalem Ormož - Gorenje 26:26 (14:14); Ivanuša, B. Čudič 6; Kavtičnik, Ivanuša 6, Sovič, Sirk 4, Ilič 3, Bedekovič, Štefanič2, M. Oštir 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 6, Gorenje, Ormož 5, Trimo, Gold club 4, Cimos, Prevent, Termo 2, Krka, SVIŠ, Rudar, Prule 0. Pokal pokalnih zmagovalk Prva tekma 2. kroga: Wiener Neustadt - Celeia Žalec 26:24 (12:13); Cieloch 8, Tidorčuk 5; Stevanovič 7, Petrinja, Čerenjak 4, Irman 3, Strmšek 2, Kikanovič, Novak, Sotler, Jeriček 1. 1. SL - ženske 3. krog: Loka kava - Celje Celjske mesnine 24:25 (14:11); Horvat 9, Brezniki Majcen 9, Pršić 4, Son, Fili-povič 3, Zorko 2, Skutnik. Toplak, Jankovič, Krajne t Vrstni red: Ptuj 6, Krim 4, Loka kava 4, Celje 4, Celeia Žalec 3, Burja 2, Olimpija 1-Izola, Polje, Kočevje 0. ODBOJKA 1. SL - moški 1. krog: Olimpija - Šoštanj Topolšica 3:2 (-23, 22, 21, ' 19, 13). Vrstni red: Prevent. Krka, Prvačina 3, Bled, Olimpija 2, Šoštanj Topolšica, Kamnik 1, Salonit, Termo, Svit 0- ODMEVI Pogled pod Pikine nogavičke £ V Novem tedniku je bil 30. • septembra 2004 objavljen intervju z gornjim naslovom, I v katerem Matjaž Černovšek razlaga novo zgodovino Pi-iJdnega festivala. Po petnajstih letih naj bi bili očetje Pi-fkinega festivala kolektivni, •menda zato, da se ne bi kdo tspomnil morebitnih avtor-Iskih pravic. Trditev pa je iz ftrte zvita, zato proti takšni ^opredelitvi ostro protestiram. Še pred letom dni je taisti Matjaž Černovšek na sve-čani seji sveta Mestne občine Velenje, ob podelitvi visokega občinskega priznanja, razglasil: Marjan Marinšek prejme grb občine Velenje, med drugim tudi za idejo Pi-kinega festivala. MARJAN MARINŠEK, Velenje PREJELI SMO Srečanje rejniških družin Osemindvajsetega avgusta je Občina Žalec, na čelu z županom g. Posedelom, v čudovitem okolju graščine Novo Celje, organizirala 1. sre-.čanje rejniških družin. Rejniki smo bili seveda prijetno presenečeni in z veseljem smo se odzvali povabilu. Vsekakor je bila to priložnost, da smo združili prijetno s koristnim, saj smo se srečali rejniki iz vse Slovenije, si izmenjavah informacije, izkušnje, se pogovarjali o aktualni problematiki na področju rejništva in se tudi zabavali. Za otroke, ki se še ne obremenjujejo s problemi odraslih, pa to je bil to dan brezskrbnosti, igre in spoznavanja novih prijateljev. Pripravili so nam zanimiv in pester program, ki se je prilagajal posameznim okusom in željam. Tako so otroci lahko izbirali med več možnimi dopoldanskimi izleti (ogled rudnika in keramične tovarne v Li-bojah, ogled flore in favne okoli Vrbskega jezera, nasadov hmelja na »hmeljski poti« ter obisk jame Pekel). Ni treba posebej poudarjati, da je bila zadnja izbira daleč najbolj popularna, saj si je jamo želelo ogledati veliko več nadobudnežev, kot je bilo pričakovati. Tudi za umetniško bolj nadarjene otroke je bilo dobro poskrbljeno v umetniških delavnicah v parku graščine Novo Celje, kjer so slikali na steklo in ustvarjali keramične mojstrovine ter tako izkazovali svoj umetniški talent. Zbrane je po vrnitvi z izletov nagovoril g. Posedel in otrokom podaril spominska darila. Dan se je po mnenju otrok kar prehitro končal. Rejniki iz vse Slovenije pa upamo, da ni bil edini in si seveda želimo, da bi takšna srečanja postala stalnica v naših življenjih, saj so enkratna priložnost za druženje in izmenjavo informacij, kar je pri tako zahtevnem delu, ki ga rejniki opravljamo 24 ur na dan in vse dni v letu še kako potrebno. Vse čestitke občini Žalec in g. Posedelu za dobro zasnovano in brezhibno izpeljano organizacijo tega prvega srečanja rejniških družin. LIDIJA BALOH, Petrovče Svetovni dan varstva živali Ko je leta 1809 lord Erski-ne angleškemu parlamentu predložil osnutek zakona proti mučenju konj, svinj, bikov in ovac, je bil izsmejan. Šele po nenehnem vztrajanju filantropa Richarda Martina in drugih zoofilov, je bil v Angliji leta 1822 izglasovan zakon proti mučenju živali. Kako nazadnjaški smo pri nas, nam pove podatek, da smo v Sloveniji prvi zakon o zaščiti živali sprejeli šele 177 let kasneje - pa še to zgolj z razloga, ker smo stali tik pred pragom v Evropo. Zal pa je ta tako slab (ker so se vanj vtikali razni pridobitniški lobiji), da moramo nanj ani- SAVA plus, zavarovalno zastopništvo, d.d., Celovška 175, Ljubljana Smo hčerinsko podjetje Pozavarovalnice Sava, d.d., Ljubljana ter sestrsko podjetje Zavarovalnice Tilia, d.d., Novo mesto. V svojo ustvarjalno in prijazno delovno okolje želimo sprejeti ambiciozne, k uspehu naravnane OSEBNE FINANČNE SVETOVALCE (m/ž) na območju Celja ter Savinjske in Zasavske regije Pogoji: - urejenost, odgovornost, organiziranost, dinamičnost; - vozniško dovoljenje; - minimalno V. stopnja izobrazbe. Naloge: - trženje raznih finančnih produktov - finančno svetovanje: naložbe v vzajemne sklade, sklepanje zavarovalniških produktov, lizing; - zaželene so delovne izkušnje in poznavanje zavarovalniškega Nudimo: - redno zaposlitev (nedoločen čas s poskusnim delom); - strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje znanja; - prijetno delovno okolje. Pisne vloge z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev Pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: SAVA PLUS, d.d.. Selpvška 175,1QQQ Ljubljana, HYunoni i _I rara PREGLEDI V ŽALCU Oktobra bo naslednji Hyundai! Zanesljivo najbolj ugodna ponudba omejene serije -izjemni prihranki do 492.000 SIT. Gatz. prihranek 180.000 SIT + popust za paket opreme do 65.000 SIT prihranek 150.000 SIT ♦ bonus staro za novo do 130.000 SIT opreme do 67.000 SIT prihranek 250.000 SIT ♦ bonus staro za novo 100.000 SIT prihranek 250.000 SIT + bonus staro za novo do 150.000 SIT + popust za paket opreme do 92.000 SIT Prihaja novi fiat punto I Konec prihodnjega leta ®aj bi na trge zapeljal po-f8em novi fiat punto. ^Zanimivo je, da bo nare-Rn na osnovi nove Oplove torse, ki bo na trge pripelja-IMeto dni kasneje. Punto bo folg približno 390 centime-ïov, medtem ko bo prostornina prtljažnika ostala nespremenjena, vendar pa naj bi "8 avto znotraj veliko prostornejši kot zdaj. Ob vseh Motorjih, ki jih že poznamo, "aj bi bil posebej zanimiv no-Jfl>6-litrskiJTD (dizel) s 120 km. Mini in 210 KM John Cooper je bil nekdaj neločljivo povezan z britanskim minijem, saj so iz njegove delavnice prihajali dirkaš-ko preurejeni miniji. Tradicijo zdaj nadaljuje njegov sin, delavnica John Cooper Works pa ponuja dodatke, s katerimi preuredijo serijsko izvedenko tega avtomobila. Tako 1,6-litrski motor zmore 210 KM, kar po zagotovilih zadostuje za 230 km/h. Dodatki za preureditev minija stanejo okrog 4.500 evrov in jih bodo začeli prodajati v začetku oktobra. Volkswagen se pogaja Ker gre zadnje čase Volkswagnu precej slabše kot so računali, so v tovarni pripravili poseben program prestrukturiranja formotion. Očitno pa je, da program ni povsem v skladu z načrti močnega nemškega sindikata metalnih delavcev IG Metali. Kot pravijo pri VW, bodo morali v daljšem obdobju stroške zmanjšati vsaj za 30 odstotkov, kajti le tako bodo lahko ohraniti sedanja delovna mesta. Sindikat ob tem meni, da bodo morali zagotoviti delovna mesta in plače povečati za štiri odstotke, delodajalci pa, da bi morali podaljšati delovni teden ob enakem plačilu. Kako se bodo uskladili, seveda še ni jasno, bo pa dogovor težko doseči. t- I /,/ «t KOSOVELOVA 16, pjVV S* TEL: 03 49 26 300 1219 NAGRADNEGA ŽREBANJA Z DNE 1.10.2004 AVTO GIEI.JIE d Sedež in prodajo: Ipavčeva 21, Celje Tel.: 03/426-11-7» in <26-12-12 1.nagrada: izpit B-katagorije -JERNEJA ŽAGAR, VRBJE 79B, 3310 ŽALEC. 2. nagrada: izlet v Gard»land - i NATAŠA KRAMAR, UL FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 47.3000 CEUE. 3. nagrada: vrednostni bon v višini 3 ur vožnje B-kategorije -NE JC ROMIH, GOSPOSKA 25.3000 CEUE. Logan prihodnje leto 0 dacii logan smo nekaj {e pisali, zdaj je znanih več drobnosti. To je avto, ki Renault izdeluje v svoji farni v Romuniji, mišljen je kot izdelek, ki naj bi zanimiv predvsem za mejše trge. Zaenkrat je štirivratna li-luzina (druge karoserijske ariante.se šele napoveduje-i) dolga 425 centimetrov in ia 510-litrski prtljažnik, kar nedvomno ugodna števil-a. Logan so preskušali v sko-j izjemnih okoliščinah, saj iaj bi bil namenjen trgom, jer dobrih cest ni v izobi-U. Motorja bosta dva, in si-er 1,4-litrski s 70 KM in 1,6-trski, ki bo zmogel 85 KM, iba pa bosta prirejena tudi apogon z 91-oktanskim go-vom. Prihodnje leto pride g sodobnejši 1,6-litrski šti-raljnik in 1,5-litrski dizel- 1 dCi; menjalnik je 5-sto-enjski ročni. Prodaja logana se začenja ijprej v Romuniji, drugo leto idi pri nas, pri čemer je že laj jasno, da avto ne bo stal [olj pet tisoč evrov, kot so -a načrtovali. ZA AUTOMOBILISTE prihodnje leto prodali 25 vozil. Znane so tudi cena; CLS 350 stane 15,8 milijona tolarjev, CLS 500 pa 19,6 milijona tolarjev. Prihaja mercedes CLS soč CLS, kar seveda ni prav veliko. V vsakem primeru pa je mercedes CLS avto kupe-jevske podobe, zelo zanimivega zadka in drugačnih luči, kot smo jih vajeni pri mer-cedesih. V dolžino ga je za 491 centimetrov, kar je devet centimetrov več kot jih ima razred E, je pa s 139 centimetri opazno nižji. V prtljažnik gre kljub kupejevski obliki kar zajetnih 505 litrov prtljage. Teža praznega vozila je več kot 1.700 kilogramov, kar seveda ni malo. Pri izvedenki CLS 500 je serijsko tudi zračno vzmetenje, vse izvedenke, zaenkrat sta dve, prihodnje leto se jima pridruži še ena, pa so opremljene s 7-stopenjskim samo- dejnim menjalnikom 7G-tro-nic. CLS 350 poganja bencinski šestvaljnik z gibno prostornino 3,5 litra in s 272 KM pri 6.000 vrtljajih v minuti. To zadostuje za največ 250 km/h in pospešek sedem sekund do 100 km/h. Precej zmogljivejši je CLS 500, saj za pogon skrbi bencinski osemvaljnik z gibno prostornino 5,0 litra in s 306 KM (250 km/h, 6,1 sekunde do 100 km/h). V začetku prihodnjega leta bodo ponuditi še najbolj navito različico CLS 55 AMG (osemvaljnik, 476 KM), vendar bo avto v tem primeru opremljen s 5-sto-penjskim samodejnim menjalnikom. Avtomobilske tovarne vedno znova ponujajo vozila, ki jih ni mogoče uvrstiti v noben bolj ali manj znan razred. To je storil tudi Mercedes Benz s svojim CLS. Ta ni limuzina kupejevske podobe in ne kupe s štirimi vrati, temveč nekaj vmes med razredom E in S. Avto naj bi zadostil potrebam relativno skromnega kroga kupcev. Tako računajo, da bodo v letu 2005 izdelati kakšnih 30 ti- MALI OGLASI - INFORMACIJE Male oglase lahko oddate le osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati. MOTORNA VOZILA GOLF JXD, letnik 88 in opel kadet 1,6, letnik 91, no novo registriran, ugodno prodam. Telefon (03) 5796-056,041 629-503. Š724 PASAT karavan 1,8 CL, letnik 95, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 233-973. 6812 PEUGEOT 3091,3, letnik 1990, odlično ohranjen, prodam za 145.000 SIT. Telefon 041 588-205. Š733 STROJI PRODAM PRODAM FIESTA D 1,3 i, letnik 95, veliko opreme, 92.000 km, servisna knjiga, ugodno prodam. Telefon 041836-995. 6763 SUZUKI moruti, letnik 92, reg. 3/05, lastnica, prodam zo 125.000 SÍT. Telefon 041 772-167,041 765-264. 6762 FlATtipo 1,4 b, letnik 94, registriran do 5/ 2005 in passai 1,8 i karavan, letnik 94, klima, veliko opreme, ohranjen, reg. do 5/2005, prodam. Telefon 041 421-588. 6772 GOLF IV sdi, letnik 99, bel, 5 vrat, 103.000 km, prvi lastnik, ugodno prodam. Telefon 040 295-179. Ž 580 GOLF II 1,3 bencin, letnik 1989, ohranjen, registriran, prodam za 150.000 SIT. Telefon (03) 5794-376,041 506-145. 6786 R 4, letnik 1991, prevoženih samo 90.000 km, na novo reg., rdeč, prodam za 110.000 SIT. Telefon (03 ) 5794376, 041 506-145. 6786 DAEWOO racer 1,5, letnik 94, reg. 10/2005, prodam za 175.000 SIT. Telefon 041 432-962. L 980 GOLF 4 diesel, prevoženih 55.000 km, letnik 1999, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 5304)83. earn NOVO hidravlično stiskalnko, 1501, prodam. Telelon 031 886-123. 6720 TRAKTOR Štajer, 28 KM, letnik 1951, v voznem stanju, prodam. Telefon 031 858-087. 6764 ZELO dobro ohranjen, malo robi jen sikkom-bajn SK 80 S ugodno prodam. Telefon 041 883460. Š7i9 ŠR0TAR z lušalcem koruze prodam. Telefon 5414-326. 6769 NOŽ za ročno rezanje travne silaže in manjšo stiskalnico prodam. Telefon 031 731-350. L977 TRAKTOR Zetor HMT 35-11, s kabino, letnik 1999, prevoženih 75 ur, prodam. Telefon (03) 5791-055. 6796 STISKALNICO, mlin za sadje, prodam. Telefon (03) 749-2640. S 731 (IRKULAR, trifazni, prodom. Telefon 041 472-532. Š732 VILIČARJA dizel Indos 2,51,1.77, v delovnem stonju, prodam. Telefon 041 636- 614. KUPIM TRAKTOR in drug stroj, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 041407-130. 6076 TRAKTORSKO frezo, dobro ohranjeno, širina 200 cm, kupim ali menjam za širino 140 Imt. Telefon 031 285-550. L984 TRAKTOR, nad 35 KS, lohko na zadnji pogon, kupim. Telefon 041 588-205. š 733 POSEST PRODAM POSLOVNI prostor v Celju, 45 ali 90 m', center, neposredna bližina Durva Celje, lep razgled na Celje, 4. gradbena faza, prodamo, možno menjavo. Telefon 041 513-800, Matevž, 041 668-562, Marjan. Mar<;lnterieri d. 0.0., Celovška 73, Ljubljana. n BIVALNI vikend, ob cesti Planina pri Sevnici Podčetrtek, prodom. Telefon (02) 3327-564,031 765-307. 6579 POSLOVNI prostor, z opremo, na Polzeli, prodamo. Hql d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče. Telefon 041 649-234. Ž 565 POSLOVNE prostore, 190 m1, vŽaku, prodamo. Hql d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče. Telefon 041 649-234. žses GOZD, pretežno bukov, Zvodno, Šentjur/ Celju, 1 ha, prodam. Telefon 051 315-024. p BIVALNI vikend prodamo ali damo v no jem s predkupno pravico. Telefon 5885-921, 031 428-650. 6637 ŠMARJE pri Jelšah. Prodom stanovanjsko hišo, velikost 145 m1, na zemljišču 2100 m1, dve garaži, ogrevanje no plin, vseljivo takoj, ugodno. Telefon 041 369-528. 6717 VIKEND parcelo v Malih Dolah prodam. Telefon 5773-247, pošta Vojnik, kličite do 8. ure. 6730 HIŠO na Ostrožném, možnost menjave za večje stanovanje ali bivalni vikend, prodam. Telefon 041 628-674. 6751 FRANK0L0V0. Prodom stanovanjsko hišo, letnik 1994, z dvema garažama in velikim objektom, možna kakršna koli obrt, relacija Celje-Slovenske Konjice, blizu glavne ceste. Telefon (03) 5774-939, 051 213-266. 6756 Brezhiben, atraktivnega videza, lita platišča, športno vzmetenje, radio in 4x zvočniki. Prodam celega ali po delih, čimprej! izhepi.si HIŠO dvojček, v Celju, Dečkovo naselje, z vsemi priključki, takoj vseljiva, stavbišče 195 m2, dvorišče 262 m1, prodam, cena po dogovoru. Telefon (03) 427-0130. 6753 V ANDRAŽU prodamo hišo, 120 m1 stanovanjske površine, 1300 m1 zemlje, staro 13 let. Telefon 031616-142. 2579 V SLIVNICI prodamo vikend hišo, 98 m2, 1700 m7 zemljišča ter oddam stanovanje. Telefon 031554-901. 6800 ZAGRAD. Prodamo več klasično grajenih hiš, zgrajene do podaljšane 3. gradbene faze, bivalne površine 219 m2, parcela 778 m7, plinsko ogrevanje, odlično loko- premičnine d. 0.0., Bežigrajska 7,3000 Celje, telefon (03) 4255-880. n NEPREMIČNINE TEL 03 5451-006 -- 041 36^625 .pgp-nepremlcnine.com SKLADIŠČNO-PROIZVODNE HALE PRODAMO Lokacija: Celi« - poslovni kompleks Mariborska cesta 1. skladiščna hala 489 m71 dvoniiem 381 m2, moten uvoz manjših tovornih vozil 2. skladiščna hala 828 m2 l dvoriščem 373 m2. ojrevana, 8 lastnih parkirnih prostorov, nakladalna rampa Dostop do stavb je moien z vsemi tovornimi vozili. Prodaja se v kompletu ali posamezno CELJE. Ugodno prodam ali oddam večji objekt in manjšo hišo. Telefon 041 506-607. Ž 582 POLZELA. Zazidljivo parcelo, velikost 912 m7, v bližini Savinje in železniške postoje, prodorno za 5.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovac s. p., Gorica pri Šmortnem 57 c, Celje. 6806 VELENJE. Na ljubljanski cesti v starem Velenju prodamo starejšo hišo, 250 m2, možna gradnja stanovanjskega ali poslovno stanovanjskega objekta, cena 6.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Kan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 571, Celje. 6806 GRADBENO parcelo, približno 1200 m2, v Celju, ob cesti Babno-Medlog, prodom. Kanalizacija, plinovod v gradnji ob parceli, voda, elektrika na parceli. Telefon 5471-832,041419-399. 68216822 ZLATEČE pri Šentjurju. Prodam zazidljivo zemljišče, njivo, gozd. Telefon 041765-957. 6827 30 let staro hišo, velikost približno 140 m! stanovanjske površine, na parceli 364 m', v Šercerjevi ulici, prodamo za 24 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 6828 30 let staro hišo, velikost približno 200 m2, na parceli 724 m2, na Lavi v Celju, prodamo za 32 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.pri-jaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 6828 HIŠO v 4. gradbeni fazi (12-10 m), na parceli 813 m2, v Gorici pri Slivnici, prodamo za 18 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com; telefon 041 727-301, 548-2002. 6828 NOVEJŠO hišo na Škafarjevem hribu pri GRADBENO parcelo, velikost približno 3500 m2, z izdano gradbeno dokumentacijo, v Zagradu, prodamo za 6 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 6828 ODDAM V NAJEM oddamo poslovne prostore v veliko- sti 77 m2 (proizvodna ali storitvena dejavnost) in poslovne prostore, ločene, v skupni velikosti 207 m2, podjetja Sevs d.o.o., na lokaciji Bežigrajska cesta 2, Celje (nasproti Interspara). Prostori so na voljo takoj. Vse informacije pa telefonu 041693416, g. Germek. POSLOVNE prostore zo mimo obrt, 140m2,6 km iz Celja, oddam v najem. Telefon (03) 5461-312,041 382-597. 6635 V NAJEM oddam manjši objekt (40 m2) na Proseniškem, delno opremljen. Telefon 031 345-195. 6740. V NAJEM oddamo pisarniške, proizvodne, skladišče, sejne prostore, Hmeljarska ulica v Žalcu, različne velikosti, v skupni velikosti do 9000 m2. Telefon (03) 713-2600. Martin d. O.O., Hmeljarska ulica 1, Žalec CEUE, Nova vas. Oddamo picerijo Vijwaja, velikost 160 m2, z vso opremo in letnim vrtom. Telefon 031 774-184- Torpedo d. o. o., Kraigherjeva 6, Celje. 679i CEUE. V neposredni bližini novega športne ga parka, v Jamovi ulici, damo v najem 55 m2 velik poslovni prostor zo mirno dejavnost. Najemnina 95.000 SIT mesečno tekoči stroški. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorka pri Šmartnem 57 c, Celje. 6806 OPREMUEN gostinski lokal v centru Celja oddamo. Telefon 041 521-893. 6820 POSLOVNI prostor cca 18 m2, v mansardi, dajem v najem, s parkirnim prostorom, ob Mariborski cesti v Celju, blizu TUŠo. Telefon 041523-295. 6831 STANOVANJE NOVO stanovanje v Mozirju, 54 m2, z vsemi priključki, prodamo. Telefon 041 664-448. n CEUE, Pohorska. Dvoinpolsobno stanovanje prodam. Telefon 031 607-256. 6473 V ŽALCU prodam ali zamenjam opremljeno enosobno stanovanje za dvo do dvoinpolsobno. Telefon 041 696-839. 6629 STANOVANJE, 27 m2, lepo urejeno, 5 minut do centra, prodam za 5.700.000 SIT. Telefon 041 372-638. 6565 CEUE, center. Stanovanje, 67 m2, leto obnove 2003, prodamo za 14.500.000 SIT. Stanovanje je dvosobno, prvo nadstropje, Prešernova ulica, z galerijo, pralnico, kletjo, v celoti kakovostno obnovljeno leta 2002/03, nov plinovod, plinska peč, nov vodovod, elektriko, radiatorji s termostatskimi ventili, nova PVC okna, tla, keramika, masažna kad, izolirani stropovi, STV... Telefon 041 686-114. »O Iztiri.« 6715 ENOSOBNO stanovanje, 33 m2, v Žalcu, prodam.Telefon 041 707-820. Ž577 MARIBORSKO Pohorje, Bolfenk. Nov opremljen apartma, 48 m2, prodamo. Telefon (03) 713-2600. Martin d.o.o., Hmeljar- ska ulica 1, Žalec. CEUE, Glazija. Novo dvosobno stanovanje, 84,28 m2, prodamo. Telefon (03) 713-2600. Martin d.o.o., Hmeljarska ulica 1, Žalec VELENJE, Foitova. Trisobno obnovljeno stanovanje, 71 m2, prodamo. Telefon 051 807-009. Martin d. o. o., Hmeljarska ulica 1, Žalec. n DVOSOBNO stanovanje, 62,14 m!, v Celju, Pohorska ulica, četrto nadstropje^ vsi priključki, ugodno prodam za 10 mio SIT. Vseljivo v 1. mesecu. Telefon 031 2534155, po 18. uri. 6823 DVOINPOLSOBNO stanovanje, 72 m2,1 _ niči, v Štorah, prodamo za 11 miol Telefon 031 316-124. Premius d. o" Glavni trg 7, Celje. TRISOBNO stanovanje, Na otoku, 61 nadstropje, balkon, KTV, CK, tel,, Ijeno 1997, prodamo za 12,5 mio Sit Telefon 031 568-659. CEUE, Otok. Dvosobno stonovanje, m2, 4. nadstropje, prenovljeno 1! prodamo zo 11.200.000 SIT. Te 041 708-198. Svetovanje, Ivan Krbavac s. p., Gorka pri Šmartnem 57 r Celje. CEUE, Nova vas. Dvoinpolsobno stanovní 72 m2,4. nadstropje, zgrajeno 1980,; balkonom, prodamo za 13.200.ty| SIT. Možnost nakupa tudi garaži & 1.750.000 SIT (lahko ločeno). Teltfci 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andi, Krbovac s. p., Gorica pri Šmartnem 57( Cdj. lili I 31-342-118. 42-83-122 NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CENITVE CEUE-GlAZUA. prodamo mi 15.300.000 SIT. CEUE - Plava laguna, prodamo 2-sobno n» novanje 88 nť, 3. nadstropja. 1.1979. DVOSOBNO stanovanje z garažo na Bregu v Celju. Telefon 041 831-631 LAŠKO, Debro. Stanovanje, 56 m2/ nadstropju, prodam. Telefon 041 269 880. 68» DVOSOBNO, bližina centra, visoko pritife etažna CK, prodam ali menjam» manjše (Otok, center). Telefon 04194 64 m2, je, balkon, lehl T. Prijo 4, Cilji i; telefon 041 727 ta 11,8 DVOSOBNO stanovanje, do 9 m» SIT, ki Telefon 041 877-215. APARTMA v Termah Banovci oddam jem. Telefon (03) 7001-611,041 471 104. APARTMA na Rogli oddam v nojem. Teleta (03)7001-611,041 476-104. SOBO oddam študentu ali fantu vanjski hiši, poseben vhod, TWC, kulí njo, brez pranja perila. Telefon 031 245-957. 7i DVOSOBNO stanovan je (delno opremlje vŽalcu oddam. Telefon po 16. uri, I 882-532. e; V CEUU oddam neopremljeno stanovaní" hiši, poseben vhod, ugodno. Telefon 0411 335-359. V CEUU oddom novejše enosobno stanoi» nje, s 1. novembrom. Prednost mlaj® zaposleni par. Telefon 031 480-088. MALI OGLASI - INFORMACIJE iZDBPi.Si Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o., Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure. so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, Kjer s lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. OfREMUENO stanovanje, 62 m', z balkonom, na Hudinji v Celju, oddam. Telelon 5414-209. 6771 OPREMLJENA stanovanja v hiši v Arji vasi in Šempetru oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com; telefon 041 727-301, 548-2002. 6828 OBNOVLJENO, delno opremljena trisobna stanovanje v šeststanovanjskem bloku v Celju, oddam, 60.000 SIT/mesečno. Telefon 041 326-003. 6776 OPREMUENO in delno opremljeno dvoinpolsobno stanovanje v Novi vasi in na Otoku oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041727-301,54S-2002. 6828 OPREMUENO dvosobno stanovanje na Zelenici oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002.6828 SPALNICO, dobro ohranjeno, starejša česni-tev, les masiva, prodam. Telefon (03) 573-5092. L 960 RABUEN0 pohištvo, belo tehniko, kupim po simbolični ceni. Telefon 041 623-925. MENJAM DVOINPOLSOBNO stanovanje v Celju zamenjam za enosobno stanovanje z balkonom. Telefon 041443-390. 6694 TERMO akumulacijsko peč, 4 Kw, staro 1 leto, podarim. Telefon 5485-520.6681 f gradbeni material PRODAM BUKOVA, hrastova ali mešana dna prodam. Telefon 051 302-344. 6741 18 metrov bukovih drv prodam. Telefon 5796-110,031 474-308. Š725 BUKOVE brikete, za vse vrste peci, ugodno prodam, možnosl dostave. Telefon 051 318-590. Š737 i akustika STANOVANJE ali stanovanjsko hišo, v Celju ali okolici, najamem. Telefon 041 727-301. 6828 IAP0SLEN biolog iščem opremljeno dvosobno stanovanje v Celju ali okolki. Telefon 041 612-830. 6835 n oprema ÍTEDILNIK Kuppersbusch, na trdo gorivo, s pečico, zelo dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 403-105. 6658 1TR0ŠK0 sobo: dve omari, dve postelji z jogijem, dve omari, dve pisalni mizi, poceni prodam. Telefon 5777-125,041 342-400. 6782 IVE peči, Emo 5 na olje in eno na trda goriva, za ogrevanje prostora, prodam za 8.000 SIT. Telefon 031 431-184. 6817 OUNI gorilec Abic prodam. Telefon 041 783-074. 6824 ŠTEDILNIK, 2 elektrika, 2 plin, prodam. Telelon 041425-500. 6842 HARMONIKO Lubas, starejšo, lepo ohranjeno, prodam. Telefon (03) 5441-086, 031 621-127. 6775 živali PRODAM MESNICE, rjave, grahaste, lik pred Resnostjo, možnost brezplačne dostave na dom, prodam. Telefon (02) 582-1401. p PURANE, do 7 kg, 2000 SIT/kos, nad 10 eden zastonj + nagrada, prodam, možnost dostave. Telefon (02) 584-8073, 031 219-379. p MLADE jarkice, črne, rjave, grahaste, sive, bele in bele težke piščance prodajamo na formi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Večje količine tudi dostavimo. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Telefon (03) 700-1446. Ž552 PSA maltežana, starega 7 tednov, prodam. Telefon (03) 7001-560. 6627 BIKCA simentaka prodam. Telefon (03) 5799-223. 6688 AIKT KONSTRUIRANJE IN PROIZVODNJA ORD MENART daOaOaj konstruiranje in proizvodnja orodij, Poljska cesta 21, 3210 SLOVENSKE KONJICE 1. PROGRAMERJA, za samostojna konstrukcijska dela in programiranje 2. OPERATERJA CNC STROJEV, delo na CNC frezalnih strojih 3. ORODJARJA Pogoji: Pod 1. končana V. ali VI, stopnja strojništva, zaželene delovne izkušnje. Pod 2. končana IV. ali V. stopnja kovinarske ali strojne smeri. Pod 3. končana IV. ali V. stopnja kovinarske ali strojne smeri, zaželene delovne izkušnje. Za vsa delovna mesta bomo skleni delovno razmerje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pisne vloge na naslov podjetja do 30. oktobra 2004. JAGNJETA, plemenskega ovna, teličko simentolko, prodam. Telefon 041 759- 681. Ô706 TELICE, plemenske, pašne, od krav dojilj, prodam. Telefon 5772-362. 6696 KRAVO simentolko, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon (03) 5738-066, kličite po 20. UIÍ. 6709 KRAVO, črno belo, tretjič brejo, prodam ali menjam za simentolko za zakol. Telefon 5794-235. Š715 BIKA frizijca, težkega od 150 do 170 kg, prodamo. Telefon 041 654-729. Š717 PRAŠIČE, mesnate pasme, 25 do 40 kg in izločene svinje prodamo. Telefon 5792-345. Š7i8 TOPLOKRVNO kobilo s sedem mesecev starim žrebetom in lelo in pol staro žrebico prodam ali menjam za breje telice. Telefon 031 562-369. 6749 KRAVO ali telico, simentalki, breji 3 mesece, prodam. Telelon 5775-126, po 15. uri. 6750 KRAVO, Ip, staro štiri leta in pol, težko približno 700 kg, brejo 7 mesecev, drugega teleta, prodam. Telefon 749-2253. Š719 PRAŠIČA, od 160 do 180 kg, prodam, cena 300 SIT/kg. Telefon 041 746-592. 6767 BIKCA simentaka, težkega 150 kg, prodam za 110.000 SIT. Telefon 031 464-629. 6779 ZAJCE za nadaljnjo rejo ali zakol prodam. Telefon 573-0058. L976 TELICO simentolko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 041 579-338. L972 BURSKE mladiče in kozliča, stare 6/7 mesecev, prodam. Telefon (03) 5745-517, 031 800-255. S 720 OSEM tednov store mladiče psov, pasme jack russe), dvo in tribarvni, mala rasa, ugodno prodam. Telefon 041 349-739. 6804 DVE kozi smaste posme, bodo že za »pripust«, prodam. Telefon 5739-047. ŽREBICO, staro leto in pol, z rodovnikom, prodam. Telelon 041 708-920. L982 TELIČKO, staro 16 mesecev, sive pasme, prodam. Telefon 041 866-612. Ž730 BIKCE frizijce, od 100 do 150 kg, prodam. Telefon 041 472-532. Š732 JAGNJETA za nadaljnjo rejo ali zakol ugodno prodamo. Telefon 5774-149, 041 827-426. Š734 VEČ krav simentalk, dobrih mlekaric, in teličk, prodam. Telefon 051 256-716. KUPIM TELETA, starega do 10 dni, kupim. Telefon (03) 582-4785, klkati zjutraj ali zvečer. 6770 hetijski pridelki PRODAM CIPRESE in česmin za žive meje ugodno prodam. Telefon (03) 427-0235.6052 CIPRESE smaragd in navadne, zo živo mejo, ugodno prodam. Telefon (03) 5718-839,041 317-588. 66i4 BELO in rdeče grozdje prodamo. Telefon 748-2303. 6685 KAKOVOSTNO grozdje: modra frankinja, črnina in mešano belo, možna tudi dostava, prodam. Telefon 041 725-055. Š716 GROZDJE na brajdi, mešano, prodam. Telefon 541-9463, Gaji. 6726 KROMPIR za ozimnico dezire, po 28 SIT/kg in krmni, po 18 SIT/kg, prodam. Telefon 031 621-116. 6727 JEDILNI krompir (beli, rdeči, rumeni) in krmni krompir prodom. Možna dostava zo večje količine. Telefon 041 742-334. 6713 HIBISKUSE, zunanje, prodam. Telefon 031 833-825, po 15. uri. 6746 JABOLKA za ozimnico: jonatan, ajdared, jonagold, glotzer, prodam po ugodni ceni. Telefon po 15. uri, 041771-209. 6759 JEČMEN, 1000 kg, po 35 Sltykg, prodam. Telefon 031 459-637. 6765 JABOLKA zo ozimnico zelo ugodno prodam. Telefon (03) 5774489,040586-336. Edi Gorenšek, lipa 5, Frankolovo. 6773 MEŠANO grozdje na brajdi, je zdravo, pro-dam.Telefon (03) 57734)48,041 710-193. 6777 JABOLKA za ozimnico, neškropljena, žlahtne vrste, lahko kupile po ugodni ceni. Amalija Firh, Savinjska cesta 79, Žalec, telefon 5715-128. Ž577 RUMENO šmarnico prodam. Telefon 5702- 266. ž 581 NEŠKROPLJENA jabolka bobovec, krivope- celj, za ozimnico ali stiskanje, prodam. Telefon (03) 5805-229,041 794-081. 6799 BELO in rdeče grozdje prodamo. Telefon 031 237-193. 6793 NEŠKROPLJENA jabolka, jonatan, krivope-celj, carjevič, prodam. Franc Sket, Mode, Šmarje, telefon 041 918-949. Š728 NEŠKR0PUENE domače vrste jabolk, za stiskanje, prodam po ugodni ceni. Okolica Laškega, telefon 5731-938. 6810 GROZDJE, šmamko in izabela, prodam. Telefon 5702-048. 6816 KORUZO v zrnju, domačo, v vrečah, ugodno prodam. Teleloir051 318-590. S 739 GROZDJE šmamko prodam. Maijan Udrih s. p., Grušovlje 13 a, Šempeter, telefon (03)5702-194,031642-113. Ž583 i ostalo PRODAM TELICO simentolko, brejo 8 mesecev, težko 580 kg in kožuhalnik, malo rabljen, prodam. Telefon 041 707-543, (03) 749-2036. S713 SILAŽNO koruzo, večjo količino, v Hruševcu, odrasle burské kozice z rodovnikom, traktorsko kosilnico Gasparto dupleks 205, prodam. Telefon 041 649-414. ô 714 DVA hrastova soda, 900 in 11001, ugodno prodam. Telefon (03) 5778-733, 031 376-072. 6692 LEDVENI kozmodisk, nov, z garancijo, prodam za 25.000 SIT. Telefon (03) 5717-128. 6701 GARAŽNA lesena vrata, 2,25-2,35, ugodno prodam. Telefon 031550-332. 6711 LESENA vinska soda, parafinirana, 200 in 2201, prodam. Telefon 031 657-075. 6710 VlfČNO kljuko, euro priklop, skoraj novo, za audi 80, prodam. Telefon (03) 5826-506. 6708 MUN za jabolka in lesene »gajbice« prodam. Telefon 041 818-899, popoldan. 6733 SMUČI, stare nad 60 let (starina) prodam. Telefon (03) 57704)14. 6770 Prijateljsko posredujemo z£ NAJHITREJŠI KREDIT PE Miklošičeva 1, Celje. 49-22-963 CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 (Itarvoim center) TEL.: 03/ 42 74 378 NOVO: LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA PREGLED VIDA ZDRAVNIK - OKULIST TEL.: 492-34-10 Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop MJ.m+MH NUMERO UNO Ali iščete UGODEN KREDIT? NUDIMO UGODNE GOTOVINSKE TER AVTOMOBILSKE KREDITE DO 6 LET, ZA VSE ZAPOSLENE IN UPOKOJENCE (01, 09). MOŽNOST OBREMENITVE OS. DOHODKA DO POLOVICE. STAR KREDIT NI OVIRA. PRIDEMO TUDI NA DOM. tel.: 02/252 48 26 041 750-560 takoj!!! UNO 45, letnik 93, audi 80, letnik 91, alu platišča, 15 col, god III, prodam. Telefon 051 238-600. 6748 SMREKOVE deske ki »fosne. 1er skoraj novo konjsko sedlo prodam. Telefon 051 324-356. Š721 DVA hrastova soda, 200 in 3001, prodam. Telefon 5823-182. 678i OKOVANE kozolce, 150-150 cm, prodam. Telefon (03) 570-8025. ž 578 TRAKTOR Deutz, letnik 90, moč 48 KM in opel corso, letnik 91, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 650-577. 6792 AVTOMOBILSKO prikolico, staro dve leti, prodom. Telefon 041419-312. 6785 RABLJEN pralni stroj, električni štedilnik, hladilno omaro, omaro in kavč prodam. Telefon (03) 5731-791. eeoi DVA nova hrastova soda, 1501 in mizarsko panl žago prodam. Telefon (03) 5731-466. L 983 DEKLIŠKO kolo Douglas, rdeče (15.000 SIT) in smuči Elan, 138 cm, z vezmi (8.000 SIT), prodam. Telefon 031 772-207. Š735 SORTNO mešano belo in rdeče grozdje, slivovko in peč na trdo gorivo ugodno prodam. Telefon (03) 5763-238, 040 500-487. 6829 zmenki INVALID želim spoznati vdovo za skupno življenje. Telefon (03) 5683-541. 6702 ZAPOSLITEV KUHARJA-picopeka, z izkušnjami, zaposlimo. Ponu jamo dober in reden OD. Nota- HDELFIN P Ljubljanska 14a, Celje | NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT 034925956, 031862140 P***^ TRGOVINA KOŠARICA PÍRN0V017A 3310 Žalac. Parnovo 5728080 ali ! 8919140 ZA OZIMNICO 30/1 KG....................32.90 SIT JABOLKA 14/11 KG..............SAM085.17 SIT ZELJE ZA RIBANJE....................34.90 SIT/KG PLENICE OVOJNO PAKIRANJE............................SAMO 2.799 SIT SVEČA VEUKA PIRAMIDA..............99 SIT PESEK BELI ZA GROBOVE 25 KG 699 SIT ZEMLJA ZA GROBOVE 20 L.........399 SIT BOGATI ARANŽMAJIO01390 SIT NAPREJ SLADKOR 50/1 KG TUDI ZA ČEBELARJE...................195SIT GNOJILO KAN PO PRE0SE70NSKIH Cf NAH SAMO DO KONCA MESECA............2.100 SIT SEMENSKI JEČMEN LORD............ 91 SIT/KG SEMENSKA PŠENICA PROFIT. 96.90 SIT/KG NA ZALOGI VSE ZA SETEV. GNOJILA. ČEBULNICE IN SEMENSKA ŽITA KRMILA KRMNA ŽITA IN VITAMINSKI DODATKI CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG I KOŠARICI KUPUJEI korja z izkušnjami pri strežbi hrane zaposlimo. Telefon 031714-990. Picerija Taurus, Miran Kajtna s. p., Leveč 40, 3301 Petrovče. 6535 ŠOFERJA C kategorije zaposlim redno ali prek študentskega servisa. Telefon 031 351-666. Avgust Jevšenak s. p., Bukovlje 61, Stranice. 6795 IŠČEM žensko za delo v šanku. Bar Pri gasilcu, Sveti Štefan 5, telefon 748-5015,5795-530. Š729 iZDePLGi Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem sle časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene s ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobno. SODELUJEJO: DELO l.'fflWB VESTNIK Št 41 -14. oktober 2004 JAVNO PODJETJE KOMUNALA LAŠKO Podšmihel 1 e. 3270 LAŠKO KOMUNALNE DELAVCE (DVA CESTARJA IN VZDRŽEVALCA JAVNIH POVRŠIN) Zaposlitev bo sklenjena za določen čas 6 mesecev z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pisne proinje z dokazili pošljite do 21. oktobra 2004 na naslov podjetja. ^PLAST TALNE OBLOGE * PVC homogene talne obloge " gotovi parketi * gumijaste talne obloge * laminatni parketi * tekstilne talne obloge * polaganje vseh talnih oblog Razpisujemo prosto delovno mesto: KOMERCIALNI ZASTOPNIK - inženir gradbeništva ali arhitekture (sodelovanjez investitorji, projektanti in izvajalci, prezentacija prodajnega programa, priprava ponudb in obračunov) Od kandidatov pričakujemo: * VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri ali arhitekture * znanje nemškega ali angleškega jezika * poznavanje dela na računalniku * delovne izkušnje * zanesljivost in visoko delovno moralo. Delovno razmerje bo z ustreznim kandidatom sklenjeno za nedoločen čas s 3- mesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: Kemoplast d.o.o., Drofenikova 7, 3230 Šentjur, s pripisom »za razpis». ZAPOSLIMO odvetniškega pripravnika za določen čas, možnost zaposlitve za nedoločen čas. Prijave na naslov: odvetnik Boštjan Verstovšek, Ljubljanska cesta 3 a/i, 3000 Celje. n ZAPOSLIMO odvetniškega kandidata. Prijave na naslov: odvetnica Mateja Kon-čanVerstovšek, Ljubljanska cesta 3 a/i, 3000 Celje. n IŠČEM zaposlitev kot šofer C in E kategorije za vožnje po Sloveniji. Telefon 031 267-287. Ž 573 PORTRET resnično strokovnega prodajalca (ki se zaveda časa, verjame v svoj izdelek in ima svoj poklic rad) zavijte v poštenost, dodajte pristno ljubezen do ljudi in dobili boste čvrsto osnovo za prodajni uspeh. Več po telefonu 041 677-467. Anistar, Anica Špoljar s. p., Vojkova 7, W|e. DISTRIBUTER ameriške korporadje Scattfet-zer redno zaposli zastopnike na terenu. Telefon od 8. do 16. ure, (03) 428-2071. M.and-Link d. o. o., Podjavorškova 1, 3000 Celje. 6778 HONORARNO delo 4 ure v telefonskem studiu. Telefon od 8. do 16. ure, (03) 428-2071. M.and-Link d. o. o., Podjavorškova 1, Celje. 6778 ZAPOSLIM monterja ali pomožnega delavca za montažo suhomontažnih elementov. Montin, Renato Vodeb s. p., Ulica 1. celjske čete 27, Šentjur, telefon 041 696-044. Š728 V CELJU zaposlimo kuharico z izkušnjami, natakarice za strežbo v baru ter študentke za pomoč v strežbi. Telefon 041 729-454. Vinko Stopar s. p., Levstikova 3, Celje. 6807 IŠČEMO šoferja za razvoz hrane na dom. Delta 2000, Pohorska 5, Celje, telefon 031 804-719, (03) 4914070. 6815 selje do dela s strankami in poznavanje Celja z okolico. Informacije: 031418 546, TAXI SIMBY. Terezija Apat s.p.. Kersnikova 52. Celje HOTEL RAZGORŠEK POSLOVODJA GOSTINSTVA Pogoji:- izobrazba V.stopnje - delovne izkušnje - poznavanje programskih orodij - vozniški izpit B-kategorije - po možnosti znanje nemškega, angleškega jezika. Od kandidata pričakujemo dinamičnost, motiviranost in dobre organizacijske sposobnosti. Ponudbe pošljite na: VINKO RAZGORŠEK, Aškerčeva 15, 3000 Celje. SE d.o.o. Zaposli ELEKTROMEHANIKA - PREVUALCA ELEKTROMOTORJEV Pogoji: - srednješolska izobrazba ustrezne ■ vozniški izpit B-kategorije Pisne prijave pošljite na naslov podjetja _v 15 dneh od objave. 3000 CEUE, LAVA 7, »mail: se-ku@siol.net tet.: 03/546 32 10, f«x: 03/490 24 60, GSM: 041/638 711 Mednarodno trgovsko podjetje išče regijskega zastopnika za območje Celja in Trbovelj. Pogoji: osebni avto in vozniški izpit Bka- SSšSSEss tel.: 02 578 83 28 in na naslovu IZDELKI SAU d.o.o.. Glavna ulica 1, 9220 Lendava. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in dedija ALOJZA MUŠKATEVCA iz Zagrada 136 a v Celju Celje. Prav tako se zahvaljujemo domu upokojencev iz Vojnika. Zahvala gospodu župniku iz Sv. Jožefa za opravljen obred in mašo, sosedi Verici za molitve, gospe Zinki za izrečene besede ter pogrebni službi Veking. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Žalujoči: hčerka Slavica ter sinovi Slavko, Marjan in Đoni z družinami. RO+SO® Razpisujemo delovno mesto PRODAJALCA IN CENILCA VOZIL - znanje tujega jezika (nemščina ali angleščina) - komunikativnost, sposobnost za timsko delo - izpit B kategorije - obvladovanje dela na raču-nalniku-program Word, Excel - vesten in marljiv Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: RO+SO, d.o.o., Skaletova ul. 13, Celje. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. EUROSTIL d. o. o., Pesnico 5,3230 Šentjur, lelefon (03) 7805-960,041 675-595, fax (03) 7805-964, enrail: eurostil/ ce@volja.net: čiščenje poslovnih prostorov, generalna čiščenja vseh poslovnih prostorov, pranje izdelkov iz tekstila (delovne obleke, odeje, prte za gostin-».i CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. o. o., Parižlje 15, Braslov-če. Telefon 041 649-234,7050-320. Ž 565 posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite 041/591-222 Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno. Posredovalnica SRČEK. Jazbec Milena s.p.. Bistrica ob Sodi 13, Bistrica ob Sodi. NATAKARICO ali študentko za delo v strežbi zaposlimo. Gostilna Jožica lug s. p., Ul. skladateljev Ipavcev 18, Šentjur, telefon (03)749-2310. Š738 ZAPOSLIMO strojnika gradbene mehanizacije. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, 3270 Laško, lelefon 041 625-913,(03) Primož Nemec s. p., Sedraž 3, 3270 Laško, lelefon 041 625-913,(03)5648-043. 6826 ZAPOSLIMO pomožnega gradbenega delavca. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, 3270 Laško, telefon 041 625-913,(03) 56484)43. 6826 V naši enoti v Celju nudimo pošteno delo za pošteno plačilo. Informacije po telefonu 041 769-563 ali 041 570-187. Demon s-p., Selo 7, Velenje. p razno IZPOSOJAMO raznovrstne stroje in naprave za gradbeništvo in druge dejavnosti. Izposojevalnica Som s. p., Bratov Dobro-- tinškov 13, Hudinja, Celje. Telefon 041 629-644,5414-311. n HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041 578-556. Share d. o. o., Mariborska 7, <* GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujemo strojne omete, tlake in fasade. Telefon 031 623-000. Dušan Tržan s. p., Ledina 40, Sevnica. 5572 5573 ŽELITE izdelke kupovati ceneje? Želite biti udeleženi pri dohodku? Telefon 041 459-322. ž 574 LIKAM vse vrste perila na svojem ali vašem domu. Telefon 040 5964)44. Jožica Razgoršek, Pod smrekami 17, Celje. Ne veste, kako naprej? Poiščimo i odgovore skupaj! s ZALA 090 42821 Plačilo preko položnice 03/810 11 48 __( 100 sit/min od 9,-21-ure) ZAU in. Piiovo 26. Žmw Ki J«tWi ŠIVAM zavese, pite, preobleke. Ugodno. Telefon 040 746-831. Brigita Rep, Drap-šinova 17, Celje. 6790 RAČUNOVODSKE storitve opravljamo za družbe in s. p. Dodatne informacije po telefonu (03) 5442-041,4274-232. 6788 §L090 44 17 ZA pomoč pri spravilu kmetijskih pridelkov, nudim stanovanje na deželi. Telefon 5461-125. 6833 KRČME ŽILE? Tel.: 05 640 02 33 _dr. J. Zimmerman. Koper_ GRADITELJI pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenja: drva, premog, olje. Garancija peči je 5 let. Anton Aplenc, s.p., Prekorje 29 a, Škofja vas. Telefon 5415-011. 6832 m ['I* H ■H 90,6 95,1 95,9 100,3 Življenjska tvoja pot se je iztekla. Ne bo vet tvojih pridnih rok. Za vedno ti od nas odšla si, a v srcih naših večno boš ostala 77. ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mamice, stare mame, tašče, sestre, svakinje in tete ANGELE LIPOVSEK z Lopate se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali sveče, cvetje in za sv. maše. Iskreno se zahvaljujemo tudi g. zdravniku dr. Parežni-ku in oddelku interne intenzive. Hvala gospodoma duhovnikoma in ministrantoma za lepo opravljen cerkveni obred, hvala pevcem za odpete pesmi. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Celjskih lekarn. Žalujoči vsi njeni. Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. Po dolgi in težki bolezni je do-trpela in nas v bolečini zapustila naša draga žena in mama ZLATICA KRANJC iz Šmiklavža (27.8.1957-2.10.2004) Iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter slovo na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku, pevcem in dr. Alenki Rak za podporo v njenih najtežjih trenutkih. Žalujoči: mož Zdenko ter sinova Mitja in Klemen. Prižiga se luč spomina. 1/ srcu ostaja tiha, skrita bolečina, ko gledamo naokrog, povsod so sledovi tvojih pridnih rok. V SPOMIN Mineva deset let, kar si za vedno odšel, dragi mož, oče, dedek, tast in svak JOŽE PODGORELEC iz Začreta pri Celju Vsi tvoji. V SPOMIN 10. oktobra 2004 mineva eno leto najbridkejšega žalovanja in bridke bolečine, kar nam je kruta usoda iztrgala iz naše sredine našega nenadomestljivega očeta, dedija, brata in strica ANTONA TRATENSKA upokojenca Zelo, zelo te pogrešamo, ljubljeni oče, dedi, brat in stric. Nešteto solza ne more ublažiti bolečine, praznina za tabo je boleča, toda spomin nate ne bo nikoli usahnil. Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem prezgodnjem grobu. Žalujoča hčerka Darinka z Miranom. Bolečina da se skriti, tudi solze ni težko zatajiti, nihče nam ne more vrniti. V SPOMIN ALENU RUDLU Za motor si živel in ti je mlado življenje vzel! ZAHVALA Ob zelo tragični izgubi ljubljenega sina, brata in vnuka ALENA RUDLA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam stali ob strani, izrazili sožalja ter darovali cvetje in sveče. Še posebej hvala kolektivu Sipex. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Neutolažljivi: ati, brat, sestri in nanika. Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja tiha bolečina, ko gledamo rmokrog, povsod so sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA Poslovil se je naš dragi mož, oče, dedi, brat, stric, tast in svak JOŽEF BRAČIČ iz TXimove ulice 27, Šmarjeta pri Škofji vasi (28.2.1927-2.10.2004) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Pergerju, pev cem, organistu in gospe Ivici Kos za govor. Vsi njegovi. ZAHVALA 6. oktobra smo se poslovili od dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka JOŽEFA KOVAČA iz Marija Gradca 10 pri Laškem (27.4.1922-4.10.2004) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Zahvala gospodu župniku Horvatu za opravljen obred, gospodu Ojsteršku in gospodu Ulagi za besede slovesa, pevcem ter laški godbi. Hvala vsem, ki ste izrazili sožalja, darovali sveče, cvetje, za svete maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi. IL, 1 ALENU RUDLU V SPOMIN TVoja neizmerna želja po hitrosti, vonju bencina te je še zadnjič popeljala po asfaltnih cestah, tokrat na pot brez vrnitve. Prišel si med nas kot golobradi fant, ki ne o delu in ne o življenju ne ve kaj dosti. A hitro si se vklopil v delovni vsakdanjik, vsak dan spoznaval in vsrkaval zakonitosti našega posla. Zato si hitro postal nepogrešljiv član našega podjetja, kjer si bil najmlajši, najmanjši, a ponosno vozil največji kamion. Takrat si se počutil velikega, močnega in pomembnega. In tako iz dneva v dan, iz leta v leto dobrih pet let, dokler nas ni dosegla strašna vest, da si odšel brez slovesa, brez stiska roke, za vedno. Nismo takoj verjeli, upali smo, da se bo naš »Fonza« pojavil od nekod. A te ni bilo. Kruta usoda te je iztrgala nam, družini, prijateljem, vsem, ki smo te imeli radi. Iz naših src, dragi Alen, te ne more iztrgati nič na svetu, zato boš vedno z nami. Sodelavci Sipexa. Pridnost, poštenje, trpljenje tvoje bilo je življenje. Upanje z ljubeznijo do nas za boljši čas vodilo za vse nas. Hvala ti za vse, kar za nas storila si V SPOMIN 14. oktobra letos mineva 5 let, kar nas je zapustila ljuba žena MARIJA KRASOVEC iz Zgornje Rečice pri Laškem Vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu, iskrena hvala. Vsi njeni. ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 1.10.: Bernarda PUNGER-ŠEK iz Gorice pri Slivnici -deklico, Viktorija KLAN-ČNIK iz Slovenskih Konjic -dečka, Silva JERANKO iz Rogaške Slatine - dečka. 2. 10.: Veronika DEL-ČNJAK iz Vojnika - dečka, Aleksandra VELENŠEK iz Celja - deklico, Brigita GRIL iz Velenja - dečka. 3. 10.: Marjetka KRNC iz Studene - dečka, Polona BAJC iz Celja - dečka. Barbara SUŠIN iz Celja - dečka, Ana Marie ŠALEJ iz Celja -dečka, Nataša KRONOVŠEK iz Braslovč - dečka. 4. 10.: Marjetica CVIKL iz Gorice pri Slivnici - dečka, Manja DOLINŠEK iz Šempetra - dečka in deklico, Valerija JURIŠIČ iz Loč - dečka, Valentina DELČNJAK SENI-CA iz Slovenskih Konjic - dečka. 5.10.: Metka HVIZDAK iz Žalca - dečka, Mojca GRAD iz Šmartna v Rožni dolini -dečka, Špelca ZORMAN iz Celja - dečka, Klara TITAN iz Celja - dečka. 6. 10.: Nives KAMENŠEK iz Celja - deklico, Jana MARIN iz Celja - deklico, Simo- le daleč, daleč je... ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljube žene, mamice, babice, tašče in sestre MARJANE AUDIC s Ceste v Debro 2 v Laškem (7.8.1952-30.9.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala gospodu dekanu Jožetu Horvatu za opravljen obred in pogrebno mašo, govorniku g. Petru Ojsteršku za ganljive besede slovesa, pogrebni službi Komunale Laško, pevcem za odpete žalostinke in sodelavcem podjetja Merkur d. d. Celje in Naklo. Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: mož Rajko, hčerki Urška z Romanom in Klara s Tomažem, vnuka Jan in Maja ter sestra Jasna z Vladimíro. Zaman je bil tvoj boj. Zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija STANISLAVA ŠTEKLIČA iz Leskovca 24 a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Alojzu Kostajnšku za opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke. Še posebna zahvala gospodu Alešu Kolšku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi. na VODUŠEK iz Dramelj - deklico, 7.10: Silvestra LOKNAR iz Loke pri Žusmu - deklico, Damjana ŠLOSER iz Zreč -deklico, Anuška NEČEMER KUDER IZ Slovenskih Konjic - dečka, Karmen OBERČKAL iz Celja - deklico, Polonca ČONŽEK iz Rogaške Slatine - dečka, Andrejka SOJIČ iz Zreč - dečka. POROKE Celje Poročili so se: Goran BABIČ iz Celja in Sonja LAZIČ iz Ljubečne, Tomaž ŠMARČAN iz Zavrha pri Galiciji in Tanja PETRINJAK iz Šempetra. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Andrej KRIVEC iz Tlak in Adriana FAJS iz Kristan Vrha, Miroslav PLEVČAK iz Cerovca pod Bočem in Dragica PERKOVIČ iz Rogaške Slatine. Velenje Poročili so se: Danilo KLEP iz Lokovice in Darja KRAJŠEK iz Lipja, Vinko PUNGERTNIK in Ivica AR-LIČ, oba iz Raven. SMRTI Celje Umrli so: Janez Lenart MASTNAK iz Celja, 78 let. Št. 41 - 14. oktober 2004 - Marjana AUDIČ iz Ceste na Debro, 52 let, Gabriela BO-BIK iz Pristave, 72 let, Jožef BRAČIČ iz Celja, 77 let. Angela UPOVŠEK iz Virštanja, 75 let, Olga PODREPŠEK iz Lipovca, 58 let, Rudolf PETROVIČ iz Ceste na Dobrovo, 67 let, Alen RUDEL iz Celja, 24 let, Zlatica KRANJC iz Šmiklavža pri Škofji vasi, 47 let, Srečko POTOČNIK iz Celja, 42 let. Mara NIKOLIČ iz Celja, 48 let, Ivan ŠNEBER-GER iz Celja, 73 let, Zoran ATELŠEK iz Primoža pri Ljubnem, 51 let, Cecilija TOVORNIK iz Završ pri Dob-jem, 79 let, Franc Jožef TONI iz Celja, 81 let, Bojan LAZNIK iz Zabukovice, 54 let, Jožefa STRAŠEK iz Podčetrtka, 85 let. Žalec Umrli so: Aleksandra STEPANOV iz Uboj, 57 let, Janko KRTNA iz Čepelj, 60 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Ivana PLAU-ŠTAJNER iz Tratne pri Gro-belnem, 63 let, Miroslav POLAK iz Žalca, 70 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Rudolf BOBEK iz Dobležič, 91 let, Stanislav BOŽIČ iz Šmarja pri Jelšah, 84 let, Helena ŠMID iz Celja, 83 let, Ana ESIH iz Maribora, 91 let, Rudolf JOST iz Babne Reke, 91 let, Štefan ZIDAR iz Brecljeva, 74 let, Leopold GOVEDIČ iz Vido vica, 79 let, Vincenc KRUM PAK iz Ločen dola, 76 let. Jo žef BRATUŠA iz Rogaške Slatine, 72 let, Marija ŠKRÁBL iz Sv. Florjana, 98 let, Jožef ŠERE iz Vojska, 71 let. Velenje Umrli so: Milan TESTEN iz Celja, 97 let, Franc KRAJNC iz Celja, 70 let. Dragica LAMPE iz Gorice pri Šmartnem, 82 let, Frančišek KOSTAJNŠEK iz Drenskega Rebra, 80 let, Martin LEDIN-ŠEK iz Tratne pri Grobelnem, 75 let, Terezija STROPNIK iz Gaberk, 90 let, Terezija KROPIVŠEK iz Velenja, 67 let, Marija JANŽOVNIK iz Florjana, 66 let, Ivan ŠEŠKO iz Obrežja pri Zidanem mostu, 75 let, Karl VRABIČ iz Velenja, 76 let, Jožefa JAVORNIK iz Velenja, 63 let, Stanislav ŠTEKLIČ iz Leskovca, 76 let, Jožef PLAZNIK iz Šoštanja, 85 let, Marija KOS iz Vitanja, 68 let. 90,6 95,1 i mbum 95.9 100.3 HOROSKOP Ona: V nekaterih stvareh ste vse preveč prepričani vase, a se lahko zgodi, da se vam bo vse pošteno izjalovilo. Malo manj govorite in več delajte, saj bodo vaša dela govorila sama od sebe. On: Poskusite se odločiti, saj bo sedenje na dveh stolih postalo dokaj zapletena stvar. In nikar ne mislite, da imate časa na pretek - kmalu boste morali kar precej pohiteti! Ona: Krepko se boste morali potruditi, da boste uspeli dobiti nazaj, kar ste pred kratkim zaradi lahkomiselnosti izgubili Toda kljub temu se vam splača malce stisniti zobe, saj boste s tem ogromno pridobili. On: Vleklo vas bo na dve strani in sami ne boste dobro vedeli, kaj storiti. Dobro premislite, kaj pričakujete, saj trenutno obdobje ni preveč naklonjeno avanturam. Potrebujete bolj resno zvezo. Ona: Težko se boste uprli skušnjavi, da se zapletete v prijetno avanturo s prijateljem, ki se vam že nekaj časa nagajivo nasmiha. Edino, česar ne smete pozabiti je, da pazite na nepovabljene oči in ušesa c okolici. On: Vzemite si malo časa tudi zase, saj boste drugače zabredli v precejšnje težave. Nekdo vam hoče storiti krivico, na vas je, ali mu boste to tudi pustili. Še vedno imate možnosti, za katere mislite, da : gubljene. H!MilJIHH?,il Ona: Nikar ne glejte samo tega, kar dela nekdo, ki vam je pri srcu, raje razmislite o posledicah svojih dejanj, ki so vse prej kot nedolžna. Še vedno imate možnosti za uspeh, toda tudi te ne bodo trajale večno. On: Partnerka bo poučena o vsem, kar boste počeli, zato rrutice več pazljivosti, da vas ne ujame pri prepovedanih stvareh. Zadnje čase si namreč privoščite veliko več, kot ste si koč. Vam je sicer prijetno, a... Ona: Prijeten nasmeh in nagajiv pogled vam bosta pospešila srčni utrip. Ponuja se vam priložnost, zato jo dobro izkoristite. Preživeli boste čudovit konec tedna v dvoje. Zabavajte se in se končno malo sprosti- On: Pretiravali boste, kar vas lahko stane že tako krhkega zdravja. Poskusite biti bolj zmerni, pa bodo rezultati kaj hitro vidni. Prijateljica vam bo zagodla veliko neprijetnost, ki vam utegne še kako škodova- Ona: Partnerja boste uspeli spraviti v izredno dobro voljo, zato se lahko nadejate nadvse prijetnemu konca tedna v dvoje. Igrali boste igro, ki bo sicer precej tvegana, vendar boste prepričani v svojo zmago. On: Nekdo vam zavida trenutne uspehe, vendar naj vas to nikar ne skrbi. Posvetite se raje tistemu, ki vas razveseljuje in zabava, in pozabite na skrbi. Ne pozabite na prijatelja, ki vam je pomagal! Ona: Partner vam bo pripravil prijetno presenečenje, za katerega sprva ne boste videli pravega vzroka, vendar vam bo kasneje vse jasno. Sprejmite igro in videli boste, da vam bo nadvse prijetno. On: Čimprej poskusite popraviti krivico, ki ste jo storili nekomu, ki vam je doslej še vedno pomagal. In nikar ne zapostavljajte ljudi, ki vam želijo samo dobro, saj se lahko njihova naklonjenost hitro izgu- Ona: Čeprav ste v precej slabem obdobju, ne obupajte, saj prihajajo boljši časi. Le pogumno naprej in izkoristite, kar se vam ponuja Predvsem na ljubezenskem področju lahko veliko pričakujete. On: Še nekaj časa vas bo mučila težka negotovost, vendar glavni del krivde za takšno počutje nosite sami. Prehitro ste se spustili v tvegano zadevo in zdaj vam je žal. Naslednjič bodite previdnejši! Ona: Čeprav se zavedale, da ogromno tvegate, boste le storili to, kar vas mika. Rezultat bo prav presenetljiv, povsem izven vseh pričakovanj, tako negativnih kot tudi pozitivnih. Vseeno vam bo razplet še kako všeč. On: Smešen dogodek bo tak le na prvi pogled. Ko boste premislili, boste ugotovili, da gre zdaj zares. In prav nič vam ne bo prizaneseno; ravno nasprotno: težav in problemov bo več kot preveč... KOZOROG Ona: Zaradi nekdanjega opravljanja vas bo zdaj pekla vest. Poskusite popraviti škodo in videli boste, da vam bo veliko lažje. Pravijo, da naj človek najprej pomete pred lastnim pragom. Držite se tega! On: Dolgočasdi se boste kot že dolgo ne, a se boste hitro znašli in si priskrbeli prav prijetno sogovornico. In kmalu se boste znašli v družbi, ki bo nekaj povsem drugega, kot je dolgočasna vsakdanjost. Ona: Zakaj vedno znova ponavljate staro napako in zaupate ljudem, za katere veste, da tega enostavno niso vredni. To vas lahko še drago stane, še zlasti kar se tiče vaših ljubezenskih načrtov. Pazite se! On: Nimate prav, ko krivdo za lasme neuspehe valite na druge, namesto da bi pogledali resnici v oči. Vedno ne more iti vse gladko in tudi prav je, da se včasih spoprimete s kakšno življenjsko težavo. Ona: Pazite, kako boste ukrepali, saj so vaši interesi čisto nekje drugje in ne bi bilo dobro, da bi si zdaj pokvarili odlične možnosti. Sprijaznili se boste s trenutno situacijo, ki niti ni tako slaba, kot si mislite. On: Prijateljica vam bo pokazala več kot le prijateljsko naklonjenost, kar vam bo zelo všeč, saj se ne boste prav nič obotavljali, ampak zgrabili priložnost z obema rokama. Konec tedna se vam obeta lepo doživetje v dvoje. Nagradni razpis 1. nagrada: 2 vstopnici za obisk savne v Termah Rogaška Slati-a obisk bazena v Termah Rogaška 3. nagrada: 3-krat ena vstopnica za triurno kopanje v Termah Rogaška Slatina Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, do četrtka, 21. oktobra 2004. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 30. septembra. Prispelo je 915 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 39 Vodoravno: STATISTKA, KALORIFER, ABISAL, LT, RUDI, VEZI, MURA, SILOS, OČEVIDNOST, MUZIKANTAR, ETAŽERA, LH, SOLINE, SLA, EP, CS, JAIR, NINA ERAK, OTA, TONIKA, SESUTJE, ARS, TVOR, AZOT, ORIKS, KRKA, ČAKRE, AAR, AZRA, VRAT, LAJT, NIKITA, IO, INTRIGANT, KAAS, ALAH. Geslo: Tihe vode globoke jame kopljejo. Izid žrebanja 1. nagrado - 2 vstopnici za obisk savne v Termah Rogaška Slatina, prejme: Ana Vreš, Nove Loke 61,3330 Mozirje 2. nagradao - 2 vstopnici za obisk bazena v Termah Rogaška Slatina, prejme: Jožica Zalokar, Krivica 42,3262 Prevorje 3. nagrado 3-krat po eno vstopnico za triurno kopanje v Termah Rogaška Slatina, prejmejo: Gregor Rupnik, Šercerjeva 10, 3325 Šoštanj, Tomislav Laptoš, Griže 10, 3302 Griže in Drago Golež, Pot na Dobrotin 1,3212 Vojnik. Vsem izžrebanim iskreno čestitamo! Nagrade bodo srečni izžrebanci prejeli po pošti. Nagradna križanka HOV! TEDNIK : Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. SÏT«!»! 18.00, 20.40,23.20 Vas ob gozdu 14.00. 16.20, 18.40, 21.00,23.30 13.20.15.50.18.20,20.50.23.10 Stranski učinki 20.30 Brata 11.00.15.00,17.20.19.40 (razen srede). 22.00 Od deklice do bajba ' 112Q. 15.40.1750, 20.20.22.30 Bournova premoč 14.20. 16.40,19.00. 21.20, 23.40 KOLOSEJ Van Habing 12.40.15.30.18.20,21.10,00.00 Vas ob gozdu 12.20.14.40. 16.40 (sreda).17.00, 19.20 (razen srede), 21.40.00.10 Stranski učinki 19.00 (sreda) 15.40. 18.30.21.30 Brata 11.40. 14.00. 16.20, 18.40 Jaz. robat 21.00. 23.20 14.30.16.50.19.10. 21.20,23.30 legenda: predstave so vsak dan predstave so vpeteh in soboto iiiciro|M»l Četrtek in nedelja 19.00 N« bojim se PETEK in SOBOTA 18.00 Na bojim se 20.00 50 pivih poljubov sreda 19.00 Wilbur sa hoča ubiti RTC UWK>R ZMEČE nedelja i 17.00 in 19.30 Starsky in Hutch ponedeljek 19.30 Starsky in Hutch PETEK in SOBOTA i Cukrček 21.00 Totalna zmeiniava NEDELJA 19.00 Totalna zmeinjava 21.00 Cukrček četrtek 18.00 Jaz, robot 20.30 Vas ob gozdu 21.30 Princeskin dnevnik 2 18.00 Jaz. robot 20.30 Vas ob gozdu mala dvorana 20.00 Filmska plat zgodovine: G at zgodovine: Glaifiator 10.00 MNZ Celje-Otroški muzej Sklepanec po moje Zmenek s knjigo gost večera: Matej Krajne iz Celja Hermanova ustvarjalnica in po- 19.00 likovni salon Celje govor v Banki Celje, z ogledom poslovalnice Prešernova 10.00 Pokrajinski muzej Celje Štajersko steklo v 19. stoletju predstavitev steklenih izdelkov 17.45 Osrednja knjižnica Celje Aškerčeve zapuščine predstavitev zbirke Branko Zupane: Padajoči veter predstavitev pesniške zbirke 19.00 Savinov likovni salon Žalec Likovna dela Bogdana Potni- odprtje razstave Slikarska dela Miha Štruklja odprtje razstave 19.30 Narodni dom Celje Trio klarinetov Maister trio končen Slavka Kovačiča, Bojana Logarja in Jureta Hladnika 9.30 Galerija Velenje _ Škratova slikanica likovne delavnice za otroke od 7 do 13 let 10.00 MNZ Celje - Otroški muzej Hermanova sobota 10.00 SLG Celje P. Polak: Trije prašički abonma Družinski lutkovni in iz- 19.00 Knjižnica Velenje_ Mitja Fa jdiga: Gensko spremenjena hrana predavanje 19.00 Dom kulture Velenje_ Živini plesni dnevi republiško srečanje plesnih skupin Slovenije 19.30 Kulturni center Laško Aleš Ulaga: Jadranje okoli Antarktike potopisno predavanje 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Drobtinica prireditev ob svetovnem dne- M. Gavran: Kreontova Antigona Ljubezni Georga Was-hingtona izven abonmaja 10.30 Dom kulture Velenje_ Živini plesni dnevi republiško srečanje plesnih skupin Slovenije Giljotina koncert, s predskupinama Omet odpada terAlk-aida 20.30 Zdravilišče Laško__ Folklorna skupina Lipa nastop plesalcev iz Rečice pri Laškem 18.00 Mladinska knjiga Celje Razstave Zgodovinski arhiv Celje: Logotipi in podobe celjskih industrijskih podjetij, do 15.12. Razstavišče KC Laško: dela akademskega slikarja Enverja Kaljanca, do 31. 10. MNZ Celje - občasni razstavni prostori: Štajerska v borbi - Ostrožno 1954, do 15. 10. Galerija Volk: dela Vlasta Paniča, do 30.10. Galerija Mozirje: dela akademskega slikarja Alojza Zavolovška Galerija Mik Celje: olja na platno akademskega slikarja Janeza Kovačiča, do 11.11. Galerija sodobne umetnosti Celje: Dvojno preverjanje - Ponovno upodabljanje prostora v fotografiji: drugi prostor, vzporedne zgodovine, do 15.10. Galerija Otto Škofja vas: slikarska dela Vesne Filipič, do 30.10. Glavna Pošta Celje: olja na platno Vlada Geršaka, do 30.10. Razstavišče Barbara Velenje: slikarska dela Darje Cvikl, do 20.10. Projektna pisarna Celje zdravo mesto: portreti Podobe otrok in otroška slikanica Velike punce, avtorice Polone Kitak, do 22.10. Galerija Mozaik: dela Mateja Čepi- Galerija Vegrad Velenje: olja na platno in dela v mešani tehniki Alice Javšnik, Marjane Rihter in Robija Podpe- Etol Škofja vas in Špesov dom Vojnik: olja na platno in slike v mešani tehniki Rajka Demartija, do 30.10. Galerija Borovo Celje: olja na platno Amine Kolarič, do 18.11. Gorenje - razstavišče: likovna dela Zdenka Huzjana. KD Slovenske Konjice: Iskanja2003 KD Svoboda osvaja. Občina Slovenske Konjice: de\a Edija Kanduta in Slovenke Bošnjak. Pokrajinski muzej Celje: Kuharca, avtorja mag. Vladimirja Šlibarja, do 31.10.; Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji, do maja 2005. Zavod za zdravstveno varstvo Celje: dela slikarjev Kud kreARUva: Beno Sobota ob 21.30 Etno-folk skupina Katalena, koncert Torek ob 18.30 Filmski večer Sreda ob 17.00 Ernine ustvarjalne delavnice Zveza kulturnih društev Celje: vpis koncertnega abonmaja Celjskega godalnega orkestra do 26. oktobra med 9.00 in 12.00 uro. Informacije na tel. 03 42 60 630. Petek, ob 18.00, v Prostoru gostuje Impro skupina Svije s Savije. Petek, ob 19.00, v Prostoru - Galerija 3. oko: sitotisk. Soboto, ob 20.00, v P2 potopis Ma-rocco, predaval bo Peter Oštir ob 21.30 Maroška fešta. 19.30 SLG Celje Kreže, Barbara Zupane, Tomaž Milač, Mark Požlep, MihaKauČič, do 30.10. Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: pregledna razstava ob 60-let-nici avtorja Oskarja Sovinca, do 30.11. Avla SB Celje: Teden otroka - otrokove pravice, v besedi in sliki dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 15. 10.; Ekološka pridelava hrane, v besedi in sliki dijakov Srednje zdravstvene šole, do 30.10. KD Slovenske Konjice - velika avla: Vili Šuster fotografska razstava »Les, Stari grad Slovenske Konjice: olja Edija Kanduta in Zvonka Pušnika Zdravstveni dom Slovenske Konjice: olja Milana Lamovca-Didija. Salon pohištva Slovenske Konjice: dela članov KD konjiških likovni- Občina Slovenske Konjice: dela Edija Kanduta iz Oplotnice in Slovenke Bošnjak iz Loč. k|| ■ririViiihiinniiiiťi^íiífíM Sobota, ob 22.00, Clubbing - ve-" " ' " " zDJ-jLTech freak, Westlex, Gregg Hood, Gu -Check, Silver Pearl. V MCC se še lahko prijavite na 6-urno delavnico trebušnega plesa, ki bo v soboto, 23. oktobra. Razpisali smo literarni natečaj za poezijo Stopinje. Sodelujete lahko vsi, ki ste stari od 15 do 26 let. Več info: programski@mc-celje.si. Tri najboljše pesmi bodo nagrajene. Več info in prijave: 03 490 87 40, info@mc-celie.si. www.mc-celje.si gg sinon Sobota, ob 16.00, vaje Pevskega zbora Korina četrtek ob 20.30 - lahki film sobota ob 21.00 - stimulativni film Ustvarjalna delavnica Četrtek, ob 15.30 otroci in varovanci doma Vila Šmohor skupaj posli-kavajo Steklenice in kozarce. Petek, ob 22.00, Jam session (Laščani igrajo za vas). Društva in društveno življenje v Celju: 1850-1941 predavanje 18.00 MNZ Celje-občasni razstavni prostori_ * Spet novo raziskovalno leto odprtje razstave 10.00 MNZ Celje-Otroški muzej Sklepanec po moje Hermanova ustvarjalnica in pogovor v Banki Celje, z ogledom poslovalnice Prešernova Okrogla miza dopolnimo znanje o prometu 16.00 Knjižnica Rogatec_ Oblikovanje gline ustvarjalna delavnica za otroke 17.00 Knjižnica za mladino Velenje Miška in veter. Uhlji takšni in drugačni ŠpeUne ure pravljic 19.00 Kulturni dom Rogatec Anja Leskovar in Domen Grogl: Gvatemala potopisno predavanje 19.30 Galerija sodobne umetnosti Celje_ Serenade pihalnega kvinteta Vsak sam in vsi skupaj, za abonma Serenade Ariart in izven I. Cankar Pohujšanje v dolini Šentflorjanski izven abonmaja 19.30 Kulturni center Laško Mavrica polk in valčkov predstavitev nove zgoščenke -Okrogli muzikanti NLB Slovenske Konjice: dela Zlat-ka Praha. Poročna dvorana Slovenske Konjice: dela v mešani tehniki Romana Fedinca MNZ Celje - Otroški muzej: razstava s Hermanom na etno potep, do 30. 12. k INTERNET KRVRRilR STfílIE ' STRIIETOIM UR. CELJE Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Razstava: Blisk & Flash, PC instalacija in plakati, v sodelovanju z Likovnim salonom Celje, avtorica: Linda Kovačevič (Zagreb, Hrvaška), www.filter-slovenia.org. Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko-užno dejavnost Naslov. Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je biia natisnjena v 13.801 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo. d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika, tednik@nt-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.c< Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 Vrnitev legende Gledališki masker in frizer Vinko Tajnšek, ki je vse od leta 1960 skrbel za čim lepši izgled gledališčnikov, ki so tudi na Starem gradu uprizarjali številne odmevne predstave, se je prejšnji teden po dolgem času vrnil na grad. »Malo sem počival, malo lenaril, zdaj pa sem prišel obujat spomine na Veroniko, Desetega brata in Hermana Celjskega,« nam je zaupal upokojeni masker, ki je bil celih 22 let zaposlen tudi v našem gledališču. »Škoda, da me ni več, saj bi lahko urejal pričesko Tini Gorenjak in Tjaši Železník,« je v šali zaključil večni navihanec, ki je s svojim znanjem prekril marsikatero gubo naših gledaliških prvakinj. Prvega mednarodnega Rokovega teka v Obsotelju se je udeležil tudi ambasador EU v Sloveniji Erwan Fouéré, ki je znan ljubitelj teka v naravi. Z zastavo EU je brez težav pretekel 21 km dolgo progo. Na štartu pri cerkvi sv. Roka v Šmarju pri Jelšah ga je pozdravil župan Jože Cakš, ki mu je kot Ircu, kjer ni vinogradov, svetoval ogled trase med slovenskimi vinogradi in kakšen postanek pri gorčah, katerih lastniki so na široko odprli vrata in postregli z domačimi dobrotami in napitki. Visoki gost je tako med tekom spoznaval lepote Slovenije ob Sotli, Jože Cakš pa je bil pri tem imeniten turistični vodnik. TV ste bili POŠKODOVANI ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? Zlodejevo sankališče MoJa poroka na straneh Novega tednika Želite, da bi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presen» tili mladi par? Pokličite nas ai nam pišite! Naš naslov. Prešernova 19, Celje, email: tednik@nt rc.si ali telefon 4225-100. Počilo je na veselici Marko Gunzek iz Vojnika je zasebni avtoprevoznik, ki je v prostem času povsem zapisan glasbi. Z njo se ukvarja že od začetka osnovne šole, obiskoval je glasbeno šolo, pred desetletjem pa je postal član takrat ustanovljene glasbene skupine Štajerski rogisti v Novi Cerkvi, kjer igra ES-rog. Kmalu zatem so ga povabili v ansambel odličnega harmonikarja Petra Šmita, od koder je »prestopil« k ansamblu Frajerji in pred tremi leti k ansamblu Mikola. Ta je pred dobrim letom igral na veselici v Škofji vasi, kjer je bila tudi Saša Rukše s Pro-seniškega, ki se je zagledala v postavnega fanta s trobento. Izmenjevali so se pogledi, nasmehi in kakšna optimistična beseda po tesnejšem prijateljevanju in druženju. Med igranjem ni bilo možnosti za srečanje, saj troben- tač ne more kar tako zapustiti ansambla in se odpraviti na plesišče, ampak se je vse to lahko zgodilo po končanem igranju v temni, vendar prijetni noči. Že po letu dni sta se Marko in Saša vzela. Cerkveni obred sta opravila v cerkvi v Šentjurju, civilnega pa na Dobrni. Poroka je bila v hotelu Žonta v Šentjurju, fantovščino in dekliščino pa sta Marko in Saša za prijatelje pripravila skupaj na otoku ljubezni na Proseniškem. Ženski del se je najprej veselil v notranjosti objekta, moški pa zunaj. Kasneje se je družba poenotila in uživala do jutranjih ur. Bolj težko je bilo Marku, ki so ga fantje »pribili« na velik križ in ga na tovornjaku vozili po vasi. Poročno potovanje sta združila z gostovanjem ansambla Mikola po Nemčiji, ko so se ustavili tudi v Švici. Glasbeni prijatelji so mu igraj tudi na poroki, kjer je Marka, ki se je tisto noč povse® prepustil svoji Saški in malemu Nejcu, zamenjal Franci Kosem. Marko pa se rad spominja tudi prijateljev Štajerskih rogistov, ki so mu polepšali cerkveni obred, ko sla si s Saško nataknila prstana zvestobe. Marko se je v prvih mesecih skupnega življenja preselil k Saški na Proseniško, spomladi pa se bosta vselila na svoje, v Vojnik, v prizidek pri Markovih starših. Marko kot zasebni avtoprevoznik pogodbeno sodeluje z At peksom in po Sloveniji raz važa kozarce. Previden mo ra biti, da ostane krhko steklo celo. In pravi, da bo previden tudi v življenju, da bo njegova življenjska barka dolgo plula in bo mlada druži-niča srečna. TONE VRABL -Lprií. AHACU KULINARIČNI VEČER SS.1USM I lCUjn.1 c,Shiram MH LLariL. nin.ir f^g L/ture in neine gLL. ( yjĚ Za porno stranko Na novo ostriženi Adi Smolař, pristaš reinkarnacije in dejstva, da morajo prav vsi Slovenci delati za dobro Slovenije, je pred kratkim v Celju s svojimi zimzelenčki zabaval številna mlada ušesa. Ko je bilo koncerta konec, ga je očarala oboževalka Sonja, ki nam je čisto potiho zaupala, da bi morala na volitvah zmagati Adijeva porno stranka. IZTOK GARTNER Prvi se je po novi adrenalinski progi na Zlodejevem spustil direktor Unior Turizma Maks Brečko. Ko je že sedel v saneh, se je že slišalo šušljanje: »Počakajmo, če bo prišel nazaj. In če pride, gremo še mi.« Seveda pa skrbi ni, saj so sani popolnoma vame, za varnost dodatno skrbi varnostni pas, poleg tega pa lahko sankač sam z dvema ročicama upravlja s hitrostjo sani. Vsekakor pa je vožnja adrenalinska, ki jo lahko naenkrat uživata tudi dva. Po 1.360 prevoženih metrih s 40 kilometri na uro pa človeku ni treba zlesti iz sani in pešačiti v hrib, ampak te nazaj odvleče vlečnica. In to je čas, da se spo-čiješ od vpitja in poslušaš tiste, ki so še na progi. Prihod nazaj na start je bil ta torek verjetno drugačen kot bodo drugi dnevi, saj je pri progi že stala gospodična z domačim borovničev-cem, ki ga je večina sankačev poskusila že pred spustom. Verjetno ne le zaradi mraza. ŠO, Foto: GK Direktor Maks Brečko je z odejo na sedežu (tega v rednih vožnjah najbrž ne bo) krstil Zlodejevo. Na dan odprtja so vsi preživeli, glede na to, da so progo tudi blagoslovili, pa tudi v prihodnje težav (tudi z zlodejem) ne bi smelo biti. Za prste Franc Lukač, Luka za prijatelje, Celjan, gobar, »vic-maher«, prijatelj, ko je treba komu narediti kakšno uslugo ali priskočiti na pomoč, posebnež svoje vrste, kuhar, da si oblizneš prste, je svojo 20-letno kariero, delo rek-viziterja v Slovenskem ljudskem gledališču Celje in odhod v pokoj minuli četrtek zabelil s slastno pojedino za kolege iz gledališča. Točno opoldne, po razbojniški Ronji, predstavi, ki je tudi slavila že 50. (in kakšno čez) ponovitev, je iz fo-yerja zadišalo po Lukačevih specialitetah in dobrotah iz mamine kuhinje. Najbolj so »razbojnikom« šle v slast mini sarmice, ki so Francijeva posebnost. In - gobov »štrudl«. Za prste oblizniti! Za recept pa se obrnite kar nanj, če vam ga bo le uspelo srečati kje oblizniti! med Celjem in Šmartnim ob Paki, kamor sta se pred kratkim preselila z ženo Slavko. In če vas bo mikala kakšna štorija izza gledaliških kulis, vam jih bo Luka kar stresal iz rokava. P. S.: Vse bodo čisto resnične! MP