QMS SVOBODE
SLOVENSKI TEDNIK
'/.» Koaitn I)iuf»ut
i-j l)mtta.

Glas
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.

GLAS SVOBOD BLOvnmo WEiIiikx«Y
divotxp to tan ihtkiijti'm (it T» I^ABoaijiu Uuur.
"OD BOJA DO ZMAGE"!	-	^ "KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Stev.		Chicago, 111., G. septembra 1907. Leto VI.
Delavci! Od Min-nosotc proč! 17,0(H) rudarjev je se vedno na Strajku! Ne vrja-mite lažiijivim kapitalističnim listom, ki poročajo, daje rudarski strajk končan Ne poslušajte agentov, kteri so v službi kontpaiiije in kapitalistov!
POZOR!
Opozarjamo opctovajuo svoje cenjene naročnike, prijatelj« in somišljenike, da ee nahaja pisarna "Glas iSvortjode" sedaj na 629 Laflin & 20. street, Chicago, 111., vsled česar je vse pošiljatve na upnavništvo kakor na uredništvo, ki «<• tičejo lista, adresirati na »■zna ni naslov, in sicer vedno le i i "Glas Svobode", ne pa na i van a Kake rja ali Ivana Mole k«, kakor se je dosedaj tu pa tam zgodilo.
Uprav uištvo iu uredništvo Glas Svobode.
NAVODIL«
delegatom S. N. P. J. za tretje glavno zborovanje dne 16. septembra t.l. v La Salle, IU
("'as se bliža, na delo torej! Delegati & naj vsestransko poučijo in si v spomin pokličejo tudi preteklost. Zapomnijo si naj nasvete in želje svojih podružnic, da jih konvenciji v obliki predlogov naznanijo. Pudru/niče naj sklicujejo izvanredno seje v to svrho, da se pravila temeljito prereSetajo in da se sklene, kater«' Člene bi kazalo /.boljšati, katere zavreči in katere sprejeti na novo. Tozadevne želje oziroma predlogo naj prinesejo delegati k iiki r možno Spisane h konvenciji, ker se lahko si-eer pozabijo najvažnejše stvari. Pretresati je tTebrt glede visokosti podjH/ne v slučaju ponesreeenja ali popolne onemogli sti kakor tu-<li glede usmrtuine. Po mojem mnenju so dosedajne podpore tiri naši jednoti popolnoma zadostna v primeri z niskhni prispevki, katere vplačujemo. Računati moramo z bodočnostjo. Na zvišanja prispevkov ni misliti pri večini naših članov. Ako hočemo ostati na trd-> ni podlagi, na kakoršni stojimo dosedaj in na k ate rej smo tako dobro napredovali, zahteva od nas že zdrava pamet, da ostanemo pri doeedajnih podporah. Naša organizacija zahteva v prvi vrsti denar ali preostanek v blagajni} brez tega si podporno jednote ni mogoče misliti. Ijo zato, ker iirua-tno denar, mogoče nam je tako lepe podpore plačevati našim bratom za primeroma jako nitke prispevke.
Važno uprašanje jo tudi, kakšno stališče naj zavzema naša jed-nota napram politiki. Zadnji dve leti so slovenski časniki veliko o U m pisali. Moja želja in moj pred-
log o tem je, da naj ostane S. N. P. J. na isti podlagi, na kateroj -e je ustanovila in tako lepo napredovala, t. j. na svobodomiselni podlagi. Ako pa hoče kedo kako politično podporno jednoto, sloju dno mu, lahko jo ustanovi.
Delegatje in podružnice, na delo tori j, ker resnobni so dnovi, da vemo, po kaj pridemo skupaj v La Siillo dne Iti. septembra 11K)7.
Dalje še omenim gled6 vožnje delegatov. Kdor potuje čez Chicago, se lahko tukaj ustavi, če mu j>«> ravno ljubo, in potem se podamo skupaj s ehikaškimi delegati in uradniki jednote v La Salle na i edeljo dim !•"». septembra pop« 1-dne. Ostali pa odpotujejo lahko direktno v La Salle. Bratje društva "Triglav" stv. 2 v La Salle so nam poročali, da preskrbijo vse potrebno za sprejem iu stanovanje. Vsak delegat si naj kupi \ z rti listek za sem in tja. velja-\ ven vsuj za 10 do 14 dni j, ter zahteva pobotnico od železniške družbe glede plačanega voznega listka. Vožnja se> plača namreč iz jednotine blagajne od denarja, ki se je v to svrho nabral potom po-družnic «d članov jednote. Vsak delegat, ki se * tako pobotnico pri konvenciji izkaže, dobi stroške za vožnjo povrnene. S tako pobotni-eo se prihrani veliko nepotrebnega dela.
Toliko za danes do prihodnjič.
Frank Klobučar.
Razgled po svetu.
RUSIJA.
Iz Odesi* se javlja 'J. s ep t. sle-(Teče: "C'riwi stoterica" je danes zopet ponovila svoje krvave izgrede, kafr« re je uprizorila proti židinn. Povod tem izgredom je dala vest. da so Žid je prinesli na o-s-rednj policijsko postajo bombo, katera je pretekli toden ubila enega topnfčarskicga častnika in štiri narednike. 1'radna preiskava tega dogodka pa je dognala, da je bomba častniku iz roke padla, ko jr je preis kaval, ter je na ta način eksplodirala.
l ilije "Cme stoterice" so na dano znamenje korakali po ulicah, obljudenih po Židih, strelja je na vse est ran i, Več osob je bilo ubitih in mnogo ranjenih.
Grozoviti prizori so se vršili na žid« vskem pokopališču, kjer se jo velika množica Židov zbrala, da opravi svoje molitve na grobovih umrlih sorodnikov. Veliko Židov je bilo pri tej priliki na mestu ustreljenih, druge pa so napadalci na razne strahovite načine mučili. Množice se je polastil divji sferah, 'in v begu jih je bilo veliko z nogami pofceptanih. Med ubitimi so neki,židovsk glimiač, 15-letna de-klica, dvojica 14-letnih deklic, sc-d« imlesetletui starce i. t. d. Velika veČina ranjenih se ni pustila prenesti v bolnico, ker se je bala, da tudi tam ne bo pred napade-valei varna.
Ko so se te grozovitosti godile, je policija mirno gledala ter ni nikogar aretovala.
NEMČIJA.
Diiesseldorf, 2. sept. Tukajšnl sooijelni demokratke bodo gradili obrtnijaku hišo, s stnwki. kateri se cenijo na poldrag miljon mark. Mestna posojilnim bo v to svrho posi Mlila 080,000 mark.
AVSTRIJA.
Dunaj. 2. sept. V občinstvu vlada veliko razjarjenje vsled brezobzirnega ravnanja, s katerim je
vojaška oblast napram vojaštvu v tvku poletnih manevrov okoli Dunajskega Novega ine.sta, postopala. Do sedaj se je pripetilo deset smrtnih slučajev vtiledj prehudih jnarsov, obolelo pa je na stotine vojakov. 25. (pešpolk je imel 150 m« ž, kateri so podlegli na dvanajst ur trajajočem maršu. 14. pišpolk, kateri je tudi hudo trpel, je moral 32 milj marširati.
FRANCIJA.
Paris, 2. sept. General Brugere, prejšni poveljnik francoske armade, se je izrtazil, da-s£ je Francija v Maroko zapletla v jako resno stvar, ker mnogo let bo preteklo, mnogo t i«soč vojakov bo stalo in na stotine miljonov frankov ■M* bo potrošilo, prodno bodo divja maroška plemena ukročena,
— I/, vojnega pozorišča se poteča r Admiral 1'hilfbert, poveljnik francoske brodarioe iui maro-kanskem obrežji javlja, da je združena armada (Franeozje in Španci) v nedeljo pognala v tek velika množico mavriške konjiče. Podrobnosti že niso dtošle.
NORVEŠKA.
Tronusoe, 2. -ve.pt. Francoski zra-koplnvee Francois, kateri je Walter Well mami pomagal priprav-, ljati ekspedieijo na severni tečaj, je rekel, «la ga je "We 11 m an pova-■biL udeležit i se vožnje v zrakoplovu, daje pa on odklonil to povabilo, ker se ne nadeja, da se bo izlet vspešno izvtj^r'
LOKALNE NOVICE.
—	John Krnic, znani rojak, ka-teri je moseea maja-t. 1. ustrelil svojo nezvesto ženo MaJči Krulc rojeno Hart man z Ljubljane, se je na "Labor Day" (2. sept-.) v zaporu obesil. Samoumor je izvršil med 1. in uro popoldne, ko so bili jetniki izpuščeni na hodnik, «ia se sprehajajo in telovadijo. Na dvakratni klic čuvaja, ki mu je odprl celico, je Krnic rekel, da ne gre ven. ker se ne počuti dobro. Straža ga j«' na to pustila pri miru. a ko se je njegov s jetnik ob
vrnil v. celico, našel je Krnica visečega na zviti posteljni rjuhi, katero je nesrečnež pritrdil na železni tramiček pri gorenji postelji. liil je že kake pol ure mrtev. Mi noli ted. n se je pr«>ti lirulcu vršila obravanava in porotniki so ga dne 28. nvg. spoznali krivim umora tretje vrste (manslaughter), ki se p«» kriminalnem zakoniku v državi Illinois kaznuje z zapomni od enega do štirinajst let. Na priporočilo porotnikov je sodnik Kersten obsodil Krnica v zapor za nedoločen čas, to se pravi, da ako se bi v kaznilnici dobro obuašal, da čez "no leto se ga lahko pomilosti. John Krulc, ki je pričakoval popolne oprostitve, je bil vsled te obsodbe siluo potrt. In ta potrtost ga je bržkone dove-dla do sklepa, da si je šol v ječi končat življenje.
—	"Labor Day", od kapitalistov milostno podarjen 'praznik' ameriškim delavcem, je bil letos bolj tih. Tovarne so sicer v večini počivale, toda delavci so se držali bolj doma, kakor da bi panadirali po ulicah svojim bossom na ljubo. Pač je priredilo parado nekaj unij, a ta parada ni bila bogvekaj. Delam, prepojeni« socialističnim duhom, se zavedajo vedno bolj. da je "Labor Day" le kapitalistična drobtinica, in da je pravi, od delavcev samih postavljeni delavski praznik edinole prvi maj-nik.
NAZNANJE.
Oni delegatje, ki se želijo na [>o-lu skozi Chicago ušla viti tukaj, noj to pismeno sporočijo jednoti-nernu predsedniku, kateri je pri-pravljen pričakovati jih na dotič-nih ]>' stajah, ako mu natančno naznanijo čas, kediaj dospejo v Chicago. Osrednji odor in chika-ški delegatje odpotujejo iz Chi-eage v nedeljo jutro 15. septeni-I ra ««b !). uri po Hoc k Island želez-i.ici. Postaja se nahaja na Van Huren iu La Salle str. Tudi naj delegatje ue pozabijo pripeti si na suknje jednotinih znakov (gum-I ov), ker le na ta način jih zamo-rcnno spoznati, kateri nam oseono n so znani. Oni pa, ki potujejo naravnost na l>a Salle, naj svoj prihod naznanijo jednotnemu pod[)r<dsedniku bratu M. Strohen, 44:* Main str.. La Salle, 111.
Končno Se naznanjamo, da jo za časa zborovanja pošiljati vse dopise, telegrame itd. na sledeči naslov: "Slovenska Narodna Podporna Jednota, 1026 Main str., La Salle, 111.
Zborovanje se začne v pouede-Ijek dne 10. septembra t. 1. ob 9. i.ri dopotudue v La Salle, 111.
John Stonich, predsednik.
Velelopovi.
Alojza <ilass, čegar [iremoženje /iiaša mul tri milijone dolarjev, so porotniki v San Francisco dne 1. septembra spoznali krivim, da ji podkupoval uradnike. Poslali ga bd(to v prisilno delavnico; Tjakaj bo fioslan tudi Schmitz, bivši župan "najbolj po<lknpljivega mesta na svet-u" (San Fraucisea), il: njegov svetovalce -in "boss". Ti trije ptički imeli bodo v prisilni delavnici priliko, premišljevati «, stvar«flii pregovoru, ki pravi: "S poštenostjo se najdalje ]>ride." Zupan Sehlliitz je bil svoječasno delavski voditelj in je bil s po-močjo njihovih glasov izvoljen na to častno mesto. To omenjamo le \ to svrho. tla si naši ljudje ne boilo mislili, da j vs«' zlato, kar >e sveti. • ter dii je popolnoma uipačno, sodili eb veka le |>«» n je-fiovih lepih besedah, soditi ga je fllHrvee Irelia po njegovih dejanjih. Tudi med Slovenci imamo nekaj takih, ki se nam hočejo \rivati za nekake voditelje in asolutne gospodarje, dasi je njih preteklost dokaj — temna! Treba je torej biti povsod oprezen. Sleparji se dobijo v vseh strankah. To so srečelovci! Obsojeni Glass j«' <!<» svoje obwxlbo veljal kot vzor državljana. Proti korupciji v San Francisco zapoČeti boj pa j«' dognal, da je ta mož, predscdnrk telefonske družbe "Pacific States", župana in mestne očete podkupil iu jim plačeval visoke svote, da niso dali drugim tikmujočim telefonskim družbam « brtnega dovoljenja. Toda župan in mestni odborniki niso le od imenovane d nižin; sprejemali podkupnine, ampak tudi od drugih jednakih družb, če so jim denar ponudile. In adaj so prišle vse te sleparije na dan.
SLOVENSKE NOVICE.
Dne 1. t. m. ob 7. uri zjutraj umrla je v La Salle. II., po kratki mučni bolezni občespoštovanft gospa Marija Volk roj. Beučič, soproga ondotnega priljubljenega krojača g. Viktorja Volka. Pokojnini je bila vzorna in vestna gospodinja, svojemu možu pa ljubem ča in udfliia soproga. Zapustila je šiiri tedne starega dečka. Dva brata ji živita v Ameriki, stariši
in en brat pa v stari domovini. Krasen pogreb, ki se je vršil dne 2. t. m. ob 2. popoldne, je spričeval, <la je imela pokoj niča obilo prijateljic in prijateljev in kako da je bila splošno priljubljena. 1'deležba je bila nenavadno velika. Hodi ji žemljica lahka. Žalujočemu soprogu in drugim ostalim pa naše odkritosrčno sožalje.
Klic na pomoč.
Mi rudarji in delavci izven rud-nikov v železnem okrožju, nazva-nem Mesaiba Range, v državi Min-ne so ta, smo bili din 20. julija t. 1. prisiljeni odložiti naše orodje in iti na Strajk.
Prisilili so nas v to naši nečloveški gospodarji, delodajalci in lastniki rudnikov, kateri niso hoteli uslišati naših prošenj in nam mirnim potom zboljšati naših tužuih delavskih razmer.
Mi zahtevamo osemuruo delo in tri dolarje na dan za delo v rudnikih, dva tolarja za delo na površju rudnikov. To ni dosti, če so upošteva naše delo in produkt, ki ga dajemo našim gospodarjem Steel Trust Co. je v minolih treh mesecih z našimi žulji napravila 145,000,000 profilu. Mi smo pa delali 10 ur iu zaslužili komaj dva dolarja na dan, a cena živilom iu drugim potrebščinam je pa tako visoka, da je bilo tudi uajskrom-'nejšemu delavcu težko preživeti svojo ženo in otroke, a kam si šo kaj prihraniti za stare dni.
Delali smo kot nema živina, od jutra do večera, da smo zamogli dati kruha svojim otrokom, ki prebivajo večinoma v revnih sta-, novanjih. Sploh položaj v Miune-fcoti je bil zadnje čase tak, da so lahko solze oblik' vsakega, kdor nas je opazoval iu /. nami čutil.
Sedemnajst tis<K- delavcev je danes brez dela na Strajku. Tisi če žen in malih otroci cev čaka zmage svojih m« ž in očetov, kateri se borijo za oprostitev .suženjskih verig, ki jih glojejo že leta. Zmaga bo naša — in to v kratkem času, samo če dobimo pomoči od bratov delayccv širom Amerike, da preživimo našo družine, naše <.troke, dokler smo v boju zoper Steel trust.
Za 11 iv j delavci, bratje in r«»ja-ki naši, pomozite nam. Mi rudarji, nr.še žene in otroci, trkamo na vaša srca. na srca vseh zavednih delavcev iu vas prosimo, da nam naklonite malo gmotno pomoč. Če to s 11 rite — zmaga bo naša!
Za vsako analo darilo, za vsak znesek, katerega nam hodete podarili. se vam zahvaljujemo, že v naprej, a v slučaju jednake stiske in ijiotrebe na vaši strani se vas bomo verno spominjali.
Vs-i dabrovoljni prispevki za ta pomožni štrajkarski fond se naj pošiljajo direktno na: Eveleth Miners Union No. 47, W. F. of M.. Hox 375, Kwleth. Minn.
Odbor za zvezo rudarjev: John McNair. predsednik; Jolui Mo-vorn, fin. tajnik.
(>dlw r zji štrajk: Frank Ilitti. Joe Sbily. Oscar Hapalo, Vincenc M i kul ič M. O. Makiney.
VELIKO DOMAČO ZABAVO
s prosto vstopnino priredi dne 14. septembra 1JK)7 John Qualizza v f.vojem "The Oaklev Buffetu" na 1207—1209 So. Oaklev Ave. Primerni <lobitki v plezanju na drevo ali "mlaj". Rojaki se uljudno.vabijo k obilni udeležbi.
ROJAKI, NAROČUJTK SI
"OLAt SVOiODK."
.. . .	> nimaš ~ ._ i, ...
• i
-
a LAB SVOBODO
/
Na de vinski skali.
Zgodovinska povest.
Peti del.
(Nadaljevanje.)
I.
"Kaj to končno vendarle \rvi-devate?" jc skoro veselo vprašal Juri in obšlo ga je čuvstvo zadoščenja, da je sedaj tudi Oton Vipavski pritrdil sodbi, ki jo j-e bil k toliko iz globokega prepričanja izviraj060 vnemo ^ zastopal na plemskem shodu v Čedadu.
"Uvidevam. Juri, uvidevam, d>a
si imel prav."
"Veruj mi, Oton Vipavski," je nadaljeval Juri, "<da nisem kar jiie ponosen na svojo bistroumnost. Morda je bil samo slučaj, da sem spoznal nevarnost, ki preti našim deželam in našim fevdom od cerkvene strani. Ali kakor me je v Čedadu osupnila tvoja kratkovidnost, kakor sem so takrat čudil, da nisi uvideval, kar som povedal, tako me je danes osupnila svoja velika žalost zaradi te nevarnosti."
"Žalosten sem, Juri, da šele zdaj spoznavam pretečo nevarnost. 'ko so je odločitev tako zelo približala. Žalosten sem, ali ne obupavam, kajti zanašam se — nate."
"Name! Doslej sem bil po va šem postopanju prisiljen misliti, tla me sovražite iz vse duše."
"Res je tako, ali veruj mi, Juri, le okoliščine so tega krive in nesrečne okolščine so me primorale, postopati sovražno proti tebi."
Žalost Otona Vipavskega je hita tako istinita, tako globoka, da se Juri ni mogel odločiti za primerni odgovor. Lahko bi mu bil dokazal, da ni govoril popoln* resnice, tudi bi mu bil lahko dokazal nad vse sovražne naklepe, ki jih je Oton gojil proti njemu iz dobičkaželjnosti, ali premagoval se je. kajti dozdevalo se mu je, da bi bilo nepkttienito, če bi sedaj nasprotniku kaj očital, ko uvide-va in priznava svoje napake in fevoje grehe.
/'Modro in preudarno se pripravljaš na odločilno borbo," je po kratkem molku povzel Oton Vipavski. "Skrbno si utrdil najvažnejše postojanko na Pevin-skem in tudi svoje gradove; dobro si jih preskrbel z živili in z orožjem iti lahko se bodo krepko zoperstavljali sovražnikovim navalom ; toda ... neikaj..."
"Kaj misliš reei?" je zvedavo vprašal Juri, ki uikakor ni umel, kaj da pravzaprav namerava Oton.
"Ne zameri, Juri..." je odgovoril Oton, "ali znano mi je, da ti primanjkuje denarja. Kar si imel, si vse porabil za vojne priprave in zdaj je tvoja blagajna prazna."
Juri se jt- ponosno vzravnal in je z ostrim poudarkom rekel:
"Denarja imam, kolikor ga rabim, več kakor ti, Oton Vipavski, in, kar je važno, pridobljen je poštenim potom."
Oton se jo nasmehnil in se ni zmenil na žaljivo opazko devin-skega vladarja.
"Ne, Juri> denarja nimaš dovolj; primanjkuje ti ga. Komolje-va četa že celih osem dni ni dobila obljubljenega plačila; ljudje so že nevoljni in Komo l j a, ki ti jo po obrazu in po značaju tako čudovito podoben, jih kroti le z največjo težavo. Vsi ti pobegnejo, ee jih ne boš točno plačeval, kakor je domenjeno."
44C'e mi je zmanjkalo denarja, si ga preskrbi m," je kratko odgovoril Juri.
"Ne bodi jezen, Juri; glej, le malo dni še imaš in začne se boj na življenje in na smrt. V teh dneh moraš imeti denarja, dovolj denarja, sicer je največja nesreča
neizogibna."
"To je v božjih rokah; svoje zlato sem razdal in porabil, zdaj, n« bo dobiti denarja, bom moral pae preliti tvojo kri."
"To je blaznost, Juri. Kaj nimaš nobenega prijatelja, ki bi ti pomagal z denarjem "
"Moji prijatelji imajo ostro meče in zvesta srca, denarja pa nimajo," je rekel Juri.
"Dvatisoč srebrnikov ti je nujno treba, da bi se mogel vzdržati vsaj dva meseea. V dveh mesecih se razgubi velik del sovražne armade, ker bodo obljubljeni odpustki pridobljeni in pocopano, kar st; je dalo dobiti. V dveh mesecih bi si ti potem že kako pomagal ali dotlej... dotlej moraš sam voditi boj, kajti — jaz —"
Oton Vipavski je umolknil, tako ga je preplašil srepi pogled de-viuskega vladarja. Juri je pogledal Otona, kakor bi hotel videti na dno njegovo duše in uganiti njegove najskrivnejše namene. Spoznal je, da mu hoče Oton pomagati, ali tako, da bi tega nihče ne vedel in no mogel sumiti, tako da bi niti Juri sam tega ne mogel trditi.
"Dvatisoč srebrnikov — to bi ihila zame jako lepa pomoč," je |m> kratkem molku menil Juri. "Ali kdo naj mi jih posodi, kdo ima še toliko zaupanja v mojo prihodnjostT"
"Zaupaj sam v sebo, Juri," je vzkliknil Oton Vipavski. Potem je prijel Jurja za roko in ga peljal v temni kraj ognjišča, kjer je stala srednje velika skrinja. "Tu v tej skrinji ji' dvatisoč srebrnikov. Ali imaš človeka, ki je toliko zanasljiv. da bi ga poslal po to sl< riti jo."
"Da! Komoljo imam."
'»Prav! Naj pride Komolja ob 11. uri ponoči. Vse preskrbi m, d»'. ga niililee n*.' bo mogel videti. Tu imaš ključ do vrat. V hiši ne bo nikogar in lalhko bo odnesel skrinjo."
"Ali - to bi bila nekaka tatvini; vujj izgledalo bi tako."
"Saj vendar ne boš zahteval, naj ti inoji služabniki pri belem dnevu jiriuesu ta denar in ti ga slovesno izroče." Oton Vipavski je bil razburjen in je začel nemirno hoditi po sobi.
"Tega ne zahtevam. Toda, če imaš res dober namen, naj priue-so tvoji služabniki skrinjo v Komen."
"To ni mogoče, Juri, zaradi 1110-j« varnosti to ni mogoče."
"Meni pa zaradi moje časti ni mogoče poslati Komolja po ta denar."
"Juri — bodi pameten. Lej, jaz nimam 'nikogar, ki bi mu mogel zaupati. Moji služabniki so vsi vohuni mojih takoimenovanih za-v<wu?kov in moji prijatelji nimajo drugega namena, kakor da me spravijo ob gospodstvjo in ob imetje. Zato te prosim, Juri, stori ta-l.o. kakor sem rekel, zaradi sebe in zaradi mene in zaradi domovine.'^
"Cuklim se. da svojim zaveznikom in služabnikom ne moreš zn-npati in da imaš na sumu celo škofe, ki jib je patrijarh dodelil armadi," je reki Juri in izrazil s temi to, kar je v resnici čutil. Ni dvomil več, da je govoril Oton Vipavski golo resnico >n ta ga je biLa dejanski presenetila.
Oton je planil s svojega sedeža in z divjim srdom, skoro kri-čaje pripovedoval, da so vsi njegovi zavezniki lopovi in obeše-ujaki.
"Mar ne ves, kaj se je z menoj zgodilo!" je uprašal Oton in ne čaknje odgovora v silni razburj-e-nosti nadaljeval: "Kaj misliš, da so se zadovoljili z globo, da so se zadovoljili s prisego, da pojdem z vsemi svojimi vitezi in možmi proti tebi v boj? Kaj še! Rekel sem jim, naj zahtevajo od mojega imetja kar hočejo, vse jim dam, samo izobčenje in prekletje naj prekličajo. Zahtevali so mnogo denarja, to se samo ob sebi razume, saj ga sveti cerkvi ni nikdar dovolj. Zahtevali so pa še več. Pred vipavsko cerkvijo sem moral bosonotr presiti vse svoje podlognike odpuščanja in odpuščanja tudi eerkev in po maši so me z vrvjo okrog vrata vlekli po trgu in kdor je hotel, me je lahko udaril in mi pljunil v obraz. In prišli bo tla'karji, hlapci in capini in me pehali in tepli, mene, vipavskega fevdnika in potomca staro slavne ptetnenitaŠke rodovine."
Jnrju so je Oton smilil, vendar mu je dosti mirno rekel:
"Slišal sem o tem, .toda mislil sem, da si vedel, kajj t« čaka in da si sq podvrgel tenm ponižanju prostovoljno, fprieakuje, da se ti bogato ipoplač«.."
Rimska cerkev še ni nikdar nobenega dolga plačala in ni se nikdar nobene obljube izpolnila," je jezno, a z globokim prepriča-njem odgovoril Oton. "Vdal scan se cerkveni zalite vi, misleč, da se gre zgolj za formalnost; še sanjalo se mi ni, da se mri naloži tako grozno ponižanje. Prevarali so me, strašno prevarali."
"OB) žal njem tc ..."
"Ah, saj ne veš še vsega. Šest graščin sem imel na Furlanskem; moral sem jih zastaviti patrijar-lm za jamstvo, da storim naloženo imi pokoro; štiri graščino sem moral odstopiti patrijarhu v last in v vseh mojih vaseh so zdaj nastanjeni tuji menihi. Veruj mi, Juri, sarm so čudim, da nisem obupal."
"Obupati ni traba. Poznam tvoje gradove. Zdaj jih lahko dobiš \se nazaj. Samo nekaj poguma je treba. Zberi svoje vojaštvo, pomnoži je kar moreš, in pojdi v boj / menoj. Z združenimi inočimi po-l.ljieva ipatrijarha in zaveznike, po prvi zmagi se nama pridruži še več plemenitasev in tudi grade-ški patrijarihi lahko zavzamejo Oglej in potem boš ti patrijarhu dal vrv okrog vratu, ga gnal < kroer oglejske cerkve in tvoji hlapei mu bodo pljuvali v obraz. Hudi pogumen. Oton, bodi pogu-iren."
Otun ji.- žalostno odkimal z glavo. Na njegovo lice so legle sen-ee in so izražale ves obup, katerega je bila polna njegova duša 111 Jurju se je dozdevalo, da se Olon ne upa povedeti tega, kar miftli.
"Počakati jc treba. Juri; zdaj ne -morem ničesar storiti."
(Da/je prih.)
POZOR ROJAKI!
Slika predstavlja u*o s zlatom pre-tegnjono (bold filled.) iii z dvojnim pokrovom. Size 1(5
JAMO I SE ZA 20 LET.
Ura ima kolesje najboljših ameri-kanskih izdelokov (Elgin, Walt-ham ali Springfield) tor ima 15 kamnov
Cena jo sedaj samo
—$13.00-
Zn obilno naročbo ee priporočam spoštovanjem
Jacob Stonich,
72 K. Madison St.
Chicago, 111.
r
KORIST VSACEGA MOŠKEGA JE, DA SE BRIJE SAM
liritveni stroj Patent dem, kojegakline bo izdelano iz najbolšuga angleškega jekla ee prodaja v občo po ?n. in je v svoji sestavi najbolj praktičen, z katerim se zamo-
rate obriti v 2 minutah, tako kot bi došli od brivca. Pribrijen-ju z tem strojem so Vam ni treba nič razumeti v brijenju in Vam onemogočeno se urezati. Kline stroja bo nabruBijo na jermenu, kakor pri navadni britvi, tako \ am jo uporaba stroja garantirana za vedno.
Ta stroj stane pri miB samo $H,.ter Vam ga damo H mesece na poskusnjo, ako v teku tega časa 7.strojem ne bode zadovolni, ga zamorete nazaj poslati, nakar Vam denar povrnemo, Ne odlašajte torej in naročite ni ga takoj, z katerim b odele gotovo popolnoma zadovolni. P« i r r 1 < £ it \ i M rejo
pošljite Soc v sttmpsah, a ostalo svoto flačall fcodete naexprcsu. Kedor pa pošlje celo ivoto *3.0» v naprej. temu pošljemo stroj po poitl. poitaloe prosto.

IMJiir » materinem Jcilku na: 2U) 214 E, II2 St.,
I.. ul'AKDIA
h co. New York, N. Y.
Rodovitna zemljišča,.
v državi MICHIGAN. OGEMAW COUNTY,
PO
$6.00
AKElt
Železnična postaja Heaver bake )(	eno do tri milje od teh
zemljišč oddaljena.
Ta /.'lilija jc bila last lesne družin- ill lastninske pravice so popolnoma ueovrgljivo jasne.
Vsak kupovaleo dobi tako lastninsko pismo, katero nobena post ava na svetu ne more omajati.
Zemljišče je lahko, brez velikemu dela in stroškov mladega lcso-vja, katero ga semtertje pokriva otpebit».
Zemlja je j ako rodovitna in rodi vsake vrste zrna, sočivja ini sadja v ob i 1 i meri.
Prvi naselniki na teh Zemljinih bodo vse prednosti povikšane in ne zemljišč že v par letih uživali.
1/ pisem, katere sera prejel, sem razvidel, da se mnogo Slovencev ži li v državi Michigan naseliti, — zato sem se poslužil prilik.- ter svin pridobil ta zemljišča tako u-trodno. da jih morem za nizko ee-no šestih dolarjev en aker prodajati.
Vsak kup<>valeč zemljišča piaea po možnosti, nekoliko takoj, dru-i!o v mesečnih obrokih — v svo-tah katere bo mogel lahko plače-
vati.
Slovencem je država Michigan dobro /nana in oni vedo, da se v njej nahajajo vsi pogoji dobrega obstanka. Zemlja jo rodovitna, kraj jo zdrav, voda je dobra, proda se lahko Vse, kar se pridela, in kdor ne more zemlje takoj plačati, dobi povsod dela dosti za 4' bro plačo, da jo polagoma v mesečnih obrokih poplača.
Ako hočeš pridobiti svoj lasten doni /a mali denar, - zdaj se ti prilika ponuja!
Dalje dajem na znanje, da imam v Michigan tudi že obdelane farme. na katerih se nahajajo vsa potrebna poslopja!
Cena teli farm je od šest sto dolarjev naprej; polovica kupnine se plača takoj, drugo pa v polletnih ali letnih obrokih.
To je posebno ugodna prilika po.sta t \ samostojen kmetovalec!
V t /nja i/. Chicago, t je in nazaj, velja devet dolarjev 50.centov, in vsakemu kdor kupi zemljišče, bo a strošek povrnjen.
Vsa pismena uprašanja o zemljiščih in farmah se bodo točno in dišimo v slovenskem jeziku od-irovorila.
John J. Pollak, B 584 W. 18th Street,
CHICAGO, ILL.
■
GLAS SVOBODE !	y
Moje
Lev Tolstoi:
verstvo.
Poslovenil /run K oker.
IX.
Nauk o življenju je podlaga veri. Sleiherno dejanje ima svoj izvor v veri. Dejanj je la'liko newte-vilno veliko; tudi religij ali na-boženstov(veaKkili oblik) je veliko, — a nauka o življenju sta le dva: enega izmed njiju Kristus zameta, dtniaega priznava. Nauk. katerega Kristus zanneta, obstoji v tem, da je osebno življenje nekaj resnično obstoječega, človeku lastnega. To je oni nauk, katerega se drži večina ljudij in iz ko-jega so se razvile najrazličnejšo religije sveta in človeška dejanja. Drugi nauk pa je tisti, ki so ga oznauovali vsi preroki in Kristus, namreč: da ima naše osebno življenje le tedaj pravi smisel, če spolmijemo voljo božjo (t. j. zakone veeno narave in naše zdrave, nopopaeene pameti).
Ce se človek drži tega, da je njegova osolinost (t. j. njegova la&juia. oaeiba) prva in glavna stvar, potem l>o prepričan, da jo njegova oaebna sreča najvažnejše in ono, po čemur mora v življenju najbolj hrepeneti, — in nanasa-je se na to, kaj on smatra za srečo : ali v pridobivanju bogastva, is'kauju časti in slave, radostenju svojih poželjenj itd., — bo njegova vera tudi taka, da njegovim nazorom odgovarja, iu vsa njegova dejanja bodo po tem umerjena.
Oe pa je mišljenje človeka drago : da pojma namreč življenje ta-
li auk. te vere fte morejo spraviti v soglasju z ono verto, ki izhaja iz nauka Kristusovega, — ravnota-ko tiuli Kristusovi učenci niso mogli storiti tega. To nerazumevanje je v evangelijih večkrat ostro in jasno izraženo. Učenci so Kristusa pogosto prosili, naj jih utrdi v veri na njegovo besede. (Matevž 11), 10—28 in Marko 10, 35—15.) V obeh evangelijih stoji bledeče: Do grozni besedi, za vsakega, ki veruje na osebno življenje iu svojo srečo lo v bogastvu \ idi, da namreč bogatin ne bo prišel v nebeško kraljestvo, in po za one ljudi, ki le na osebno življenje verujejo, še grozitejših besedah da je oni, ki ne da vsega iu tudi svojega lastnega življenja za Kristusov nauk, brezpogojno izgubljen. Na te besede upraša Pe-•ur: "Kaj pa bo z nami, ki smo ti sledili in vse zapustili!" — Po Marku prosita potem Jakob in Janez sanm, po Matevžu prosi njih mati, "naj ju usliši, da bosta se <'ela na njegovi desnici iu na njegovi levici, ko bo odšel v svojo slavo: "Prosita za to, da bi ju v njih veri z obljubo poplačila utrdil. Jezus odgovori na Petrovo i prašanje s priliko (Matevž 20, 1—l(i); na Jakobovo prošnjo pa pravi: "Vi ne veste, kaj prosite," t. j.: vi pn site za nekaj nemogočega; vi ne razumete mojega nauka; moj nauk obstoji v prezira-i ju i .se b nega življenja, a vi prosi-•tt za osebno slavo, za osebno poplačilo; vi zamorete ravnotako belih izprazniti kakor jaz; sedeti pa ob moji desnjci in ob moji levici, torej meni jednak biti, take pravico pa nima nikdo. In tukaj pravi Kristus: le v posvetnem
kV). da tiči njega smisel lo v iz- . .	.	.
polnjevan ju volje bodtfe, kakor sta' ^nju vladajo močni in uživa-učila Abraham in Kristus, — po-, --0 sIftVO m' « osebnega zivlje-
tem bo ta človek tudi imel tako1 r'ia< ~7 v» n,"J« UC4;nc,1: v!dlt0-vero, ki bo v soglasju z njegovimi "» 8m,s<'1 človeškega življenja ne
nazori, ki jih ima o Volji božji,— in ti: li ta človek bo svoja dejanja uravnal po tej veri.
Zn adibega oni, ki iščejo svojo srečo le v osebnem življenju, ne morejo na Kristusov nau'k verovati. in vsa njih prizadevanja, da bi nanj resnično verovali, ostanejo brezuspešna. Da morejo verovati, morajo svoje nazore o življenju spremeniti. Dokler pa teh ne spremenijo, strinjala se bodo njih dejanja vedno z njihovo vero, vendar pa ne z njih željami in besedami.
Želja onih, ki so Kristiwa prosili za kako vidno znamenje, da bi potem mogli nanj verovati, in želja miših vernikov se. ne ujema / njih življenjem in .se ujemati tudi ne more, če si še Itoliko prizadevajo. Molijo sicer lahko h Kri-stuisu-Rogu, svete zakramente morejo s] > r o j*.« t n a t i ,c e r k ve zidati, druge ljudi h "pravi" veri »preobračati in t'.i je tudi v se, kar morejo storiti), —: a po Kristusovih naukih ne živijo in tudi ne morejo živeti in tako delalti, ftakor je on učil, — tu pa zato ne, ker izvirajo Kristus va dejanja iz vere, ki temelji na pojolnoma drugačnem nauku, kakor pa tistem, h kateremu .s«1 sama pripoznavnjo. Ne morejo darovati edinega sina, kakor je to storil Abraham, ki niu ni bilo treba nič premišljevati, naj li svojega sina daruje ali ne, iu sicer onenm Bogu, ki je edini dal nj«g*ovein|ii življenju smisel in srečo. Nič drugače tudi Kristus in njegovi učenci niso mogli ravnati in so dali svojo življenje za druge; kajlti namen in sreča njihovega življenja je obstajala cili-no v t*:m. Bas iz razloga, ker se bistvo vere (prav ne razume, nastane ona čudna želja, s katero si pri/.adeviLinM verovati, da je po Kristusovem nauku boljše živeti, čutoe v seibi (kakor jih pač uči njih vera na srečo osebnega življenja), nepremagljivo nagnenje do življenja temu nauku nasprotnega, pritem pa vendar na Kri-stitmv nauk verovati.
Podlaga veri je smisel življenja, iz k a tie re ga izhaja, da presodimo, kaj je v življenju vaižno in •Dobro, kaj pa nevažno in »lnlbo. Premišljevanje o vseh življenj-4 v -ftih (pojavih, — to je vera. In
obstoji v osebni sreči, temveč v tem, da služite drugim, — ne v tem, da si pustite streči, temvoč da .služite vsi. "Sin človekov ni prišel, da bi mu služili, temveč da služi in da svoje življenje v rešitev mnogim." Na poziv učencev, i/, k.iterega je razvidno, da njegovega nauka niso prav nič razumeli, jim Kristus ne ukazuje, da bi naj verovali, temveč jim pojasni oni smis"| življenja, na katerem sloni vera nanj, pravo spoznanja dobrega in slabega, važnega in nevažnega.
Na Petrovo uprašanjc: "Kaj bo / nami l kakšno plačilo nas čaka za našo žrtve?" — odgovori Kristus * priliko o delavcih (Matevž 20, 1 —16), ki niso bili vsi isto-časno v službo sprejeti, a so vendar vRi dobili enako plačilo. Kri-tus razb /i Petru nerazumevanje njegovega nauka, iu da iz tega tudi izhaja njegova p< manj kiji va vera, in pravi: le v osebnem življenju brez smisla je plača za delo draga in važna. Vera na plačilo za delo se je porodila i/, nauka o o-sebnein življenju (iz individualizira). a vera je zgrajena na dozdevnih pravicah, o katerih menimo da jih imamo do česa: človek pa nima ni k ako ranih pravic in jih tudi ue more imeti: (»u ima samo dolžnost do blaga, ki mu je bilo izročeno, in vsled tega se ne more z nikomur.pravdati. Tudi če bi dal vse svoje življenje, ne more povrniti, kar mu je bilo dano, in zato ne more biti gospodar proti njemu krivičen. Človek pa, ki ho-
11111 v roke pušpanovo palico kot žezlo.
Kristusa so ovenčali v sramoto f trnjevo krono.
Kristus je nesel težak lesen križ na okrvavelih ramah na mor išče Gol ga ta.
Kristus je bil od krvnikov z vrvmi in verigami uklenjen.
Kristus ni imel mesta, kamor bi položil trudno glavo.
Kristus je luKljJ bosonog celo svoje življenje.
Kristus ni nikdar imel denarja, in tako reven, kakor je živel, je tudi umrl na križu. —
Je-li papež ali "sveti oče" podoba tega mueeniškega življenja? Opazujmo in premislimo!
Papež je navadno sin imovitih in plemenitih starišev iz |x>iiosne-ga grada.
Papež se izobrazi in vzgojuje na najboljših! semeniščih, brez vseh mogočih skrinj iu težav, iu v družbi izvoljenih namestnikov Božjih na zemlji postane vladar sveta.
Papež ne uči in deluje nikdar med navadnim iu priprostim ljudstvom, in dovoli samo nekaterim, da smejo prisostovati njegovi Božji službi, onim namreč, ki si za-niorejo omisliti "frak", ali pa vsaj ki so v stanju izposoditi si ga za nekaj časa.
Papež nosi najfineja oblačila, svilnate nogavice, bliščeče čevlje 7 dragocenimi zaponami, doma-šeanske hlače in telovnik, z biseri obSito ovratnico, imenitno pur-purno oblačilo ali pa dolgi "ta-lar" iz suežcuobele in težke svile z zlatimi gumbi in drugimi dragocen ostmi.
Papeža oblačijo najvišji cerkveni dostojanstveniki z vsemi ceremonijami; med najdražjim kadi-lom ogrnejo mu z vso umetnostjo m dragocenostjo izdelan plašč in podajo v roko zlato in biserno pastirsko palico.
Papežu denejo na glavo trojno, zlato in z. najdražjimi biseri sveta okrašeno krono; ker jo pa radi njene teže zaniore nositi le nekaj trenotkov, okrasijo ga z vso krasoto prekosljivo kapo iz bele svile.
Papež nosi na svojih s svilo pokritih prsih bliščeči, zlat in biserni križ.
Papež nosi na svoji desnici zlat pečatni prstan.
Papež stanuje v palači, ki ima | 11,000 sob, v ko jih se zamorejo vi-1 deti vsa čudesa sveta. V teli sobah kar mrgoli cerkvenih dostojanstvenikov in služabnikov z naj-1 dražjimi oblačili, in do glave oborožena straža za preči vsakomur v h« d v Vatikansko kraljestvo.
Papež ue hodi nikamor; pusti s. peljali z. dvanajsterimi konji, na sprehod; če gre pa v cerkev, tedaj ga nesejo služabniki.
Pred papežem mora, komur se dovoli avdijenca, poklekniti in poljubiti mu /lati "patttfflfelj".
Papež ima največ dohodkov med vsemi knezi celega sveta; naloži svoj denar v najboljše in največje banke,
•Papež zapusti jm smrti ogromno premoženje.
— Kaj misliš, Ti ubogi iu potrebni delavec, kaj občutiš pri ve-likanskem razločku med bogastvom in revščino/ Ako grel v cerkev, tudi pri Tebi, ki poznaš samo trpljenje in revščino, tudi pri tebi pobiral se lnnle "novcič
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantiqiie
GLAVNA PKEVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in l>rzi parobrodi.
La Provence La Savoie. .
......MO.OOO III'
......22.000 IIP
La Lorraine..........22.000 HP
La Touraine.........lo.OOO HP
Pot niki tretjega razreda dobivajo brezplačno brano na parnikih družbe. JSnažne postelje, vino, dobro brano in razna nu-Biia jodila
Parni k i odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 11» State St. New York.
MAI KICE W. liOZMINNKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frank Medosli, agent nn 1)478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. .lankovlch, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavi Sarie, agent na 110 17. costa. St. Louis, Missour.
Slovenci pozor! H
I
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravato ali drugo K2 važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj so og-W • laaite pri svojem rojaku, ker lahko govorilo v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
jsg- 1 1 —po ■-a
j,t najnovejši modi in nizki ceni. j/l JU HI J MAME K, 581 8. Centre Ave.
i
§ §
bllzo 18. ulice Chicago, III.
©
M, A, WEISSK0PF, M. I).
--- ZDRAVNIK IN RANOOELNIK -
K85 Ashland Ave., Chicago, III. tel. canal 476 (Jraduje na svojim domu;	V lekarni P. Piatt,
<2S><2)
od 8. 10. ure predpoludne od I. 3. ure popoiudne in od 6. 8:30 ure večer.

814 Ashland Ave.: od 4. 5. popoiudne.
Ob nedeljah samo od 8.—10, uro d >p iludne doma iu to lo izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v Bvojo korist.

( jemu pustiš od novednih zolio-zdravnikov izdirati svo'e, mogoče šo popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti b zlatom nli srebrom, kar ti za vseloj dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. li. K. Simonek
Zobozdravnik,
r>44 BU K ISLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
ee imeti pravice do življenja in ki sv. Petra" za ubogega svetega
j* prička s prav/.rokom, kateri mu jt življenje podelil, tak človek le dokazuje, da smisla življenja ni razumel.
RAZLOČEK MED KRISTUSOM IN NJEGOVIM NAMESTNIKOM.
Kristus je bil rojen v hlevu.
Kristus je bil vzgojen pri revni ibkodelski družini med množico btTganrh in umazanih otrok.
Kristus je učil in deloval od rojstva do smrti med najrevnejšim ljudstvom.
Kristus je hodil lazoglav in edno v enej in i štej obleki.
Kristusa so v zaničevanje in po-ravnotako kaikor ljudje, ki inrtfio smeh otjrnili enkrat z belim, dru-vero, ujprrajočto se na njih laatni | gič z rudečim plafičem, in dali so
očeta!
Društvene vesti.
VABILO
na prvo veselico, katero priredi društvo "V hoj" šl. 53 S. N. P. •T. v Cleveland u, O., v Knausovi dvorani, vogel St. Clair Ave. in Munih st. Veselica se vrši
dne 14. septembra 1907,
Začetek točno ob polu osmih vočer. Iirrala bode g^nlba na lok pod vodstvom F. Korčeta in vršilo se bo srečka nje. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabi
Odbor.
Delavec je opravi&ro do vsega produkta, kar ga sax a producira.
Tiskarna
Glas Svobode
Vsem društvom in posameznikom se priporoča tiskarna "GLAS SVOBODE" za na-bavljenje vsakovrstnih tiskovin. Tiskar-natje opremljena /. najboljšimi stroji in najmodernejšimi Črkami
Tiskarna "OLAS SVOBODE" je unijska tiskarna, kjer se dela le osem ur na dan in se plačuje delavcem unijske plače. Sodrugi, ki live v mestih, kjer ni unijskih tiskarn, naj pišejo upravriištvu za pojasnila. Tiskarna preskrbi tudi prevode iz tujih jezikovna slovenski jezik aH naobratno.
_
__


OLAS SVOBODE
"Glas Svobode"
[Tub voice of Liberty] WEEKLY Published by The Glas Svobodo Co 629Laflin St. Chicago, HI
Cnltrvd »I ih» Ho".I OKI«. »I Chic*««. 1».. »* Second UlMl »Utwr.
Subscription $1jB0 paryssr.
Advertisement.« on agreemctu^
frvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik*. •bliu Srobode" Uide	pst*k
n volja zm AMERIKO:
ca celo leto................•1-80
u pol leta ................. 750
ZA EVROPO:
ca celo teto ............kron 10
u pol leta .............kron ®
Naslov za dopise in poWljatve je Svobode1
629 Laflin St. Chicago, III.
Socialisti stavijo svoje upanje na odgojo mladine. Mednaroden shod socijalistov sc je 24. avgusta v Stuttgnrtn zaključil; predno j c pa to storil, je enoglasno sprejel resolucijo proti oborožen ju v svrho pridobi jen ja dežel iu proti lnaperijaiizmti. Sklenilo se jo z vsemi sredstvi nasprotovati daljnemu oboroževanju na suhem in na morju. Ako bi pretela vojska, bo kongres skusil vse, da se njen izbruh prepreči in če se mu to ne posreči, bo skušal vojevatijc k malo "ko mogoče končati ter bo krizo, sledečo po vsaki vojski, uporabil v organizacijo, katere naloga bo ugonobenje kapitalističnega sistema. Kongres je izjavil, da najbolje sredstvo v svrho pridobljenja stalnega svetovnega miru je izobrazenje mladine v so-t ijalističnem smislu.
"Mati »L.nes" je bila v Minnesota, da pomaga rudOkopom v njihovem štrajku. Ona se bo podala zdaj na vzhod ter hoče tu nabirati denarno podporo za trpeče žene in otroke rudarjev. Ona pravi: "Združ. držav korporacija za jeklo je na tisoče Pinkertoneev in drugih rokovnjačev pustila priti in upa s-tem sredstvom upojto-riti štrajkarje, t« je, po šegi kakor se je godilo v West Virginia in v Colorado. N*a stotine delavcev je že zapustilo kraj, tla se izogne surovemu in brutalnemu postopanju trasta za železo iu jeklo. Veliko delavcev je dal brez povoda in uzrokn zapreti in nekatere je pustil hladnokrvno ustreliti. Ti grozoviti oduošaji še niso pre-rehali.
veka postane 11 jše.
lepše in plemeni-
Kdor noče žrtev bud al ost i drugih postati, mora glodati, da ho neumnost prej ko mogoče iz sveta spravi. Delavčeva neumnost je, na kateri je kapitalizem zidal svojo trdnjavo. Ko bi delavec malo bolj sile svojih možgau napenjal, bi životno veliko manj trpel.
Dopisi.
Cherokee, Kans., HO. nvg.
Oital seni po novinnh o velikanskem štrajku v Miunesoti, kjer še vedno 17,000 rudarjev štrnjka. Poadnavijam kar najsrčneje ta odločen nastop bratov delavcev, •ki tako neustrašeno zahtevajo s\oje pravice, in jim le želim, da bi vztrajali do zmage.
Kar se pa delavskih razmer v naši naselbini tiče, moram omeniti. da je pri nas dela dosti, zaslužek še precej primeren in dela se osem ur na dan. V uniji smo vsi narodi: Avstrijci, Finci, Irei, Cr-nokožci. Kdor ni v naši uniji II. M. \V. of W., ne mere dela dobiti.
Tudi jaz sem se pred sedmimi leti, ko sem priromal iz starega kraja, obrnil proti Evelethu, Minn., kjer je razširjen sedaj splošen štrajk. A dopadlo se mi u i dosti: na, vsaka dva delavca en bos, majhen zaslužek, in dolg delavni čas. Zato sem se raje poslovil. Seveda delavci si tedaj še niso znali tako pomag.iti, kakor dandanes, ko je razredna zavednost mod delavskimi trpini že skoro povsod razširjena.
Zniuiei in prijatelji po Minne. sot i, držite se trdno, iu zmagali boste got vo. Ne opravljajte skab-skega tlela, ne delajte sramot« svojemu dvlav.sk. mu imenu in ne krndite kruha svojim bratom I Frank Matelko, Box Gti.
Voditeljica neke hiše, katera z ž« nskim mesom trguje.se jo nedav-r.o pned sodu i jo izrazila, da v se-('anjein času ni mogoče "dostojno podjetje" vršiti, ker policija in drugi postavni žrci stanejo toliko, <ta podjetniku ne ostane nič dobička. Zakaj se spoldke bolezni med ljudstvom tako širijo — to je razložila ta voditeljica s svojo izjavo: moralne svetovne naredbe, kakor so zdaj v navadi — to je ■lak, ki grize ljudstvo.
Nikoli poprej se niso interesi raznih narodov tako osko zvezali,
i i koli prej niso različna ljudstva v tako živahnem medsebojnem I duševnem prometu občevala, ka-l;o*r zdaj v dobi elektrike. Narod-[ ne in plemenske posebnosti se vedno bolj iztbrisujejo; kapitalističen način proizvajanja vstvar-1 ja povsod enake družabne odno-j saje in vsled vsega tega zgublja-1 jo daljave v pomenu — zdi se I tam, kakor se bi bil svet žmanj-! šal. To obrača mišljenje človeka na splošno bratstvo vseh ljudi j — vsaj stanujemo tako blizo drug drugemu ter trpimo vsi enako t To redi v nnm stud in protivenje proti organizovanemu prelivanju krvi — proti vojskam. Ljudem se bolj in bolj vsiljuje misel, da kultura up obstoji v medsebojnem sovraštvu in prelivanju človeške krvi, temveč v medsebojni pod po-ri in bratstvu, katera bodet-a omogočila s splošnim sodelovanjem surove sik* narave podjarmiti v namen, da življenje vsakega člo-
C le v elan d, O., 31. avg.
O Vi ubogi ClevelandSani iz obeh katoliških tabrov (iz pravovernega in revolucionarnega), —■ koliko se trudite.da bi se stari časi prepirov in medse bojnega sovraštva zopet nazaj povrnili! Prošnje na "prcmilostljivega" škofa so na dnevnem redu: baeki hočejo imeti zopet Hribarja, kozli pa Zakrajše-ka. Pa menda bo vse prizadevali jo hrazusjivšno. "Prennilostljivi nad* pastir" so obe stranki kaznovati! Pa kaj še to; kmalu ne bodo mogli otrok k&m krstit nesti. Pri fari sv. Vida je ta ceremonija predraga, v So. Lorain je pa predaleč; med potoma utegne kak otrok še zboleti, in trubelj imajo.
Katoliški rojaki, ali ste smešni v svoji preveliki gorečnosti do svojih nekdajnih dušnih pastirjev Ali ni far farju podoben in ne odira li eden kot drugi? Pustite te vrste ljudi pri miru, in boljše bo za Vas. Tako se Vam pa vsak pameten človek smeje.
Pa brez zamere. Vam dobroho-teči	prijatelj.
Milwaukee, Wis., 28. avg.
Že rano jutro je napovedovalo, da bomo imeli v nedeljo dne 2o. avgusta v Mihvaukah krasen dan, — ni' samo. kar se tiče vremena, ampak tudi v drugem oziru. Videlo s.* je na prvi mah, da se pri« pravijo nekaj {»osebnega. Srečaval .si po ulicab, koder stanujejo Slo-venci, -zlasti j m Reed streetu, veseli- obraze, praznično oblečene može in mladeniče z društvenimi /'iiaki v živem |>ogovoru, iu na o-brazih se jim je bralo, da nestr[mo nečesa pričakujejo, — In to. kar je duhove pri nas tako prijetno razburjalo že par tednov poprej, je bil na omenjeno nedeljo napovedani — piknik! Pa ne navaden piknik, ampak piknik s slavnostnim razvitjem nove iti krasne društvene zastave, katero si je nabavilo naše dično in tako vrlo napredujoče društvo "Sloga" št v.
K;S. N. P. J.
Vse, kur čnti slovensko, se je že tedne poprej veselilo in teško pričakovalo tega praznika. Delale so se priprave, da se kolikor možno dostojno in slovesno proslavi ta
dati.
Soudeležbo so nam obljubila razna tukmjšna slovenska, hrvatska in tudi nemška društva, pred vsem pa bratsko nam društvo "Ilirija" S. N. P. -L iz sosedne Kenoshe. Ob 9. uri prcdpoldnem odšli smo nekateri člani na kolodvor, da dostojno sprejmemo naše brate, katere je ob tem času imel vlak iz Kenoshe pripeljati. Društvo "Ilirija" se je častno odzvali, našemu vabilu; mislim da so bili vsi člani navzoči in da ni ostal •nobeden doma. Vsa čast jim! Zato bodi naša dolžnost, da bormo svo. ječasuo tudi mi pokazali tako bratsko slogo in vzajemnost sosednemu društvu, kadar bo praznovalo jednak dan, kakor smo gn mi.
V prostorih g. F. Matizza je proti poldnevu že 'kar mrgolelo udeležnikov. . Društva so začela prihajati od raznih stranij, in si-eer večjidel z okrašenimi zastavami. kakor n. pr. društvo " Etiel« we i s", j »ev.sk i klub "Zvon", hrvaško društvo "Nada"; društvo sv. Janeza K v. pa je priromalo s eer-kveno (!) zastavo. Prikorakalo je 'tudi Avstro-ogersko vojaško društvo z zastavo iu s svojo godlw> na čelu. katere smo si- gotovo vsi razveselili. Pridrdrala je na zadnje kočija, z botrom in liotro, ki sta sprejela našo zavito zastavo. Na drugi voz so se vsedle naše vrle mladenke iz Mihvauk in gdč. Klobučar i/. So, Chieage; vse so bile okusno napravljene, in raz lie jim je sijala radost.,
<»li 1. uri popoludne se dvignemo in odkorakamo po dva in dva skupaj (razdeljeni po društvih), pr t*i s t\ o v o en uro oddaljenemu parku. Sprevo<l se je vil v nepreglednih vrstah po mestnih ulicah, in [Mivsod je stalo ob straneh vse polno radovednežev; kajti kaj ta-cega, kar smo priredili Slovenci, se ne vidi v MiltVaukah vsak dan!
Prišed&i na lice mesta v park. pozdravi predsednik v kratkih, jedrnatih besedah vsa društva in posamezne udeležil i ke, razloži pomen današnje slavnosti ter se jim zahvali /.a innogobrojen obi^k. Boter .lakob Drofenik iu brotra Mary Drofenik razvijeta zastavo, iui kar je imela botra kratek nagovor na zbrano občinstvo s pri bližini to-le vsebino:
"Cenjeni rojaki! Iz srca me veseli, da moreni biti botra slovenski trobojnici, za kateri naj neustrašeno korakajo naši napredni somišljeniki," — petem pa je na zastavo obesila ličen venec in ru-deč trak s svojim imenom in jo izročila nato zastavonoši.
Stopile so na govorniški stol00 tudi naše vrle mladenke kot družice iu naši vrli fantje, in vsak je povedal kaj primernega. Govorile so sledeče gospodično: Mary Glo-jek. Lizi Troger. Lizi Vizočnik, Mary Jenaj, Mary Beuda, Josipi-na Jernj, Mary Knncnc, Mary Zupančič iu Milica Klobučar. Izmed fantov društvenikov pa sledeči: John F.rmenc. Anton Lepoša, Jonn Stariha, Silvester Knmeršek in Frank Ilribernik. Vseli nagovorov ne moremo priobčevati, ker to bi napolnilo cel lisf, ampak toliko lahko rečemo, da so se vsi i>osta-vili iu svojo nalogo dobro izvršili. Ko je gdč, Glojek končala, pripela jc na zastavo bel trak z napisi m: "V slogi je moč." Prav lepe n.isli je lepo povedal tudi John Krmenc, ki se je izkazal, da ima govorniški talent. Gdč. Klobučar je pohvalila tako lepo se razvijajoče naše društvo iu nam želela še nadaljnega uspeha. Sobrat Frank Klobučar iz So. Chieage je tudi prišel pozdravit našo zastavo in jo povedal pri tej priliki marsikaj pomenljivega. Izmed drugih govornikov omenjam * še posebno predsednika društva "Edclweis", ki je govoril ri's kras*no. in sieer v n< mškem jeziku. Končno nam je pevski klub "Zvon" zapel {>ar lepih pesmi j: " Pobrat imija" in "Slovenec sem" in nekaj drugih. Po vsakem govoru in po vsaki končani jiesmi se je hvaležno občinstvo zahvaljevalo z burnim pleskanjem.
Stem je bil oficijelni del slavnosti končan, in pričela se je prosta zabava. Park je bil skoro poln.
Pri paviljonih si dobil različna o-krepčilu, za žejo in glad, tako da stradati ni bilo treba nikomur. Na plesišču je svirala godba, in ple-sa/eljni pori so se. vstrajno cel popoldne do pozne noči sukali. Dru-žice so hodile s krasnimi šopki o-kr«ig in jih prijMMijale ndcležiii-kom. Tudi fotograf je prišel, in je ta za Mihvauške Slovence tako pomenljiv dan ovekuvečil.
\*si smo bili veseli in zidane vo-
Ijo-
K sklepu se vsem mleležnikoni naj topleje zahvaljujem, posebno pa dražestnim družicam, ki so res mnogo žrtvovale, da se je -ta redki praznik toli slovesno in dostojno proslavil. Mislim, da ostane ta
ce fairškega poduka in rM>manjka« ti ja pravili inožganj v glavi. Jaz bi te trgovce, ki vlečejo sedaj s kapitalisti in farji, rad uprašal, odkod so si pridobili premoženje: ali ml kapitalistov in farjev, ali pa ml delavskih žuljev? Če vas zapuste delavci, potem pridete s svojo trgovino kmalu na boben, jva naj »i bo grocerija, salon ali pa kaka druga kupčija. Vsak trgovec je odvisen najbolj od delavca, in če bi imeli torej kaj pameti, bi .-edaj morali podpirati delavce, a tic jih ovirati v prizadevanju po 'hrljšem zaslužku. Čim voc delavec zasluži, tem bolje bo kupčija napredovala, — to je naravno.
Delavci, zapomnite si svoje na-
n cm s]>ominu.
dan vsakemu u deležniku v vec- aprotliike, da boste vprihoduje vedeli, komu ne nositi teško prislit-Jolin lvalan. ženega denarja! Ohranite si v trajnem spominu tudi one. ki iz Vaših ust kruh jemljejo, t. j. ska-bc, ki so v večno sramoto zjuina-movianiu Neki slovenski salonar S. Z—e. je zinil, da tisti človek, ki ji' član delavske unije, ni nič vreden. (Ali je ta S. Z—e, morda Steve Zgone i/. Chisholma, ki nam je bas vsled našega nepristranskega poročanja o delavskem štrajku v Minnesoti list odpove<lal in se nad uredništvom ujedal? — Izprašan je uredništva.)
Pozdrav vsem čitateljem "Glas t-vobode", našemu delavskemu listu pa obilo us>|»eba, da bi začel kmalu dvakrat na teden izhajati.
K velel h, Minn., 26. avg.
Cenjeni sodrug urednik! Prosim malo prostora v našem delavskem listu, kateri se z nami bori proti krutemu kapitalistu — Steel-Trust-kompaniji,
Kakor je bilo v tem listu že po. rečano, je razširjen tukaj splošen štrajk rudarjev. Kak namen da ima stavka, to je zavednemu delavcu nepotrebno razlagati, namreč: s postavnimi sredsti priboriti si boljšo ži vi jc tiske razmere. Kdor našeiniu stremljenju nasprotuje in nas hoče na kakoršenžekoli način ovirati, ta ni prijatelj delavstva. Obžalovati moramo, da se dobe tudi pri nas propalice, ki vabijo v tem kritičnem času delavce na Kvelctb, da bi opravljali skabska dela. To poskušajo doseči na razne načine; še celo dopise pošiljajo v iz vest ne slovenske časnike. Seveda če je doti en i urednik pri-jatelj delavstva in z delavci sfili-daren, bo tak dopis vrgel v koš;
J. Zakrajšek.
DELEGATOM III. GLAVNEGA ZBOROVANJA S. N. P. J.
(I)opis i/. Pueble, Colo.)
Ker ,jc konvencija že jired durmi. zato se mi vidi potrebno kra-ako pa je tak divjiis priobčeu, je to jevnim društvom sporočiti, da se
zuaiuciiije, da njegov list ni delav ski, ampak je v službi kapitalizma. Nitclavho se je čitalo v nekem listu, da se ua Spruce in Adams Mine dela s polil o silo, ali to je nesramna laž. Par skabov dela tam, a kaj (bodo t i opravili V.
Kar se tiče našega št rajka, je vse v najboljšem tiru. in pričako-vati je, da zmagamo, če vsled pomanjkanja gmotnih' sredstev prej ne »mingamo. (Glej "Klic na pomoč", ki je v tej številki priob-čen.)
V. Mikulich, član W. F. of M.
Skidoiiiore, Kans.. 27. avg.
Kako farji, kapitalisti in drugi takozvani "delavski prijatelji" delavca izkoriščajo in farbajo, je razvidno iz časopisov, iz pisem kakor tudi iz privatnih pogovorov rojakov, ki popisujejo sedajne razmere v MLnnesoti. Neki iz Minnesota semkaj prišli rojak mi je jnripov<*doval, kako si jm> Minne-soti farji prizadevajo, da bi ljudi odvrnili eni unije. Duhovniki (tudi slovenski) kričijo po cerkvah, iia so vsi penasti. Pravijo: človek, Ui pripada h kaki uniji, je anarhist, morilec, zapravljivec svoje sreče in od Boga zavržen!!! Na-tialjc zaitrjujejo. tla mora delavec Liti / malim zadovoljen! Bratje delavci, premislite nekoliko to besede in aapomnite si jih. I/, njih sprevidite. da so duhovniki Vaši i.ajvečji sovražniki in izkoriščevalci. Duhovnik pravi; "Bodi z malini zadovoljen!" — a sam pa teliko zahteva. V listih večkrat eitamo: V tem ali tem kraju se zida nova. krasna cerkev, ki bo stala toliko iu toliko tisočakov. Odkod se je ta denar vael, dragi prijatelj? Ni-li bil izprašan iz Tebe T Ni se li vsako nedeljo kričalo na I rifnici: "Dajte, dajte za novo cerkev"? Ne bo se Te uprašalo, čt imaš in kje lw>š vzel, ampak I repričati Te bo skušalo, da je to tvoja dolžnost, dajati za cerkve oziroma za duhovnike. Kadar se Ti, delavec, boriš za boljši košček kruha, tedaj drži far s kapitalisti. Tebe pa v blato tlači, — kadar jm kaj potrebuje, pa se bo obrnil na Tebe!
Obrni m
pomenijo s svojimi delegati ali n jih pooblaščenci o raznih predlogih. ki se naj bi obravnavali na zborovanju.
Večkrat, se in bil-s člani jednote \ pi govoru glede tega, da bi bilo
0	Ob ro, ko bi se tedenska bolniška podpora zvišala na deset dolarjev. Seveda bi se v tem slučaju tudi asesmeiit moral povišati za Kk1. Krajevna društva bi potem lahko plačevala $1.2f>, iu ostalo
1	i v društveni blagajni 15e od v siu v ga uda, in stem bi se tudi stroški lož je plačevali. Pri tem pa bi društva morala seveda strogo paziti na to, komu se izplača bolniška podpora.
Velieega pomena bi bilo tudi, ko bi za četrto glavim zborovanje zamudo delegatov plačala jedno* ta iz svoje blagajne, a ne kakor dosedaj, iz blagajne krajevnih društev.
Iz zaznamka delegatov sem sprevidel, da je še veliko društev, ki še niso naznanila našemu glasilu imena svojih delegatov ali pa njih pooblaščencev. To bi se moralo že zgoditi; kajti mi člani bi radi vedeli, kdo je delegat za to ali to društvo, ali pa njegov |mi-oiblaščenec.
<> vsem tem in še o drugih važnih stvareh naj se društva korenito pomenijo s svojimi delegati, m delo bo na konvenciji šlo toliko hitreje naprej,
Josip Mišica, član društva "Orel" štv. 21.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
— Sodr. J. K., Black Diamond,
Wash.: Pustite doličnetnu "sobra tu" svoje veselje, kajti siromak ne ve, kaj dela. Taki ljudje si marsikaj d« mišljujejo, a v resnici sn pa sami največji ofili. Skrbi te tudi, da \ društvo ne sprejmete več takih ptičkov.
Mr. Steve Zgonc,. Chisholm,
j Minil.: Nam je vsejednoy če ima.-I ino v Ohishtolniu enega naročnika j več ali manj. Vaše zatrdilo, da | "bi štrajkarji zmpgli, če bi po pameti začeli'", je pa naravnost p"-1 dlo, in mi bi jako želeli, da nam Vi razložite, kako se mora "pase sedaj na trgovce, metno" strajkati. Ali tako, da
Ti so tudi Vaši nasprotniki sedaj.I ugaja delodajalcem in •Sdruž ko se liorite t a boJjši obstanek. batmTT O, poznamo take "prijate-Odkod to prihaja? To so posledi i lje" delavstva!
......

Podporna Jednota.
SPREJETJE NOVIH DRUŠTEV.
Novo društvo "Spoznanje" štv, 72 v Hadley, Kans., sprejeto v S. N. P. J. dno 11. avgusta 1907. Imena druAtvenikov bo: Fnmk TerMna -1153; Pongrac KraAovec 4154; Josip Barborlč 4455; Frank Rugolj 445G; Gregor Molo 4457; Andrej BavdaA 4458; Alojz l,oskt 44G9; Josip Podgornlk 4400; John Leski 4401; Mihael Botz 4402; Martin KrnnpuA 44G3; Josip LlpošČik 4404; Aleksander Ctikjati 4405; Mihael Freco 4400; John Teršlna I4G7; Josip Ilrato 4468. Društvo Atede IG udov,
Novo druftWO "Sava" štv, 73 v l,arge. Pa., sprejeto v S. N. P. J. dne 1. septembra 1907. Imena druAtvenikov ho: Frank Japša 4G04; Jože Zorke 4 (Kiti; An ton Tomažlti 4006; John Mlakar 4G07; Anton Vili ter 4G08; Anton Homer 4609; Anton K ušel j 4010; Frank Petač 4611; Martin Zagoric 4G12; Anton Itajer 4G13; Frank Male« 4GI4; Tomaž Jakopin 4615; John 3 tern16$ 4616; Frank Petrovi« 4617; John Plut 4618; Alojz Arh 4G19; Alojz Arh 4020: Frank Zalokar 4621; Alojz Zorko 4G22; John Nannie 4023; John Petrovič 4024; Urban Vehar 4G25; Jožo požnovar 4G2G. DruAtvo šteje 23 članov.
SPREJETJE NOVIH ČLANOV.
K drufitvu "Slavija" Atv. 1 v Chicago, lil.: Fred; Lesar 4436; Ivan Triplet 4437; Ivan Junko 4438; Ivan Vodrertier 4439; Alojz Gruden 4440; Frank Volk 4441; Mati-Ja Petek 4442; Frank Bablč 4443. Društvo Ateje 102
članov In 7 Članic.
K društvu "Triglav" fttv. 2 v La Salle. 111.: John BratkoviC 4581; John Gabre 4682; Josip Ava 4583; John StoJan 4584; Anton Turnftek 4585; Andrej Pečnlk 458G; Anton I Jih 4587; August Joffen 4588: Karl Turk 4589. Društvo šteje 151 Članov in 7 članic.
K društvu "Adrlja" Atv. 3 v Johnstown. Pa.: Gustav Meleky 462G. Društvo Atetfe G2 članov.
K društvu "Bratstvo" fttv. I v Steel. O.. Frank Pumpa 1425; Anton Maimer 4426; Mihael Gerllckl 4127; John Mlhalak 4429; Tomaž Grah 1130; Anton Hlclnskl 4431; Valentin Podlasiak 4432; John Naskovjak 4433. Društvo šteje ...... članov.
K društvu "Naprej" štv. 5 v Cleveland. O.: Mihael Suhadolec 1409; Josip Glavič 4470; Ivan Kaplan 4471; Anton Bolič 4472; Martin Cesnik 4473; Anton Jalovec 4474; Anton Skerl 4476; Josip Avnec 447G; Luka Birtlč 4477. Drufttvo Atcjo 117 udov.
K društvu "Bratrfvo" štv. G v Morgan, Pa.: Jakob Pečar 4480; Anton Janca 1481: Ixwenc l^skovec 4478; Matija Url.ančič 4479. Društvo šteje
95 članov In G članic.	. ,
K društvu "Bratoljub" štv. 7 v ClaridKc. Pa.: Matevž JeraA 4482; Matevž Dravtina 4483; lx>renc Zupančič 4484; I/jrene Arhnr 4485; John Mezek
4486. I>niAtpo ft tej e 40 udov.
K društvu "Naprej" štv. 9 v Yale, Kans.: Ipan KoncOJa 449G; Matija Seplč 4497; Anton Slnkovlc 4498; Jakob Kvnftnjak 4495; Jakob Ihlfrant 4501- Frank OremoAnik 4502: Anton Štrukelj 4503; Frank Lipovec 4504; Štefan Hoje. 4499; ter članica Apolonija Homec 4509. Društpo šteje 130
članov In 9 članic.
K društvu "Trdnjava" štv..10 v Rock Springs, Wyo.: John Hrlbov^ek
4590. Drufttvo fttejo 78 udov.
K društvu "Sokol" fttv. 11 v Roelyn. Wash.: Josip O/.anlč 4506; Matija Bruketa 4508; Jakob Starčevič 1L. 4605; Daniel Blažlna 4507. Drufttvo ft'eje 71 članov.
K društvu "Edinoet" štv. 12 v Murray. Utah: Ignac Ogrln 4633. Drufttvo šteje 32 članov.
K drufttvo "Sloga" štv. 14 v Waukegan. 111.: Frank Arhar 4450. Društvo
fttejo 33 članov,
K dnifttvu "8loga" fttv. 16 v Milwaukee. Wis.: Josip Kltak 4509; Ivan MatJaA 4510; Frank Novak 4511; Ivan Ermenc 4513; Frank Mlinar 4514: Ivan Kodrlč 4515; Jakob Bergle/. 4510; Frank Žonkovlč 4517; Frank Ja kobin 4518- Frank Pustoslcmšek 4519; Ivan Ha/.liornlk 4520; Frank lirl-bernlk 1521; Jakob štorgelj 4522: Frank Clraj 4523; Jurij Šoba 4521; Fred. Mozetič 4525; Frank Krftnak 4526; Frank Hoftwuier 4628; Leonhard Rožnik 4529 Drufttvo ftteje 171 članov in G članic.
K društvu "Bled" štv. 17 v I/»raln, O.: Jakob Tomaiič In Frančiška TomažIC 4530. Društvo šteje 51 članov In 1 članico.
K društvu "Orel" štv. 19 v Mineral. Kans.: Ivan DomtvAek 4532; Ivan Maček 4539: Josip IxiviSCan 4537; Jurij Plntar 4542; Frank Mihelčlč 4531; Jakob Plntar 4533; Jakob Koraček 4641; Silvester Stimac 4534; Ivan Dolar 4636; Anton Pintar 4538. Drufttvo ftteje 5*2 udov.
K drufttvu "Sokol" štv. 20 v Ely. Minn.. Valentin Mam 4591; Josip Jenko 4592; Jurij Mukvie 4593. I>riiStvo ftteje 129 članov In I članico.
K drufttvu "Orel" štv. 21 v Pueblo. Colo.: John Jalovec 4543; John Fal>ec 4544. Drufttvo ftteje 47 Članov In 1 članico.
K drufttvu "Edinost" štv 23 v Itarnodi. Pa.: Frank Dnmet «113; Vulč 4413; Jurij Cadonič 4415; AloJ/. Tome 1416; Anton llauptman Anton Koefiig 4135; Jože Jedili 4445; John Ivančlč 1110; Josip Kavs Anton Rodiftek 4448. Društvo šteje 135 članov In 1 članice.
K drufttvu "Šmarnica" štv. 24 v Jeny Lini. Ark.: Izidor KrolJ 4540; Neža KrolJ 4646. Društvo šteje 52 članov In 1 članico.
K drufttvu "Bratje Svobode" štv. 26 v Cumberland, Wyo.: Josip Černo-verftnlk 4547; Anton Vacak 4648. Drufttvo ftteje 53 člnnov in 1 članico.
K drufttu "Celje" ftt. 27 v Frontenac. Kans.: John Juvan 4549 Drufttvo
štejo ........ članov.
K drufttvu "Domovina" štv. 29 v Thomas, W. Va.: Frank Mamic 1561; Anton Čuk 4550. Društvo šteje 35 članov.
K društvu "Popotnik" štv. 30 v Weir City. Kans.: Frank ZnldaršlC 457G- Martin Kosinc 4577. Drufttvo štejo 85 udov.
K društvu • Slovenski Dom" štv. 31 v Sharon. Pa.: Frank Žagar 4552; Jakov (term 4553. Društvo šteje 36 udov in 1 članico.
K društvu "Sava" štv. 32 v Wlnterxiuartew. Utah: Frank Ilarbej 4575.
Drufttvo štejo 71 članov.
K društvu "Zvestoba" štv. 35 v Chlcopee. Kans : Ivan AvbelJ 4555; Reza KtanlAek 4554. Društvo fttejo 50 članov In G članic.
K drufttu "Zveza" štv. 36 v Wlllock. Pa.. Tomaž Shirton 4571; Fred. Sragelj 4572; Hugo Valtaseri 4575; Josip Slovenski 4574. Društvo Šteje
57 Članov in 1 članico.
K drufttvu "Proletarec" štv. 37 v Leadvllle, O.: Andrej Dobnlk 4421.
Društvo šteje 26 članov in 1 članico.
K društvu "Zvon" štv. 40 v Durango. Colo.: Frank Sraj 4423; Mary Selan 4424. Drufttvo Ateje 48 članov in 2 članici.
K društvu ■Vedernica" štv. 42 v Aldrhlge. M on t.: Jakob Brezovnlk 1694; Štefan Hlagotinftek 4595. Dnistvo šteje 29 članov in 1 Članico. -
K društvu "Aurora" fttv. 43 v Aurora, Minn.: Jernej Miklavčič 4557; Frank KošCak 4558. Društvo ftteje 20 Članov in 2 članici.
K drufttvu "Mladeniika Danica " fttv. 44 v Conentaugh. Pa Anton Kraje 4628. Društvo ftteje 01 članov.
Barbertun, O
Josip 1461; IM7:
HrauKhton. Pa.
K drufttvu "Triglav" St. 48 v šteje 59 članov In 2 članici.
K društvu "Zvezda" štv. 52 \ tvo ftteje 48 članov.
K drufttvu "U boj!" štv. 53 v Colllnwood, O.: tvo A*<ej« 21 članov.
K dnifttvu ' Jutranja Zora" štv. 55 v Olencoe O : Jakob Josip Hren 4561. Društvo fttejo 24 Članov in 1 članico
K društvu "Slovan" štv. 56-v East l»alestine. O.; P Teodor Kole v a 4563. Dnifttvo šteje 22 članov.
K društvu "Planinar" štv. 57 v Black Diamond. Wash kfr 4664. I>rufttvo ftteje 55 članov In 2 članici.
K društvu "Simon Gregorid" *tv. 60 v Lloylville. F 4597: John KuvačiC 4598: John Krevs 4599. Društvo Mej.
Anton Hiti 4559 Društvo
Frank ZakelJ 4G30. Dm-Anton Toplak 4596. Dru-Knjwr 4112
ter Kaker 4562;
Ooffrted Spar-
i.: Matija Retel ...... Članov.
K društvu "Slov. Zastava" vCoJIhisburg. Pa.. Jakob Predtkaka 1117; Frank JazhinAek 1418; Ivan PeCnfT4419; Ivan Petera k j 442«' Društvo >teje 54 članov.
K drufttvu "Prvi maj" Dnifttvo šteje 41 udov.
K drufttvu "Pro»vrta" fttv 66 t All*. Arte.: Matevž Leve 4566; Ivan Novak 4567; Frank BernUt 4492. Druftto ftteje C4 Članov.
K draft t vi> "Orel" fttv. 70 v Butte City, Mont.: John Kuntar 4570. Druš-
65 v Brezzl Hill. Kans.: Frank Žordanl 4566.
tvo'ft'jeje 13 članov.
K drufttvu "Dolenjec" štv. 71 v Leadvllle, Colo.: Joe Mlglen 4G31; Ivan Verblč 4032. Društvo šteje 17 članov.
SUSP EN Dp V AN I UDJE ZOPET SPREJETI.
K društvu "Slavija" siv. 1 v Chicago, 111.: Ignac Prosek 2504; Josip Prosok' 2565.
- K društvu "Triglav" fttv. 2 v La Salle, lil.: Mlko Horvat 2138; AloJ/. Derčar 471; Joe Kavšek 65.
K drufttvu "Bratoljub" Atv. 7 v Olarldgc. Pa.. Matevž Dermoia 214.
K dništvu "EdinoBt" fttv. 12 v Murray. Utah: Jostp Schneller.305,
K društvu "France Prešern" fttv. 34 v Indiana]«]!«, Ind.: Anton Jeran-člč 1410; John Vidlc 1385; Frank Potočnik 2525. Društvo šteje 70 članov in 3 članice.
K društvu "Narodni Vitezi" fttv. 39 v Chicago, III.: Karol Hawkovec 3G33.
K društvu "Zvon" fttv, 40 v, Durango. Colo.: Joe Koenlg 2719.
PRESTOPLI ČLANI.
Od društva "Delavec" štv. 8 v So. Chicago, 111.: Frank Zaman 485 k društvu "Orel" fttv. 19 v Mineral, Kana.
Od društva "Novi Dom" štv. 28 v Greenland, Mich.: Math. Sclineller 1187 k dnifttvu "Bratska Sloga" štv. 02 v Calumet, Mich.
Od društva "Ilirija" štv. 38 v Kenoshi, Wis.: Joe Senica 1891 k društvu "Sloga" štv. 14 v Waukegan, lil.
Od društva "Zora" Atv. 25 v Tereto, Colo.: Fr. Hemic 3442, A. Vertačnik 3437 k društvu "Večernlca" ftt. 42 v Aldrldge, Mont.
Od društva "Bratje Svobode" štv. 2G v Cumberland, Wyo.: Anton Ver-hovnik 1011 k društvu "Skala" fttv. 50 v Clinton, Ind.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva "Slavlja" štv. 1 v Chicago, 111.: Frank Ruter 4041.
Od društva "Triglav" štv. 2 v 1 ji Salle, 111., Martin Kramar 2798; Andrej Zitlarič 4092, Frank Vehar 3307, John gobah 3121.
Od društva "Adrlja" štv. 3 v Johnstown, Pa.: Joe Jeraša 1507, Ivan Jeraša 1508. Rok Vodopivec 2955.
Od društva "Bratstvo" fttv. 4 v Steel, O.: John Mlakar 1780.
Od društva "Naprej" štv. 5 v Cleveland, O.: Frank Šprajc 4009, Frank Kodo 721, Ivan Kode 1070, Ivan Daničtt 553. Anton Slepič 170.
Od društva "Bratstvo" fttv. 0 v Morgan, Pa.: Jakob Poftič 428. Frank Bregar 1828.
Od društva "Delavec" fttv. 8 v So. Chicago, IU.: Mike Škerjaneo 1834, Anton Sajovic 3389. '
Od društva "Bratje Naprej" štv. 9 v Yale, Kans,: Karol Glvdan 393.
Od društva "Sloga" štv. II v Waukegan, lil.; Andrej Malovaftlč 2342, John P resni ja k 2344.
Od društva "Sloga" štv, IG v Milwaukee, Wis.: John Rogel 2603, Frank Gluk 2351. Mutija Bergler 2664, Martin Kosem 2661, Joe Zaje 3563, Jos. Matneric 3414.
Od društva "Illed" štv. 17 v Lorain, O.: J. Anžlovar 870.
Oil društva "Sokol" fttv. 20 v Ely, Minn.; Frank Goljat 1130, Alojz Va-roga 2988, Fnmk Luzovc 1123, Jakob Jerman 3419, Jos. Grahek 2490.
Od društva "Orel" fttv. 21 v Pueblo, Colo.. Mat. Barak 2807 Jos. Vider vol G43, Martin Luketlč 1597.
Od drufttva "Edinost" fttv. 23 v Darragh, Pa.: John Deželak 2049, Anton škrab<»c 2060.
Od dništva "Šmarnica" štv. 21 v Jeny Llnd, Ark.: John Ustar 1175.
Od društva "CtfitJe" štv. 27 Jos. Patiše 1009.
Od društva "Domovina" štv. 29 v Thomas, W. Va.: John Krištof 1518.
Od dmštva "Zveza" štv, 30 v Wlllock. Pa.: Martin Pajk 3230.
Oil društva "Nartxlnl Vitezi" štv. 39 v Chicago. III.: Al. Praprotnlk Ivovšln 3245, Mike Stenilša 3952.
1915. Karol Z^onc 1922, Alojz Vrunkar 1928, John Rugar 2060.
Od društva "Aumra" štv. 43 \ Aurora, Minn.: Ignac Selan 2oS7, John Piilka 2102. John Uobič 2101. Ant< n Kastelic 2092, John Zevnik 2397. Alojz
Od društva "Gora" štv. 45 v Cherry, III.: Joe Presengar 2278, Ivan Forgaš 2922.
0<l drufttva "Illinois" v SprlnjjfiHd, II!.: Fr. Veršlč 2307, Jurij Konec 2315, F. Ctanerman 440.
Od društva "LJubljana" štv. 49 v CHrard O.: Jakob Žagar 1790.
Od drufttva "U boj" v CoIIhiwood, O.: Fr. KnafelJ 2701.
Od drufttva "Litija" štv. 58 v Hughes. Ark.: Jos MnJdIC 3018.
Od drufttva "Simon Gregorčič" v Lloydvill, Pa.: Jakob Sterle 3685 Andrej Llkovlč 3673. Frank Rožatic 3683.
Od dništvu "Bratska Sloga" štv. 62 v Calumet, Mich.: Anton Kompare 3730.
0<l ilrtištva "Napredek" fttv. 09 v Evelethu Minn.: Ivan Schneller 4014 Peber Šte-rk 4010, ^eter Mavrin 1018, Frank Hrlbt>rnlk 4023, Joe HpreiUer 4025.
IZLOČENI ČLANI.
Od drufttva "Slavlja" štv. l v Chicago, III.: Frank Terdlna 1991. Jože Zavertnik 52 glasom sklojm osrednjega odbora pri seji dne 15. avgusta 1907.
od drufttva "Delavec", štv. 8 v So. Chicago, III.: Andrej Cankar 251, Fr. Kohtk 1031. Dušan Zagorac 2812, Fr. llasaj 3141.
Od društva "Sloga" štv. 14 v Waukegan, III : Frank Mally 1451.
Od društva "Sloga" štv. IG v Milwaukee. Wis.; Peter Wudler 3560, J. Bizjak 3160. Jos. Te vi 2038.
Od društva "Domovina" štv. 29,: Fr. Golob 1012. Fr. Božič 1015, MIha Klrar 1616; -- vsi 11. Jullija.
Od drufttva "Naš Dom" štv. :!3 v Ambrldge, Pa.: Milan Ugrlnlc 4158, Jos. Kost reve 2058.
Od društva "France Prešeren" štv. 34 v Indianapolis. Ind.: Frank Pe-ternel 1395, Anton Kenda 3071.
Od društva "Zveza" štv. 30 v Wlllock, Pa.: I^renc TVobec 2247, Anton Trobec 2218, Hilianl Ranzinger 2712. Andrej Krakar 1030.
Od društva "Narodni Vitezi" štv. 39 v Chicago. III.: Frank l-otrlč 3049. John Mesnak 3018.
Od drufttvu "Slovenija" štv. 41 v Irwin, Pa.: Vladimir Grubelnlk 1978.
Od društva "Gorenjec" štv. IG v Oregon City. Oregon: Martin KokalJ 2348.
Od drufttva ■Illinois" v Springfield, 111: Joe Dolanc 2304, Fr. Klasinc 2310 K. Venovšek 2311. Fr. KlanCnlk 440. Jih« Virant 3645.
Od društva "Skala" Šiv. 50 v Clinton. Ind.: John Močnik 2580. Rudolf Cesar 3280. Filip Kolar 2507.
Od društva "Narodni Doni" v Aspen, Colo.; nasbnlnji Clanl bili že 10, junija Izločeni: Anton Kastelic 2593, John Lovšin 3281. Anton FabjančlC 3171. Jt»' ZolHt- 3281, Marko Z logar 3282.
Od društva "Zvezda" fttv. 52 v Braughton. Ivan Zajec 2008.
Od društva "1* 1k»J!" štv. 53 v CoULnswood, O.
Od dništva "Sparta" štv, 01 v Sparta. Minn Pogačar 3699. John Hočevar 3G98.
ODSTOPLI ČLANI.
Od drufttva "Bra*»tvo Naprej" štv 9 v Yale, Kans.: Frank Šetina 1431.
Otl društva ■F,o|M>tnik" štv. 30 v Weir City, Kans.: John Esseh 1223.
Oil dništva Sokol" štv. 11 v Roslyn, Wash.: Andn'J Bn>zovlč 17.
UMRLI ČLANI.
ITI društvu "Orel" štv. 70 v Butte, Mont.: Frank Malone 4038.
Pri drufttvu "Triglav" štv. 2 v La Salle, III.: Frank Bassoll 1651.
Pri društvu "Bratstvo Naprej" Atv. 9 v Yale. Kans.: Albin Anton 1241, Frank Šlnkter 2044.
Prid ruštvu "Slavlja" štv l v Chicagl, III.: John Krilc 29.
Frank KlobuCar, začasni tajnik.
Pa.: I/ovro Tavčar 2238,
Jože Vovk 2703. : Jos. Vidmar 3095. Mike
Imena delegatov za tretje glavno zborovanje S. N. P. J., v La Salle, I11M ktera so bila do zdaj uradno naznanjena.
Za »IruAtvo "Slavija" štv. 1 v Za društvo Triglav, št. 2, La Ghiragi: Frank Mladii, Martin Salle, III.: John Vogri"?, Valentin {'otoka	Potisek, ilatt. Strohen.
Z« il'r. Adrija, št. 3, J ihnstown, Pu.: Josip liricelj.
Za dr. Bratstvo, št. 4, Steel, 0.: Josip Dernuč.
Za dr. Naprej št, 5, Cleveland, O.: Frank Koree, Josip Kalan, Jo«. Za lok nr.
Za dr. Bratstvo št. 6, Jlargan, Pa.: Frank MiklauČie, Frank Dr-mota.
Za <lr. Bratoljub št. 7. Claridge, Pu.: Jakob Ješar.
Za <lr. Delavec šL 8, So. Chicago, III.: Jakob Tisol.
Za dr. Ilratstvo Naprej št. 9, Vnle, Kans.: Flrnnk Setina.
Za dr. Trdnjava št. 10, Roclc Springs, Wyo.: Lorenc Denišar.
Za dr. SL>kot št. 11. Roslyn, Wash.: John Zobcc.
Za dr. Edinost št. 12, Murray, Utah: Mrke Žugelj.
Za dr. Edinost št. 13, Wheeling Oec'k, O.: Joh:n Golkonda.
Za dr. Sloga. št. 14, Waukegan, III.: Anton Cvek.
Za dr. Slo^a št. 16, Milwaukee, Wis.: John Kalan, Jos. Koinan, Jos. Frisian.
Zii društvo "Bled" štv. 17 v Lo-rjiin, 0.: Frajik Ašman.
Za dr. Orel št. 10, W. Mineral, Kuns.: Pongrac Jurše.
Za društvo "Sokol" Štv. 20 v Ely, Minn.: John Teran iu Martin Graihek.
Za dr. Orel št. 21, Pueblo. Colo.: Jos. Mišica.
Zrn društvo V Danica'" štv. L'2 v Triniountaiii, Mich.: Matej Liko-vič.
Za društvo "Ediliust" štv. 23 v Heroine, Pa.: Josip Pajk.
Za dr. Bratje Svobode, št. 26, (Cumberland, Wyo.: Jolra Šare.
Za dr. Olje št. 27, Frontenac, Kuns.: John Bedene.
Za dr. Novi Doni št. 28, Greenland. Mieli.: Peter Gešel.
Zu dr. Domovina št. 29, Thomas, W. Va.: Jos. Rus.
Zn društvo "Popotnik" štv. 30 \ Weir City, Kans,: Martin Ate-iaučie iu Frank Metelko.
Zn <fr. Snva št. 32, Winterquar-ltrs, Utah: John Juvan.
Zu društvo "Ilirija" štv. 38 v Kenosha. Wis.: Frank Jelene.
Za dr. France Prešeren št. 34, Indianapolis, Ind.: Jos. Pušnar.
Za-društvo "Zvestoba" štv. 35 v Chicopee, Kan«.: Alojz Ajdie.
Za dr. Zveza šl. 36, Willock, Pa.: Jakob Miklavčič.
Zn dru'.* t v o "Nnrdni Vitezi" :i!i ('liiciigi: Ivan Kaker in John Fabjiin.
Za dr. Slovenija št. 41. Irvin, Piv.: Albin Franke.
Za dr. Mlad. Danica št. 44, Co-nemaugh, Pa.: Fr. Ptxlboj.
Za dr. Triglav št. 48, Barber-ton, O.: Martin Železniknr.
Za dr. Skala št, 50, Clinton, Ind.: Paul Gregorič.
Za dr. Zvezda št. 52, Brough-ton. Pa.: Blaž Tavčar.
Za dr. Jutranja Zora št. 54, Glencoe, O.: Ivan Kravanja.
Za dT. Slovan št.. 55, E. Palestine. O.: Ivan Pozenel.
Za dr. Slovenija št. 56. New Vork. N. V.: Frank Krže.
Za dr. Spnrta št. 61, Sparta, Minn.: Ant. Mu star.
'Za dr. Prvi Maj št. 65, Breezy I lili, Kans.: Richard Spaček.
Opomba: — Tajnike krajevnih društev prosim, da irtv nujno naznanijo imena ostalih delegatov, kateri imajo še priti na konvencijo. Društva, katera ne bodo volilu delegatov, naj pooblastijo koga izmed gori navedenih delegatov družili društev ali koga v centralnem odboru S. N. P. J., bodisi predsednika, podpredsednika, tajnika. zapisnikarja, blagajnika ali kojra v gospodarskem odboru. Imena jvooblaščeneev naznanite takoj.

Tajnike piKlružnic S. X. P. J. prosim, da nakažejo vsako podporo. katera naj bi se izplačala, vsaj do 5. septembra, ker takrat zvežem jednotine knjitre, katere bodo (predložene na konvenciji. Od 5. septembra pa do zaključka zborovanja se podpora ne bo razpošiljala.
Frank Klobučar, začasni tajnik.
__
I
_s_
_
____________________
6
GLAS SVOBODE
Slovenski skabjc v Mimiesoti.
Zavedni delavci! Tukaj so imena onih slovenskih in hrvatskih giarjevcev ali skabov, kateri delajo med rudarskim .št raj kom v Evelcthu, Minn., in se ne sramu jejo pdjedati kruha in ovirati bo ja svojim tovarišem, ki zahtevajo boljih delavskih pogojev. Zapom nite si ta imena:
John Xemgar, Anton Nemgar, Gregor Gregorio, Frank Laurie, John Kočevar, .Jakob Janežič, Joe Pctrie, John Maček, Joe Musie, Anton Musie, .lohn Capan, John Štrk-kar, Andro Kvaternik, Joe K lun, Frank Laušiu, John Lau-sin. Frank Zgone, John Maurin, Frank Novljan, Anton Hribar, Joe Peri«, Joe Mristaver, Ignac . Žuanjar, Frank Moravčen, Anton Moravevn, .lohn Erjavec, Marko Pugni, Marko Musie, John Am-brožie, John škraba, Alojz Gni-d.iea, John Kap.š, Primož Petrie, Jakob Petrie, Math Oražen, Anton Ahlin, Jakob Bukovec, John Lituuie. Frank Prelesnik, Jakob Krnšovee, Frank Logačen, Anton šprohar. Frank Gradišar, .Jakob Greben, Alojz Ambrožič, John Petek. .John Jnmnik, Frank Udovlč, Alojz Petek. .Joe Skrl, Frank Te-haue, Lovrenc Pintar, John Klun, Joe Sinite, Peter Sli u te, Peter Do-liota. dolm Babnik, Jakob Babnik, Frank Gazboda, Ji lin Jankovič, Blaž »iregorič, Janko Gregorič, Iuibro Ardišič. Tomaž Ulašič, John Batošiv, John Martinovec, Vinee Brine, Jakob Marhusie, Peter Kobe, Simon Stare, Anton Ne-mnnie. J« lin Malevič, .John Ramu-ta, John Skof, Marko Škof, Jos. Avs.v, Alojz Ooš, Frank Pajk, Frank Frhfho, Frank llriberuik, Matija Kožar, Frank Sedlar.
včeraj vsa objokana prišla domu ir. pravila je, da ste jo udarili. Ali i,e veste, da je to prepovedano! ( o se bo to št> kdaj zgodilo, bo moj mož prišel k vam in zgoditi v zna, da bodete prenehali biti gospodična!''
Mrs. Hardscrub: "Tako, vi stt \ojak v armadi nervposlenih'/ Well hočem vam dati delo."
Loafing Luke: "Ali vas ji i sram me tako skušati? Jaz som vojak, ne pa deserter — dobro si to zapomnite."
JAVNA ZAHVALA.
Izrekam tem ] »Otoni najiskre-nejšo zahvalo našim slovenskim dekletom v MiUvaukah, ravnota-ko tudi gdč. Klobučar iz So. Chi-oage in vsem našim fantom, ki so na ta ali «>tii način sodelovali pri razvitju naše nove društvene zastav« dne *_'.">. avg. ter tako pripomogli. da se je slavnost toli krasno zavišila. Kakor vsak posamezen si delavec iu udeležnik, tako naj sprejmejo tudi vsa društva, ki so -se slavnost i korporativno udeležila, mojo najtoplejšo zahvalo, j in sicer: Avstrijsko društvo " K-delweis", Avstr« -ogersko vojaško društvo. Podporno društvo "Xa-da" J. II. 'APodporno društvo sv. .Janeza Ev. K. S. K. J.; vsa' čast pa ^re bratom društva "lli-j rija" št v. :I8 S. X. P. J., iz K-coshe, ki so nas v tako obilnem i številu obiskali; ravnotako tudi domačemu pevskemu klubu "Zvon", ki nam je zapel par krasnih pesmic.
"Izrekajoč še en k In. t vsem in vsakemu v imenu društva najlepšo zahvalo, zagotavljam, da bomo ob priliki jednake prireditve tudi mi storili svojo dolžnost. Bratje: ljuba v za 1 julljav, — in v slogi je
(i <w".
V Milwaukee, 31. avgusta 1!H)7.
Alojz Bergant, predsednik društva "Sloga" .štv. Iti. S. X. P. J.
ŠALJIVOSTI.
REŠENO UPRAŠANJE.
9>	______
Xoki časnik je stavil svojim či tateljem upraSanje: 44Kaj nam zagotovi uspeh '" Med stoterimi ( d govori je dobil nagrado sledeči: "Poštenost, preudarnost, vztrajnost in zdravje." — To je bil do her odgovor. Pa mnogo jih trdi, ua ui v naši moči, da bi se mogli \cdno veseliti krepkega zdravja; tisti pa. kateri mislijo pametno, v. do. da je Trinerjevo zdravilno grenko vino, zauživano ob pravem času, ono sredstvo, ki vzdržuje telesno krepkost in zdravje. To dvoje je neizogibno potrebno onim, ki posvečajo vso. svojo to* lesno moč iu duševno zmožnost svojemu poklicu; ti bodo občutili, da i slabi najprej njih prebavni sistem, kmalu zatem pa ves život. Oe hočeš imeti dobro prebavo in :: njo vzdržati pri zdravju vse telo, ne moreš storiti boljega, nego da se poslužiš Triuerjevega zdravilnega grenkega vina. Ono krep-ča mišičevje prebavnega sistema ter vzdržuje telo v ravnovesju, to se praviisto posreduje, da opravlja vsak organ svoje delo pravilno. Rabi ga proti vsem boleznim želodca in črevesja.
Dobila v vseh lekarnah in pn izdelovalcu Josipu Trinerju, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Nekatere manj nujne dopise morali smo radi preo-bilega drugega gradiva, ki je v zvezi s predat o. ječo konvencijo, odložiti do prihodnje številke. Dotične dopisnik« prosimo torej potrpljenja.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Verjemite samo resnico katere nikdo z lažmi 111 obrekovanjem premagati ne more, pa naj pripoveduje kar in kolikor mu drago. Neovrgljiva resnica pa j'-, da je COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE edini adravniski r .v« d v Ameriki, v katerem prvi svetovni zdravniki in profesorji posebnim modernimi načinom zdravljenja zdravijo vse bolezni bodisi akutne ali zastarele (kronične), k i kur tudi vse tajne spolne bolezni možke ali ženske. Temu dokaz so stotina halivalnih pisen in slik, s katerimi se rojaki j nmariušu tega zavoda zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje, izmed katerih radi pomankonja prostora tu samo nekaj priobčujemo:
Ozdravljena bolečin v trebušni votlini ter prebadanja v hrbtu in nogah

Marija Dolenc
Trnje, Gorenkjto, Kranjsko
lorenjjjdfc
X:.
Cenjeni Collins Medical Institute t
Jaz Vain odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko in so zahvaljujem za Vaša zdravila, katera sto mi pošilali ker jaz sem sedaj popolnoma zdrava, ker sem mislila, da ne bodetn nikdar več.
Se vam Se enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam ter Vam ostajam Vaša hvaležna rojakinja.
Marla Dolenc
Ozdravljen bolečin v rebrih, slabega teka in slabosti celega telesa
Nikolaj Vučekovič
Danilov grad
Motencgro
Ozdravljen od dolgotrajnega reumatizma in prebadanja po koi teh ter živčno bolezni.
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
Mike Novak
1258 Molilen Ave. Pueblo, Colo.
John Trebeč
Box loft, T< rcio, Colo.
Ozdravljen Ixjlezni na očeh
John Polanc
Box J 51 Kock ' rings, Wyo.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter Vam jc treba zdravniške pomoči, obračajte se edino le na ta najstarejši, najzanesljivejši, in najboljši zdravniški zavod, ako hočete v kratkem in zanesljivo do kraja ozdraviti. ločno in brez sramovanja opišite vse Vaše znake in uzroke bolezni, naznačite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen i. t. d. ter pisma naslavljajte na sledeči naslov.
The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE,
140 W< ^t »4th
0. Fr. P., Large, Pa.: Takih .stvari se ne splača prestavljati in tiskati v našem jeziku. Ali ni ni-
■Movenča, ki bi Vam dotično navo-
lilo razfcolmačill	Slovencem in bratom Hrvatom v Chlcagi naznanjam,
da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem In tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvum priporočam tudi mojo dvorano za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne iu ljudske veselico.
Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, linijske sniodke in prost prigrizek.
Potujoči rojaki vedno dobro došli!
Priporočam se vsem v obilen poset.
Frank Mladic,
S7 S. Centre Ave.	Chicago, HI.
New York, IV. Y,
JAVNA ZAHVALA.
Slavni Collins Medical Institute!
Se Vam zahvaljujem, ker ste ine ozdravili, da sedaj popolnoma slišim na uho ter ne rabim veS nlravil.
•laz Vas priporočani vsem rojakom in rojakinjam širne Amerike, ker ste v resnici dobri zdravnik.
Vas pozdravljam. Vaš hvaležni Peter Sikonija, Bax 21"t. Trimountain, Mieh,
V Norimberku na Nemškem je j neki katoliški duhoven moral vso j svojo uglednost iu strogost v po-j rahljati, da se niso sedemletni u-ttnei brez plnvnih hlačie kopali. Dosegel ju? slednjič, dsi se je njegovi želji ustreglo in zadovoljno «0 je nasmehi j al, ko je prilkoma svojega nadozorovanjia opazil, da so dečki vsi v plavnih hlačicah o-blečeni, izkajoč Jilad v vodi. Samo eden je bil v popolni Adamovi opravi; poln jeze in togote za-kriei nad njim: "Nesramnež — ali se ne boš pobral trnkoj in oblekel hlačie?'" Nato je dečko mirno odgovoril: "Meni ni troba plavnih hlaeie, jaz sem lutera-nec".
Mati učiteljici: "Moja Anca je
Svarilo.
Vse sod mire in rojake svarim proti John Klinarjem, doma iz Krope na Gorenjskem. On je ulo-mil v moje stanovanje in odnesel zlato*uro za dame iu verižico tor zginil neznano kam.
John Klinar je bil nekaj let v *alezianskem zavodu v Italiji, kjer bi imel postaiti redovnik. V stari domovini, jh> odpadu od faratva, je bil strasten liberalec. X Anyriki je v začetku hodil 0-koli duhovnikov, a zadnje dva mesecu, se je zavel siliti socialistom.
Po\*edal sem t<\ da se ga bo vsak rojak lahko ogibal, naj se -ze ]M>tem vsiljuje jmkI kakeršno-koli politično krinko. ,
Vse sodruge iu rojake pa prosim, ako bi slučajno srečjili tega CloveJka v svojem življenju, tla mi nenudoma sporoč© njegov naslov. da zastavim |>ot njegovemu hudmtelskemu rokodielattvu iu tako tudi druge sodruge obvarujem škode.
Frank Lisjak, 157 N. Carpenter st., Chicago, 111.
Pozor!
Slovenci.
Pozor!
"Salon" z MODERNIM KK0LJ1SCKM
Svežo pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače najlioljšo in najfinejše unijsko smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom bo priporočil
Martin Potokur, 561 S. Centre lie. Chicago, III,
ATLAS BREWING CO.
aluje na dobrom glasu, kajti 011a prideluje najUilje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
[
LAUER
T
MAGNET
T
GRANAT
1
Kazvaža pivo v Nteklenirah na vue kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne zabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
MATIJA KIRAR
(tO.STIliMČAH
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro iu svežo pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstno sniodke.
TELEFON ŠTKV. 777
Emil Baclunan,
580 S. Centre Ave , Chicago.
Izdeluje društveno znaku, gum-l>e, zastave iti drugo potrebščine.

MODERNI FOTOGRAFI ČJII AT K L 1.1 K
L. Hagendorff.
Vogal Reed in Oregan ul. V MILWAUKEE. WIS.
Znižane cene za poročne slike.
3
m
3
ne sune.	^
fuUJUilliMiUiUlUJUiUiUJUR
OLAB BVOBODB
7
DRGNENJE
oteklin, izvijenja, odrgniti, otrplih udov. bolečin du bolku ledviceh in vnetju ima jako dober uspeh, nko liolne ude drgnete z dvbroznnuim in zanesljivim zdrnvlom, kot je
Severovo Olje.....
.....sv. Gotharda.
Cena •*>() centu.	,
Moja roka jo obokla. da je nisem več mogel pregibnti. Kostmi jo parkrat drgnil s Severovim oljem 8V. Qothardr j« oteklim v treh dneh čudežno izginila, tukoda sem bil zopet zmožen delati. Michal Franko, Hi Grove Str., Johnstown, N. V,
"Nepoznani zdravila, ki bi tnko uspešno delovalo. kot Severovo Olju sv. Gotharda in zdravilo za obisti in jetra."
S. Grajek, Nashville, 111.
ODPRTA BESEDA
K TRETJEMU GL. ZBOROVA NJU S. N. P. J.
VAŠI ŽIVCI
so vedno na delu ter so podvrženi ravnim u t / ^ < <: i m. A ko ki zaj vm< ni bnz okrepčila potem ni čudo da postanejo ueivoani. slabi i.čudni, i ov/n «'n.o pomanjkanjo spanja aH pogosti glavnl;ol.
SEVEROV NERVOTNO
lastuje vsa potrebna sredstva za okrepcilo živ če v in njih sestava. Na tisoče ljudi j* že bilo ozdravljenih no fizičnem Bosbnvu po rabi tega zdravila. Cena? 1
VAŠ GAVOBOL
in druge podobne bolezni ne zaostanejo dokler ne rabit Severovih praškov
Zoper Glavobol in Nevralgijo.
Ne glede kaj jo vzrok glavobola, bodisi naravo ali kuj drugo, ti praški Miino v-Btavijo bolečine in nertd. Ta zdravila ni cgini i <>n i	!<<• ti di Vmii itkc jil
rabite v slučnju potrebo.
t ena 2"i eentov
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vslužltl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
SOUTH CHICAGO SAVINGS SANK
278—92nd Street
Chicago, III.
M Of'NO It L A 0 0 .
Najbrže, da ste videli že kako oznanilo in si predstavlja'i, kako po coni s e blago dobi. Ali se spominjale, kako slabe blago sto dobili in si sumi sebi rekli: "Nikoli več tam niče-snr ne kupim". Večina nas ima tako skušnjo, in če je vi ni. ste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predme-to oznamoVane in tako lepo popisane, da se vam priljubijo in si jih hočete nabaviti. Grete in si jih Ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde. da cena tega ali onega predmetu je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kojti vsakdo
v6, dn nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli
eksistirati. Našu trgovina obstoji vie 15 do 20 let in todo-kaznje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglej-to blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letno Bpoduje obleko itd.
Pridite in oglejte »i naše vzorce za Omiko obleko.
K	71
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom jki Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim i>ookolici naznanjam, da točim v svojem novourojo-nim "saloonn" vedno svuze najfinejšo pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina, Unijsko amodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo Bluži dobro uro-jeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Soliilna jKistrei-ba zagotovljena.
Zn obilen obisk so vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
ti 17 S. Centre Ave. blizo 11» ulico Chicago, III.
K
M.

1
POZOR ROJAK If
Podpisani naznanjam rojakom v La Salb- in okolici, da izdelujem vso vrste moške in ženske obleke najmodernejšem okusu.
Za obila naročila ho najtople-je priporočilni
VIKTOR VOLK krojač,
ml
Tretje glavno zborovanje S. N, P. J. 'se bliža in potrebno j«, da vsakdo pove javno in odprto svoje misli iu načrte, o katerih misli, da bi liasnili vsem članom jednote.
Vsako društvo, vsaka jednota je nekaka država v državi. Država ima svojega predsednika ali gnfoernutorja, svoje ministre, svoje uradnike iti svoji- zakone. Jednota pa ima svojega predsednika, ura Inike in svoja pravila. V državi voli Ijpdstvo svoje poslance, ki v državnem zboru delajo zakone, katere morajo spoštovati predsednik. ministri in vsi uradniki. Jed-not« pa po svojih delegatih (poslancih) na glavnih zborovanjih sprejme pravila, katerim se morajo ukloniti predsednik in vsi u-nidniki. Tudi v jednoti voli ljudstvo (to je vsi .člani) svoje dele-Mate.
I Kakor je. v državi odvisno od
1 poslancev, v kakšnem smislu bodo ministri in uradniki vladali državo, — nazadnjaško ali ljudsko — istotako je v jednoti odvisno od delegatov, kiakSnn bodo pravila ji dnote — nazadnjaška ali ljudska.
Od delegatov je torej odvisno, če ho imel v jednoti prvo besedo glavni odbor ali če bodo člani odločevali sami pri rešitvi važnih uprašauj, ki posegajo globoko v gospodarstvo jednote.
Ako so delegati za ljudska načela, tedaj bodo spremenili pravila tako, d» bodo pri vseh važnih gosfrodurskih iu drugih vele-važnih uprašanjih odločevali vsi člani s splošnim glasovanjem. Na primer. Vakrat umrje taj<nik ali kak <1 rtivr itni Inik jedn le. V takem Ju a ju naj se nikar ne do-vu!i. da glavni odbor imenuje no-ve<;a tajnika ali uradnika. Ako se 'kaj s i nega prij>eti. tedaj nuj nodzorovalni odbor razpošlje glasovnice na vse podružnice z imeni kandidatov, katere s postavila društva, ki se nahajajo tam. kjer ;ma srde/ glavni odbor jednote. <il.isovince .se morajo vrniti tekom enega meseca. Glasovnice, ki so vrnejo po preteku enega meseca, so neveljavne.
Nikakor naj se tudi ne dovoli, da bi bil finančni tajnik in blagajnik ena in ista oseba in tla bi imel tajnik pravico najeti si sodi lavi i. Finančni tajnik naj bo za sebe, blagajnik pa za se, istotako, kakor ima pri vsakem večjem podjetju knjigovodja svoj delokrog, blagajnik pa svojega. Finančnim tajnikom kot blagajnikom se naj izvolita brata, ki imata zmožnosti /a svoj posel. Posebno finančnim tajnikom naj se z voli bnMa, ki je »možen korespondence iu knjigovodstva. Saj jih imamo dandanes na i/bero. Istotako naj se izvoli v nadzorovaliii odbor enega ali dva brala, ki sla zmožna knjigoved-st v a.
Tudi porotni odbor naj se izvoli na zibnrovauiju. komur naj pošiljajo radi katerih koli vzrokov podružnice in posamezni elan i svoje pritožbe.
Potreben je t uli |>aragraf. da mora nodzorovalni odbor vsakega takoj susjieudirat i. ki jo hudodelskim potom hotel okoristili se ali pa že okoristil sebe s premoženjem jednote in ozročiti tra porotnemu odboru, ki potem zvrši nadaljne korake.
Ti nasveti niso stavljeni zavoljo sovraštva proti kak j osebi, ker podpisani bratje smatrajo vsakega brata sposobnim zn odbornika, i zvnsuje točno svoje dolžnosti iu pravila jednote kot odbornik.
Kakor se zahteva natančno spol-njevanje pravil jednote od posameznih članov iu i dborov podružnic, isto naj se zahteva tudi od glavnega odbora.
Pred zakonom motttrno biti vsi j enaki, tako se glasi zahteva državljanov v vseli današnjih kulturnih
ih. In ni
zahteva je ena-
ca. ki plaši:
Pred pravili jednote moramo biti vsi enaki. Tu ue ume tiiti nobe-
nih izjem! Vsi bratje plačujejo enake, prispevke v jednote, torej morajo biti tudi za vse brate enake dolžnosti in pravice.
To je pa le mogoče, če so v pravilih vse pravice in dolžnosti vsakega posameznega člana in vsakega odbornika.točno precizirane v ljudskem smislu.
In to pri|M>roeainu v prespeh in procvil jednote najtoplejše vseiu delegatom iu sedanjemu glavnemu odboru v diskuzijo na tretjem glavnem zborovanju.
Kaker gospodarsko vspevajo države (Francija, Švica, Angleško. Ameriška republika), ki imajo mijtolerantnejše zakone, tako Midi vKjKvajo jednote. katerih pravila se glase ljudsko in napredno,
Mi hočemo, da ima glavni od-bor moč. da zabnani vsak prestopek pravil s strani članov in podružničnih odborov, naobratno pa zahtevamo, da se podeli članom moč, da lahko glavni odbor pokličejo na odgovor, če je kršil pravila.
Končno še omenjamo, da naj se sprejme le tak list za glasilo jednote, ki zagovarja pravice Mav-cev, njega vsebina .\e pa strinja z duhom časa.
Ivan Molek, Jože Zavertnik. Martin IVtotoar, Frank Janežu'.
Frank Lisjak.
AZIJATSKI PROLETARIJAT.
"Pel tisoč belih deklet so Japonci v Californiji spravili ob službo; ženska dela v hišah iu restavracijah opravljajo zdaj Japonci."
Tako se je izjavil državni komisar, katerega je vladni oddelek za statistiko delavskih od noša je v poslml v Californijo, da ondotae razmere preišče.
Piisrenlovalnicc za delo tožijo, da je skoro popoluonia ponehalo pop rose vanje po ženskih služkl-i.jah in po postrežnieah v restavracijah.
"Kaj delajo dekleta, katerih nesla so daji-onci zavzeli/" je bil r.prašan neki p sredovalec.
"One se lotijo vsakojakega dela nižje vrste; iščejo delo v smrdljivih tovarnah, ali i>a gredo v manjše kraje za manjšo plačo delat. Na stotine je deklet brez dela, in vesele bi bile. če bi le toliko za-rlužile, da se dostojno ptežive."
Več kot tisoč Japoncev je v St. Francisco v pralnicah vposlenih, in ni je obrtne stroke, v katero bi se ne bili vrinili Japonci,
"Življenski pogoji Japoncev so tako skromni, da so nevarni javnemu zdravju: odnošaji, v katerih izdelujejo robo, n. pr. obleko, so tako. neugodni, da jo zdravje onih, kateri to robo kupujejo, v nevarnosti. Nahajajo se napol-kleti (basements), v katerih izdeluje po štirideset Japonce v na šivalnih strojih ženske obleke boljše, vrste. V teh tesnih prostorih Japonci tudi spe in kuhajo. Delajo od 14 do 16 ur vsak dan ter vsak iresec zaslužijo od deset do petnajst dolarjev — kar smatrajo oni za dobro plačo; žive se za tri dolarje celi itn see. Ali si moremo misliti, da bodo mogle bele ženske temi ljudmi tekmovati ter ohraniti si uglednost, katera mora vsako žensko — tudi najzodujo — odlikovati?
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nsriba z
Dr. R1CHTERJEV1M Sio'roPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reuuintizuiu, sciatiki, bolečinam na straneh, nenralgiji, o bolečinam v prsih, proti 'j glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 iu tt 00 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
S13 Pearl St.	New York.
b
GLAS 8VOBODB
Nekaj nasvetov.
Vsa društva kakor tudi vsak pcaamezni clau jednote s tcskim src0111 pričakuje tretjega glavnega zborovanju S. N. P. d- Vsak inštiuktivno čuti, da visi nekaj v zraku in da bo prišlo na konvenciji do važnih stvarij in razprav.
Vsledtega hočeva tudi midva spodaj podpisana nekaj svojih želj in nasvetov delegatom na srce polagati.	,
Večkrat je že o tem govorilo, kako stališče naj zavzema naša jednota. V pravilih se glasi, da naj lwxle nepristranska; tudi njeno glasilo da naj bo nepristransko, t, j. no sme se pečati uiti z vero uiti * politiko. To je važno n prašni je, ki si ga je treba malo bližje ogledati. Kaj pa je pravzaprav "nepristransko"? More-li biti dandanes kako društvo nepristransko. ali pa kak časnik nepristranski/ Po naj nem mnenju je to sploh nemogoče! Dandanes, ko se razredni boj med delavstvom iu kapitalom vedno bolj razširja, ko postajajo nasprotja meti vero in "nevero" vedno večja iu se je boj proti pognbonosnemu klerikaliz-■inu jMiostril do skrajnosti, — je jikoro nemogoče, da bi bilo to ali <•110 društvo, časnik, ali pa tudi posamezen človek nepristranski. Vse take trditve društev ali časopisov o nepristranosti so gole fraze brez jedra, ki jih najzadnji delavec skoro več ne verjame, če ima količkaj s« li v glavi. Čemu svoje prepričanje strahopetno prikrivati.' Ven z resnico! Naj se enkrat za vselej pove, da je v interesu vseh Slovencev, ako se postavi naša jednota na napredno, svobodno stališče! Kot taka naj pripozua tudi razivdni boj iu naj se bojuje proti klerikalnemu nasi 1st v u. C-pavn, da se bodo delegatje na tretjem davnem zborovanju na to stališč postavili in vse puhle fraze o neprisirauosti zavrnili. Mi hočem > iti naprej, n.- pa nazaj; tudi na istem mestu neeemo vedno stati. kakor se n. pr. ustavi o-trok. ki gre čez brv, pod katero te deroč potok, sredi brvi-in si ne upa iti uiti naprej uiti nazaj.
Nadalje še omeniva, da naj bi bila kontrola bolj natančna, kakor je bila pa dosedaj, da se ne bodo ponavljale take nepravilnosti in neredu osti z jeduotiniiu premoženjem, kakor so je to zgodilo svoječasno, ko so bili trije, glavni uradniki obdoiženi korisbdovstva. Jednota napreduje in narašča, in tudi njeno premoženje se veča. Zatorej je najno mnenje to, da se najmanj vsake tri mesece blagajna kontrolira. Ne zadostuje pa samd knjige pregledati, — ampak popraša naj se tudi na dotični banki, je-li res tudi toliko denar-j a naloženega, kakor izkazujejo predložene knjige! Ni šL- dolgo tega, da je tajnik neke unije v Chi-eagi poneveril $20,000 društvenega denarja; to pa se je zgodilo ua ta način, da je vodil dvojne knjige; ene je predložil nadzornikom v vpogled, druge pa je imel za na banko. — Poskrbeti je torej treba, da bo vsako poneverjanje pri naši jednoti izključeno in onemogočeno. Tu tii treba nič oči j hinavsko zavijati! Denar je zapeljiva stvar,
—	iu tudi pri nas se lahko kaj ta-cega pripeti, če je ugodna prilika.
Premišljevati bo treba tudi o tem, kake plače se naj določijo našim uradnikom, da ne bodo za njih delo previsoke. Plača se jih naj njih delu primerno. Kajti vsak delavec je vreden svojega plačila. Ne sme se pa pri tem pozabiti. da marsikateri društvenik zasluži pri trdem delu komaj $1.50 na dan. Jednotin denar je namenjen v pod po m bolnim članom, ne pa za visoke plače uradnikom. kakoršne je n. pr. deležen sedajni začasni tajnik!
Delegatom priporočava nadalje, da izvolijo ve« nov glavni odbor,
—	to že zaraditega, da bodo člani izgubljeno zaupanje *zopet nazaj dobili.
Povedati bi se dalo še veliko drugih rečij. ali za danes naj to zadostuje.
Upava, da bodo delegatje tretje konvencije najne nasvete uvale-
vali in stem storili korak naprej v prid vsem članom S. N. P. J. Frank Lisjak, Frank Potilipec, člana društva Slavi je štv. 1. S. N. P. J.
v
(Jas in denar trositi
po mestu, pri tujcih se okrog ozirati, — to bi bilo pač nespametno, če se Ti ponuja prilika v soseščini med domačimi, — to moraš sam priznati, — ali ne?
" Kaj pa to?"
Prav nič nenavadnega, in vendar za Tebe dosti važnega---
"Kaj neki?"
ToJe: V staro domovino se hočeš vrniti, — iz stare domovino nameravaš dobiti brata, sestro, ali nevesto--
"Kes mislim to storiti!" —
Pridi torej k meni, in dobil boš parobrodni listek za katerokoli progo in za najnižjo ceno.
In še nekaj! — Ti denar domov pošiljaš?
" Kes je tako!"
Pri meni storiš t<> varno iu ceno, - - obišči me, in zadovoljen boš z mojo postrežbo.
Ne pozabi, da zavarujem proti ognju in na življenje, iu vedi tudi, da prevzamem vsake vrste tožbe, ki jih izdelam za mal denar s kolikor mogočt' dobrim uspehom.
Notarjev je dosti, toda v postavah izkušenih malo. Oe potrebuješ dobrega notarja, obrni se na-me.
Kazim zemljišč in farm v Miehi-ganu (glej današnji oglas!) imam tudi v državah Alabama in Texas izvrstna zemljišča. Kdor se želi naseliti, naj mi piše.
Obdelane farme po vseh državah in v Kanadi preskrbeti morem vsakemu v bližini njegovega bivališča.
Posredujem pri prodaji i 11 za-
I.ote, nove in stare hiše v vseh delih mesta Chicago preskrbim kupovaleem. — vse to storim točno, iKJŠteno in v popolno zadovoljstvo naročevalcev.
Mnogoletna izkušnja v teh strokah stavita me v prijeten položaj, da zagotavljam slehernemu, ki potrebuje mojega posredovanja v vseh navedenih zadevah, najboljšo postrežbo.
Tudi v sobotah popoiudne in v nedeljah predpoludne pisarim odprta.
Na-me se obrniti, pomenja
čas in denar hraniti!
JOIIN J. POLLAK,
H 5:U W. I H. Street Chicago, III.
Naši zastopniki.
Za Evelcth, Minn : John Ro-žanc.
Za Calumet, Mich., in okolico: Lco. Jumko.
Za Chicago, 111.: Frank- Mladič, 587 So. Centre »ve.
Za državo Wyoming: Lorettc Denmr.
Za Concrrtough, Pa.: J. Bricelj,\ Za Johnstown, Pa.: M. Štrukelj. Za Cleveland, O.: A. Kuitiik. Za Colorado: Joe Dcbevc. Za Ravensdale, Wash.: C. Ernwtic. Za Roslyn : Wash.: A. Janačck. Za Milwaukee, Wise.: John Kalan. \ Za Jolict, III.: M. P ozek. Za. Steelton, Pa.: Joe Majzvlj. Za Clinton, Ind.: John Kofor. Za La Salle IU. in okolico: Valentin PotiBek.
N a z d a f rojaki!
Slovencem in drugim braton Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
^Saloon*
Točiva vedno sveže pivo in pri»-tne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen posetse priporočava
brata Košiček
590 S. Centre be. ttiicip, III.
PRIJETNO ZIMSKO IN POMLADANSKO
vožnjo v lulljo irt drum* krn)- ob »drlJfiDikrrn morju »mil i)r'«l<rl>l ituru iikulrn*
CUNARD LINE
PREVAŽA I..1UDI IN" BLAGO ČEZ OCEAN
GIBELALTAR, GENOVA. WAEPEL ITD.
LEPI, VELIKI IN NOVI
PARNI KI NA DVA VIJAKA ••CARPATHIA"	13,600 ton.
"SLAVO NI A"	10,600 ton.
"PANNONIA"	10,OOO ton.
••ULTONIA"	10,400 ton.
I z New Yorka odplujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite so do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navdda la o cenah in času kedaj parnikt odplujejo.
F. (i. WHITING, ravnatelj. (»7 Dearborn Str.	chicaoo
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovico mineralne vodo in drugih neopojnih pijač.
8281 Fisk St, Tel, Canal 1405
Kasparjeva držav-na banka.
623 Blue Island Ave, Chicago, III,
plačuje od vlog 1. jan. pa HO jun. in <xl 1. jul. pii ilo HO doc, po H odstotke obresti. Hranilni prodal za na leto. Pošilja bo denar ua vso dole Bveta in prodaja bo tudi vozno listke (šifkarte).
Denar se posojujo na poeeatva in zavarovalno police.
Alio hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri UST NAS
G
Jas« Vaauinpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
Ali se bos ženil to poletje?
^e bo tako, potem si boš gotove omislil enitvanjsko slik* in I /Sicer dobro sliko, ki mora vedno, ohraniti svoj prvatnijjj značaj.................................................
To ti točno solidn« iti retio naredi.
Izkušen fotograf-
301-393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAOO, ILL.
ESTABLISH 188H	PHONE CANAL 287
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uiiva, ako sta mož in Žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno omerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec rrdno prebavlja zavŽito hrano, odločne, vesele in polne življenja. V'Bekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
1O08PB TB EMEU'S
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospeSuje siast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako !.e dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so prič -li to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da hi varali ljudstvo. Ali naši eitatelji vedo, da je edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino

Jioitrcftio
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu.
Dober tek.
Izborilo prebavljatije. Trdno zdravje.
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolazni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepealo in čistilca krvi,
branite bolezni.
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
V LEKARNAH
pijač
» » *
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. \shland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moc naslednjih specielitet:
Trinerjev brinovec, slivovka, troplnjevec, konjak.