Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 15. oktobra 1956
Štev. 254. leto M. CKV1S.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. urcdn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejcman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JUTRA
v*
htosiita UpUev...
Gornja Radgona, 12. oktobra. Terezijevo — čas trgatve je tu. Toda letos ni v naših goricah onega živahnega vrvenja kot prejšnja leta. Toliko zaželen in težko pričakovan veseli čas jesenske žetve — trgatve, ki daje vinorodnim krajem naših lepih Slovenskih goric 'teko posebno pfaznično obeležje, hiti le žalostno še večji bedi naproti. Letošnja ifgatev pomeni tudi za našega ubogega Viničarja pričetek še večje bede, ki jo je doslej že itak preživljal, ker bode pač obračunavanje njegovega zaslužka v primeri s kratkim časom trajanja letošnje hgatve dokaj skromen in nikakor ne bo zadostoval za preživljanje preko obetajoče se dolgotrajne hude zime.
Nič več ni onega živahnega vrvenja skozi obmejno Gornjo Radgono, koder so se prejšnja leta vrstile dolge kolone voznikov s praznimi sodi in drugo posodo Dreti Kapeli, Janževem vrhu, Orehovske-mu vrhu, Zbigovcem in Policam ter dru-Sod, kjer se je prešala žlahtnina raznih vrst. Ti vozniki so se nato skupno z gospodarji vračali s polno posodo sladkega mošta v prijetnem, razpoloženju nazaj domov, večina preko meje v sosedno Avstrijo. Tamkaj bivajo namreč še vedno Številni lastniki lepega dela naših obmejnih Slovenskih goric, v katerih mora skozi vse leto in trdo delati naš ubogi viničar za bore pare.
Vreme je bilo letošnji letini dokaj nenaklonjeno, spomladi in poleti neprestano deževje in megla, katerih posledica je bila razjedajoča peronospora, ki je ugo-nabljala in uničevala. Kolikor pa je še Ostalo, je pobila toča. Ko se je vreme kon-oem avgusta in v začetku septembra nekoliko popravilo ter je bilo v izgledu ne-kaj solnčnih dni, ki bi pripomogli k zboljšanju po peronospori in ostalih neprili-kah otetemu pridelku, je kot poslednji hud udarec nastopila še zgodnja zima z Večdnevnim deževjem in snegom po nižavah, da opravi še zadnje in popolnoma »niči še to, kar je bilo poprej oteto.
2e itak splošno slabo stanje je končno Dospešila še občutna gospodarska in denarna kriza, radi katere ravno je poseb-no ugonabljala peronospora. Vsak vinogradnik je namreč štedil z nakupom posebnih obrambnih sredstev proti tej zli h°lezni, radi česar tudi viničar ni mogel Cfavočasno škropiti. Letošnje leto zahte-vani ogromni izdatki za obdelovanje ne h°do s pičlim izkupičkom niti zdaleka kriti. Grozdje doslej sicer še ni pozeblo, juda nevarnost obstoja radi zjasnitve in hladnega vetra. Iz bojazni pred to pretečo nevarnostjo so vinogradniki takoj z današnjim dnem, ko se je pokazalo neko-'ko toplejše solnce, pričeli s polno paro s trgatvijo, da isto opravijo ob pičlem v6drem vremenu, ne glede na kakovost.
Kakovost letošnjega mošta in to ranih Vrst kakor rulandec jedva dosega do 20 vpitij sladkorja, ostale poznejše sorte hB 16, 17 do 18 stopinj. Čeravno bo le-°šnji pridelek izredno pičel, se tudi cena *1e kaže bogve kako zadovoljiva; ista jbaša 3, 3.50, k večjemu do 4 Din za li-^r- Tem žalostnejše je dejstvo, da se Vj°rajo tej nizki ceni vendarle ukloniti . Svilni majhni vinogradniki, da z izku-hjčkorn vsaj delno krijejo svoje zadol-^tye na račun letošnje bore vinske leti-kamoli, da se odškodujejo za svoj za obdelovanje, ki je bil takorekoč
1
MdiUlm Mmm
RIM, 13. oktobra. Potovanje ministra Ciana v Berlin nima po zatrdilih »Giornale d’ Italia« namena, da angažira Italijo v skupnem bloku z Nemčijo. Italija vodi po trditvah navedenega lista samostojno zunanjo politiko in se ne bo orientirala niti k Franciji, niti k Angliji, pa tudi ne bo stopila v blok z Nemčijo.
PRAGA, 13. oktobra. V dogodkih na Dunaju je marsikaj še meglenega m nejasnega. Jasno je samo to, da je iz nemško italijanskega dvoboja za vpliv v avstrijski politiki izšla Italija kot poražena. Schuschnigg je danes kakor v vlogi avstrijskega Hortyja, ki čuva nekaj, kar ima priti in kar je še neznano. Dunajska konferenca, ki bi se imela kakor znano vršiti v prvi polovici oktobra, se je morala odgoditi na november. Slika edinstva, ki jo je kazala italijansko madjarsko avstrijska zveza še pred mesecem dni, ni več danes tako edinstvena. Zadnjj evropski dogodki, diplomatski poraz Italije v Ženevi, kjer je zmagala neguševa diplomacija, smrt Julija Gombosa, brezpogojnega italofila, in nazadnje devalvacija lire so močno pretresli kohezijo zveze držav rimskega pakta. Ni naravno govora o predstoječem razpadu rimske trozveze. Nedvomno pa je po številnih diplomatskih porazih v zadnjem času njegova edinstvenost precej oslabela. Do dunajske konference se bodo morali ti interesi rimske trozveze na novo koodinirati in uskladiti, če se bo pa to posrečilo do 18. novembra, ko naj se na Dunaju sestanejo zastopniki držav rimskega pakta^ je drugo vprašanje. Ne odločajo pa nazadnje samo Rim- Dunaj in Budimpešta. Italijanski diplomaciji je izbita jz rok iniciativa. To ie najpomembnejši rezultat v poslednji razburljivih tednih evropske politike. Danes je namreč jasno, da ni bila revot a majhnih držav proti odstranitvi abesinskih delegatov iz zborovalne dvorane Društva narodov toliko rezultat spletk sovjetskega delegata Litvinova. ^.aj so glavno vlogo igrale pri tej revolti proti koncesiji 'Italiji v abes. vprašanju pretežno skandinavske države, ki ne simpatizirajo preveč z Moskvo, o katerih pa je znano, da gojijo tradicionalno tiho kooperacijo z anglosaškim svetom. Da so na viru te revolte vplivi angleške diplomacije, dokazuje najbolj incident z Grandijem v Londonu, ki mora ostati tamkaj, ker bi prišel na njegovo mes o novi laški poslanik, akreditiran na ime »kralja Italije in cesarja Abesinije«, kar bi pa pomenilo dejansko priznanje aneksije Abesinije po Italiji. Abesinsko vprašanje je ostalo v britanskih rokah še vedno učinkovito sredstvo pritiska na Italijo, s čimer so akcije italijanske diplomacije v ostalih zonah handicapirane. lo velja tudi za Španijo, saj kažejo znaki, da je španskim vstašem London mnogo zanimivejši kakor pa Rim, ter izgleda, da so Italijani pomagali španskim vstašem za račun — Britanije. Končno je morala Italija še devalvirati liro in s tem priznati sporazum velikih zapadnih demokracij. Situacija je tem motnejsa, ker izjavljate ostali dve podpisnici rimskega pakta, Avstrija in Madjarska, da mti ne morete in niti ne želite devalvacije svojih valut.
2b,je ffimšosov M§$šui@iši
BUDIMPEŠTA, 13. oktobra. Senzacija v sestavi nove Daranyjeve vlade je v tem, ker ni v njej dosedanjega honved-skega ministra Jožefa Somkutya, ki je prišel na to mesto na predlog J. Gdtnhd-sa, predno je odpotoval v Monakovo. Opozicija ira centrum vladine stranke $ta bila namreč nejevoljna radi nekaterih Somkutyjevih ukrepov pri Gombosovem pogrebu. Somkuty je namreč odredil takšne vojaške časti, ki sicer pripadajo samo šefu kakšne države. General Som-kuty, ki so ga med vojno nazivali »Šipe-tanc«, je bil ob koncu vojne generalštabni kapetan in je spadal v ožji krog Gombo-sovih sodelavcev. Na Gombosovo željo je vodil Horthyjevo vojno pisarno. Somkuty-Šipetanc je navdušen narodni socialist, mesto njega pa je imenovan za honved-skega ministra pehotni general Viljem Rbder, ki je bil šef generalštaba madjar-
ske vojske in ki ga je Gbmbos pred letom dni upokojil. Centrum vladne stranke in meščanske opozicijske stranke so pokre-nile skupno akcijo, da se popolnoma likvidira dosedanji Gumbosov kurz totalitete in da se med meščanskimi strankami ustvari mir. Povdarja se, da je treba smatrati Daranyjevo vlado kot prehodno in da bosta sledila grof Bethlen in Tibor Eckhardt, dočirn se bo Darany vrnil v poljedeljsko ministrstvo. Spremembe v vodstvu madjarske politike se smatrajo kot zmaga Horthyjevega brata generala konjenice Jul. Horthyja, ki so ga smatrali od pričetka Gombbsove vlade za najlju-tejšega Gombosovega nasprotnika. S tem so izkrcani iz vlade vsi Gombosovi prijatelji in sodelavci, kar pomeni popolen brodolom politike, ki jo je bil saturiral pokojni J. Gbmbos.
vapa p Mesit*#
'as'tonj, ne glede na to, da ne bo denarja 3 ,D uku P najpotrebnejših oblačil ob nastopi hudi zimi.
RIM, 13. oktobra. V nekem službenem poročilu se povdarja, da je v zadnjem času marksistični tisk, zlasti oni v Franciji in Čehoslovaški, lansiral tendenčne in lažne vesti o situaciji v Abesiniji in se pri tem s službenega mesta v Italiji kategorično demantirajo te vesti ter se povdarja, da je situacija v italijanski vzhodni Afriki popolnoma normalna. Tukajšnji listi zatrjujejo v poročilih iz Addis Abebe, da se bo še koncem tega meseca izvršila energična akcija v še raeokupiranem delu Abesinije,'kjer obvladujejo položaj abe-
sinski četniki. V tej akciji bosta sodelovali dve diviziji redne vojske in več eskader laške aviacije. Cilj te vojne akcije je mesto Gore. Italijanski 'listi zatrjujejo, da vlada okoli Gore popolna anarhija in da je radi tega akcija italijanske vojske nujno potrebna, da bi se tamkaj še nezasedeno področje Abesinije »pacificiralo«. Doznava s§, da bo ras Imru, ki se je zatekel v Ugando na britansko področje, zadajal iz tega varnega kotička še marsikatere skrbi italijanskemu režimu v Abesiniji.
KJUSE1VANOV V BEOGRADU.
Včeraj je prispel iz Ženeve v Beograd predsednik bolgarske vlade Kjuseivanov, ki se je delj časa razgovarjal s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem o vseh političnih in gospodarskih vprašanjih, ki interesirajo obe državi. Kjuseivanov je bil tudi v avdienci pri knezu namestniku Pavlu. Ob 23.40 je odpotoval v Sofijo. V Beogradu pričakujejo tudi turškega zunanjega ministra Ruždija Arasa.
JNS V PRIMORSKI BANOVINI.
Pri sobotni seji banovinskega odbora JNS za primorsko banovino se je sklenilo, da bo JNS sodelovala pri občinskih volitvah v primorski banovini na neodvisnih in gospodarskih listah. Kjer ne bo sporazumnih list, bo postavila JNS svoje čiste kandidatne liste. Tudi se bodo sklicale večje konference JNS v Splitu, Trogirju, Šibeniku in Mostarju.
SEJA SENATA
ie sklicana za dne 19. oktobra ob 9. uri dopoldne.
OBČINSKE VOLITVE V VPBASKI BANOVINI.
Pri nedeljskih občinskih volitvah je bilo glasovanje v 158 občinah v vrbaski banovim. V smislu službenega poročila Avale je dobila JRŽ 102 občini, opozicija pa 56.
OBČINSKE VOLITVE V SAVSKI BANOVINI.
V nedeljo so bile občinske volitve v nadaljnjih 10 občinah savske banovine. Vsa odborniška mesta so dobili Mačkovci. Odstotek udeležbe je bil bolj slab.
SPREMEMBE PRI »HRVATSNE' DNEVNIKU«.
Nedvomno v zvezi z raznimi nesoglasji in razlikami glede mišljenja v dr. Mačkovi okolici so nekatere spremembe pri glavnem Mačkovem organu »Hrvatskem dnevniku«. Dosedanjemu glavnemu uredniku »Hrvatskega dnevnika« Štahanu je odpovedana služba. Na njegovo mesto pride Ilija Jakovljevič, bivši urednik »Hr-vatske obrane«.
APRiLSKiA FOTOMONTAŽA.
Ljubljanski »Zbor« piše z oz. na »Slovenčevo« sliko o zboru JRZ v Beogradu: »V isti številki pa je naenkrat »Slovenec« svoja pomanjševaina očala zamenjal s povečevalnimi in zagledal drugod, na trgu, kamor ne spraviš več kot 12.000 ljudi, kar 40.000 ljudi! Dokazuje Pa vse to s prvo aprilsko fotomontaža naslednjega dne 29. septembra, kjer so na enem koncu ljudje nalepljeni na hišne zidove vse do drugega nadstropja, na drugem koncu pa so ti ljudje odrinili hiše kar za sto korakov nazaj.«
UREDBA O ODKUPU DOMAČEGA BOMBAŽA.
V smislu pravkar objavljene uredbe o odkupu bombaža morajo uvozniki bombaža odkupiti vso domačo proizvodnjo bombaža po uradno določeni ceni. Odkupne cene za bombaž se določajo tako, da lahko znašajo več kakor 50% cene ameriškega bombaža. Vsi uvozniki bodo morali pri uvozu tujega bombaža plačevati kontrolno takso, ki se določi vsako leto in ki se bo uporabila za poseben fond za bombaž pri Državni hipotekarni, banki. Uredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih Novinah«, uvozniki pa morajo prijaviti količino bombaža, ki jih nameravajo uvažati vsako leto do konca septembra, torej s septembrom 1937.
‘fl o*’ Wm*r *52r	^
B&time judeddtri Mdattiki vodniki, svetovala, jpeifatd#!
Na vabilo tukajšnje Ped. centrale je imel naš rojak univ. prof. dr. Rostohar iz Brna prejšnji teden dve predavanji: Psihološko čitanje in Puberteta. Prvo je bilo namenjeno bolj učiteljstvu, dočim je drugo problem, ki zanima splošno javnost. Zato so v soboto ob 17. uri napolnili dvorano Ped. centrale na moškem učiteljišču poleg vzgojiteljev-profesorjev in učiteljev tudi stariši, ki so želeli slišati, kaj jim priznani psiholog-pedagog pove o tem tako pomembnem pojavu. Njegovo zelo domače, a dokaj plastično izvajanje je objasnilo poslušalcem marsikatero njihovo zmoto in podčrtalo, da so naši moderni vzgojitelji v tem pogledu na pravi poti.
Vsi smo po važnem zakonu nedoumne prirode preživeli ono dobo med 10.—16. star. letom, ko ni človek ne ptič, ne miš
— ne otrok z dotlej pravljičnim svetom, ne mladenič (ka) s smelimi načrti. Je to doba fiziološkega presnavljanja in velikih notranjih (psiholoških) motenj; iz slutenj in nezavesti krikne oni zavestni »jaz«, ki požene tvorne, a često tudi rušilne sile. Je res, da je prav tej pubertetni zmedi luč ali tema za ves nadaljni razvoj in moremo ta prehod primerjati z mladim kipečim življenjem nad prepadom: ponudimo mu oporo, da ne zdrkne vanj! V tem času se gradi most v življenje.
Kaj je puberta, kdaj in kako se odraža v fiziološkem (in biološkem) in psihološkem pogledu itd.) — to nam je g. prof. strokovnjaško pojasnil s primeri iz lastnega življenja tako, kakor more in zna obrazložiti, kdor je v stvari doma. Njegovo razločno izvajanje je mogel razumeti
celo popolen lajik.
Mnenja smo, da je vprašanje pubertete tako važno, da bi se moralo obravnavati tudi v širših krogih in to zlasti danes, ko mora dozorevajoča lmadina radi težkih socialnih stisk občutiti marsikaj grenkega.
Starišem in vzgojiteljem pa ponovimo tolikokrat — in kot smo dobili vtis— namenoma povdarjene besede: Umejmo in uvažujmo pubertetnike in bodimo jim vod niki, svetovalci, prijatelji! Mladina nam bo za to hvaležna. Anketa brnskega vseučilišča, ki je razposlalo med mladino zadevne vprašalne pole, je mogla po odgovorih vse dognati, kaj mladina pretrpi v puberteti radi neumevanja od strani sta-rišev in vzgojiteljev. Želimo še več takih predavanj, ki so in ostanejo vedno aktualna. — J. F.
Sussja šmSiMe sm ©b $Ig$¥@§y br. A. Z@iih©f@ra
Limbuš je v soboto zvečer izpričal svo je dobro in zvesto srce. V tamošnjem Sokolskem domu se je vršila krasno obiskana, prisrčna odhodnica onemu, ki je vse svoje mlade sile in tvorne sposobnosti posvetil dobri vzgoji mladine in razmahu sokolske misli. Šolski upravitelj Alfonz Zeilhofer, ta vzorni slovenski 'učitelj in vzgojitelj, odhaja mi svoje novo službeno mesto v Cven pri Ljutomeru, kamor je bil po službeni potrebi premeščen. V duhu prijateljske zvestobe in sokolsko bratskega tovarištva je potekel sobotni poslovilni večer, na katerem so v številnih govorih našle toplega duška I
vse one simpatije in vsa ona priljubljenost, ki je vezala nacionalni Limbuš z odhajajočim priljubljenim šolskim upraviteljem. Ponosni Sokolski dom je njegovo delo. Tudi mnogo drugega, lepega in plemenitega, je našlo v njem iskrenega tolmača ter zaslužnega iniciatorja. Zglednega in strokovno visoko vsposobljenega vzgojitelja izgublja Limbuš z odhajajočim Alfonzom ZeillKjferjem, ki je več let vztraj no in neumorno oblikoval in vzgajal limbuško mladino k visokim nacionalnim in sokolskim vzorom. Ob slovesu mu kliče nacionalni in sokolski Limbuš: Naprej po tej poti in na svidenje!
Din, sladki mandelji kg 24 do 30, pinjole kg 64, rozine kg 8 do 14, celi rožiči 6 do 8, mleti rožici 6 Din za kg, venec smokve 1.50 do 2, luščeni lešniki kg 30 do
32.
Cene življenskim potrebščinam v Mariboru
Poročilo mestnega tržnega nadzorstva d gibanju cen življenskih potrebščin beleži: Perutnina: golobi par od 5 do 10 Din, gosi, komad 30 do 40 Din, kokoši, komad 15 do 20, kokoši zaklane, kg 10, zaklani kapuni kg 17, petelini, komad 15 do 20, zaklani petelini kg 12 Din, majhni piščanci par Din 15 do 25, veliki piščanci par 35 do 50, zaklani piščanci kg 12 Din, zaklani pulardi Din 17, purani,. ’:omad 30 do 40, race komad 12 do 20 Din. Riba: belice kg 7 do 8 Din, ščuke 10 do 12, barboni 28, orade 18, polenovke, suhe 24, rusi komad 1 do 1.50, sardele kg 9, slaniki komad 2.50 do 4, skom bri kg 16 Din, cipli 18, oblice 9, bobe 15, girice 9 do 10, palamide 18, lignje 18, Din za kg. Divjačina: fazani, komad 11 do 17 Din, jerebice 4 do 9, kljunači 15, srnjaki kg 8.50 Din, zajci komad 17 Din,
Mleko in mlečni izdelki:	mleko	polno,
liter 1.50 do 2, mleko posneto 1.50, jogurt
1 do 1.75, kvarglji, komad 0.50, čajno maslo kg 23 do 30, kuhano maslo 18 do 22, desertni sir 25 do 30, ementalski sir 25, gorgonzola 80, »Groyer« 16 do 20, kajmak 20 do 32, liptavski sir 18 do 30, parmezan 68 do 80, polementalski sir 24 do 30, tilsitski sir 16 do 20, trapistovski sir I. vrste 13 do 25, II. vrste 7 do 20, do mači sirček 6 do 8, kisla smetana 8 do 10 za liter, sladka smetana 14 do 20, razni specialni siri 20 do 30 Din za kg. Sadje: domače breskve kg 4 do 8 Din, posušene češplje 10 do 12, sveže češplje
2 do 3, domače grozdje 4 do 8, hruške 3 do 6, jabolka 2.50 do 4, domači kostanj 2 do 3, celi orehi 10 do 12, jederca orehi 28 za kg, kutine komad 4 Din. Južno sadje: citrone 1 do 1.50, novi mak kg 12
Človek z rentgentsfrimi očmi
Ves London stoji pod vtisom nenavadnega dogodka, katerega neposredni vzrok je nameščenec nekega londonskega eksportnega društva g. Teodor Kolbe, ki lahko z zavezanimi očmi čita knjige in časopise in ki lahko tudi šofira po najprometnejših londonskih ulicah, ne da bi mu bilo pri tem potrebno razvezati oči. Kolbe upravlja avtomobil z zavezanimi očmi. V avtu sedi pet oseb, ki ga neprestano opazujejo. Priči tega nenavadnega poskusa sta bila dva vseučili-ščna profesorja v spremstvu dveh zdrav nikov za živčne bolezni in enega rentgenologa. Po mišljenju teh znanstvenikov in zdravnikov imajo Kolbejeve oči svoj-stvo rentgenskega aparata. Le na ta način je mogoče, da Kolbe lahko izbere iz vode zavezanih oči po želji gledalcev bele ali rdeče kroglice ter iim čita poljubno iz knjig in časopisov. Rentgenolog dr. Banski, ki je napravil rentgenski posnetek Kolbeove glave, ni mogel na noben način raztolmačiti tega nenavadnega in edinstvenega pojava. Ravnotako ni mogel rešiti tega problema znani upoštevani psihiater dr. Fedor, ki je izjavil, da gre v tem slučaju za neke vrste naraven fenomen. Teodor Kolbe, ki je v zasebnem življenju uradnik, je sicer normalen človek, ki niti sam ne ve, odkod j te sposobnosti in ki živi sicer samo za : svoj poklic in za svojo družino.
Hm Imim
Ustanovitelj jezuitskega reda Ignacij J^jola je vnesel v duhovno življenje vo-' jaško disciplino in neomajeno pokorščino. Podrediti moramo sebe, vsa svoja dejstva, mladostna stremljenja in hrepenenja ustanovljenemu redu in iskati neposrednega kontakta z Bogom. Toda v mističnem vzhičenju — katorsis — se sprostiš in spajaš v univerzalnost novega globokega doživetja, se izživljaš in prenavljaš v razmahu mladostnih moči in teženj; se čutiš eno z Bogom in abstrahiraš tisoče malenkostnih vmesnih členov, svaril, opominov in ukazov. Svoboda ti postane nujnost notranjega ustvarjanja in razvoja, duhovnost pa' sama sebi razodetje. Vsega tega ne dovoljuje jezuitski red, on vztraja na slepi pokorščini in absolutni podrejenosti človeške osebnosti. Je gluh za svobodo, mladost, realnost in poezijo mladih src, zahteva le vero; toda vera v Boga je obenem vera v samega sebe, ker le v sebi doživljam resnico vseh večnih vrednot. V teh dvomih, mejah in razdvajanjih je zgrajena vsebina te drame.
Drama je tendenčna radi idealiziranega obeležja, v katerem sledijo dogodki. Zato se tudi samostanski zdravnik dr. Morell nenaravno in elegično spreobrne in postane bolestna igračka svoje domišljije in humorja. Premah delež je dal pisatelj znanosti in v pregrobo naivnost in humor jo je zagrnil. V tako ponižanje znanosti več danes nihče ne veruje, še manj pa v njeno kapitulacijo. Dve sta resnično lepi, iskreni in naravni sliki prave poezije in umetnosti v tej drami. Pomladni cvet pred samostanskim oknom in deček na odru. Obe sta prepojeni z dušo mladosti, naivnosti in gorke poezije. Sta pa tudi edina žarka v mraku vsega dogajanja in strtega življenja.
Režija je bila dobra, čeravno premalo iskrena in resnično doživeta. Tudi igralcem se je posrečilo nam prikazati celoto drame. V drami je malo zunanje razgibanosti in logične doslednosti. Osebnosti niso spojene, temveč vsaka živi zase svoj individualen svet. Življenje je v drami atomizirano, zato jo je težko podoživljati. Vsak igralec je dobro rešil svojo vlogo, dovršenosti pa ne moramo zahtevati. Peter Malec je bil medel, slaboten rektor. V eni roki srce in dobrohotnost, v drugi ukaz in nepopustljivost. Celotna pojava, izraz, šminka in drugo se niso povsem ujemala z .rektorjevo vlogo.
Just Košuta je igral zelo dobro. Posebno je ugajal, kako se je samozavestno poslovil od novega rektorja. Niti najma-nje ni dal čutiti efekta skvalifikacije. Milan Kosič je bil dober, toda premalo samozavesten, kar bi zahtevala njegova vloga. Franjo Blaž je igral dobro in efekt naglega preloma trdnega namena in volje, da zapusti samostan, s »čudežnim« ozdravljenjem patra Sergeja se mu je posrečil. Edo Verdonik je igral lepo in doživeto, to je najboljša njegova predstava. Vidi se mu, da ima čut in sposobnosti za lirične, dramske vloge. Rado Na-krst je popolnoma rešil svojo težko, zagrenjeno in zagonetno vlogo. Vplival je kot — spiritus sopirus et dominus — na vse ostale. Pavle Kovič ni mogel boljše prikazati župnika — monsignorja. V resnosti bi se gotovo ne znašel tako, kot v dobrodušnosti in razigranosti svoje mimike in domislekov. Danilo Gorinšek je le deloma rešil svojo vlogo. V prvi polovici se ni znašel in se ni mogel uživeti. Morda je bila vloga taka, da je iz resnosti prehajala v smešnost. To mislim radi ambijenta, v kateri se vse dogaja. Režiser ni dobro odprl svojih oči, da ni vloge dvignil iz mrtve točke.
Zelo ljubko se je Mohor odrezal In nas vse presenetil.	•	L.	B.
Hatodm
Nocoj gost@wan|e ljubljanske opere!
Vedno je Maribor s hvaležnostjo in radostjo pričakoval ljubljanskih gostov, odrskih umetnikov. Gostovanje ljubljanske opere v Mariboru so vedno pomemben kulturni dogodek. V spominu je še krasno uspelo gostovanje ljubljanske o-pere ob zaključku lanske gledališke sezone. Tudi letos je mariborska gledališka uprava sklenila dogovor z ljubljansko 0-pero glede gostovanja. Drevi bomo godali v gledališču znano slovito in prelepo Puccinijevo opero »Madame Butterfiy«-Zopet bomo gledali in poslušali prvake ljubljanske opere. V glavnih vlogah nastopijo: primadona Zl. Gjungjenčeva v naslovni ulogi, svoječasna članica mariborskega gledališča altistka Kogejeva Suzuki, Pinkertona Gostič in konzula Sharplessa Janko. V ostalih partijah: Špa nova, Škerjančeva, Strniševa, Simončič, Kolacio, Petrovčič, Bekš, Sekula, Škabar. Dirigent in režiser ie Niko Štritof.
ss*- ■■ '
ZLATA GJUNGJENČEVA,
priljubljena primadona ljubljanske opere.
'■'•A-
JOŽA GOSTIČ,
ki tudi nastopi drevi v gledališču v operi »Madame Butterfly« kot Pinkerton. čl. 46. Za določitev svojstva poljedelca
Torek, 13. oktobra ob 20. uri: »Madaine Butterfly«. Gostovanje ljubljanske opere. Izven.
Sreda, 14. oktobra: Zaprto.
Četrtek, 15. oktobra ob 20. uri: »Prva le' gija«. Red C.
Petek, 16. oktobra: Zaprto.
Sobota, 17. oktobra ob 20. uri: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Red A.
Otvoritev operetne sezone bo prihodnji teden. Kot prvo delo pride na vrsto Kalmanov melodij bogati in vsebinsko prav pestri »Ciganski primaš«, ki se b° v njem prvič predstavila mariborski publiki nova pevka Jelka Igličev a, absol-ventka ljubljanskega konservatorija, k* ima za seboj že dokaj prav lepo uspelih nastopov v ljubljanski operi.
Mariborski »V e c e r nfk« Jutra
■BBSBSBSEP^T^^TTi^HBSBBBBDSKSESSTrr^ T
KFFBfiFVN ■
fHatifctsks m MoiMe mm\m
Komemoracija za blagopokojnim Viteškim kraljem Ujediniteljem na Pohorju. Na
obletnico tragične smrti velikega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja se je podala na Pohorje posebna delegacija mariborske io studenške Narodne odbrane, ki je položila na spomenik spominski venec. Ob tej pri-“kije imel g. Golčar primeren spominski m žalni govor. Kakor znano so člani Narodne odbrane postavili lani v bližini Po,-norskega doma lep spomenik našemu nepozabnemu viteškemu kralju Aleksandru kUjedinitelju, in sicer v obliki piramide, ki so jo zgradili sami. Komemoraciji vrh Pohorja je poleg oficielnih delegatov prisostvovalo tudi mnogo domačinov in turistov.
Novi inženjer arhitekt. Na tehnični fakulteti ljubljanske univerze je položil te dni sin mariborskega odvetnika dr. Kum-'oatoviča s prav dobrim uspehom diplomski izpit in zapustil ta zavod kot inženjer-arhitekt. Čestitamo!
v Danes torek humoristični sugestivni ve-o®r gospoda Svengalija v Veliki kavarni.
Desetletnico mature so praznovali maturanti letnika 1926 drž. klasične gimna-^ie v soboto, dne 10. t. m. zvečer v Emer-sičevi restavraciji. Povabilu na to proslavo se je odzvalo 22 tovarišev, navzoči Pa so bili tudi ravnatelj dr. Tominšek, Prof. dr. Dolar in ravnatelj Štud. knjižnice prof. J. Glaser. V prisrčnem razpoloženju in ob spominih na dijaška leta so si slavljenci izmenjali misli in obnavljali dijaške spomine. Iskrene zdravice sta .spregovorila gg. ravnatelj dr. Tominšek ’n prof. dr. Dolar, od dijakov slavljencev Pa so v vznešenih besedah obujali spomine dr. Trstenjak, prof. Krošl iz Ljubljane jn prof. Degen. Ves večer je potekel v intimnem in prisrčnem razpoloženju, ki je slavljence povezal z gg. profesorji v harmonično celoto, katere želja je, da bi se tud} ob 201etnici zopet znašli vsi sedanji slavljenci zdravi in- polnoštevilno. Naslednjega dne, v nedeljo, je bila skupna sv. maša v semeniški kapeli, katere so se udeležili tudi gg. profesorji. Po maši so obiskali g. prof. Jerovška, nestorja naših Simn. profesorjev. Popoldne pa so priredili izlet k Sv. Jakobu v Slov. gor. k sošolcu Vauhniku. Tako je praznoval letnik 1926 svojo desetletnico mature in s tem Podkrepil one vezi nekdanjih dijakov-hiaturantov, ki so bile ustvarjene v šolskih klopeh in ki naj se nadaljujejo in pohabljajo tudi v poznejšem življenju.
Posestne spremembe. Mestna občina mariborska je prodala soprogi vojaškega kapelnika Ani Beratove 767 m2 veliko paralo v magdalenskem predmestju za Din 11.505.—. — Trgovec Karel Wesiak juti.
kupil od posestnika dr. Ivana Schmi-dererja zemljišče v koroškem predmestju 2a 48.150 dinarjev.
Dar. Gospodična Mila Kraus je darova Din 100 društvu »Nanos« za brezposelne emigrante mesto venca na grob Pokojnega gospoda Ivana Lenardiča.
Smrtna kosa. V tuk. splošni bolnišnici je preminila 551etna žen? strojnega delavca ga. Vrance Frančiška. Prepeljana ie bila v rojstni kraj Brezno na Pohorju. * Cirkovcih je umrl orož. vpokojenec Andrej Debenak. Pogreb blagega, dobrosrčna pokojnika bo jutri ob 10. uri dop. žalujočim preostalim naše toplo sočutje!
14.15%. Davčni odbor, ki je pri tuk. davčni upravi razpravljal od 7. do 19. sep-}embra o pridobnini Maribora, je znižal košnji predlog od 49,108.970 Din na 42 jhlljonov 159.200 Din, to je za 14.15%. ^Uuskoletni predlog je bil znižan samo za |.d% in se je glasil na 39,280.700 Din. Raz-‘ka med višino lanskoletne ocenitve in košnjo oceno gre predvsem na račun ekstilne industrije, ki je letos znatno višje °Ceujena nego lani. Pač pa so bila zni-^ania pri letošnji oceni mnogo izdatnejša Jj-So lani in so bili istih deležni predvsem rtniki in trgovci.
Pri nakupu blaga okradena. Cestarje-
\ žena Marija Zorkova je včeraj poldne v neki starinarni v Vetrinjski uli-j Nakupovala blago. Ko je pa hotela pla-niorala ugotoviti, da ji je izginila jpha torbica, v kateri je bilo okoli 650 farjev. Ker je bilo v omenjeni trgovini ko iVe2	*e naibrže spreten tat iz-
'I ug°dno priliko ter s plenom za-Krat izginil brez sledu.
Kino Union. Do vključno srede grandiozni velefilm »Ana Demidov«, Cesarjevi svečniki. Sibilla Schmitz, K. Diehl, Edthofer.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Savostova lekarna na Kralja Petra trgu in Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu.
Tragična smrt otroka. V Kumnu nad Sv. Lovrencem na Pohorju živi s sedmimi otroci delavka Neža Matelnova v veliki revščini. Vsak dan gre zarana na delo k nekemu posestniku in mora pustiti doma svoje otroke brez nadzorstva. Tako je bilo tudi dne 27. aprila t. 1., ko je šla na delo. Takrat je vzela s seboj tri starejše otroke, doma pa je pustila 91etnega Ignaca in leto dni starega Romana. Ker sta bila otroka lačna, se ju je soseda usmilila ter je dala starejšemu Ignacu nekaj koruzne moke, da bi si skuhal žgance. Medtem, ko je starejši Ignac šel po vodo, je mlajši bratec Roman odprl vratca pri štedilniku. Pri tem se mu je užgala obleka ter je bil v trenotku ves v plamenih. Na kričanje otrok je prihitela soseda, ki je z otroka strgala obleko. Deček pa je zadobil po desni strani telesa tako hude opekline, da je nekaj dni zatem umrl. Zadeva je prišla pred mariborsko okrožno sodišče, kjer se je morala nesrečna mati zagovarjati radi nepažnje na otroke. Pred sodniki se je vsa tragika pojasnila in je bila Neža Matelnova obsojena na 1.0 dni zapora, pogojno na leto dni.
Kaj izgubljajo Mariborčani. Seznam v mesecu septembru 1936 oddanih in prijavljenih najdenih predmetov beleži sledeče predmete: 21 Din, 1 štirikolesni voziček,
1 pes rjave barve, 1 pleten jopič, 1 denarnica z 13 Din, 1 mala denarnica z 2.50 Din, 1 par ženskih črnih usnjatih rokavic,
1 denarnica z 12 Din, 1 zračna sesalka, 1 znamka za psa št. 504, 100 Din, 1 ženski plavi jopič, 1 nova moška srajca, 1 zračna sesalka, 1 zlata zapestna verižica, 1 par ženskih nogavic, 1 zlata zapestna verižica, 2 m flanela, 1 žensk ročna torbica, 7 damskih dežnikov, 1 damska palica, 1 damski klobuk, 1 damska kapa, 1 damski ovratnik iz kožuhovine, 1 otroška torbica, 1 otroški površnik, 2 para rokavic, 1 moška denarnica z 30.25 Din in 25 zvezkbv (spisovnic).
Ponarejeni 10-dinarski kovanci so se pojavili tudi v Mariboru ter krožijo večinoma po gostilnah. Falzifikati so nekoliko lažji od pravih ter se poznajo po zvenku.
Lažni detektiv. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je danes dopoldne moral zagovarjati 271etni mehanik Ignac Golob iz Nove vasi pri Mariboru, ker se je dne 9. junija t. 1. izdal napram 831etnemu posestniku Jožefu Borovniku iz Radvanja za detektiva ter ga pozval, naj mu sledi, češ da je aretiran. Dejal je, da ga bo peljal na orožniško postajo na Teznem. Med potjo iz Nove vasi do Tezna pa mu je »detektiv« dejal, naj mu »posodi« 40 dinarjev. Njegovi prošnji pa Borovnik ni mogel ustreči, ker ni imel pri sebi denarja. Ker so na »detektiva« postali ljudje pozorni, je naposled izpustil aretiranca ter zbežal preko njiv proti Pohorju. Senat ga je za to pustolovščino obsodil na mesec dni strogega zapora.
Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Oceanski zrak bo najbrže prinesel toplejše vreme in od časa do časa dež, močan padec pritiska nad Škotsko pa pušča odprto tudi možnost, da bo postalo topleje brez poslabšanja vremena. Ponoči morda še slana. _________________________________
»Kaj mi je padlo v Londonu v oči«, pod tem naslovom pripoveduje nekdo v »Prager Tagblattu« naslednje:
Poštni nabiralnik ima avtomat za znamke.
Po Temzi se vozi polno zaseden izletniški parnik. Po Temzi navzdol priveslajo tri deklice, ki trenirajo za neko tekmo. Parnik se jim takoj umakne in vsi potniki so s to obzirnostjo zadovoljni. Ali bi pri' nas robantili, če bi morali teh par minut čakati!
B&ttmke vieda v me*§md fttoli	m
LONDON, 13. oktobra. Predsednik vlade Stantey Baktatin se je vro^s svojega večmesečnega dopusta in je zopet prevzel svoje posle. Voe^ljseVmie!
....	.	.	_....„	.*.	.	JM-.,..	|z_
pa
nji seji bavil predvsem s spopadi med fašisti in koinupisti,, kar je vi zvezi z močnim naraščanjem gibanja fašizma pod vodstvom Osvalfla. .Mdsteya||er levega krila laburistične stranke in komunistov. Kakor se dozoava bo v«®a odredila 6 mesečno prepoved vseh političnih zborovanj In pohodov, da izpreči nadalnje motnje javnega reda in miru. Razen tega bo -predfpSda vlada parlamentu zakonski osnutek, ki predvideva ukrepe, ki naj v bodoče onemogočijo v Angliji izbruhe nemirov in cestnih spopadov ter pontičntiLbHk.
y
h $e m$
JERUZALEM, 13. oktobra. Vrhovni poveljnik angleških mandatnih vojaških sil v Palestini general DIH je izjavil, da se bodo angleške čete do jsta-dalnjega zadržale defenzivno. Angleška obfa$t.va hpčižjo po^čakaiH r#»z«^a-te uspešnega posredovanja arabskih vladarjev, ki so priporočiti palestinskim Arabcem prestanek aktivnega odpora. Arabci v Palestini so^izjavdi, da l»do nadaljevali borbo proti Židom v obliki gospodarskega bojkota, da.se na ta način tudi v bodoče ubranijo vsake nadalnje naselitve Židov. V britanskih krogih upajo na nadalnje popuščanje napetosti. Ro vseh mestih so alMirem proglasi arabskega nacionalnega odbora in 4 arabskih vladarjev, da »^prekinjena akcija stavk in nepokorščine. V proglasu se povdarja, da prekšnbjjev nasilnih ukrekov še ne pomeni odstopa od arabskega nacionalnega pnpgra-ma. Arabci se bodo tudi v bodoče znali boriti za svoje pravtee, čelne bo njihova sedanja miroljubnost imela uspeha. Zvonovi na vseh cerkvah r"" ■ giašajo, da se je v Palestino vrnil mir.
Skupim jadrnim U0 ,pojde v .fmhmmd?
BEOGRAD, 13. oktobra. Tukajšnje »Vreme« zatrjuje, da pojde sedem zastopnikov in članov beograjske UO (tidružene opozicije), ki so bili izvoljeni na dr. Mačkovi listi in ki so ostali doslej izven parlamenta, v parlament. Kakor poroča »Vreme«, bi ti zastopniki prišli v skupščino, ker smatrajo, da bo njihova akcija v skup-
ščini iimo^učkricovitejša. V skttpš&kvoitbi se vpnili sledeči poslanci: Jovan zS&fv-kov-ič (žemljpradniška stranka'), Radmilo ‘Stojilkovič, Živorin Arandjfclovič. Ginka
vesU
LAŠKI KOLONISTI.
Pred kakimi petimi dnevi so objavili; italijanski listi kratko vest, ki je na sebi dokaj nedolžna, za katero pa se skriva kruta resničnost. Vest se je glasila: Poljedelec Pietro Belion od Matije, star 51 let, doma iz Trevignana di Campagna (Treviso) in bivajoč v Vojščici štev. 3 je naznanil karabinjerjem, da so v noči od 24. na 25. septembra neznani ljudje udrli v njegov vinograd na vamdaličen način porezali 25 trt in stresli po tleh že zrelo grozdje. Ta primer je silno poučen. Iz njega prvič izvemo, da so se v zadnjem času v Vojščici, kjer ni bilo pred vojno nobenega Italijana, naselili italijanski kolonisti iz starih pokrajin Italije. Pojav sam pa priča tudi o odnošajih, ki vladajo med temi priseljenimi kolonisti in domačim prebivalcem, kajti ni izključeno, da je ta akt izbruh skrajne razjarje-nosti domačega prebivalstva proti italijanski kolonizaciji. Verjetna pa je tudi druga možnost, da gre za pretvaro in da bi s takim fingiranim »zločinom proti italijanskemu kolonistu« dali fašističnim o-biastvom povod, da tem energičneje nadaljujejo asimilacijsko in kolonizacijsko akcijo.
NA JUG.
Neki tuk. list piše: »Te dni bo odšlo večje število finančnih stražnikov iz Slovenije v južne kraje, kjer bodo po nalogu monopolske uprave v službi pri prevzemanju tobaka. Kakor nam poročajo, se je to zgodilo letos prvič.«
NARODNA SKUPŠČINA.
Predsednik Narodne skupščine je sklical za 19. t. m. zasedanje Narodne skupščine k zaključitvi toletnega zasedanja.
Druge obletnice mučeniške smrti kralja Mučenika se je Obmejni MaTenberg spomnil z veliko pieteto. Že prejšnji večer je bil trg odet z žalnimi in državnimi zastavami na ped droga. Predpoldne so bile v tukajšnji* župnijski cerkvi žalne molitve, katerim je prisostvovala
Navedena vest-»Vremepa«<au%eito4fte?rti>ti demantirana in niti potrjena.
išola, vsi uradi in. drasfeša. Šbfika deca se je nato podMa-pr(ed>i4ral^.v^sSp-menik, kjer je z defeltmaoijmni.unj pesmijo počastila spomin Ujedimtbli.a ■ vije. Podložila je tudi nekaj ^s^efitr šipkov cvetja. Zvečer je bila sV|^Sana;ko-memoracija trik. Sokola v Brudeivma^o,yi dvorani, kjer se je poleg Sokolo^ zbralo tudi mnogo drugega o^čipstva. l^oSIkna je starosta br. sp. P-adijejrfnVk orispi delo kralja Ujedinitelja, nakar so shftiie deklamacije in petje. Bo komemoraciji so udeleženci šli pred k>naijey spomenik, kjer so prižgali sveče,,položili lep,venec ter z dvominutnim.molkom počastili r min velikega Sokola Ujedinitelja.
Smrt najstarejšega delavca fir.me Bou-vter. V nedeljo, dne 14. oktobra t. Lije bil položen k večnemu počitku ndjjšta-rejši delavec svetovno znane tvrdke Bouvier Glotar v Gornji Radgoni, so-darski mojster Anton Moric v starosti 70 let. Pri firmi je služboval ves čas njenega uspešnega razvoja polnili 44 let deloma tudi kot kletar, posebno pa kot so-darski mojster in vodja sodarske delavnice. Blag mu spomini
Ekskurzija graških policistov. V nede-•1 j o, dne 11. oktobra ob 20. uri so prispeli iz Ptuja preko Ljutomera v Gornjo Radgono graški policisti, 79 po številu v treh ogromnih avtobusih. Vodja te ekskurzije je bil revirski inšpektor Josip Fleck, udeležila pa sta se iste tudi okrajni inšpektor Leo Lemmerhofer ter centralni inšpektor višji policijski svetnik dr. Ernest Kolb. Kljub pripravljenosti, v kateri so bili radi nedavnega razpusta Heirmvohra in kljub slabemu vremenu so nastopili to izletniško potovanje v Jugoslavijo preko Maribora, Ptuja, Ljutomera in Gornje Radgone nazaj, ker je bilo to potovanje radi predpriprav zvezano že z ogromnimi stroški. V Gornji Radgoni so imeli izletniki skupno večerjo v gostilni Martina Ritonje, kjer jih je pozdravil vodja ekspoziture Putrcika v Gor. Radgoni g. Janko Svenšek.
Spomnite CMD4
Iz uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov
(Dalje.)
čl. -K). Potrdilo o tem, da je kakšno zemljišče po prejšnjem členu padlo pod agrarno reformo dne 27. febr. 1919, izdajo banske uprave kot agrarna oblast va.
Čl. 41. Ako je bilo zemljišče, ki ni prišlo pod agrarno reformo, kupljeno pred 29. aprilom 1932. leta in je kupna cena določena v določeni količini poljskih pridelkov, se plača kupnina po pogodbi. Dospeli toda ne plačani obroki, se morajo v treh enakih letnih obrokih, in sicer prvi in drugi najdalj do 15. novembra 1936, tretji pa do 15. nov. 1937.
Čl. 42. Ako je za zemljišče iz prejšnjega člena bila dogovorjena kupnina v denarju, more kupec, ako je poljedelec v smislu uredbe, v kolikor se odreče plačanemu delu kupnine, vrniti prodajalcu kupljeno zemljo in na ta način izpolniti svoje obveze do prodajalca. Ako je na račun kupnine plačal kupec manj, kakor je znašala najemnina za tisti čas, v katerem je užival kupljeno zemljo, ostane dolžan, da plača prodajalcu razliko do skupnega zneska najemnine. Prav tako more prodajalec, ako je poljedelec v smislu uredbe, zahtevaii vrnitev zemlje, ako je bil tudi kupec poljedelec; v tem primeru ima prodajalec pravico, da da odškodnino za uživanje zemlje, zahteva odkup za najemnino, pa čeprav je na račun odplačila prejel več kakor bi znašala najemnina ter mora razliko vrniti kupcu.
Čl. 43. V nobenem primeru niso kupci
zemljišč, ako so poljedelci v smislu uredbe, dolžni, da za najeto zemljišče plačajo več, kakor znaša dvakratna lokalna povprečna prometna vrednost zemljišča, odnosno kulture. Ako je za kupljeno zem Ijišče kupec poljedelec plačal več, se smatra, da je s tem izpolnil svoje pogodbene obveznosti, nima pa pravice na povračilo odviška. Ako ne pristane na to, more prodajalec zahtevati, da se mu povrne zemlja, s tem, da povrne kupcu prejeta odplačila na račun kupnine, mora pa zahtevati od kupca plačilo najemnine za uživano zemljo. Pogodbena stranka, ki zahteva razodetje pogodbe v smislu tega člena, nima pravice, da bi se okoristila s to uredbo za dolgove, ki so nastali zaradi tega razdretja. Vrednost zemljišča in višino najemnine določa sodišče v izvenspornem postopku.
Čl. 44. Agrarni subjekti in drugi poljedelci, ki se okoristijo z določbami prejšnjih členov tega poglavja, se ne morejo okoristiti z ozirom na druge dolgove z drugimi olajšavami, ki jih ta uredba določa.
Čl. 45. Prisilne izvršbe za vrnitev posesti zemljišča po 20. aprilu 1932, katerih lastnino .si je pridržal zase proclajatec za primer neplačanih dogovorjenih obrokov, pa zemljišče do dneva, ko stopi ta uredba
v veljavo, ni prešlo v last tretje osebe, so neveljavna. Prav tako so neveljavne pogodbe o prodaji zemlje osebam, ki so bile izvršene brez pristanka kupca v času od 8. oktobra 1935. leta do dneva objav-ljenja te uredbe. V tel primerih je kupec dolžan plačati ostanek kupnine, v kolikor ni večji od cene, določene v čl. 43, skupno z dospelimi, toda neplačanimi obrestmi do 15. nov. 1936. leta, prodajalcu v pet obrokih s 3% obrestmi. Prvi obrok mora plačati do 15. novembra* 1936. ostale pa do 15. novembra vsakega sledečega leta.
Čl. 46. Za določitev svojega poljedelca v smislu gornjih členov tega poglavja se bo smatrala ona površina zemljišča, ki jo je kupec imel pred nakupom zemlje.
Čl. 47. Predpisi uredbe se ne nanašajo na dolgove agrarnih interesentov državi za dobljeno zemljišče po predpisih o agrarni reformi.
Osmo poglavje.
Izterjevanje obrokov po uredbi.
Čl. 48. Ako dolžnik ne plača svojega dospelega obroka po uredbi, izvzemši pri mere elementarnih nezgod, zaradi katerih je bil oproščen plačanja davkov, doseže upnik pravico, da takoj doseže plačilo celokupnega ostanka dolga po redni sodni poti; v kolikor je dolg zmanjšan po predpisih uredbe, je dolžnik dolžan plačati o-stanek zmanjšanega dolga.
Kadar terja izplačilo dospelih obrokov davčna uprava, bo v primeru prvega odstavka izvedla rubežen nepremičnin dolžnika. Ako rubežen ne da nobenega ali da nepovoljen uspeh, bo davčna uprava na podlagi potrjenih izvlečkov iz svojih knjig zahtevala od pristojnega sodišča prodajo dolžnikovih nepremičnin.
Čl. 49. Ako so na podlagi zahtev denarnih zavodov proti zaščitenim poljedelcem v smislu uredbe izdani hipotekarni zastavni listi, se rok za njihovo izplačilo podaljša, v kolikor pa zapadejo v plačilo prej, na rok teh posojil, na podlagi katerih se izplačajo, toda v smislu uredbe. — Obresti za take hipotekarne zastavne liste se v smislu člena 33 znižajo na 3% letno. V kolikor so posamezne vrste hipo tekarnih zastavnih listov izdane ne samo
na podlagi kmečkih dolgov, se pri takih listih obrestna mera v smislu gornje uredbe sorazmerno zniža. Denarni zavodi morejo za službo takih hipotekarnih zastavnih listov računati največ do 10% letnega zneska obresti.
Čl. 50. Dolgovi umrlega dolžnika se morejo plačati iz zaostalih zapuščinskih nepremičnin kakor tudi iz ostalih nepremičnin.
Čl. 51. Predpisi uredbe se ne morejo s pogodbo spreminjati na škodo dolžnika.
Ako so med dolžnikom in upnikom dogovorjene glede roka obresti in drugo M dolžnika ugodnejši pogoji od teh, ki jih določa uredba, potem ostanejo v veljavi dogovorjeni pogoji.
Dolžnik more pred potekom roka polo-žiti bodisi en ali več obrokov ali pa L" plačati ves dolg.
OB OBČNEM ZBORU JUGOSLOVENSKEGA LAHKOATLETSKEGA SAVEZA
Kakor znano, je ministrstvo za telesno vzgojo na pritožbo ASK Primorja razveljavilo lanskoletni občni zbor JLAS z motivacijo, da so na občnem zboru glasovali klubi, ki niso pravočasno poravnali svojih obveznosti. Tako je ministrstvo odredilo, da nimajo pravice glasovanja klubi Jugoslavija (Beograd), Pančevo, Sašk (Sarajevo), Ilirija (Ljubljana^ Concordia, zagrebški Makabi in varaždinska Slavija. Ker so vsi ti klubi na zad njem občnem zboru glasovali za sedanjo upravo (stanje glasov pa je bilo takrat 10:8), je bilo že v naprej jasno, da bo pro drla opozicija. In tako je prišlo v nedeljo 11. t. m. do občnega zbora JLAS, na katerem je bilo zastopanih 23 klubov, med njimi tudi mariborski klubi SK Železničar, SK Rapid in SK Maraton.
Pri glasovanju v verifikacijski odbor je zmagala dosedanja uprava s 5:5 (odločil je predsedujoči) ter so bili izvoljeni v verifikacijski odbor Frančič in Kon iz Zagreba, Simič iz Beograda, Zofko iz Sarajeva in Fišer iz Maribora. Verifikacijski odbor je ugotovil nepravilnost odločitve ministrstva za telesno vzgojo naroda. vendar pa se je pri verifikaciji pokoril nadrejeni instanci ter verificiral poverilnice samo 10 klubov, tako da so imeli od 41 klubov, ki so včlanjeni v JLAS, glasovalno pravico samo tile klubi: Maraton, Hašk, Zašk, vsi iz Zagreba, Jugoslavija (Celje), BSK (Beograd) Bačka (Subotica) ter mariborski klubi
Mali
Razno
PRIMA BOSANSKE SUHE SLIVE
suho sadje, zaboj 10 kg Din 60.—. vreča 50 kg Din 220.—, prima orehi v luščmah Din
1.50 za kg dražji. Plima očiščeni orehi, beli. 5 kg Din 70.—. Vse franko po pošti poštno povzetje pošilja Agen-tura Praniič. Tuzla. 5)46
NA STANOVANJE
sprejmem takoj solidnega gospoda ali gospodično v oorem ijeno sobo. Vprašati StroB-majerjeva ulica 28. stanovanj; 2.	5154
MADRACE
otomane. kauče, izdeluje solidno in poceni, M. Šterbal, Meljska cesta 2.	5038
Sobo odda
SOBO IN KUHINJO
oddam takoj. Pobrežja Ga-jeva ul. 13.	515!
Službo dobi
Iščejo se agilne
GOSPODIČNE
za damski predmet. Zaslužek dober. Poizve se v sredp^pd 3.-5. ure v slaščičarni Pelikan.	5*50
Službo išče
MLADO DEKLE
išče službe v Mariboru v pomoč gospodinji ali kot vsmi-hinja otrok. Naslov pustiti v upravi »Veternika«. 5149
Deber zaslužek I
Iščemo razpečevalce-ke redkih fotografij. Interesenti naj se zglasijo pri portirju hotela „Zamorc“. 5148
Železničar, Rapid in Maraton. Po poročilu verifikacijskega odbora, ki je podal sliko stanja klubov, je zastopnik Primorja zahteval, da se glasuje o pravilnosti gla* sa Bačke iz Subotice. Predsednik je stavil to zahtevo šele na glasovanje, ko je zastopnik ministrstva to zahteval. Z 5:4 je bila Bački odvzeta glasovalna pavica. S tem je bila slika popolnoma jasna, ter ni več prišlo do bojnega glasovanja. Prejšnja opozicija je verificirala nato še glas ljubljanske Sloge, ki že preko pol leta več ne obstoja ter anulirala kazen ASK Primorju. Razrešnica stari upravi je bila soglasna brez vsake debate, prav tako so bila sprejeta poročila brez debate. Z 7 glasovi (od 41 včlanjenih klubov) je bila nato izvoljena nova uprava s predsednikom dr. Trischom iz Zagreba na čelu, v odboru pa sta med drugimi tudi Venuti in dr. Jetmar iz Maribora. Po kon čanem občnem zboru je novo izvoljenemu odboru predložilo 21 klubov pismeno zahtevo, da skliče v roku od 14 dni izredni občni zbor z dnevnim redom: Volitev novega odbora in anuliranje vseli sklepov, storjenih na izrednem občnem zboru, sklicanem nepravilno po ministrstvu za telesno vzgojo naroda. Od slovenskih klubov so to zahtevo predložili! SK Železničar, ISSK Maribor, SK Maraton iz Maribora ter Ilirija in Planina iz Ljubljane. Zadeva glede včerajšnjega izrednega občnega zbora pa še ni s tem likvidirana, kajti JLAS se je pritožil na Državni svet. Kakor izgleda trenje okoli JLAS še ne bo tako kmalu konca. -er.
Četrto kolo tekem za prvenstvo LNP
se bo odigralo v nedeljo 18. t. m., in sicer se bodo srečali: v Mariboru ISSK Maribor : SK Železničar, v ČakpvcU ČSK : Atletiki In v Celju SK Celje : SK Rapid.
S	v
30
Napoleon III. pa se čuti sedaj utrujenega. Neprekinjene ljubavne aiere so iz-srebale njegove moči. Nič ni čudnega, da je moral podleči, ko se je na obzorju evropske politike pojavil Bismarck. Ko je prispela vest o strahovitem porazu avstrijske vojske pri Kraljevem gradcu, tedaj je Napoleon III. vzkliknil: »Mi smo tu poraženi!«
Misija cesarice Evgenije, da bi pregovorila Šarloto, da se ne sestane z Napoleonom, ni uspela. Francoskemu cesarju Napoleonu HI. ni preostalo nič drugega, kakor da pogoltne to grenko in trpko pilulo.
Pariz vzklika Šarloti.
Dne 11. avgusta 1866 popoldne je cesarska kočija peljala Šarloto iz Grand Hotela v cesarski dvorec v St. Cloudu. Zunaj pred hotelom se je zbrala množica, ki je cesarico ob vstopu v kočijo toplo pozdravljala in ji vzklikala.
Cesarica je bila v dolgi, čmi halji, po
mečkani od dolge vožnje, na glavi pa je imela velik bel klobuk. Pozdravljanje in vzklikanje se je ponavljalo na vsem potu.
V Šarloti se je pričelo buditi upanje. Četudi je bila v vzdušju težka, zadušljiva soparica, je Šarlota vrgla preko sebe še črn svilen površnik, ki ga je ves čas vožnje nervozno na sebi urejevala. Loteval se je je strah, bojazen ter razburjenje, saj se je zavedala, da se bliža odločilna ura. Tresoč se po vsem životu prijemlje svojo spremljevalko za roko in jo stiska k sebi. kakor da pričakuje od nje pomoči.
Šele potem, ko je prispela pred cesarjev dvor, kjer so jo pozdravili bobnarji in kjer so ji cesarjevi gardisti z visokimi medvedjimi gubanimi na glavi' izkazali čast, se je zopet nekoliko zbrala. Gori vrh stopojišča pred dvorcem jo je v blestečem spremstvu pričakovala Evgenija in jo odpeljala v cesarjeve privatne sobane.
Poučne In oglate
Po vsem širnem svetu poznamo samo dve naselbini, kjer katoličani lahko vzamejo s seboj v cerkev tudi živali. To je francoska Provenca, kjer nesejo občani v božični noči mala jagneta k polnočnici. Drug takšen kraj je mesto Siena v Italiji, kjer blagoslovijo pred oltarjem vse konje, ki se bodo istega leta udeležili konjskih dirk.
Konec koncerta. Nekateri poslušalci se silno drenjajo h garderobam. .Tujec s kontinenta!’ zamrmra neki Anglež. In res je tako, kajti Anglež je predobro vzgo->en, da bi se drenjal.
FRANC JOŽEF L.
na čigar dušo pada Šarlotina tragedija in nešteto drugih žrtev njegove ozkosrčnosti, trme in krivičnosti.
»Ne pahnite nalu v propast.«
Ko pride do cesarja Napoleona, se prav zaprav z njim niti ne pozdravi. Takoj i® pričela s svojim obširnim ekspozejem, k* si ga je sestavljala v glavi v tolikih neprespanih nočeh na potovanju.
»Sire, prispela sem k vam, da rešin’ stvar, ki je tudi vaša. Tu je pismo mojež3 moža, tu imate spomenico o položaju, Likaj so vsi dokumenti, ki se tičejo finančnega stanja. Prosim vas, Vcličanstv0’ odpokličite maršala Bazaina. Izplačaj!® tudi v bodoče plačo pomožni vojski in P3' stite tamkaj še nadalje ekspedicijski zbor. dokler se zemlja povsem ne pomiri. Za-! klinjam vas, da ne zapustite stvari, k1 je tako tesno povezana z vašimi dinastičnimi interesi. Spomnite se obenem 'n®1 strašnega položaja mojega moža. Obljubili ste mu, da ga ne boste nikdar zapustili in vi imate vendar čut za čast in pravičnost ter naju ne morete brezsrčno pustiti na cedilu in nas pahniti v propast-*
(Dalje sledi.)
Ne pozabi naročnine
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik‘MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
prestavnih ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru