Ql^Jorn
/sfAUD
s~yu£tice...
NO. 68
/Imeriška Domovi^/i


AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 6, 1960
SLOVGNIAN
MORNING N6WSPAPCR
Titovci bi radi dobili ir ZDA reaktor v dar
Jugoslavija bi rada “sodelovala” v pogledu atomske sile z Ameriko.
WASHINGTON, D. C. — Ti-l°vi ljudje imajo dober nos za iskanje prilik, kje se da dobiti kako darilo. Ni jim ostalo prikrito, da poklanja Amerika posameznim državam male atomske reaktorje za znanstveno raz-iskavanje in povrhu še $250,000. Hitro so poslali v Ameriko petčlansko delegacijo Jugoslovanske federalne komisije za atomsko silo na študijsko popotovale. Delegatje so ves mesec o-gledovali, kaj vse imamo na tem P°lju in kaj kažemo tujcem.
Na koncu potovanja je komi-sijs prišla v Washington in Predlagala ameriški komisiji za domsko sodelovanje “sodelovanje.”
Povabila je seveda predsedniku ameriške atomske komisijo iHcCona v Beograd. Dobila je odgovor, da bo prišel na obisk še to jesen, ko bo namreč šel tudi na Dunaj na sejo Mednarod-Oe atomske agencije. Jugoslovanska komisija je tudi izrazila -Olje, da kupi mal ameriški re-aktor za znanstveno raziskava-Pje. Želja ji bo po vsej verjet-Posti uslišana. Reaktof bo naj-krže dobila kaka jugoslovanska univerza.
Cel načrt bo izvršen preko, Mednarodne agencije in ne di-rektno med Washingtonom in Heogradom, kot je bilo dosedaj v navadi. Bo namreč to prvi slučaj, da daje Amerika atomski reaktor komunistični državi. A-kn bi bil ta posel napravljen naivnost med Ameriko in Jugo-sluvijo, bi moral priti pred Se-PH in Bog ve, kaj bi senatorji ikli na to. Ako gre posel preko mednarodne agencije, ga ni Heba predložiti Senatu v odobritev. Ali bode senatorji zadovoljni s tem ‘‘ovinkom,’” kdo Ve? Skupni kongresni odbor za stornsko silo se je namreč že icel zanimati za stvar.
Vsekako je treba pripomni-li- da ima Jugoslavija že dva r°aktorja; enega, ki ga je dobi-a iz Rusije, in enega, ki ga je Postavila sama. Ameriški reak-tor menda ne bo najnovejšega l‘Pa, bo podoben onemu, ki smo £a imeli 1. 1955 na atomski raz-stavi v Ženevi.
MOSKVA SE ZOPET HUDO RAZJEZILA NAD NASERJEM
Naserjevi napori za povezavo nevtralcev v Aziji v posebni blok so Moskvo razburili v taki meri, da je sama in preko satelitov začela ostro napadati Naserjevo upravo v Siriji. Nevtralci se zavzemajo za samoodločbo Tibeta, Moskva za samoodločbo Sirije. — Mikojan na obisku v Bagdadu.
KAIRO, Egipt. — Komaj se je Naser podal na pot v Indijo in Pakistan, že je začela Moskva streljati z velikimi propagandnimi kanoni na njegov režim v Siriji. Moskovski radio in z njim vsi satelitski trdijo, da se Naserjevi ljudje obnašajo v Siriji kot navadni kapitalistični hlapci in da preganjajo vse sirijske domoljube in napredne ljudi, med njimi seveda tudi komuniste. Zahtevajo za Sirijo pravico do samoodločbe v svobodnih volitvah.
Muzika iz Moskve je stara, sa-
Novi delavski zakon je že pol leta v rabi!
Landrum Griffinov delavski zakon je le pripomogel do večjega reda v unijah. WASHINGTON, D. C. — Tajnik za delavske zadeve Mitchell je objavil poročilo o tem, kako je njegov urad izvajal novi delavski zakon Landrum-Griffin. Zaenkrat je opravil dvojno delo: organiziral je poseben urad za izvrševanje zakona in ustvaril pogoje, da je urad začel poslovati. Delo ni bilo lahko.
Za novi urad je bilo treba dobiti okoli 300 sposobrtih uradnikov 22 uradov, ki so raztreseni po vsej deželi. V uradih so do sedaj že pretresli okoli 60,000 poročil o delu po unijah in rešili nad 800 manjših pritožb. Največ dela je dala uradom obveza, da morajo vsem interesentom pojasnjevati novi zakon. V ta namen so razposlali interesentom, podjetnikom in delavcem nad poldrug milijon knjižic, letakov pojasnil itd.
Mitchell trdi, da unije in podjetja rada sodelujejo z uradi in jim ne delajo sitnosti. Je pa se.
mo razlog zanjo je nov.
Naiser je šel v Azijo, da tam okrepi gibanje za ustanovitev “nevtralnega bloka,” ki naj bi mu pripadali taki nevtralci kot so Tito, Naser, Nehru in Sukamo, torej slučajno samo taki ptiči, ki so sedaj v sporu bodisi z Moskvo, bodisi z Peipingom. Da bi se taki nevtralci še povezali med seboj, to komunističnemu bloku gotovo ne more biti všeč. Samoodločba za Tibet!
Čisto “slučajno” je začela zborovati v Indiji tudi priložnostna zveza 19 držav iz Azije in Afrike pod imenom Azijsko-afriška konvencija, ki se hudo poteguje za pravico do samoodločbe za Tibet in zahteva, naj ne kitajski tovariši umaknejo od .tam in pu-sitijo Tibetance pri miru. Med udeleženci zborovanja so seveda tudi Naserjevi ljudje.
Rdeči v zagati tudi v Iraku
Za nameček je še iraški diktator Kasem začel preganjati komuniste, ne sicer po svoji policiji, ampak po iraških nacijonali-stih, ki jim je dovolil, da se svobodno znašajo nad komunisti za vse nesramnosti, kar so jih jim tovariši napravili zadnjih 18 me. secev. Kasem si misli, kar sme | delati Naser, sdTbm tudi jaz. Po-i ložaj mora iti za komuniste že
veda tudi nekaj izjem, to so teti.	hud>	moskovski M1.
delavski voditelji, ki jim novi zakon ne gre v račun, in ga radi
Avstralija nam obljublja boljšo kakovost volne
Melbourne, Avstrai.—Ne-
11 avstralski tekstilni strokov-njak je izjavil, da se je avstral-sMtn kemikom posrečilo obkri-Posebno postopek pripravljali5 volne, ki napravi volneno Mgo odporno proti plesnobi in koljem.
Hlaga menda tudi ne bo več reba likati, ker se ne bo meč-Mo- Avstralske ovčarske far-si obetajo zelo veliko od teh °dkritij.
j Vremensh prerok pran:
tega stalno skušajo zavreti in , bojkotirati delo 22 uradov.
Zakon sam je že pokazal prve uspehe: unije spreminjajo svoja 1 pravila in jih spravljajo v sklad z predpiisi novega zakona, na! unijskih občnih zborih se člani ne bojijo več preoblastnih tajnikov in svobodno kritizirajo njihovo delo, nerednosti pri volitvah je manj, kot jih je bilo preje.
Glavno delo za urade šele pride. Do konca marca je zapadlo 25,000 finančnih poročil unij z bilancami vred, 25,000 jih zapade do konca julija. Uradi delavske-
kojan ni kar brez vsega nenadoma šel na obisk v Bagdad. Uraden razlog za njegov obisk ni vreden počenega groša.
Trujillo skuša pomiriti nezadovoljne protivnike
1 NEW YORK, N. Y. — Rafael Leonidas Trujillo Mohna vodi Dominikansko republiko na oto. ku Haiti v Srednji Ameriki že 30 let. Vedno znova se mu je posrečilo ukrotiti nasprotnike in obdržati vajeti dežele v svojih rokah. V zadnjem času je zašel zopet v hudo zadrego. Zaradi preostrega nastopa proti politi-
Novi grobovi
Joseph Bbzlch st.
Ko se je nahajal na obisku pri hčeri Marge Uretig na 20151 Arbor Ave. in nameraval obiskati tudi znance v okolici, se je nagloma zgrudil zadet od srčne kapi in bil proglašen za mrtvega v Euclid Glenville bolnici Joseph Bozich, st., star 75 let, stanujoč na 27812 Chardon Rd., Wickliffe, Ohio, poprej 40 let v McIntyre, Penna. Bil je vdovec, soproga Amelia mu je
KENNEDY JE ZMAGOVALEC PRI PRIMARNIH VOLITVAH
Sen. J. Kennedy je pri primarnih volitvah v Wiscon-sinu zmagal nad svojim tekmecem sen. Hum-phreyem z 100,000 glasovi. Dobil je večino v 6 od 10 volivnih okrožij in 20 ter pol delegatov od 30. Republikanec Nixon po številu glasov na tretjem mestu.
ŠTEV. LIX — VOL. IJX
/z Clevelanda in okolice
V bolnišnici—
Jack Troha s 15913 Grove-wood, preje s Thames Ave., je v Lakeside bolnišnici v Hanna House. Obiski so dovoljeni.
Zadušnica—
MILWAUKEE, Wis. — Ostra borba med obema demo-' Jutri ob šestih bo v cerkvi sv kratoma v Wisconsinu je končana. Zmagal je Kennedy, to- Vida sv. maša za pok. Dorothy umrla 7. jan. 1.1. Tukaj zapu-.c]a Zmaga ni tako velika, da bi mogla pognati Humphreya iz M. Strniša s 156 St. na 30. dan šča pokojni otroke Mary Medic, ^ nacja[jne borbe. Izidi volitev niso dali jasnega odgovora, v njene smrti.
Rojstni (lan—
Josepha, ml., Johna, Louisa, Jo-j koliko je vplivala Kennedyeva pripadnost katoliški cerkvi sephino Daskivich, Christine j na volivce, čeprav je tekom volivne borbe prišlo to vprašanje Prymak v Indiana, Penna., Mar- ponovno na dnevni red in v burno razpravo.
ge Euretig, 10 vnukov, 1 pra-j Ko so začeli prihajati prvi izi-	-----------------
vnuka in več drugih sorodni-'di s posameznih volišč, je Hum- n Pa|.j|p cnrpipl 7 kcv. Doma je bil iz Leskovca pri phrey naglo prešel v vodstvo in	i v ■ > *
Krškem, kjer zapušča brata Loj- ostal tam vse do nekako srede YSGUll CUSllfll V LOUdORU zeta in Toneta ter več drugih štetja glasov, ko ga je Kennedy j LONDON, Vel. Brit. — Pred-sorodnikov. Tukaj je bival 57 dohitel in nato tudi prehitel, sednik Francoske republike! let. Zadnjih 10 let je bil v po- Končna razlika v številu glasov Charles De Gaulle je prišel vče-koju. Bil je član društva Betsy okoli 100,000. Volitev se je ude- raj za |rj na uradni obisk v Ross No. 186 ABZ in društva ležilo nekaj nad milijon voliv- Vei Britanijo. Ta ga je sprejela Progressives No. 641 SNPJ, kjer cev. Republikanski kandidat z vsemj častmi. Okoli Bucking-je sin John tajnik, ter United podpredsednik Nixon je dobil hamske palače se je zbralo nad
precej manj glasov kot Humphrey, bil pa je edini republikanski kandidat.
Sen. Humphrey je dejal, da je izid volitev zanj dosti ugoden in
Mine Workers Local 3548. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Sv. Felicite na Richmond Rd.
ob 9:30, nato na All Souls poko- da pojde z novim ognjem v bor-
pališče.
bo v primarne volitve v Wh-giniji prihodnji mesec.
Kar način življenja!
Prejemanje podpor namesto rednega dela Je postal pri nekaterih ljudeh že naravnost “način življenja.”
West Ta
država je izrazito protestantov-ska in tam ni mogoče republikancem mešati se v demokratske volitve.
Volitve v Wisconsinu so dale Kennedyu brez dvoma novega poleta, celo več kot zmaga v New Hamphire pretekli mesec, toda malo verjetno je, da bi ta njegov voz v
CLEVELAND, O. — Z 20. aprilom bodo črtali s spiska pod- zmega pognala pirancev mesta 512 oseb, ker. polni tek. Večina demokratskih primanjkuje za njihovo nadaljne politikov v deželi še vedno ča-podpiranje finančnih sredstev, ka, kako se bo položaj obrnil. Člani mestnega sveta so proti te- Trenutno je jasno le to, da je mu protestirali in seveda zahte- Kennedy na čelu tekmecev in da vali pojasnila. Finančni direk- se utegnejo vsi njegovi nasprot-
100,000 ljudi, ki so navdušeno klicali De Gaullu in kraljici Elizabeti.
De Gaulle se je kot gost kraljice naselil v Buckinghamski palači. Poleg raznih zunanjih slovesnosti na čast gostu se bosta De Gaulle in predsednik an-' gleške vlade Macmillan posvetovala tudi o vseh perečifi vprašanjih mednarodne politike. De Gaulle je bil. pretekle dni gosti- j telj predsednika sovjetske vlade Hruščeva, Macmillan pa se je vrnil z obiska v Washingtonu. j Pred njima je sestanek na vrhu : v prihodnjem maju.
Petar Vrbanič s 4923 E. 86 St., Garfield Heights, bo v nedeljo dopolnil 75 let. Sorodniki in prijatelji mu čestitajo in žele še mnogo let zdravja in zadovoljstva.
Gallus na sporedu—
Nocoj ob 8:30 bo na sporedu koncerta The Cleveland Institute of Music “Gloria” in “Be-nedictus” iz Gallusove maše “Undique flammantis”. Inštitut je na 3411 Euclid Ave.
Ugodno—
Pri Mandlu na 6125 St. Clair Ave. imajo veliko izbiro ženskih in otroških čevljev po znižanih cenah. Več v oglasu!
Seja—
Nocoj ob 7:30 ima Carniota Hive št. 493 T. M. v SND na St. Clair Ave. sejo. Po seji prigrizek.
tor mestne vlade E. Knuth je nato dal nekaj pojasnil.
Po podatkih direktorja okrajnega socialnega skrbstva naj bi bili vsi oni, ki bodo črtani s spi-
niki združiti, da ga ustavijo, predno bo prišel na cilj, predno se mu bo posrečilo zbrati toliko delegatov, da bi mu bila zmaga zagotovljena pri prvih glasova-
Republikanci iščejo prilike za prepire
Spoznavajo, da ni dobro imeti samo cne^a kandidata. To je za ameriško javnost pre-dolgočasno.
ska, zmouni zaposlitve, s čimer njjh na demokratski konvenciji seveda še ni rečeno, da bodo de- v Los Angelesu v juliju.
lo lahko tudi v resnici dobili. I	— ------------
Knuth je trdil v odgovoru Dva zavoda sta si v laseh
čnim protivnrkom je izzval naga tajništva jih bodo morali vse stop katoliške Cerkve proti sebi. pregledati in ugotoviti, ali odgo- Trujillo kljub vsemu ne misli varjajo predpisom novega zako- popustiti. Nasprotnike kroti s na.	policijo, pa tudi z obeti. Prete-
-------o------	kli teden je odstopil kot vodja
edine politične stranke v državi ter napovedal svobodne volitve. Politični nasprotniki so ta korak diktatorja označili za novo prevaro, s katero bi rad Trujillo preslepil deželo in si znova utrdil oblast v njej.

^elno oblačno in topleje. Naj. VlsJa temperatura 45.
Takse na nočne klube so znižali
WASHINGTON, D. C. — Kongres je znižal luksusne takse na nočne klube na polovico. Predstavniški dom je izglasoval potreben zakon že pred nekaj časa, sedaj se je izjavil zanj tudi sanat kar brez debate.
FederacJja bo radi tega zgubila res samo okoli $20,000,000 in je razumljivo, da na Kapitolu niso hoteli zapravljati časa s tako malenkostjo. Je bolj ‘pametno,” da ga zabijajo z bojem proti civilnim pravicam. Kaj bo seveda javnost rekla, ako jo bo kdo opozoril na zakon, ni težko Uganiti.
mestnim odbornikom, da je živ-, Ijenje od javnih podpor postalo za nekatere že kar “način življej nja.” Zatrjeval je, da ni mogel najti nikogar, da bi mu odmetal sneg, ko je ta letošnjo spomlad zapadel v takli množini, čeprav jih je bilo istočasno na stotine na listi podpirancev, ki so bili dela zmožni.	1
“Imamo neporočene matere, ki gledajo, da so redno v drugem stanju, da ostanejo na listi podpirancev . . . One se celo pritožujejo, da hrana ni dovolj redilna. Jaz sem v svojih mladih letih živel od koruzne moke in podobnega, ki ni bilo niti toliko redilno . . je zagotavljal svoje poslušalce Knuth.
------o-----
Sovjetska vlada dovolila obisk svojim beguncem
Kamelo je ugriznil njen lastni vodnik!
ANKARA, Tur. — V eni izmed veterinarskih bolnic so morali nedavno odrezati nogo neki kameli, ker si jo je okužila.
živinozdravniki, ki so spraševali vodnika kamele, kako je do tega prišlo, so končno ugotovili, da jo je ta v jezi ugriznil v nogo. Ta ugriz je povzročil zastrupitev in nato izgubo noge!
NEW YORK, N. Y. — Sovjetska zveza je preuredila svoje predpise za obisk svojih nekda-1 njih državljanov. Ti gredo lahko tja na obisk pod istimi pogoji kot tuji državljani.
V kolikor imajo tuje držav-1 Ijanstvo, se lahko odpovedo sovjetskemu in gredo na obisk v Sovjetijo s potnim listom svoje nove domovine. Če so brez državljanstva, lahko zaprosijo za sovjetski potni list z vstopno in izstopno vizo.
radi raka
LOUISVILLE, Ky. — Znani ameriški institut za raka je imel .svoje zborovanje v Louisville in posvetil iskoraj izključno vprašanju, ali je med rakom na pljučih in kajenjem kaka zveza.
Kajenja ni zagovarjal noben referat, le dr. Shimkin je rekel, da kadilci naše cigarete lahko in-halirajo. Da bi manj kadili, bi bilo treba, da so cigarete močnejše. Za to trditev je navajal nenavaden dokaz: na Ruskem slučaji raka na plučih ne rastejo tako hitro 'kot v Ameriki. Tam imajo močnejše cigarete. “Kdor je pokadil rusko cigareto, mi bo rad pritrdil,” jo dejal.
Proti stališču instituta za raka je seveda takoj nastopil institut za tobak, ki je v rokah tobačne industrije. Zanikal je odločno vsa navajanja rakovega zavoda in trdil, da je vse skupaj samo domnevanje in premišljevanje.
Nevarnost poplav tudi v vzhodnem delu dežele
CHICAGO, 111. — Reki Missis-jsippi in Missouri sta predrli včeraj na več krajih jezove in nasipe ter preplavili nova področ-|ja. Trenutno’ obstoja največja ; nevarnost novih poplav na Sred-^ njem zahodu vzdoH Missouria in Mississippia od južne Iowe do Cairo, 111., kjer se Mississip-piju pridruži reka Ohio.
I Po cenitvah Rdečega križa je na Srednjem zahodu moralo zapustiti svoje domove okoli 31,-000 ljudi. Škoda gre v milijone.
Med tem se je pojavila ne-poplav tudi v vzhod-
WASHINGTON. D. C. — Med tem ko demokratski fantje tekmujejo med lastnimi prepiri, da jih je kar veselje poslušati, vlada varnost na republikanski strani mrtvaška nem delu dežele. Reka Connee-tišina, ki postaja vodilnim repu- ticut je začela tako naglo nara-
blikancem že neprijetna.
Vedo, da Amerikanec nima rad miru in tišine in rad vidi, ako ga zmeraj nekaj razburja. Zato vneto iščejo priliko, da bi se pokazali v javnosti kot stranka, ki zna tudi debatirati.
Praktično, iščejo kandidata proti Nixonu; menda so ga sedaj našli v osebi znanega republikanskega senatorja Goldwaterja iz Arizone.
Mož je živahnega značaja in zelo zgovoren, povrhu pa še pravi republikanec stare vrste, že dolgo časa godrnja nad Nixonom,
ščati, da obstoja močna nevarnost obsežnih poplav, kot jih ta del dežele ni doživel že več desetletij. Reka izvira v sev. delu Nove Anglije, tvori mejo med New Hampshire in Vermont, teče skozi Massachusetts in Connecticut.
Novi slovar poznajo tudi birokratje v svobodnem svetu
WASHINGTON. D. C. — Navadno dolžimo samo komuniste, da pridajajo vsaki besedi novo češ da ta sUi le vse preveč na le- p0jm.0vanje, ki ga le malokdo ra-vo in da mu je treba najti neko zume na prvi pogled. Podobnih
protiutež na republikanski desnici.
Koliko bo kruha iz te moke, bomo šele videli.
S hrano prihaja v človeški organizem, posebno rad se nabira v kostnem mozgu, ki je bistveno važen za tvorbo krvi. Strontium 90 je povzročitelj leukemije, ne-
Strontium v mleku na Angleškem zelo porastel ke vrste krvnega raka.
LONDON, Vel. Brit. — Od srede leta 1958 do srede leta 1959 je strontium 90, ena 'izmed sestavil radio-aktivnega prahu, ki nastane ob eksplozijah atomskih in vodikovih bomb, v mleku na
grešnikov je dosti tudi v 'svobodnem svetu, posebno v javnih uradih., Samo za vodstvo naše narodne obrambe v Pentagonu so odkrili par zelo zanimivih novih pojmovanj, na primer:
Program je to, kar se da opraviti s telefonskim pogovorom. Svetovalec je vsak Amerikanec, ki je 50 milj od svoje hiše. Izpopolniti načrte se pravi širiti uradne prostore in nastavljati nove uslužbence.
Reorientirati se pomeni navaditi se zopet na delo. Komitet je zbirka ljudi, ki nočejo biti
Angleškem porastel za 40 odstot- škode prenesel vsaj še desetkrat kov.	no sedanjo količino.
Nagel porast strontija v hrani pripisujejo preskusom atomskega orožja poleti in jeseni 1958.
Sedanja količina sama po sebi za bolezen še ni nevarna. Človeški organizem bi lahko brez člani odbora in opravljajo nepotrebno delo. To pa je samo začetek pentagonskega slovarja.
2
SMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 6, 1960
$žt
^Imeri^k/i Domovii\/i
KIVIJE W IC /% !%J— H O /VIC
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA i
ga Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES>
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio.
No. 68
Wed., April 6, 1960
Zgodba o dečku s kovčkom
Zgodbo o dečku s kovčkom pripoveduje komunistični časnikar Voja Jovanovič v šesti številki letošnjega glasila ZKJ tednika “Komunist.” Mož zbira poklicno podobne žalostne zgodbe, zato ne dvomimo, da ne bi bila vzeta iz sodobne jugoslovanske stvarnosti. Zgodba je v zgoščeni obliki sledeča:
Tam pred Božičem je Miloš Stokin, mizar po poklicu, zdrav, srednjih let in zaposlen, šel s svojim 12-letnim sinom v center za socijalno skrbstvo beograjske občine Vračar in rekel uradniku, da “izroča svoje dete občini, državi ali komurkoli." Njegove razmere so take, da otroka ne more več vzdrževati. Uradnik je Stokina poučil, da je dolžen skrbeti za otroka. Pri tem je zvedel od očeta, da ima njegova bivša žena Andjelka s svojim “novim” možem skupaj 60,000 dinarjev mesečnih dohodkov, da pa tudi noče več skrbeti za svojega sina.
Mizar je šel z otrokom domov, tam pa mu je naročil, naj gre k materi. Za potne stroške mu je dal 20 dinarjev. Otrok je res šel k materi, toda ta ga ni marala. Dala mu je 50 dinarjev in ga poslala nazaj k očetu. Očetu je bilo “vsega tega dovolj.” V majhen kovček je zložil napotrebnejše dečkove stvari in odejo, kupil mu je vozovnico in ga poslal z vlakom v Titel v Vojvodino, kjer živi dečkova stara mati.
Stara mati je takoj prepoznala vnuka in se ga močno ustrašila, ko je zvedela, zakaj je prišel. Pohitela je z dečkom hitro na postajo, mu tam kupila vozni*listek za Beograd in ga spravila na vlak. Deček je dobil naročilo, naj gre k materi. Ko je deček s kovčkom vred prišel pred mater, ga je ta zopet poslala k očetu v delavnico. , Oče je za kratek čas pretrgal delo, govoril s svojo “bodočo” ženo, vsaj otroku je tako trdil, in poslal dečka k “novi” materi. Ko je deček prišel tja, mu je “nova” mati rekla, da se je oče med tem premislil, in da naj otrok sedaj gre, kamor ve in zna.
V. tej zadregi se je deček spomnil na svojega šolskega tovariša. Odšel je s kovčkom do njega, ga ni dobil doma in ga iskal nekaj kilometrov stran na igrišču. Oba skupaj sta šla domov. Tam prijateljevi starši niso imeli prostora, da bi vzeli dečka, pregovorili so pa neko staro usmiljeno žensko, da ga je sprejela na stanovanje, jedel bo pa zaenkrat kar pri prijatelju.
Dečkov oče trdi, da se hoče na novo poročiti z vdovo z dvema otrokoma in da zato ne more rediti otroka iz prvega zakona. Dečkova mati pa pravi, da je dosti, da je za otroka skrbela celih 9 let, sedaj naj skrbi zanj oče. Usmiljena žena pa je svetovala skrbstvenim organom, naj otroka ne vračajo staršem, saj ga niso vredni. Jovanovič pa pravi, da je zadnjih 15 let zvedel pri svojem poklicnem delu za “nekaj tisoč, v glavnem žalostnih otroških življenjepisov po raznih domovih za oskrbo in vzgojo otrok.”
Da v takih otroških domovih ni vse v redu, lahko sklepamo tudi po stalnih tožbah v komunističnem časopisju. Tožbe so razumljive: v domovih vlada namesto ljubezni do otrok le čisto plačano zanimanje, namesto skrbi zanje 8-urno delo s svobodno polurno pavzo za obed, namesto veselja birokracija in mrzla disciplina. In vkljub temu trdi zopet isti tednik “Komunist” ob neki drugi priliki, da so starši tako brez srca do svojih otrok, da pošiljajo ves svoj rod, včasih kar po 3-4 otroke, v “državne jasli,” kakor narod slikovito imenuje otroška zavetišča. Glavno jim je, da se otrok znebijo; kaj bo z njimi, Vo jih ne briga.
Kaj pa sodišča za varstvo otrok? Seveda posegajo v take slučaje, toda vedno le v okviru zakona in po paragrafih. Toda Jovanovič sam trdi, da do tožb prihaja le redko, navadno pa sploh ne.
Kje leži krivda? Naravno v dejstvu, da so starši popolnoma pozabili na ljubezen do otrok, da nimajo čuta za obveze in žrtve napram družini in jim manjka smisel za odgovornost napram otrokom. So to starši srednje starosti 30-40 let. Ko se je začela zadnja svetovna vojna so bili stari 10-20 let. Vojna vihra in komunistična vzgoja sta napravili in dosegli svoje: otroci so bili takrat brez vsake vzgoje, živeli od dneva do dneva v pomanjkanju in strahu, kaj bo. Nauk o “novem slovenskem človeku,” ki ga je pred vojno žal zagovarjalo tudi mnogo zaslepljenih katoliških inteligentov, kakor da bi Bog ne znal ustvariti takega človeka, kot mu je potreben, je hitro žel svoje uspehe: dobili sm0 “novega” slovenskega človeka, ki ni nič boljši ali slabši od Miloša Stokina v Beogradu.
Hočete imeti dokaz za to trditev? Ljubljanski dnevnik “Delo” je nedavno poročal o delu ljubljanskega poročnega urada in navajal veliko številk, ki trdijo, da so imeli na poročnem uradu res dosti dela. “Številke niso zanimive, pač pa je zanimiva na videz brezpomembna pripomba: V Ljubljani se poroča tudi veliko parov z dežele. “Gredo na ženi-tovanjsko popotovanje in se mimogrede poročijo v Ljubljani.” Zakaj tudi ne, saj tam znajo hitr0 uradovati, v dobrih 15 minuteh je poroka opravljena! Ako mladi rod že poroki
prisoja tako malo važnosti, zakaj naj bi prisojal več veljave zakonskemu in družinskemu življenju.
Zdihovanje malo zaleže. Treba je pogledati resnicj v oči in računati s stanjem, kakor je. Edino, kar moremo napraviti iz svobodnega sveta, je stalno pozivanje na naslov svojih sorodnikov in prijateljev v domovini, naj vendar pazijo na otroke in jih obvarujejo pred “novim” slovenskim človekom. Ako ga sodimo po sadovih, je slabši, kot smo si sploh mogli misliti.
'ra pa dajejo človeku več volje h
Pennsy 1 vanski prepihi
(Poroča Majk)
Pittsburgh, Perma. — Pred nedolgim sem bral, da je v Min-neapolisu umrl naš rojak John Jager, po poklicu arhitekt. Pokojnik je bil brat pokojnega duhovnika Rev. Jagra, ki je slovel kot izkušen čebelar, delujoč tudi v Minnesoti. Miselno sta bila vsak na svoji strani pota. Brat arhitekt je bil svobodomiselno orijentiran. To je sicer zgodovina preteklosti, a ni noben greh, če to omenjam. Oba pa sta bila zavedna slovenska rojaka in sta za slovenstvo vedno delala z zanimanjem. Poklicno sta se pa uveljavljala le med drugimi narodi.
Pozimi imam čas in včasih brskam po mojih arhivih in tako med raznimi pismi mi pride pred oči tudi pismo od pokojnega Johna Jagra od 12. maja 1916, obsegajoče 11 strani, pisanih v krasnem tiskanem slogu, kakršnega se arhitekti poslužujejo pri pojasnilih v načrtih, itd. Pismo je zgodovinsko vsaj zame, pa se mi zdi, da zna biti še za koga drugega iz tistih časov. Za druge pa kot neka sličica, kakšni smo bili Slovenci v A-meriki takrat.
Kaj je bilo med nami tedaj tako važnega?
Dosti! Avstrija je propadla — Slovani so vstajali — suženjske verige so pokale, v katere je imela Avstrija zakovane Slovane skoro 600 let.
V	tem velikem zgodovinskem
I • • • ■ . » , » .4 ft k V •
prelomu smo se ’'ameriški Slovenci vred z drugimi slovanskimi skupinami zanimali in prizadevali, da bi čim več mogoče prispevali k svobodi iz stoletnega suženjstva naši stari domovini Sloveniji. Leta 1914 že se je začelo gibanje, v katerem smo kmalu nato ustanovili “Slovensko Ligo”, pozneje “Narodno Zvezo” in pozneje so socialistično usmerjeni rojaki pod vodstvom Kristana ustanovili tudi “Slov. Republičansko Združenje”. Ena sama fronta ni bila mogoča, to so poskrbeli menda vplivi ‘tujih mečev”, kar je že stara bolezen in navada med Slovani, posebno pa še med našo peščico Slovencev. Čim manjši smo, hujši petelinčki smo! Tako je bilo tedaj, bilo preje, pozneje, je še hudo zdaj tako — zato je med Slovenci, kakor je. Ali kdaj pride kak zdravnik, ki mu bo uspelo ozdraviti nas, to ve le Bog! To le mimogrede.
Pred kratkim umrli John Jager, mi v tistem pismu piše kot lokalnemu uradniku “Slovenske Lige”, kako so zborovali v Chicagu on, potem pokojni Sakser, nekdanji lastnik in izdajatelj “Gl. Naroda”, in pa pokojni Rude Trošt. Zdaj vsi pokojni.
V	La Salle hotelu v Chicagu je bil sestanek pod imenom “Jugoslovanski zbor”. Nekaj Srbov, Horvatov in Slovencev. Precej navdušenja, omenja Jager v pismu. Drugi in tretji dan bi imeli imeti posamezne narodnosti zborovanja. Jager pravi v pismu, da tretji dan že ni bilo nobenega delegata več v Chicagu. “Trčit, Sakserjev oče, in jaz smo imeli vso zadevo v rokah,” piše Jager. “V moji sobi v Great Northern hotelu smo se zbrali trije (!), da bi sestavili in izdali resolucije in naznanili ljudem, kaj se je naredilo.” — Za tem pa piše dalje:
“Ko smo sestavljali tiste resolucije, je bilo takoj očividno, da hočejo imeti “oče” svojo pot. S Troštom smo presipali točko
kemu potepuhu ni izkazovati-dragoceno, dobre želje in podpo-Heh dušah raste ljubezen in so-dobrotljivosti.
* STAVBINSKA DELA SO ’okrevanju!
ZAOSTALA zadnje tedne.1 Najin sedanji naslov je Mr. in Vzrok je bila obilica snega kon- Mrs. M. T., c. o. John Doleic, 632 cem februarja in v začetku mar- N. W. 28th St., Wilton Manor,
ca po naših hribih in okolicah. Temu je sledil toplejši južni val in odtajanje snega v hribih je
Ft. Lauderdale, Fla.
Te dni naju je obiskal sin John s svojo ženo, predno sta odšla
povzročilo marsikje narast vode na konvencijo Sun Life Assur-
1 ance Co. v Hollywood.
Prisrčne pozdrave vsem!
za točko in pri tem je prišlo med Sakserjem in Troštom do takih osebnih polomov in zmerjanj, da so se temelji hotela tresli in sem moral v največjem kritičnem trenotku poseči mednju, da ni prišlo do javnega šk .... In same osebnosti . . . Takrat sem videl, da pri Sakserjevih ne bodo naredili ničesar, kar bi imelo kaj pomena za nas in našega naroda sedanji kritični položaj.” Tako je pokojni Jager napovedal v omenjenem pismu. Pogodil je. G. N. je res kmalu presedlal.
Nato kritizira Jager dalje, kako so krmarili s Slovensko Ligo v Clevelandu in kako je končno “Sl. Liga” izdihnila in šla med “pokojne ustanove” našega naroda.
Pismo je zanimivo.
Ti in še več takih podobnih slučajev iz preteklosti, ki bi si jih dalo navesti, kažejo, da slovenski izseljenci po svetu so se za svojo staro domovino vedno živo zanimali. Le eno slabost so imeli! Skupne poti, ali pa prave poti v skupnost in v skupni nastop niso mogli nikdar najti. Krivi so bili vplivi “tujih mečev”, kakor je že pesnik Gregorčič tožil o tem.
Čas je, in to zelo skrajni čas, da bi se nam rodil zdravnik, ki bi mogel nas ozdraviti te bolezni. Takega zdravnika smo zelo potrebni! Tako menim jaz, ko to razmišljujem in premišljujem.
*	NAŠE IN DRUGE NOVICE IN VESTI. — Kakor drugod, tako tudi pri nas se vedno dogodi rado več slabega, kakor dobrega. Prav večkrat se to zgodi. Prali ste, kako je ponorel neki Daniel Raymond v hribih blizu Uniontowna, ki se nahaja južno od Pittsburgha. Tam na hribu “Chalkhill” blizu ceste je stala njegova hiša. Menda v teh pustih zimskih dneh je moral ponoreti, tako sodijo. Zaprl se je v hišo in iz nje streljal na mimo vozeče in na potnike. Štiri je takoj do smrti ustrelil, pet jih je težko ranil in zna še kateri radi obstrelitve podleči. Prišla je policija, a Raymond je celih devet ur nadaljeval s streljanjem iz hiše. Končno je morala policija po vojaški tank, s katerim so se policisti približali hiši in so ponorelega streljača s plinom pregnali iz hiše in ga spravili na varno. Oblasti bodo zdaj razsodile, kam spada, ali v ječo ali v blaznico.
*	dobrota se včasih
MAŠČUJE. — To ve zdaj Harry Ganter, ki biva na 330 Crane Avenue v Banksville. Hotel se 'je pokazati v vlogi usmiljenega samaritana, ko je vozil doli po mestu po Forbes avenue blizu Liberty mostu. Trije mladci j “teenagerji” so ob cesti prosili z 'običajnim kazanjem z roko, če bi jih sprejel na avto, da gredo v njegovo smer. Ganterju so se zasmilili, češ, bom pa storil malo dobro delo tem potnikom, ki tu čakajo, da bi jih kdo pobral. Smuknili so v avto, a ko je Ganter vozil preko mostu in zavil y tunel (predor), so mladci potegnili iz žepov nože, ga prisilili, da je ustavil, ga najprvo o-ropali za par dolarjev, mu vzeli $15 vredno zapestno uro in $50 vredni zlati prstan, nato ga vrgli iz avta in se sami odpeljali z avtom naprej. Dobrosrčnost je lepa čednost, a je dobro vedeti, komu se jo izkazuje, kajti že tisočkrat in tisočkrat so takile slučaji dokazali, da vsa-
v potokih in rekah, ki so prestopile bregove in povzročile poplave. To je oviralo prevoz gradbenega materiala in delo radi preveč namočenega površja. Voda je s poplavo povzročila tu in tam tudi precej škode.
* PAR ZABAVNIH SLUČAJEV:
— V starih časih je bila poverjena vsa pravica baronom in knezom. Tam nekje na jugu
Mr. in Mrs. Michael Telich.
-------O-------
Smrt rojakinje
Cleveland, O. — V najlepši dobi 42 let je umrla v Las Cruces, New Mexico, Mrs. Edda Gas. ser, rojena Penko v Kopru 1917. Po vojni je družina odpotovala iz Italije v Jugoslavijo, pozneje
med bosanskimi hribi je živel pa v Ameriko, v Cleveland. Sem knez Puza. V njegovo področje je prišla leta 1929 kot enajstletna je spadalo tudi pregledovanje
ječ in drugih nekaterih zavodov. Knez Puza pride pregledovat neko pokrajinsko ječo in u-kaže vse kaznjence postaviti v vrsto. Bilo je kakih dvanajst raznih potepuhov. Knez stopi prednje in jih nekaj časa ogleduje. Nato stopi k prvemu in začne z vpraševanjem:
“Zakaj si tukaj, kaj si napravil?”
“Nič, gospod knez.”
“Tako? — In ti?”
“Nič. Prisegam, da nisem nič naredil.”
“Hm, res?”
In. pri naslednjem:
“Povej, kaj si ti naredil!” “Nič.”
“In ti?”
“Da, dve kokoši sem vzel, pa sem se že kesal za to.”
Knez ga srepo pogleda in nahruli: “Kaj pa potem delaš tu med temi poštenjaki? Glej, da se čimpreje pobereš od tu!”
In ukazal je ravnatelju kaznilnice: “Takoj vrzite tega človeka ven, on ne spada v to pošteno družbo!”
— Oče in sin sta se vsedla po večerji k mizi/ Sin je razložil šolske knjige, oče pa nataknil o-čala, da bi sinu pomagal pri domači nalogi. Sin je težko zapo-padal razne račune in drugo, ki jih je dobil v šoli za domačo nalogo. Oče je zapazil, da mu gre težko in ga je začel vzpodbujati. Med drugim je sinu tudi omenil:
“Dragi sinko, George Washington je bil v tvojih letih prvi v razredu.”
Sin mu pa odgovori: “V tvojih letih je bil pa predsednik Združenih držav.”
— Da bi njegova obveljala. Dva vaška šolarja sta se pogovarjala na paši o tem in onem. Nazadnje sta pa začela drug drugemu dokazovati, kateri njuni oče je večji od drugega. Prvi je zatrjeval: “Moj oče je za glavo večji od tvojega, to se kar vidi že od daleč na pogled.
“Ne govori mi tega!” je odgovoril drugi. ‘Moj oče je tako velik, da mora stopiti na stol, ako hoče dati klobuk na glavo.”
— Vsem čitateljem in prijateljem A.D. iskrene pozdrave in lepo zdravo pomlad!
Stari Majk.
deklica, že v Ljubljani in tudi v Clevelandu je bila ena najbolj.
ših učenk. V Oberlm CoUegeje videU bomo pon(;ija	si.
vraštvo in te duše se odločajo za krščansko misel in proti krščanski misli.
Toda naj bo tako ali tako, misleč človek, ise bo znova in znova vračal k vprašanju vere, tudi tisti, ki hoče verjeti, da je ni, da se je je nekdo izmislil. Ko srce odpove službo, ko se bolezni lotijo telesa in ostane samo še jama, — tedaj se mnogi vrnejo v otroška leta in skušajo obnoviti, kar so se tedaj 'iz srca veselili. Na raztrgamo platno življenja kakor tam pri Matijevcu prihajajo slike in malo jih je, ki ob teh slikah ne bi našli poti š stari dobri veri, ki jih je nekoč »srečavala.
Če popravim star slovenski rek v toliko, da rečem. Besede mi-čejo, podobe vlečejo, potem smem upati, da bomo trpeli s svetlo sliko v pasijonu: s slepcem. Slep je našel svojega Boga, ki so ga tisti, ki so videli na obe očesi, zatajili in ga prodali.
dovršila svoje študije s	DOŠteneigQ človeka toda stra-
cum laude” na Western Reserve ,	^ v f..	.
'hopetneza, ki je zavoij strahu m
pa je dobila svoj M. A.
Bila je učiteljica in poučevala je na Glenville High School jezi. ke zlasti francoščino, v kateri je bila prav izvrstno izvežbana.
Znala je v besedi in pisavi vsaj pet jezikov, a za razgovor pa še kakih drugih pet. Po nekaj službovanja kot učiteljica je vstopila v federalno službo v Clevelandu, potem v Washingto-nu, D. C. in nazadnje še v Berlinu na Nemškem. Tam se je tudi poročila; njen mož je bil v ameriški konzularni službi. Potem so bili nastavljeni še v Bergenu na Norveškem. Prepotovala je dosti Evrope. Bila sta s soprogom skoraj do severnega pola v mestu Hamerfest na severu Norveške.
Zdaj so že nekaj let v Las Cruces, New Mexico, kjer ima njen mož službo v White Sands Proving Grounds. Zraven moža Francisa je zapustila tri male sinčke ter starše Matthewa in Gertrude Penko. Oče Matevž je doma iz Parji na Pivki, mati Jerica Reyeva pa iz gteverjana na Goriškem. Oba se sedaj mudita v Las Cruces in v Salt Lake City, Utah, kjer je pokojna pokopana. Naj v miru počiva!
Ema Nash. -------o--------
Pasijonska igra in spomin!
Pozdravi iz Floride
Ft. Lauderdale, Fla. — Z ženo sva prišla sem in se ustavila pri Mr. in Mrs. John Dolčič, ki sta nekdaj živela v Girardu v Ohio. Zelo sva jim hvaležna za'skrbno nego in pomoč, ki jo nama nudita.
•Žena je z vsakim dnem boljša in trdnejša in oba upava, da bo Bog tudi tu dalje čuval nad nama. Moja noga, ki sem si jo v hvtomobilski nesreči poškodoval, se kar lepo zdravi. Prav tako tudi rebra.
Več prijateljev se je ustavilo tod in naju pozdravilo. Dobila sva tudi veliko kartic in pisem s pozdravi od najinih prijateljev iz vse dežele. Vsem prav prisrčna hvala. V nesreči je soču-
Cleveland, O. — Prvič sem videl pasijon v kraju mojih najlepših otroških spominov v kraju, ki mi je ostal v srcu vsa ta dolga leta — v Podbrezjah. Bil isem otrok in gostač v Matijevčevi kajži. Za veliki teden je Poglajnov Janez od nekod prinesel ski-optične slike Kristusovega trpljenja. Pri Matijevcu smo se zbrali, Matijevka je obesila na steno staro platneno rjuho in nanjo je pokladal Poglajnov tiste svoje slike. Tam sem videl prvič Judeža, ki je Boga prodal za trideset srebrriikov in sem videl Petra z lepo brado in Marijo, ka, kor je na podobicah. Takrat so se mi zdele slike nezryinsko lepe. Kakšne so bile v resnici, danes ne vem.
skrbi za dober položaj cesarskega namestnika, umil roke in dal Boga ubiti. Srečali bomo Petra, ki je sicer kar mimogrede tt-ikrat zatajil Boga, pa se tudi po Petrovo skesal. In Judeža, ki je sanjal o božjem kraljestvu kakor da bo to paradiž, kjer bosta tekla mleko in med in bo on med oblastniki.
Polno podob bo vstajalo na odru. Vzete iz svetega pisma, postavljene pred nas po človeško. Toda jedro, besedo bodo take kakor stoje zapisane v Knjigi knjig.
In to je cena pasijona. Besede niso naše, večna načela, zavoljo katerih se je svet razdelil na dve polovici, so načela, ki so postavljena od Boga v padec in vstajenje mnogih.
Težka je pasijonska igra, težka že za poklicne igralce. Koliko je težav ve tisti, ki hodi na vaje. Koliko križev zavoljo odra, ni prilike za skrbno vajo. želja pa je iskrena kakor je bila nekoč v pasijonskem klubu: slovenske, mu človeku predstaviti slovenski pasijon. Da bi vsak, star ali mlad, podoživel po domače lepoto velikega tedna in stopil v veliko noč z občutkom, da je v sr' cu obnovil prvi veliki teden na svetu.
Prepričan sem, da se bomo Slovenci zbrali za to priložnost. Vsak s svojo mislijo v srcu, vsak s svojim namenom, toda vsi v zavesti, da pomeni Velika noč v slovenski duši pravo vstajenje.
Nas vse čaka nekoč veliki teden. Za nekoga bo morda dolg dolga leta. V tistem velikem tednu bo morda zagorela misel, ki se bo vžgala v nas ob gledanju pasijona. Včasih je ena sama misel, ki je dovolj globoka, pa spremeni naše gledanje. Bog daj, da bi se vsakemu izmed nas vžgala.
Naj bo pasijon naša lepa priprava. Preprosta, notranja in taka, da bo držala.
Karel Mauser.
Italijanska reklama na Temzi
Italijanski izdelovalci novih motornih koles so poskrbeli za re-Človek, še najslabši, še tak, ki klamo tudi v Angliji. Neka ma-
je Boga prodal za trideset srebrnikov, čuti, da je v Veliki noči nekaj velikega. Vstajenje nara. ve, ki jo je bučeči pomladni veter vzdignil iz dremavice, se nehote oprime tudi take duše. Za
nekenka se je peljala z motornim kolesom od Stratforda na Avonu do Londona, tam pa so vse skupaj — dekle m motorno kolo — naložili na beneško gondolo, ki je vozila po Temzi mimo
človeka, ki veruje, pa je Velika'poslopja angleškega parlamenta, noč praznik.
Lažnivca
Dva posestnika sta se takole ustila:
“Moje posestvo je tako veliko, da moram tri dni jezditi,
Todle pogrešamo starih ragelj, pogrešamo starih navad in morda bi skoraj res ne spadale na te široke ceste tako, kakor so spadale na naše steze doma. Vendar se mi kljub vsemu zdi, da epada v to široko življenje, ki ga Preden ga obidem.” tu živimo pasijonska igra. Mno- j “To ni nič; moje je tako ob -žice, ki se oklepajo Boga in fari- sežno, da sem nekoč poslal no-zeji in saduceji, ki ga kolnejo in voporočenca na molžo, a mleko iščejo prilike, da bi ga ujeli, so mi prinesli šele njuni ojro-Življenje skoraj v dveh tisočlet- ci!”
jih se dejansko v osnovi pi spre-!	______0____—
menilo. Ostalo je enako in člo- j — Prekop Soo je vsako loto veška duša je čudo, ki je nikoli zaprt zaradi ledu okoli štiri me-
stvovanje prijateljev posebno nihče do kraja ne bo doumel. V sece.
MTERI5KA DOMDVTNS,»
Starogorski:
ZORI SLAV A
POVEST IZ DAVNIH DNI
“Križ,
Oh.
znamenje kristjanov “Kriste eldison!
i ' c
v —WUgUVI. V II1UJ1 IllOI
onečaščajo . . . Gorje mi!” Oče, ne boj se bogov, ne sto-re ti ničesar!”
Stražimir je pa vstal, zagra-
'1 križ in ga zalučal v divjem srdu p0 tleh, da se je razletel. v ^slava je stala bleda pred o-^etom. Starec pa je težko dihal. v a trenotek je rekla Zorislava s cudnim, votlim glasom:
Oče, edini spomin moje ma-mice si uničil.”
Kato se je sklonila in jela po-
irati polomljen križec. Stra-21mir pa je ^el glavo med roke n strmel pred se v čudnem ču-stvu- Zaskelela ga je hčerkina °Pazka:
Oče, edini spomin moje ma~ mice si uničil!”
■^° glavi so se mu podile misli, 8renke in trpke:
un, Kriste, čemu prihajaš Se^1 in me mučiš, čemu mi gre-življenje in mi trgaš stare svetinje iz srcaj svetinje moje u orno vine? . . . Kriste, sovražen te!”
Oodec pa se je tiho splazil iz VefG .^er narnaral:
Ki več nevarnosti . . . Ali hud Sl Stražimire, sila hud, a apo-v.^opaa ne vzdržiš, ko ju zasli-
elei-
4'
Kirtie
bogovi, v moji hiši vas son!”
Duhovnik pa je zopet ponovil:	I
“Mir vam bodi, bratje!”
Tihoto, ki je zavladala, je motilo le prasketanje napol surovih polen na žrtveniku in šepet li-pinega listja, ki ga je poljubljal dim.
Strašimir je onemel in strmel v duhovnika, ki je stal z dvignjenim križem, z resnim, a blestečim se licem, obsevan od solncai, kakor čudo. Nato je bolje zahropel, kakor zavpil:
“O, bogovi . . .”
Duhovnik pa se je obrnil k njemu in spregovoril z resno-tožnim glasom:
“Mir s tabo, starosta Stražimir! Božje kraljestvo se bliža, ne zametuj ga, zakaj velika je dobrota Sinu Človekovega, pravičnost njegova neizmerna.”
Med množiico so se odzvali zamolkli glasit
“Kriste eleison! Kirie elei-son!”
Duhovnik se je obrnil k množici in dvignil križ.
“Na Golgoti, pribit na križu, zmučen, krvav in razbit je dejal Odrešenik:	“Oče, odpusti
jim, saj ne vedo, kaj delajo!”
Stražimir pa je ležal na obrazu in jecljal:
“O bogovi! . . . Ste ali niste, ker si dopuščate toliko oskrumbo in zasmeh?!”
Duhovnik se ga je dotaknil s križem.
“Starosta Stražimir! Glej,
Kriste prihaja k tebi! Ker se sam nočeš ponižati, se je ponižal on. Naj ne bo tvoje srce srce m0g0£en Marijin svetilnik, Faraona, ki je ostalo trdovrat-
ato se je domislil, da; je po-a il izpiti vino, ki mu ga je v 1 a Zorislava, preden je pri-^ 0če, in polotila se ga je taka a a volja, da je sedel v travo. Tu ležem in umrjjem, ker vem tako bedast, da me splaši fnalo nevoljen obraz staroste. ^az tepec sem čepel za vrati, ka-0r kužek, mestto da bi pristopi ’ dejal: Stražimire, velmož-vl starosta, ne bodi no lak in 3emi hčerki, zakaj ona zna ^Praviti izborno pečenko, ta-> da se prileže vino na njo, ka-0r otroku mleko na glad.”
, n jezen in nevoljen se je zle-1 godec v travo ter kmalu za-a > dasi mu je sijalo solnce laravnost v obraz.
XI.
je narod zbiral k da-
Zopet se
ritvi.
^Starosta Stražimir je razgla-k da prosi bogove pomoči, za-^al leto je bilo sila suho, tako . )e trava in cvetje kar venelo. Pi p°d se je zbiral, a gorečnosti do, ni bilo svetega razpolo-s nJa> kakor svoječasno, ko so ^ali obeti bogovom. Iz spo-j Vanja do staroste so prihajali.
k° je stražimir zažgal pri-kG V ■'eno daritev, razprostrl ro-
'Hja,
^ klical bogove, naj dado
kolena
Pros bil,
Se je narod sicer vrgel na in ponavljal za njim dj0- ker še Kristova vera ni
d ih ^0VSem vkoreninjena v 1 A- v srcih se jim je vseka-£e Pcrajal dvom, če morejo in s° ti bogovi sploh v stanu,
lio r°j^0 dežja na; osušeno zem žrt
ko je gledalo ljudstvo lvenik, na dim, ki se je ^.kvišku in se ovijal listja sh)6 Se dvigal kvišku, je pri-0<^ nekod med nje mož s
hiral in ^rižem v r°ki ^ mr‘
Kakor ob daritvi nedolžme-^belna. Gospod, vidim da siv*10 Src^^’ da daruje to Ijud-dar° .rtla^kom, ker sprejemaš p^ ti. Nevedno je še in pre-
a ° Poučeno, in tvoja milost ga aZSVotU da ,	--------------:
ga
Sc
tv SVctti, da te spozna v vsej dJ* dobroti in veličanstvu.” za .r°^ danožici, ki ga je zdajci j^la in se
Visarska polena
Lemont, 111. — Vsakemu Slovencu so znane Svete Višarje. Znane so predvsem radi Marije, ki kraljuje že 600 let na visoki gori, znane so pa Svete Višarje tudi radi polen, ki so jih vsa stoletja slovenski romarji za nekako pokoro nosili gotovo nad dve uri daleč po hribu do Marijinega svetišča. Cerkev in vsa cerkvena poslopja so postavljena tako visoko, da v oni višini drevje več ne raste in je velika težava za kurjavo. Ceste do zadnjega časa ni bilo in tudi pripeljati ni bilo mogoče drv do cerkve. V poletnem času je bilo stalno več duhovnikov na Višarjah, da so skrbeli za romarje, ob velikih romarskih shodih pa je prišlo na goro tudi do dvajset duhovnikov. Potem je na gori pri cerkvi vsaj kakih pet večjih poslopij za prenočišče romarjev, potem gostilne, da so romarji postreženi. Tudi nekaj trgovcev je na Sv. Vi-šarjev, ki prodajajo romarske spominke. Za vse te ljudi je treba kuhati, večkrat tudi stanovanje ogrevati. Vsa stoletja je bilo tako urejeno, da so za kurjavo preskrbeli romarji sami. Kar so prinesli polen na goro, je bila cerkvena last in cerkev je drva tudi prodajala trgovcem in gostilničarjem. Tako je cerkev imela s tem tudi precej dohodka za zdrževanje božje poti.
Zdaj je na Svete Višarje napeljana elektrika in kar je najbolj praktično: narejeno imajo tudi električno dvigalo za romarje in za blago ali tovore. Kuhajo zdaj na elektriko in ravno tako poslopja ogrevajo z elektriko. Ta velika sprememba je prišla na Svete Višarje ravno za 600 letnico božje poti, ki jo letos obhajajo oziroma jo bodo obhajali z vsemi slovesnostmi. Glavno pa ali vsaj naj lepše: Svete Višarje so Izdaj električno razsvetljene. So
uvtako nenadoma, je dvi-“If taž in dejal:
ir vam bodi, bratje!” b , S^rnaeK so, mnoge je postalo d ra^ sram, da so se udeležili ■jir^ltve in zdelo se je, kakor bi pravilo, da so zatajili
, In jeli dihati;
je
no vkljub opominom Gospodo-vitn!”
Stražimir se je zdajci zavedel. Planil je naprej in njegov obraz je bil ves spačen od gnje-va.
“Ha, k meni prihaja ta Krist, ki mi je izneveril hčer in ti si bil tisti, ki si ji ga prinesel in se skrival pod zaščito gostoljubja!”
H krati je iztrgal duhovniku križ iz rok in ga vrgel na gro-mado: “Vam, bogovi, ga darujem, njega, ki vas preganja in vam ruši domovje!”
Ljudstvo je ostrmelo. Vse se je ozrlo na duhovnika, kakor bi pričakovali, kaj se sedaj zgodi.
A duhovnik je stal molče s prekrižanimi rokami in gledal, kako je obliznil plamen križ. Le njegovo lice je bilo bledo, ustnice so pa šepetale:
‘Kriste, Kriste . . . Odpusti! Ne ve, kaj dela, ne ve! Odpustil si svojim sovražnikom, ki so te pribili na križ odpusti i njemu, ki je storil to v zaslepljenosti!” Z zlobnim veseljem je gledal Stražimir, kako je gorel križ.
V tem je prihitela Zorislava in planila k ognju.
“Oče . . . oče, kaj si storil!” Starosta jo je pograbil uprav v hipu, ko je hotela seči v ogenj in jo pahnil jezno v stran.
“Proč, nehvaležna hči!” Ljudstvo pa je plaho šepetalo:
“Kriste eleison!” —
A čudo. Križ je gorel in ni zgorel. Ni se sesul, kakor drva, ampak se ves :^areč postavfil počes, da je bil videti, kakor bi stal na oltarju, blesteč se, kakor solnce.
Kriki osupnjenja so se začuli. čudila, od kod Duhovnik pa je dvignil roko in
so trkati na prša
prekrižal žrtvenik in dejal slovesnim glasom:	“Kriste,
sprejmi to daritev, prvo iz rok staroste Stražimira!”
Stražimir je strmel v ogenj Križ, ki gori in ne zgori! Križ, ki se postavi žareč in preteč na žrtveniku, kjer se je žgal obed in bogovom? . . . Kaj je to? .
I (Dalje prihodnjič.)
ko opozarja nase kar tri deželi: Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Največ romarjev -na Svetih Višarjah pa je še vedno slovenskih. Samo oni napolnijo Marijino svetišče do zadnjega kotička.
Ravno radi elektrike je treba misliti na to, da bodo morali imeti na Svetih Višarjah stalnega duhovnika skozi vse leto.
Vsa ta prepotrebna preureditev na Svetih Višarjah pa zahteva ogromnih stroškov, Potem je treba pri Marijini cerkvi nujnih popravil, ravno tako na drugih cerkvenih poslopjih.
Zato je prišla od Jožefa Si-miz-a, župnika v žabnicah, kamor Svete Višarje spadajo kot podružnica, iskrena prošnja, da bi ameriški Slovenci bili tako dobri in bi zbrali nekaj darov za slavno Marijino svetišče na Svetih Višarjah. V dolgih 600 letih so bili naši pradedje silno tesno povezani z božjo potjo na Svetih Višarjah, tako tesno, da je bilo v njih prepričanje: Vsak Slovenec mora biti pred smrtjo vsaj enkrat na višarski božji poti. Zato so v dolgih in dolgotrajnih procesijah romali vsako leto na Svete Višarje. Posamezni deli Slovenije so imeli določene dne. .ve in točno zarisano pot, kdaj in kako bodo izvršili svoje romanje. In vsak romar je pod goro pobral pripravljeno poleno ter ga nesel do svetišča.
Na te žrtve naših dobrih prednikov se bomo spomnili in bomo zdaj mi nekaj žrtvovali za Marijo višarsko.
V ameriški Ljubljani, v Clevelandu je bil sestavljen poseben odbor za to zbirko. Na čelu odbora je znani privatni tajnik pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana Rev. Julij Slapšak. Ostala dva člana odbora sta pa: Mr. Jože Grdina, ki zastopa stare na-selence in znani pisatelj Karel Mauser, ki zastopa nove naseljence. V odboru pa je tudi znani zdravnik Dr. Škur, ki je bratranec žabniškega župnika g. Simiza. Odbor, sestavljen s samih znanih odličnikov nas opo-Izori, da je zadeva resna in vredna naše pozornosti in vsega na-
Slovenska mladina gradi v Macedoniji
Še pred začetkom marca je odšlo na cesto “bratstva in edin-stva” v Macedonijo delat pet brigad slovenske mladine. Brigade, med katerimi so bile po ena ljubljanska, gorenjska, celjska, mariborska in prekmurska, so bile večji del sestavljene iz podeželske mladine. Na cesti bodo ostale do konca aprila. Mladi delavci ne dobe za svoje delo nobene plače, pač pa imajo zastonj vso oskrbo, zabavo — dekleta in fantje delajo in žive skupaj — ter veliko komunistične propagande. V celoti se bo letos udeležilo dela na cesti Bratstva in edinstva 44 mladinskih brigad iz Slovenije.
Turjak in Brdo bodo popravljali Po poročilih ljubljanskega časopisa 1 bo odsek za spomeniško varstvo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana poskrbel letos poleg drugega tudi za rešitev o-stankov in obnovo Turjaka, gradu Brdo pri Lukovici, gradu Kostel ob Kolpi, zavaroval bo renesančne freske v cerkvi Sv. Primoža nad Kamnikom, freske Franca Jelovška iz 18. stol. v cerkvi v Grobljah pri Mengšu, poskrbel za obnovo kapele na Malem gradu nad Kamnikom in delno za obnovitvena dela graščine v Goričanah.
Masti ne bo manjkalo!
“Ko smo morali v prejšnjih letih uvažati za redno prehrano velike količine pšenice, masti in sladkorja, je le malokdo verjel, da bomo že letos lahko črtali ta osnovna živila iz seznama naših uvoznih predmetov . . . .” je pisalo nedavno ljubljansko “Delo”. Škoda le, da pri tem ni pripomnilo, da je Jugoslavija pred drugo svetovno vojno redno vsako leto izvozila velike količine pšenice, mesa in maščob, ne da bi kdo to obešal posebej na veliki zvon. Sedaj, ko je vse ali v državnih rokah ali pa vsaj pod državnim n a d z orstvom, smatrajo že velike hvale in slave vredno, če pridelajo toliko, da jim ni treba kupovati v tujini. In pri vsem priznavajo, da je bila lani v Jugoslaviji letina, kot jo ne pomnijo!
Obrt zaostala
“O obrti, ne samo v koprskem okraju, temveč pri nas sploh, je težko reči kaj novega. Ugotovitve, da obrt zaostaja za našim splošnim razvojem, da imamo o-praviti z velikim pomanjkanjem obrtnih obratov uslužnostne dejavnosti; da grozi nekaterim o-brtem, ki so še vedno potrebne,
šega razumevanja ter odprtega srca.
Darove pa sprejema po posebni dobroti slovenska trgovina ■knjig in nabožnih spominkov “Familia.” Kdo je to? To trgovino vodi gospa Kristipa Brodnik ravno nasproti farne šole sv. Vida v Clevelandu. Nanjo bi pošiljali svoje darove. Gospa je vsak dan v trgovini in kadar ne bo nobenega odjemalca v trgovini, bo Mrs. Brodnik z veseljem urejevala zbirko za Svete Višarje ter bo od časa do časa darove odposlala na svoje mesto. Dobri gospe moramd biti za to delo hvaležni. Naslov je sledeči: Familia
6116 Glass Ave. Cleveland 3, O., USA. Gospa bo vsakemu darovalcu na posebni karti potrdila prejem daru. Če bo le mogoče, in če bomo dobili prostor, bomo imena darovalcev objavili po časopisju. Naj po širokem svetu vedo, da mislimo na .svoje}{stare narodna ustanove, predvsem pa na naše Marijine cerkve na gorah. Dor brotna Višarska Mati ne bo ostala dolžna nobenega daru in nobene žrtve. Vse bo bogato povrnila.
Višarski romar.
da kratkomalo izumro; da se ob planiranih investicijah v obrt, ko gre za to, da se uresničijo, pokažlejo pogosto težave, dejanske ali namišljene, ki to preprečijo, so že znane . . .” je pribil v svoji številki od 4. marca letos ljubljanski titovski list “Delo”. Na Koperskem premišljajo, kako bi položaj v tem pogledu izboljšali. Trdijo, da bi se dalo to doseči v nekaj letih, če bi imeli na razpolago vsaj 274 milijonov dinarjev.
Promet skromen
V Kopru je bil tekom letošnjega februarja promet sorazmerno zelo skromen. Pristalo je sicer več ladij, toda večinoma samo manjše. Tako je blagovni promet znašal le 3,700 ton. Večji del je odpadel na uvoz južnega sadja in rib, v izvoz pa je šlo 1,200 ton lesa za Izrael. Tudi potniški promet je bil skromen.
Koperska luka ne bo mogla do prave veljave in rasti, dokler ne bo povezana z železniško progo s slovenskim zaledjem. Sedanja avtocesta za velik tovorni promet ni primerna!
Pojasnilo
“Vedno, kadar sedem h klavirju, se začne ta tepec dreti.” “Draga moja, meni se zdi, da je otrok — preveč muzikaličen.”
Ženske dobijo delo
Išče se gospodinja
Išče se Slovenko srednjih let, da bi vodila privatno go-podinjnstvo. Pokličite od 6. ure zvečer in ob nedeljah — GL 1-7610.	—(68)
MALI OGLASI
Iščemo gospodinjsko pomočnico
Stanovanje, dom zdoma, pri ugledni družini. Nov dom, privatna soba in kopalnica, 1 blok od rapida. V hiši tudi drugi u-službenci. Kličite SK 1-3803.
(72)
Sobe se odda
Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479.	(X)
Mesnica naprodaj
Oglasite se pri John Skoff, 1170 E. 174 St. Kličite od 8. do 6. pop. KE 1-1098. Po 7. uri na dom IV 1-1579.	(X)
Soba se odda
Opremljena soba se odda moškemu ali ženski. Lahko si tudi kuha. KE 1-5717.
(68)
STRUMBLY DR. HIGHLAND HEIGHTS
7-sobne zidane in kamenite hiše “ranch” tipa; 3 spalnice, 11/2 kopalnice; garaža za 2 kare; vsa električna kuhinja; polna predeljena klet; razvedrilne sobe; popolne v vseh ozirih; velik lot. Cena se začne od $32,800 in več; lahko ogledate vsak čas, ob nedeljah od 3 do 6 pop.
Vprašajte za Mr. Strumbly
FRANK E. STRUMBLY
Gradbenik
HI 2-4479
E. 52 ST.
Enodružinska hiša, 4 spalnice, pet sob spodaj, 2 zgoraj. Moderna. Plinski furnez. Cena $7'900. Malo naplačilo.
Oshen Realty & Insurance
1141 Ansel Road SW 5-4808	WH 3-0010
(4,6,8,apr)
Lastnik prodaja
Krasno 6-sobno Colonial hišo na School Ave. blizu cerkve in šole Marije Vnebovzete. 3 spalnice, velika sprejemna soba, jedilnica, kuhinja, polna klet, plinski furnez, cementni dovoz in garaža, poln porč. Kličite LI 1-5672.	(70)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja Colonial hišo, 3 spalnice, lot 50x188, za $20,500. Cleveland Heights, blizu Noble Rd. EV 1-7458.	(70)
Sobe se oddajo
4 sobe se oddajo odraslim ljudem. Oglasite se na 16405 Trafalgar Ave.	(70)
Pozdravljeni! — Naznanim Vam da sem dobila LOVIAN CAPSULES ter Vam pošiljam naročilo še za nadaljne 4 dolarje, zato ker sem se prepričala, da v resnici pomagajo, kar bom povedala drugim! Lepa hvala Vam in Z Bogom! — M. K., McDonald, Pa. To' je ena izmed tisoč oseb, ki so jim LOVIAN CAPSULES pomagale. Prepričani smo, da bodo pomagale tudi Vam!
Razprodajamo po celi U.S.A.
25 - $1.95 — 50 - $3.69 — 100 - $6.49
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Ud.
Cleveland 10, Ohio
>tm«mmwnmnnmttnmt:wmmtn-
POPRAVLJAMO
FENDERJE IN OGRODJE
SUPERIOR BODY & PAINT GO.
6605 St. Clair Ava.
EN 1-1633
Hie Katie Kros. Co.
downstairs stara ami Southland -m
1228 Euclid Avenu.
Call MAin 1-2700
PREDVELIK0N0CNA RAZPRODAJA
PRIHRANITE
n i| i
4	|3	12
YSEZA
OSVEŽITEV, POŽIVITEV VAŠEGA DOMA
ZAVESE!
Pravkar smo jih vzeli iz naše regularne zaloge! Enojna in dvojna širina. Gladke, potiskane, moderne, rožnati, geometrični in orientalski vzorci. Ogromna izbira barv in vzorcev. Regularna cena od 2.99 do 9.99.
PREPROGE!
Sobene preproge, velikosti 9x12! Izbrane, razpršene barve. Bombaž, rayon, in zmesi, v standardnih merah, ovalne, pravokotne in tekači. V tej skupini vključene preproge starinskega tipa, z zankami in pristriženimi vlakni, cenjene od 1.99 do 12.99.
ODEJE!
Ogromna vrednost pri zimsko težkih, srednjih težkih, lahkih poletnih in električnih odejah. Selekcija vključuje 100'- orlon, bombažne, rayon-nylon in rayon-orlon zmesi. Prekrasne barve. Nekatere odeje imajo nylon obšiv. Originalno od 2.99 do 19.99.
PRTLJAGA!
Prihranite pri damski in moški prtljagi! Skupina vključuje klubske torbe * aktovke * zložljive avtne torbe * potovalne kovčke * prenočne kovčke * pul-manske kovčke * klobučevinjake * viseče vreče z zadrgo * skladne garniture * trde lesene okvire * mehke stranice. Lepa izbira barv. Originalno od 2.99 tlo 24.95.
wflmmwflsftmtnsftmmmifft:«?««
HANDEL - MAZZETTIi
Junakinja iz Štajra
s
Kako se ji je širilo veselja sicer skrbi polno srce, ko je stopala v klet po vino in je grede na tihem mrmrala pesmico.
V sobi pa je sedaj govorila Štefana. Hjenrik je molčal. Počasi in prijazno kakor učeča mati govori: “Vas boli, če vam pravijo bahač; gospod Albert pa je vesel, če ga zaničujejo. On ume besedo Gospodovo: Kdor hoče za menoj, naj vzame svoj križ in hodi za menoj. Res, vas bi bilo groza v šoli križa, kamor hodi gospod Albert!” se je so-
kor vsled želje, da slii še nadalje govoriti sladko deklico: “Bog nas ni ustvaril, da se trpinčimo. Meni ni treba nobe-' nega meniha med Bogom in menoj, sam dobro vem, kaj mi je storiti kot poštenemu kristjanu. — Ne vem za noben greh, ki bi ga bil storil. Pač, za en greh vem, namreč ta, da sem tvoje ljube male roke, ki so napravile to čudovito delo,” prijel se je za trak na prsih — “imenoval tace, to je bilo grdo, žal mi je teh besedi.”
čutno smehljala.	| <‘Tace iriiajo mačke, mačjka
“Tega pač svet ne ume, zato pa -az njsem » je mirno rekla beži pred križem . . . Saj tudi gtefana, ki je medtem že v dru-boli, ruvati grehe v zakramen- gem koncu sobG pospravljala z tu svete pokore, gospod Albert mizei pri kateri je bil sedel gost) ima krepko roko in prav nič ne ki ^ ravnokar od|ei. Henrik je prizanaša hudiču; toda potem, v vgej svojj velikosti in krasoti ko je duša vsa čista in jasna, je s^0pjj k njej: “Z mačko še v šali tako lepo tembolj, ker se sme ^ primerjati Štefane. Mačke so pripraviti na sveto pojedino—" jzvijačne( gtefana pa vedno go-Naenkrat je prekinila, ni mo- vorj samo resnico.” Njeno mo-
dro, da govori luteranu o takih stvareh. On pa je pozorno sledil njenim besedam. Tuja mu je beseda pokora, trd nauk o križu .. . Preje mu je Albert enako govoril o križu, takrat ga je grabila jeza. Danes je miren. Kajti ona, ki mu razlaga nauk o križu, je čudovita kakor angel in sladka kakor vrtec v maj-niku. Sicer pride z luteranskim ugovorom, toda ne toliko vsled krivoverske trdovratnosti, ka-
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
WANTED
UNDERWRITERS
and
UNDERWRITER
TRAINEES
By Farmers Insurance Croup Aurora, 111.
If your ambitions cannot be realized in your present position • . .
If you’re ready to train for responsible underwriting management assignments . . .
One of the Nation’s Foremost Automobile Insurance Companies offers you unrestricted opportunities to reach top-bracket posts.
HIRING NOW
QUALIFICATIONS COLLEGE DEGREE (OR) 2 YRS. COLLEGE 2 YRS. BUSINESS EXPERIENCE
AGE: BETWEEN 25 and 35 LIBERAL BENEFITS
•	OUTSTANDING PROFIT SHARING PLAN
•	GROUP, LIFE HOSPITALIZATION AND MAJOR MEDICAL INSURANCE
•	RETIREMENT P,LAN
•	SALARY OPEN
PHONE FOR AN APPOINTMENT 8:30 A. M. to 4:30 P. M. AURORA—TWinoaks 6-8561 CHICAGO—Bishop 2-2950 Ask for Personnel Dept.
FARMERS
INSURANCE GROUP
1700 N. Lake St.	Aurora, III.
(68)
dro oko se je utopilo v njegove črne, hrepeneče oči: “Tako. Ne govorite preglasno, sicer boste slišali še enkrat resnico, in sicer, da ste bahač, vrhutega pa še prevzeten norec, ker pravite, da ne potrebujete nobenega sredni-ka med Bogom in seboj zakaj pa je potem Kristus umrl na svetem krbiu?”
“Čuj, Štefana, sedaj sem pa že zadosti črn!” se je smejal Henrik. “Ti si pa še hujši kakor Albert. Niti dobrega lasu ne najdeš na meni, tako stroga sodnica si, sedaj pusti to in me enkrat pošteno poglej! Kako mi stoji petelin na traku, ki sem si ga danes sam opasal? Smem li tak pred cesarja?”
Štefana se je ozrla nanj s svojimi otroško nedolžnimi očmi in ga je motrila, ko je stal pred njo v žarezi se večerni zarji: Velika in krasna njegova postava je v najlepšem razmerju, globoke in tople so njegove čmor-jave oči, čelo mu obdajajo kodrasti lasje — vse to je videla Štefana, in vendar ni nič videla, prav tako, kakor ni snoči na vrtu ničesar videla. Kajti njena duša je pri večnem Ženinu, ki se bolj žari v svoji lepoti kakor vsi angeli. Ta revež tukajle pa
CHICAGO. ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SHOP — NEAR North Shore. Modest business. Must see to appreciate. Reasonable rent. Priced to sell by owner. Phone Lake Bluff 2923 after 6.	,	(69)
HELP WANTED
GRADBENI INŽENIRJI
Avtni deli
Morajo biti dobri mehaniki
Intervju od 5. do 8. zvečer dnevno V soboto od 9. dop. do 2. ipop. v hotelu Statler-Hilton, Hartford, Conn, ali pišite za vsa nadaljna pojasnila.
TELECONTROL DIVISION Hancock Industries
Jackson, Mich.
(71)
ZNANSTVENIKI — NOBENE VOJNE INDUSTRIJE Izkušeni v konstrukciji električnih delov
Intervju od 5. do 8. zvečer dnevno v soboto od 9. dop. do 2. pop.
v hotelu Statler-Hilton, Hartford, Conn, ali pišite za vsa nadaljna pojasnila.
HANCOCK MFC. CO.
Odd. Hancock Industries	Jackson, Mich.
(71)
AMERIŠKA DOMOVINA,
ni drugega kakor hrana črvov in pošast pred Bogom, ker je krivoverec.
“Dobro stoji,” je motreč rekla.
“Ko bom stal pred cesarjem, mu porečem; Veličanstvo, ta stotniški pas mi je napravila Štefana Svertndr iz Štajra. Ni li mojstrsko delo?”
Štefana se je na glas nasmejala, da se je čulo, kakor bi biseri drseli v čašo.
“O jej, mislim, da boste lahko kaj pametnejšega povedali cesarju? Sicer bi pa jaz sama rada šla predenj!”
Sedaj je stopila v sobo mati Švertnerica, v rokah je držala stekleno čašo, v kateri se je penilo dragoceno rdeče vino. Postavila je čašo na rožnocinasti krožnik, pogrnila je mizo s snešh nobelim prtom ter je postavila vino pred visokega gosta.
“Kaj bi mu rada povedela?" vprašuje Henrik.
“Povedala bi mu,” je odgovorila z otožno resnobo, “kako slabo se godi nam katoličanom v Štdjru; da nimamo niti ene cerkve, da morajo biti brez službe božje vsi nebogljenci, vsi reveži, ki ne morejo daleč hoditi; lepo bi ga prosila, naj se nas usmili v imenu Jezusa in Marije
in nam vrne vse uropane cerkve »»
“Krivoverce pa, ki so jih uro-' >ali in so krivi vse nadloge, pa 3i naj kaznoval,” je Henrik tbadljivo trenil z ustnicami. I
“Cesar naj kaznuje ali ne, kamr hoče, ali bolje, kakor zahte-1 /a božja in človeška postava,” i e rekla Štefana. “Prav za prav (e že dosti kaznovan vsakdo, ki ludo dela in preganja katoliško ;erkev, ker nakopava nase jezo n pravičnost božjo. Nam gre ;amo za to, da dobimo nazaj, tar nam gre pred Bogom in judmi; za kaj drugega bi tudi ;esarja ne prosila.”
Temno jo je meril z očmi — vjen čudoviti glas, njene pleme-lite besede ga vsega prevzame-io; vendar ga nekaj draži: Pa- | Dežniki so na Dunaju zatožili ijegovega Ijjubljenega, častitljivega očeta. Ona je čista, ona je dobra, toda vsi drugi z Adler- j jem na čelu so navadna sodrga. ‘Tebi ni niti treba cesarja pro- j siti,” je rekel pikro. “Tvoji verski bratje so že za našim hrb- | torn na Dunaju prosili cesarja ta to pravico.”
“Kako? Kaj?” je začudeno vprašala Štefana z iskrečimi se jčmi.	i
“Ti ničesar ne veš o tem?” je prežeč vprašal.
“Ničesar,” je odvrnila.
“No, potem ti pa jaz povem, vaš zloglasni Adler je mojega očeta obrekoval na Dunaju pri cesarju.”
“Obrekovati se ne sme,” je mirno rekla “toda gospod, če bi
sladka usta, da bi se vsaj sedaj nasmehljala! O, to bi bilo srečno znamenje za zaljubljenega mladeniča.
Toda ni se ji izpremenila barva, niti ni priplaval smehljaj na njene ustne. “Kar mi ni nič mar, mi ni treba vedeti,” je odklanjala; “vsekako pa mora biti vaša izvoljenka zelo petična in plemenitega rodu, kakor vi!”
Senca je legla Henriku na goste obrvi. Zopet ga muči. Mi ni nič mar. O mar ti mora biti, mar! Tebi, pa samo tebi!
vaš oče ne bil toliko storil, kar je bilo krivica pred Bogom, bi ne bilo nikomur padlo v glavo, tožiti ga pri cesarju na Dunaju.”
Henriku je postalo tesno pri srcu, grizel se je v ustne. Toliko, kar je bilo krivica pri Bogu.
Res je, nihče tega bolje ne ve, nego on sam. Pa je vendarle njegov oče! In kljub temu je krasen mož! In vendar je nasproti njegovemu očetu Adler le črv, grd črv, ki se plazi po tleh. “Tudi sam vem,” je počasi rekel, “da je moj oče parkrat preveč napel lok proti vam. Pa kljub temu je in ostane največji sodnik, kar jih je kdaj videl Štajer. To povem vsemu svetu, povem magari tudi cesarju, kadar pridem predenj. Res je, moj oče se je zmotil, toda kdo se šie nikdar ni zmotil v življenju, toda v njem prevladuje to, kar je dobro, veliko in božje.”
Štefana je rekla tiho, bolj zase kakor zanj: “O ljudeh se ne sme reči, da je božje v njih.”
Nato je žalostno nadaljevala:
“Torej boste tudi vi na Dunaju zabavljali na katoličane in prosili cesarja, naj nam ne bo milo-stiv, marveč trd in neizprosen in naj nam nikar ne usliši naših prošenj?”
“Nikakor ne, Štefana!” je vzkliknil Henrik, ki mu je na mah skozi luteransko jezo prodrla topla ljubezen. “Kako bi mogel j kaj takega storiti, ko pa je neka — ljuba pa lepa papeška deklica — moja edina ljubezen na tem svetu?!’
Štefanina mati, ki je doslej potrpežljivo čakala v kotu, se je vsa stresla od samega veselja.
Moja edina ljubezen, je rekel.
O ljuba Gospa, daj, da bo res, darovala ti bom zlato srce in svetle drage kamene, če bi tudi morala prodati vse, kar premorem.
“In še vedno nisi nič radovedna, katera je moja izvoljenka,
Štefana?” O lilija, o da bi vsaj sedaj, sedaj rožnato zardela! O
VELIKONOČNE PRAZNIKE
PRISTNE DOMAČE MESENE, RIŽEVE IN KRVAVE KLOBASE, ŠUNKE in ŽELODCE
pri
SPEHAR’S SQUARE DEAL MARKET I
prej na 19807 CHEROKEE AVENUE sedaj smo prevzeli od SLOV. ZADRUŽNE ZVEZE na
712 E. 200 St.-KE 1-7777
RUDY ŠPEHAR, lastnik
Dovažamo tudi na dom, kjerkoli v Clevelandu ]
Sprejemamo tudi poštna naročila in Vam točno in pošteno odpošiljamo po pošti naročila.
Pivo in vino lahko vzamete ven, ali vam dostavimo
Imamo tudi kislo zelje in repo
j-mri iujiij

kel. “Saj tudi jaz ne prihajam iz stare plemiške rodovine. Šele v novejšem času smo postali plemeniti. Pred par sto leti so bili naši piredniki še kmetje. Kar imamo, smo si pridobili s trudom in delom svojih rok,
prav kakor vi. Lep obraz pa1 milih, modrih oči in sladka usteča, — to mi je ljubše, kakor staro, od črvov razjedeno plemcni-taško pismo. In denar — kaj *°’ Ga imam sam dosti1”
(Dalje prihodnjič.)
Here are just the right shoes for your boy or girl to look their best on Piaster. Fine fit, style and long wear.
and up
F hlng spomin
OB TRETJI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA IN OČETA
JOHN ŠPEH
ki je umrl 6. aprila 19r>7. leta.
Tri leta so pretekla, odkar si nas zapustil Ti. Smrt Ti vzela je življenje, končala Tvoje je trpljenje. Sladko spi in se spočij pri Bogu v rajski večnosti!
Tvoji žalujoči:
SOPROGA in OTROCI
Cleveland, Ohio, 6. aprila 1960.
the r'Mit hair for
% * ;
easier

MANDEL’S SHOE STORE
6125 ST. CLAIR AVE.
(near American Home)
Holmes Ave. Market
15638 Holmes Avenue	Liberty 1-8139
Cleveland 10, Ohio IMA
ZA VELIKO NOČ!
odlične DOMAČE MESENE KLOBASE. ŠUNKE, PLEČETA, ŽELODCE in PRVOKLASNO SVEŽE MESO! ZATO: NAROČITE ŽE SEDAJ vse, kar boste o VELIKO NOČI potrebovali!
RAZEN TEGA DOBITE PRI NAS tudi vse, kar je potrebno za POTICE in razne druge velikonočne ^ SPECIJALNOSTI!
Sprejemamo poštna naročila in razpošiljamo tudi izven mesta!
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1033 East 62 St.
17002 Lakeshore BIvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cent
SREDI PODATKOV — Mrs. Louise Clickner, glavna knjižničarka v Bureau of the Census v Suitland, Md., sredi knjig s podatki i ljudskega štetja l. 1950 pregleduje zvezek s podatki prvega v Združenih državah izvedenega splošnega ljudskega štetja 1.1790.
VSAK IMA SVOJE VESELJE. — Mrs. Mary Rocco v Niles, Ohio, kaže svojemu 13 let staremu sinu Petru, kako se neguje — dihurjai. Slika kaže, da sta oba zadovoljna z novim gostom v hišnem živalskem vrtu, v katerem so med drugim tudi aligator in — krastače.