Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejeman velja: Za cele lato predplačan 14 fld., ta pol leta 8 fld., sa četrt leta 4 fld., aa jedea
mesec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 fld., n pol leta 6 gld., i« četrt leta 3 fld., u jeden meaec 1 fld. V LJubljani na dom poiiijan valja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravniitvo ln ekspedlclja v „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice It. 2.
Rokopiai se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednlitvo je v Bementlklh ulicah It. 2, I., 17.
Ishaja vsak dan, isvsemli nedelje in pnunike, ob pol 6. ari popoldne.
Vredništva telefčn - štev. 74.
Štev. 153.
V Ljubljani, v petek 7. julija 1899.
Letiiil* XXVII
va&ii
a
deseti tedni o&čm
„cfCatoi. tiiillo-tmec^a cIfc-uiil/Da v £juMjani" -d S*.t-rtefl, dne 20. jnfija 1899, o& 10. u&i dopofdvie v vc-Ci&i dvotani fmcszolfio^ovtfic paface.
©nevvvi ied:
1.	<5cjooot -ptcdticdu-iEa.
2.	eTajvii&o-DO -potoči-fo o ob&ofco-oenv deEownjtv v Hii-nn (e-.u diniStuevitm fctw.
S>. ^otitco vaot>C(j<i od&ota.
4. SCuoaj-ni «a»ncti.
£jn.fjčjam, dni 6. j\iftj<x 1899.
Č/dSot/.
Prazne sanje.
Nemški liberalci in nacijonalci kuhajo jezo in srd, ker ne gre vse po njihovi volji. Z obstrukcijo so vlado prisilili, da si pomaga s § 14., toda vik in krik odmeva po nemškem časopisju proti vladi, ker grof Thun vlada brez parlamenta. Ves svet pa že danes ve, da ne bode drugače, dokler ne odneha obstrukcija in se manjšina ne
uda večini. Levičarji seveda odgovarjajo, da naj vlada prekliče jezikovni naredbi. Prvič je še dvomljivo, ali bi bili nemški radikalci s tem zadovoljni, in drugič bi vlada a tem parlamentarnega Btroja ne spravila v tir, ker bi obstrukcijo prenesla z leve ne desno. Kaj torej ? Ali naj desnico razbije ? Je še vprašanje, ali se desnica Bploh pusti razbiti. Torej naj vlada odstopi! A nova vlada bi se morala opirati na neko večino, in ta večina bi gotovo ne jadrala po "VVolfovi burji. Torej ne pre-ostaje druzega, nego da se obstrukcija sreča in sprijazni s pametjo. Nemci naj ne pozabijo, da smo imeli 1. 1866 in da Slovani v Avstriji ne bodo nikdar več tlačani nemških kulturonoscev. Že sedanja ustava jamči vsem narodom enakopravnost in ta mora prej ali slej postati kri in meso. Jako žalostno znamenje je za Nemce, da vedno kličejo vlado na pomoč — proti »slovanski nevarnosti«. Ako ee sami ne morejo obvarovati te namišljene nevarnosti, potem jih tudi nobena vlada ne reši. Toda sami dobro ved6, da jim ne preti niti najmanjša nevarnost, le nemška hegemonija je v nevarnosti, ruši se centralizem, ki so ga s tolikim trudom branili in vzdržavali. Tudi bin-koštni program jih ne reši, kakor trezni nemški politiki Bami priznajo. Tako pišejo «Preuss. Jahr-bucher« v zadnji št.: »Ves program ne obsega nobene posebne misli, izvzemši morda nezmotljivost avstrijskega centralizma . . . Nemški politiki se sploh ne bavijo z vprašanjem, ali je izvršljiv njihov program, temveč izpostavijo svoje zahteve, kakor priden otrok o Božiču posodo pred okno v nadi, da mu Božje dete prinese veliko lepih rečij.
Kdo pa naj bi v Avstriji prevzel ulogo političnega Božjega deteta, to je in ostane tajnost.
LISTEK.
Na italijanskih bojiščih,
(Prizori in spomini. Spisal J. G.)
(Dalje.)
Gardsko jezero velja za najlepše izmed vseh gorenjeitalskih jezer. Po pravici. Večkrat sem že videl slike romantiških pokrajin, s strmim pečev-jem, z gradovi in razvalinami ob temnem jezeru. Toda zdelo se mi je, da je te prizore vstvarila le domišljija umetnikova. Tu sem se prepričal, da bo take bajne pokrajine v resnici na svetu. Tam na levo MaluBine a slikovito podrtino na strmi skali, ki se dviguje iz jezerskih valov, na desno Gar-gnano, Gardone, Maderno in še drugih krajev več. Vsak trenotek se razkrivajo novi prizori. Kar dela tujcu te pokrajine še poBebno zanimive, to je njihovi južni značaj Vedno zeleno rastlinje: lovor, oljke in gradni (Steineichen) se tu bujno košatijo. Pomarančni in limonini vrtovi segajo prav do jezera. In na njihovih drevesih je videti poleg rudeč-kastega cveta zlatorumeni sad. — Slikarji dobe po teh krajih obilo motivov za lepe pokrajinske slike. Zato tudi posebno radi semkaj zahajajo.
Parobrod se drži pri vožnji desnega brega. S zamolklim tulenjem naznanja na postajah Bvoj prihod. Ljudje čakajo ob pristanišču, ki radovedno motre popotnike. V prvi vrsti je vedno videti ita-
lijanske orožnike »karabinieri« v črnem fraku in dvorogljatem klobuku (Zweispitz) z veliko kokardo. — Opravljeni so tako, kakor navadno naslikajo Napoleona I. Navzlic svoji slikoviti noši ti varuhi javnega reda ne napravljajo posebno mogočnega vtisa.
Med drugimi popotniki je vstopil na parobrod tudi neki vojak z malo culico v roki. Gotovo je šel z odpusta zopet k svoji garniziji. Molče se je ves čas naslanjal na ograjo in žalostno gledal predse, kakor da mu je iti nad Menelika v vročo Afriko. — Pri tej priliki naj povem, da se je ravno ob zadnji afriški vojski junaštvo Italijanov slabo izkazalo. Na stotine jih je iz teh krajev pobegnilo čez avstrijsko mejo, da so se odtegnili vojaški dolžnosti.
Mimo »isola di Garda«, malega obraščenega otoka z lepim gradom ferarskih vojvod, je za-vozil slednjič parobrod v široki zaliv mesta Desenzano. Po štiri ure trajajoči vožnji smo dospeli na južni breg jezera.
Desenzano je malo mesto, ki šteje par tisoč prebivalcev. Nekaj pomena ima vsled živahne trgovine z žitom, ki se od tukaj izvaža v severne kraje. Hiše bo tu kakor sploh po Laškem nizke in zanemarjene. Na trgu je kamenen kip svete Angele Merici, ki je bila v tem mestu rojena.
Ker so je že bližalo poldne, poiskal sem najprej gostilno, da dobim nekaj kosila. Ob prvih
Zato pa je program, s katerim so si nemški poslanci ubijali glave nekaj mesecev, jako neznatne vrednosti in toliko hvalisana vzajemnost opozicijskih strank brez vsake vrednosti, ki so se opirale na lepe besede brez političnih mislij. Tudi splošna načela za uravnavo jezikovnega vprašanja nudijo malo tvarine za obravnavo z ostalimi narodi in strankami. Na mesto »državnega« jezika so postavili posredovalni jezik. Čemu si nemški zastopniki ubijajo glave uradnikov in vojaških poveljnikov ? To skrb naj prepuste birokraciji. Jezikovno vprašanje v Avstriji se more presojevati in rešiti le b stališča potrebe, a ne s stališča narodne hegemonije ...Avstrija ne morebiti nemška, a tudi ne slovanska; treba bode šele najti obliko za zgodovinsko državo ob Donavi, ker njenih narodov ni mogoče porazdeliti mej velike sosedne narodne države. Ta oblika pa se najde le v novi ustavi; sedaj veljavna ustava se je pokazala nerabljivo in ne ustreza nobenemu narodu in nobeni deželi. Ko bi avstrijski vladar izbral si novo ministerstvo iz samih Nemcev, ki so v opoziciji, in ko bi v tem minister-stvu imeli svoj glas tudi najodločnejši nemški nacijonalci, ne mogli bi na podlagi veljavne ustave uveljaviti svojih zahtev; morali bi se poslužiti absolutizma in vojaške diktature, da bi izvršili svojo nalogo. Toda tako nemško-nacijonalno ministerstvo, ki bi se opiralo na češke pešce, slovenske dragone in poljske ulance, bilo bi poskus, kakoršen je nemogoč pod Habsburžani, ki v vladanju niso novinci. Nemci bodo v Avstriji gospodarji položaja, ako z n o v i m i idejami stopijo v boj in sami uzamejo v roke re-
popoldanskih urah sem se bil namenil iti na bližnje višine, od koder se je obetal lep razgled po lombardski ravnini.
Geologi trde, da so holmi ob južnem bregu gardskega jezera groblje ali morene nekdanjega velikega lednika, ki je segal v ledeni dobi od tirolskih snežnikov do Iombardske ravnine. Vsled izpremenjenih klimatiških razmer se je pozneje led-nik stajal. In danes napolnuje jezero nekdanjo njegovo strugo. One groblje na jugu pa bo ostale in tvorijo sedaj one višine ob vaseh: Solforino, San Martino, Volta in drugih.
Prijetno je sijalo pomladno solnce raz vedro italijansko nebo, ko som šel iz mesta na bližnji hribček, ki se vzdiguje nad Desenzanom. »Colli Genacesi«, imenujejo b skupnim imenom vse to hribovje okoli jezera. Z vrha se odpre lep razgled. Za menoj je ležalo jezero, Bcdaj v solčnem svitu svitlomodro, kakor nebo, ki Be je razpenjalo nad njim. Ob obrežju mestece Desenzano, tik njega vas Rivoltella, potem polotok Sermione z velikanskimi razvalinami gradu Skaligerjev, nekdanjih grofov veronežkih. Ob vzhodnem zalivu jezera je ležala mala, toda močna trdnjava Peschiera. Roka Minčio, odtok gardskega jezera, teče skozi trdnjavo in napolnuje njene okope z vodo, potem se pa kakor srebrn pas vije po ravnini. Onstran reke so znameniti kraji Vilafranka, Somacampagna, Gustozza. Pred menoj pa so je raztezal valovit
šitev vprašanja. V to pa treba resnih študij, s šovinizmom in romantičnimi domišljijami se v politiki ne doseže vspeh. V prvi vrsti bode treba presaditi vrednost raznih oblik federalizma ter določiti, ali bi ne kazalo ustanoviti narodne skupine. Javno je treba priznati, daje Šmerlingova ustava le spaka in da jej s krparijo ni mogoče dati organske celote«.
Torej naj se Nemci sprijaznijo z razmerami, kakoršne so. Binkoštni program in vse prazne fraze o nemški kulturi jim ne zagotove neomejenega gospodatva, po katerem hrepeni. Nemška hegemonija so prazne sanje, zato v polni zavesti kličemo nemškim kričačem in bahačem: Lasciate ogni speranza!
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. julija.
Liberalizem in narodnostni boj. Dolgo časa že divja v naši Avstriji nesrečni narodnostni boj, toda marsikateremu opazovalcu tega boja, da tudi marsikateremu bojevniku v taboru naših nasprotnikov se do poslednjega časa ni toliko posvetilo v glavi, da bi pomislil, čemu se prav za prav bori in ali velja ta boj res samo zmagi »zatiranega« nemštva v Avstriji, oziroma dosegi boljšega stanja nižjih slojev. Šele boj belgijskih revolucionarjev jih je privedel do prepričanja, da se bori vse le za zmago liberalizma nad »kleri-kalstvom«. Liberalizmu na ljubo morajo dunajski preslepljeni delavci rohneti proti deželno- in mestno-zborski večini radi volilne preosnove in pritiskati na vlado, da ne potrdi načrta, njemu na ljubo morajo prirejati sprehode in demonstracije po dunajskih ulicah, zaradi njega mora vse, kar nemško leze in gre, v boj proti grofu Thunu in prej proti Badeniju, njemu v korist mora preiti furor teuto-nicus v meso in kri vsemu nemškemu prebivalstvu naše monarhije. Za liberalizem mora v boj vsak »svobodoljuben« Nemec, Slovan, žid, socija-list in buržoažist, vse mora v boj, ker liberalizem mora nujno premagati »klerikalnega zmaja«, mora priti zopet na vrhunec, sicer se podre svet. To je posebno nauk iz Bruselja za »narodnostni« boj v Avstriji. »Klerikalni« grof Thun mora zginiti, parlamentarno večino treba zdrobiti, potem je pa rešeno »narodno in socijalno« vprašanje, potem bo mirna Bosna. Ko zavlada zopet liberalizem, so na mah rešena vsa vprašanja in prebivalstvu napoči rajska doba.
Posl. Resel in Schoisivohl. Ta dva moža, prvi zagrizen socijalni demokrat, drugi odločen krščanski socijalec, sta poročala te dni oba na enem in istem shodu socijalno demokratičnim vo-lilcem. Posl. Schoiswohl je namreč obljubil, da poroča ob svojem času tudi tem ljudem, akoravno ga niso volili. Resel, kot sklicatelj shoda, je najpreje opozarjal sodruge, naj osebno ne na-
svet, holmi San Martino, Solferino, Cavriano, nekdanje bojišče solferinsko. — Kakor iz knjige si lahko tu čital znamenite dogodke, ki so se po teh krajih vršili kresni dan leta 185 9. Po-kličimo si jih v spomin v pričo živih podob, ki jih imamo pred seboj!
Po bitki pri Magenti (4. junija 1859), ki je navzlic velikim izgubam na avstrijski in francozki strani ostala neodločena, se je začel Gyulay, avstrijski vojskovodja, umikati proti Minčiju. Vojska se je vtaborila onkraj reke, kjer so jo zaslanjale močne trdnjave Peschiera, Verona in Mantua. — Cesar Franc Jožef je odstavil nesposobnega poveljnika in dne 16. junija sam prevzel vrhovno poveljstvo. Na strani mu je stal stari izkušeni Hess, nekdanji pobočnik maršala Radeckega. Navdušenje med vojaki je bilo veliko, ko so zvedeli, da jih cesar sam hoče peljati v boj. Zaupajoč na svojo hrabro armado, ni hotel cesar samo braniti se v okrilju močnih trdnjav, temuč se je odločil napasti sovražnika. Zato aa povelje na štirih krajih prekoračiti Minčio in marširati proti rečici Chiese. Pri solferinskih gričih zadene dne 23. junija proti večeru na sovražnika. Obe vojski sta se vtaborili po teh brdih in dolih in se pripravljali za odločilno bitko.
Bil je kresni večer. Na mestu kresov so plapolali nebrojni vojaški ognji po ravnini. V rudečem svitu so žarele razvaline starega gradu Solferino.
(Konec prih.)
padajo govornika in naj se orneje le na »stvarne« mejklice. Krščansko sooijalni poslanec je potem temeljito poročal o notranje političnih razmerah, nagodbi z Ogrsko in potem obširneje pojasnil kršfiansko-socijalni program. Uspeh njegovega govora je bil ta, da so mu »sodrugi« živahno pritrjevali. Nevarnost za Resela je bila toraj velika in zatoraj je takoj nato govoril o dunajski volilni reformi ter jo vsestranski obsojal, s čimur si je zopet pridobil naklonjenost sodrugov. Poslanec SchoisNvohl je nato pojasnil, da volilna reforma res ni vzor, a vendar se mora priznati, da dobe delavci dvajset mandatov, ter je dokazal, da kršč. socijalna stranka ni kriva, da volilna reforma ni bolje izpadla. Resel je bil zopet pobit in skrbeti je moral za drugo uspešneje sredstvo. V skrajni sili pomaga le še udrihanje po duhovščini, si je mislil Resel, in res je dosegel s tem, da se je konečno vsprejela resolucija proti krščanskim so-cijalistom.
Razmere v Belgiji. Kritični dan 5. julija je minul v Belgiji brez napovedane revolucije. Vlada in večina sta se pobotali z opozicijo in poslednja je pritrdila predlogu, da se razprava o volilni reformi odloži za poznejšo dobo in vsa zadeva izroči komisiji 21 članov, v kateri bodo zastopane vse parlamentarne stranke. Nevarnost je toraj za sedaj odstranjena, »klerikalna« vlada ostane kakor doslej na krmilu in na razpust parlamenta ne misli nihče več. To je konečni uspeh socijalističnih in liberalnih revolucijonarnih naskokov. To bi bili nekako navidezni uzroki, da ni izbruhnila popolna revolucija. V resnici pa tiče za tem še drugi tehtneji razlogi. Pred vsem so dospeli revolucijonarji do prepričanja, da ni misliti na poraz državne sile s pomočjo poulične politike, ker je vlada poskrbela za zadostno varstvo in pokazala, da bi vsak naj^ad na zakon in državni red odbila z največjo eneržijo. Poleg tega so pa uvideli liberalni magnatje, da bi konečno imeli mesto plačila za uslugo socijalistom le samo škodo, ker bi revolucijonarji planili slednjič tudi nad nje in bi potem prišli ob ves ugled tudi pri ostalem delu količkaj trezno mislečega prebivalstva. Vkljub temu moralnemu porazu so pa so-cijalistiška in liberalna glasila polna slavospevov »protiklerikalnim« bojevnikom, vse naglaša, da je uničen »klerikalni zmaj«, da sta zmagala socijalizem in liberalizem. Kako se to strinja s porazom teh dveh strank? Zunanji svet, njih zvesti sodrugi v Franciji, Španiji, Italiji in tudi v naši državi vedo, da so se bili njih belgijski zavezniki za življenje in smrt, in sedaj vendar ne smejo zvedeti, da so skoro na vsi črti premagani in poraženi. To bi bilo skrajno sramotno in zatoraj je treba bobnati v svet: Zmaga je naša!
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
L j ubij a na, 6. julija.
Župan otvori redno sejo ob 6. uri zvečer ter se najpreje spominja dne 2. t. m. umrlega Vacl. Stedrega, ki je bil v letih 1861 do 1871 član občinskega sveta in se tudi pozneje vedno zanimal za razvoj mesta. V znak sožalja vstanejo odborniki s sedežev.
Deželna vlada v dopisu naznanja, da je odobrila Bklep glede zoženja Čopove ceste od 16 na 12 metrov.
Odbornik Žužek predlaga nujno, da se spremeni smer Zaloške ceste ob gluhonemnici in se zadeva glede odkupnine potrebnega sveta odstopi v posvet regulačnemu in stavbinskemu odseku. — Nasvetu se pritrdi.
Odbornik Senekovič poroča o računskih zaključkih mestnega, ubožnega, meščanske imovine in ustanovnega zaklada za minulo leto. Rednih dohodkov pri mestnem zakladu je bilo gld. 604.365-68 (proračun gld. 335.248), izrednih gld. 10.258-74 (proračun nič), prehajalnih goldinarjev 68.075-05, blagajniški preostanek koncem leta 1897 gld. 10.908-757,, svota gld. 693.608-22'/,. Stroški so znašali, in sicer redni gld. 454.824 49 (proračun gld. 251.668 50), izredni gld. 160.263-23'/, (proračun gld. 84.244), prehajalni gld. 66.913-851/,, končni blagajniški preostanek gld. 11.606-64'/,• svota kakor pri dohodkih. V primeri s proračunom so bili dohodki večji za gld. 264.302-27'/„ stroški pa za gld. 273.622-22'/,. — Aktiva znašajo gld. 1,245.143 06, pasiva pa gld. 733.340-41 '/„ toraj čista aktiva 511.772-64'/, ali v primeri z le-
tom 1897 gld. 72.702-46 več. — Ubožni zaklad je imel dohodkov 31.675 44 gld. in isto toliko stroškov. Aktiva tega zaklada znašajo gld. 261.969 72, pasiva gld. 2832-01'/,, toraj čista aktiva goldinarjev 259.137-70'/, ali gld. 57 99'/, gld. več kakor koncem leta 1897. — Dohodki meščanske imovine zaklada gld. 217.490-31'/,, stroški 206.993-04",, toraj prebitek gld. 10.497-27 gld. Aktiva goldinarjev 226.783-52, pasiva gld. 121.073 42, čista aktiva gld. 105.710-10 ali gld. 8380 03'/, več, nego prejšnje leto. — Efektna vrednost ustanovnega zaklada znaša 227.339-52 gld. — Vsi računski zaključki se odobre. — Zadnje poročilo finančnega odseka se odstavi z dnevnega reda.
O gradnji nove mestne ubožnice poroča odbornik Pavlin. V proslavo cesarjeve SOletnice se je sklenilo sezidati novo ubožnico za 100 oseb ter dovolilo kredit 65.000 gld. Za sedanjo ubožnico se upa dobiti 10.000 gld., toraj bo v to svrho na razpolago 75.000 gld. Pri posvetih združenih odsekov se je sklenilo napraviti vVodmatu jedno-nadstropno poslopje. Prvo nadstropje je odločeno za 60 ženskih, pritličje za 40 moških ubožcev, podzemlje pa za kuhinje, shrambe in služabniške prostore. Jedna spalnica je projektirana za dvajset oseb, ostale pa za 10 postelj. Po dnevi bi bivali ubožci na prostornih hodnikih in na vrtu. Poleg tega so prostori za zdravnika, kopališča i. dr. Po tem programu je izdelal arhitekt Fabiani načrt in proračun, ki pa se glasi na 81.700 gld. Vkljub večji svoti sta združena odseka soglasno vsprejela ta načrt v nadi, da se bo pri oddaji del in pri prodaji stare hiše moglo približno nadomestiti primanjkljaj z ozirom na dovoljeno svoto. — Odsek predlaga, naj se takoj naroče podrobni načrti in razpišejo potrebna dela.
Proti predlogu se oglasi podžupan, izjavljajoč, da bo deželni zdravstveni svet gotovo ugovarjal prevelikim spalnicam. Treba toraj počakati, kaj poreče ta zastop. — Isto misel naglaša tudi odbornik dr. Požar, tembolj ker se strinja z njo tudi mestni fizik.
Župan pojasni, da bi naprava manjših spalnic stala 10 do 15 tisoč več. Sicer pa občina ni ravno vezana na izrek deželnega zdravstvenega sveta. Sploh pa v ubožnici ne bo hirajočih.
Pri glasovanju obveljajo vsi odsekovi nasveti, na kar podžupan zahteva, naj se umakne morda že vloženo poročilo na dež. zdravstveni svet, ako se ne misli ravnati po njega nasvetih. — Župan pojasni, da se še ni vložilo poročilo, sicer se pa odsek pozneje še tudi lahko peča s to zadevo.
Prvo, 5., 7. ter 8. poročilo se odstavijo z dnevnega reda.	Konec prih.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. julija.
(Slovanstvo pa »Slov. Narod«.) »Narod« pravi, pišoč o briksenškem škofu, da je sedaj vlada »tako klerikalna, kakor je bila takrat, ko smo doživeli katastrofo pri Solferinu in Kraljevem gradcu«. To je trditev, s katero so delovali nemški liberalci svoj čas, da so prišli na krmilo. Seveda je vsakemu, kdor pozna zgodovino zadnjih desetletij, jasno, koliko je vredna ta puhlica. Edina nje vrednost obstoji v tem, da je pripomogla nemškim liberalcem k nadvladi, katero so porabili v to, da so zatirali na najkrutejši način Slovane. Naši uradniki, naši profesorji iz one črne dobe naše narodne zgodovine vedo pripovedovati o tem, ve pa o tem pripovedovati vesoljni slovenski narod, ki so ga tedaj nemški liberalci potisnili za desetletja v razvoju nazaj. To pa vse »Narodu« nič mari, da le more udariti po klerikalcih. Dobre so mu v to tudi stare fraze nemških liberalcev, ki so jih ti skuhali že pred desetletji. Morda je ona žalostna doba naše zgodovine potisnila tudi »Narod« v duševnem razvoju za desetletja nazaj, si mora misliti čitatelj, čitajoč »Narodove« prismodarije.
(Društvo za krščansko umetnost) je imelo 6. julija razgovor o Jeblingerjevem načrtu za cerkev v Gradu (Bled) s pristavki in z opazkami g. župnika Avsca. Odbor želi videti Se načrt barona Schmidta, predno more izreči svojo sodbo. Vur-nikov načrt za krstišče v Vipavi se odobri. Jeba-činov načrt za dekoracijo nunske cerkve v Škofji Loki se potrdi. Ponudba za nakup nekega dragega umetnostnega knjižnega dela se odkloni, pač pa se kupi Atz-ova knjiga; Die christliche Kunst in Wort und Bild. 1899. Zahvala se je izrekla
/gospodu Ignaciju Okornu, župniku v Senožečah, za lepi portret kneza Fr. Portije. gospodu Jožefu Gregoriču, upravitelju pri Sv. Treh Kraljih nad Idrijo, za bakrorez sv. Treh kraljev, g. ravnatelju Šubicu za umetni okvir in za fotografijo glave s v. Janeza Krstnika iz cerkve sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru, gospodu Feliksu Tomanu za naris Robbovega velikega oltarja pri frančiškanih in za tabernakel posebej, gospodu priorju nemškega reda, Bernardu Polaku, za zelo zanimiv model križanske cerkve, ki ga prepušča društvu. — Pristaviti treba tudi, da je odsek za slikarstvo v svoji zadnji seji odobril osnutek slikarja Iv. Groharja, kateremu se je tudi že poverilo delo, kakor ču-jemo. Naslikal bo namreč podobo sv. Antona pu-ščavnika in sv. Antona padovanskega za stranska oltarja na Brezjah.
(Dar.) Presvetli knez in škof ljubljanski dr. Anton Jeglič je podaril 50 gld. za Jeranovo dijaško mizo in 50 gld. za društvo »Naša straža«. — Bog plačaj!
(Imenovan je) suplent na državni gimnaziji v Kranju, g. Milan Pajk, za začasnega glavnega učitelja na tukajšnji ženski pripravnici.
(Uravnava trga pred uršnlinsko cerkvijo.) Občinski svet ljubljanski se je v sinočni seji mej drugim pečal tudi z ugovorom uršulinskega samostana oziroma tozadevnim dopisom knezoško-fijskega ordinarijata, ter sklenil, da se prizivu ugodi in odstrani odrivače pred cerkvijo in napravi asfaltni trotoar na občinske stroške. Naprava asfaltnega trotoarja ob novem zidu v Nunskih ulicah se za sedaj ne zahteva.
(Dirka slov. blciklistov »Ljubljana«) se bo vršila, kakor je bilo že objavljeno v tem in drugih listih, v nedeljo dne 9. t. m. točno ob 5. uri popoldne na dirkališču pod Tivolijem. Natančen vspored dirke je razviden na po vseh oglih in javnih lokalih nabitih plakatih. Letos je zanimanje za to dirko veliko večje kot za prejšnje, ker se je prijavilo mnogo izbornih hrvatskih dirkačev pa tudi z Dolenjskega, Gorenjskega in celo iz Gradca. Imena dirkačev so razvidna iz vsporedov, ki se dobe v trafiki gospe SeSarek v Šelenburgovih ulicah; komad stane 10 kr. Istotam se dobe tudi vstopnice. Bicikliške vstopnice se pa dobe pri klu-bovem slugi na dirkališču in v soboto zvečer pri »Lloydu«. Te stanejo 30 kr. H koncertu pri »Lloydu« imajo vsi biciklisti prost vstop. Prosi se le, da nepoznani biciklisti nosijo vidno znak njihovega kluba. Domači dirkači pridno trenirajo in je že sedaj vsak večer polno radovednih gledalcev na dirkališču. Vožnja bo gotovo jako zanimiva, ker mnogi naših dirkačev prav izvrstno vozijo in bo toraj huda borba. Posebno zanimiva bo vožnja na samih tandemih, tri in kvadruplejih, t. j. da sede po 2, 3 in 4 na enem kolesu. To tako frči, da se vse za njimi kadi. osobito sedaj, ko se je vsa proga temeljito popravila. Slavno občinstvo se toraj najuljudneje vabi, da se tudi te dirke kakor prejšnjih v kolikor mogoče mnogobrojnem številu udeleži. Dopoldne ob pol 11. uri se pa vrši zborovanje »Zveze slov. kolesarjev«, katerega naj se blagovolijo udeležiti če mogoče vsa bicikliška društva vsaj po deputacijah, ker na redu so važne spremembe.
(Ie lavantinske škofije.) Premilostni knez in škof lavantinski bodo delili 21. julija subdijakonat, 23. julija dijakonat in 25. julija prtsbilerat gospodom bogoslovcem, kateri bodo peli nove maše, in sicer: Četrtoletniki: čč. gg. Fran Bratušek pri Sv. Barbari v Halozah 20. avgusta, Alojzij Kra-maršič v Litiji 15. avgusta, Rudolf Krener v Laškem Trgu 30. julija, Franc Lovrenko pri Sv. Lenartu blizu Velike Nedelje 15. avgusta, Karol Ma-lajner v Hočah 20. avgusta, Alojzij Musi na Vranskem 6. avgusta, Alfonz Požar bo prejel radi maloletnosti samo dijakonat. — Tretjeletniki bo čč. gg.: Jakob Gašparič pri Sv. Antonu v Slovenskih Goricah 20. avgusta, Anton Kociper v Ormožu 20. avgusta, Vincenc Lorenčič pri Sv. Jurju v blovenskih Goricah 15. avgusta, Ferdin. Pschun-der pri Sv. Magdaleni v Mariboru 6. avg., Janez Vogrin v Negovi 27. avgusta.
(Is Brežic) se poroča »Sud. Post.« o zadnji volitvi v okrajni zastop: Nemški listi jako kriče na vodit. okr. glav. v Brežicah, češ da je on Slovencem pripomogel do zmage. To je gola laž. Zmagalo je 16.000 Slovencev peščico pristnih Nemcev in okolu 600 renegatov. Narodna stranka nima navade, da bi lazila okolu oblastev s proš-
njami za uradno pomoč ; to znajo dobro naši nasprotniki. In kar se tiče veleposestva, je stvar taka: Pred leti je v Brežicah umrl neki veleposestnik italijanske narodnosti. Tretjino zapuščine je v oporoki volil vdovi, tretjino sinu in zadnjo tretjino obema skupaj. Imetje je bilo v istini razdeljeno in na dediča razmerno vknjiženo. Skupna imovina je bila pač veleposestvo, a na tretjine razdeljena ni več. In to je vzrok, da je bil letos ta glas črtan iz vol. imenika. Doslej je toraj vdova dvakrat neopravičeno volila v prvem razredu. Toda Nemci so se vendar pritožili na upravno sodišče.
(Pogorela) so štirim posestnikom na Dolenjih Skopicah vsa gospodarska poslopja. Zažgal je štirileten otrok igraje se s papirjem in žveplenkami. Posestniki so tem večjega pomilovanja vredni, ker so zavarovani le za male svote. Zavarovani so pri različnih društvih. Bomo videli, katera zavarovalnica bode pošteno in hitro plačala zavarovalnino. Mogoče se bode tudi tukaj pokazalo, da je vsekako potrebna deželna zavarovalnica.
(Toča) je pobila 3. t m. popoldne v vaseh vrhniške občine Gor. Vrhnika, Verd, Stara Vrhnika, Blatna Brezovica, Mala Ligojna ter pro-vzročila do 23.000 gld. škode.
(Usmrlili so) minulo nedeljo kmečki fantje kočarjevega sina Ant. Turka iz Smihela pri No-vemmestu. Neki Flor. Zelinger mu je zadal z nožem smrtno rano v prsa, da je v 5 minutah umrl. Ranjena sta bila tudi Fr. Hrastar in Jan. Smajdek, katera so pozneje prepeljali v bolnico v Kandijo. Zelingerja so izročili sodišču.
(Is ljutomerskega okraja) Dne 3. julija so gospodje učitelji v Ljutomeru pri učiteljskem zborovanju zahtevali samo sedemletni šolski obisk. V razpravi: »Katere so ovire šolskega napredka v našem okraju?, je neki učitelj trdil, da je med drugimi ovirami tudi šulvereinska šola. Pri nas imamo povBod šulvereinske šole, ali kjer teh ni, je menda na vsaki šoli po ena učiteljska moč, če mogoče šolski vodja, nemškutar, da Nemci ž njim terorizujejo celo dotično šolo. Dalje so pri nas na Štajerskem uradniki, poštarji, zdravniki trdi Nemci, nemškutarji ali sploh naši nasprotniki. Vse to meri na ponemčevanje. Dokler bo tako, ne bomo varni ponemčevanja. Zato naj prešinja vse naše poslance in vse Slovence ta duh in z njim težnja, da se na slovenski zemlji odpravijo ponemčevalne in lahonske šole. Naj se tujcem zabranjuje nakupovanje naših zemljišč. — Tukaj smo grozno tlačeni z osebnim davkom, ker smo popolnoma v nemčurskih rokah.
(Toča) je minuli ponedeljek po Poberžu pri Mariboru naredila precej škode.
(Poročena) Sta bila minulo nedeljo pri sv. Je-drti nad Laškim trgom 80 letni Jakob Sivec in 64 letna Terezija Dobovšek.
(Celjski mestni očetje) so se v zadnji obč. seji pritoževali o razposajenosti šolske mladine ter trdili, da je ta iz okoliške šole. Mestni očetje naj pogledajo v obraz tej mladini in prepričajo se, da se pritožujejo o svojih otrocih.
(Slovenska gimnazija v Celju.) Učenci, ki hočejo vstopiti v prvi razred c. kr. gimnazije z nemško - slovenskim učnim jezikom v Celju, naj se oglasijo dne 15. julija od 9. do 10. ure dopoldne v pisarni g. vodje v Šolski ulici št. 21. Vplačilo znaša 3 gld. 10 kr.
(Umirovljen) je ravnatelj ptujske gimnazije, I. Tschanet.
(Obsojen) je bil v torek v Trstu na 10 let težke ječe Jože Pizziga iz Dekanov poleg Kopra, ker je bil umoril M. Mahniča in E. Slavca.
(Morskega volka) so v sredo ujeli v tržaškem zalivu blizu Miramara. Volk je Bkoro 4 m dolg in tehta 4'/« stota.
(Iz Kastva) se poroča, da je občinski zastop v zadnji seji dne 1. t. m., soglasno in odločno ugovarjal razdelitvi občine, katero so sklenili italijanski deželni poslanci proti volji ogromne večine prebivalstva. Ugovore proti razdelitvi je podpisalo nad dva tisoč občanov. Dalje je obč. zaBtop odločno ugovarjal tudi proti nepotrebni italijanski gimnaziji v Pazinu.
(Medved) je dne 29. jun. blizu Sinca v Liki raztrgal dva vola, a tretjega težko ranil.
(Baron Franjo Gundullč.) V Dubrovniku je umrl vsled kapi baron Franjo Gundulič, zadnji potomec slavne dubrovniške rodovine. Od 1. 1883 do 1895 je bil dalmatinski deželni poslanec in
malo ne do smrti župan v Dubrovniku. Bil je sicer pristaš narodne hrvatske stranke, a pri zadnjih državnozborskih volitvah kandidat srbsko-talijanske stranke. Od tedaj se je oklenil Srbov, ne iz prepričanja, temveč iz osvete. Kakor znano, je vlada razpustila mestni zastop, in to je morda pospešilo njegovo smrt, kajti bil je jako občutljive narave. Pokojnik, ki ni bil oženjen, je zapustil lepo imetje.
* *
(Vzorce novih bankovcev) po 10, 50, 100 in 1000 kron so te dni izgotovili v avstro - ogrski banki in jih doposlali obema finančnima ministroma, ki se dosedaj še nista odločila definitivno za kateri predloženih vzorcev.
(Amerikanske novice.) Za škofijo v mestu Marquette na mesto pokojnega I. Vertina je imenovan mil. gosp. Eis. — Dne 12. junija t. 1. je v državi Wisconsin divji vihar tornado razdejal mesto Neu Munich. Mrtvih in ranjenih oseb je bilo do 400, poslopja je vihar popolnoma raz-nesel. Isti dan proti večeru je vrtinec pokončal mesto Herman v Nebraski; mrtvih oseb je bilo okolu 50. — Dne 11. junija so v Jolietu blagoslovili zastavo hrvaškega društva Zrinjski Franko-pan. Cerkev je bila polna raznih slovanskih društev.
(Meklenburška princeza Juta), nevesta črnogorskega kneževiča, pride 25. t. m. v Bar, kjer drugi dan prestopi k pravoslavni veri. Dne 27. se popelje v Cetinje, kjer jo slovesno vsprejmo.
(Prepoved kajenja.) Kanton Vališ v Švici je že leta 1849 prepovedal kajenje vsem osebam, ki niso še 20 let stare, ter določil kazen 2 frankov. Ta prepoved pa se je bila tekom let popolnoma pozabila. Minolo leto je državni svet to prepoved obnovil, toda poročilo trdi, da je sedaj skoraj brez vspeha.
(Velika revščina.) Gospod: »Kaj pa je to? Včeraj ste še hodili z bergljo, a danes je nimate ?» — Berač: »Veste, gospod, jaz 8em tak revež, da moram večkrat bergljo doma pustiti, ker bi jo sicer prehitro obrabil.«
Telefonska in brzojavna poročila.
Gorica, 7. julija. Včeraj je prehitela nevihta bogoslovce na sprehodu. Strela je vdarila v bogoslovca Ples ni car j a ter ga ubila, tovariša Vodopivca pa omamila, da so ga nezavestnega pripeljali v bolnico.
Trst, 7. julija. V mestnem zboru je naznanil sinoči župan Dompieri, da bo glede najetja posojila v znesku 12 milijonov izšla v kratkem naredba na podlagi § 14., le da se bo dovolilo najeti za sedaj samo polovico.
Dunaj, 7. julija. Na poziv strankinega vodstva se je zbralo včeraj zvečer po sedmi uri vkljub velikemu nalivu nekaj tisoč socijalno - demokratiških delavcev v bližini mestne hiše, da protestujejo proti izjavam župana in podžupana, ki sta imenovala demonstrante zadnjih dni bedaste otročaje. Nekaj časa se je vršil „izprehod" mirno, proti osmi uri se je pa pričela burna demonstracija. Policija je bila prisiljena poseči vmes ter je aretovala blizu 50 kričačev, mej njimi voditelje dr. Adlerja, Reumanna in Brettschneiderja. Nekaj aretovancev je policija danes izpustila, imenovane tri voditelje in 21 drugih demonstrantov je izročila deželnemu, 10 oseb okrajnemu sodišču, jednajst jih je bilo pa policijsko kaznovanih. Okrajno sodišče je po zaslišanju nekaj aretovancev začasno izpustilo iz zapora.
Danaj, 7. julija. Ring je imel sinoči spremenjeno delavsko lice. Navadno tukaj se zbirajoče gospode ni bilo videti nikjer, nastopali so delavci v navadni svoji obleki. Vrata pri hišah so bila večinoma zaprta. Časniki ojstro prijemajo socijalnodemokratične vodje. „Fremdenblatt" pravi, da so delavci zato dobili zastop v parlamentu, da zakonitim potom zastopajo svoje stanovske koristi, zato ne gre, da bi množice vabili na cesto ter tako provzročili izgrede. — „Vaterlandu pravi, da mora vlada odločno nastopiti proti rogoviležem. Kolovodjem hujskanja treba občutno pokazati, da so na napačnem potu.
Danaj, 7. julija. Policija je imela sinoči obilno posla, in se je splošno konstatovalo, da je jako dostojno nastopala.
Dunaj, 7. julija. Na Ringu so soc. de-mokratje govorili, da je Lueger ta večer bežal v Baden, kar pa ni res, ker je bil Lueger v Ottakringu.
Dunaj, 7. julija. Nagodbeni zakoni bodo baje razglašeni okoli 20. julija.
BudimpeSta, 7. julija. Združeni odseki magnatske zbornice so vsprejeli nespremenjene vse nagodbene predloge.
Belgrad, 7. julija. Sinoči malo pred sedmo uro se je peljal razkralj Milan v odprtem vozu po kneza Mihaela oesti. V tem hipu je nekdo štirikrat ustrelil nanj iz samokresa, toda le jeden strel je Milana nekoliko ranil na hrbtu, njegov spremljevalec major Lukic je pa neznatno ranjen na roki. Napadnik 28-letni Bošnjak Gjura Knezevič, katerega so takoj prijeli, je izjavil, da pri tem činu ni bil sam. Kmalu po jiapadu so prišli Milanu čestitat diplomatiški zastopniki in ministri. — Nekaj minut pozneje se je peljal kralj Aleksander po isti cesti, katerega je prebivalstvo živahno pozdravljalo. — Policija je aretovala 14 radikalcev, mej njimi tudi bivšega ministerskega predsednika Taušanoviča.
Belgrad, 7. julija. Že nad 30 radikalnih voditeljev so zaprli, tudi Pašič je mej zatvorjenimi. Lukič je nevarno ranjen. Kralj mu je podelil red kneza Miloša ter ga imenoval podpolkovnikom. Kralj Aleksander je izdal razglas, v katerem armadi naznanja atentat ter izraža nado, da se bo skazala zvesto ob času nevarnosti.
Zofija, 7. julija. Poročila o nemirih v mestu so povsem neosnovana in jih je raztrosila bržkone opozicija, ker ni mogla preprečiti odobrenja flnancijelnih pogodeb v sobranju.
Madrid, 7. julija. V ministerskem svetu je izjavil Silvela, da ne pripisuje zadnjim nemirom nikake važnosti.
Baroelona, 7. julija. Nemiri so se včeraj zopet ponovili. Tolpa mladih ljudij je napadla prodajalnice s kamenjem ter streljala na orožnike. Ranjeni so trije orožniki, pa tudi nekaj manifestantov. Aretovanih je bilo
18 oseb. Na stopnjicah neke hiše je eksplodirala bomba. Pričakujejo proglašenja obsednega stanja.
Gospodarska organizacija.
Cena žitu na dunajski	borzi
dnd 6. julija 1899. Za 100 kilogramov.
Pšenica za jesen . . . gl. 9 06 do	gl.	9 08
Rž za jesen.....» 7 24 »	»	7-25
Turšica za julij-avg. . . » 486 »	»	488
» « sept.-okt. . . » 5 05 »	»	5'06
Oves za jesen . . . . » 5 86 »	»	5 88
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 3062 m., srednji zračni tlak 736-0 mm.
Cas opazovanju
Stanje
barometra v mm.
Temperatura po Celzija
Vetrovi
Nebo
•3* s
6j 9. zvečer I /36'tf |	| sr. sever | del, oblnž.
10
7, 7. zjutraj I 785 9 I 13 9 I sr. avzh. | oblačno I 2. popol. | 735 2 | 23 2 I sr. jvzh. | pol oblačno Srednja včerajšnja temperatura 17 3°. normale: 19 4°.
592 1-1
Bodbtna Matije Periln-ova javlja pretužno vest, da je nje vzorni, nepozabni, iskreno ljubljeni
Matiček
komaj 29 let star, po kratki, mučni bolezni v neizmerno žalost svojcev danes ob 5. uri popoldne izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb predragega rajncega bode v soboto, dnč 8. julija, ob 5. uri popoldne na pokopališču na Viču.
Prerano umrli se priporoča v molitev in blag spomin.
Na Zgor. Rožniku, dnč 6. julija 1899.
R/11'I'O 8 katerimi more vsakdo barvati razno blago: Dih! LK, sukno, platno, volneno bla«o, svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA EBEBL t Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 12 11—4
^^/izdelovavec M. Hrnjak, lekarnar
v Ivanlč-tvrdja, Hrvatsko.

d
r<a
8
Pozor!
Pravi ,Glaven*
nosi varstveno znamko.
„Claven"
Dobiti je v vseh lekarnah in
drogueri-jah.

1 lonček 60 kr, po pošti 75 kr.
Edino gotovo delujoče sredstvo
s katerim si slehrni v 3 do 5 dneh brez bolečin in za zmiraj odpravi 459 12-9
Mr* kurja očesa, "M
ozeblino, trdo kožo, bradavloe. žulje, od pota vnete noge, pik debele, ose, komarja ln drugih mrčesov.
Razpošilja se samo proti povzetju ali ako se denar naprej pošlje.
S> <
P
Razprodajalcl dobe velik popust.

>
Godheno orodje
priporoča
Adolf Stowas8er in sin
v Gradcu,
Gosli, oltre, gitare, pleh-nata in lesena trobila.
Vse Izvrstno, poceni.
Novi cenik franko in 485 brezplačno. io-8
Vožnje karte
ln
f tovorni listi
v
312 21 Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
JS3T Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: -■CcM. M C s*.'*- B ■■ I
Dunaj IV., Wiedenergiirtel 20,
ali pa	317 25—17
ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 29-
Prostovoljna razprodaja!
V četrtek pred sv. Jakobom, dnč 20. julija 1899, dopoldne
ob 8. uri, eventuelno tudi drugi dan 21. julija t. 1. bodo se
travniki, njive in gozdi
pripadajoči k graščini ,.Rakovnik" ▼ Ljubljani, katera je last F. M. Schmitt-a v Ljubljani, na lici mesta prostovoljno po kosih prodajali.	587 3-1
Travniki leže ob Dolenjski cesti in so pripravni za stavbišča.
D
R.
Med. uiiiv.
J. ŠTVERAK,
c. kr. višji rudniški zdravnik
v Idriji,
ne bode od 9. julija do 13. avgusta 1899
ordiniral.	591 1-1

Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu.	fil i V It i lakso Veršec v I.JLBI.JANl.	Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Olro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dn6 do dn6 po 4V«%-Poitno - hranllnlčne položnloe na razpolago.
-ii Dunajska borza. (Ml- ..... J-;-r- _ -------- . . . , _ _____________ W ■ ga		
Dni 7. julija.
Skupni državni dolg v notah.....100	gld.
Bknpni državni dolg v srebru.....100	>
Avstrijska zlata renta 4°/0......119	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	100	»
Ogerska zlata renta 4°/0.......119	»
Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ... .	96	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	910	»
Kreditne delnice, 160 gld..............378	»
London vista...........120 »
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drl. velj.	58	»
80 mark............11	»
»0 frankov (napoleondor)............9 »
Italijanski bankovci........44 »
C. kr. cekini......................5	>
60	kr.
30	»
35	»
50	.
30	.
60	>
50 > 97",. 78 . 66';,» 57'/,» 67 >
Dn6 6. julija.
4°/0 državne srečke 1. 1864, 250 gld. . .	169 gld. 75 kr,
6"/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	157	»	25
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195	»	25
4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	9S	»	20
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138 »	35
Ounavske vravnavne srečke 6°/0 ....	129	>	25
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	»	60
Posojilo goriškega mesta.......112»	—
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98	»	25
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0	97	»	15
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	212	»	—
» » južne železnice 3°/0 .	169	»	10
» » južne železnice 6°/0 .	121	»	25
» . dolenjskih železnic 4°/0	99 »	60
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Genois srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. Bt v. 3255 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 434 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 73 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 109
Montanska družba avstr. plan.....241
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 178
- • •• t>Tj —
195 gld - kr. — » — .
21
28 86 83 60 23 152
50
25
50 60
60 60 25
Papirnih rubljev 100
127 » —
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naro611 na borzi.
Menjarnična delniška družba
„91 E R C U H"
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
aUT Pojasnila ~£3X v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaeijskih vrednostnih papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. IS