Samoupravni nadzor v zakonu in v praksi
Ko je bil pred dobrimi šestimi leti spre-jet zakon o združenem delu, smo se prvič srečali tudi s pojmom »samoupravna delav-ska kontrola«. Mnogi si ztnotno razlagajo, da je to povsem nova oblika nadzora izven samoupravnega sistema, v resnici pa je stara toliko kot razvojna pot našega samouprav-ljanja. S svojimi zametki, čeprav neinstitu-cionalizirana, sega celo v čas ustanavljanja prvih delavskih svetov. Ceprav izrecno ni imenovana s tem terminom, je vendarle vsebinsko zajeta in uzakonjena že s prvim zakonom o delavskih svetih. Po tem zakonu so delavski sveti opravljali istočasno tako upravljalsko kot tudi nadzorno funkcijo.
Od takrat se je z razvojem in poglablja-njem samoupravljanja v enakem razmerju širil tudi obseg samoupravnega nadzora, do-kler ni bil končno s sprejetim zakonom o združenem delu verificiran v obliki samo-upravne delavske kontrole. Njen pomen še danes mnogokje napačno zamenjujejo z or-ganom samoupravne delavske kontrole, de-jansko pa je le sestavni del celotnega samo-upravnega sistema, ki jo izvajajo' vsi samo-upravljalci neposredno prek zborov delavcev ter drugih oblik, po organih samoupravlja-nja in posebnih organih samoupravne delav-ske kontrole.
Organ samoupravne delavske kontrole je torej izvajalec samoupravnega nadgora v imenu vseh samoupravljalcev. Nezadostno poznavanje načel samoupravnega nadzora in njegovega izvajanja se zato zelo pogosto od-raža tudi pri rabi terminov v splošnih samo-upravnih aktih organizaci.i združenega dela. Njihova določila o oblikovanju in delovanju samoupravne delavske kontrole se_ zamenju-jejo z njenimi organi in obratno. Zaradi tega so določila največkrat meglena, posplošena, nejasno opredeljena, kar jim jemlje učinko-vitost in jih dela neobvezne. Zvodenela opre-delitev pa pomeni izgubljanje avtoritete sa-moupravne delavske kontrole in njenih or-ganov.
Po drugi strani pa se pojavljajo neredko tudi drugačna pojmovanja, če§ da je ta or-gan nad samoupravnimi organi kot nekak-šna »šiba božja«, kar je docela zgrešeno. Zato je potrebno posebno poudariti, da organ sa-moupravne delavske kontrole ne more o ni-čemer- odločati. Njegovo vlogo opredeljuje vsebina dela skladno z določili samouprav-nih aktov. Funkcija tega organa je predvsem v tem, da ugotavlja, opozarja ter zahteva ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in ne-pravilnosti. V samoupravnih aktih je treba zato točno opredeliti način njegovega delova-nja in uveljavljanja pravic glede dostopa do podatkov.
ORGAN SAMOUPRAVNEGA NADZORA JE  SAMOSTOJEN PRI  SVOJEM DELU
Kako samoupravljalci uresničujejo samo-upravno delavsko kontrolo, smo omenili že prej. Zato se zadržimo ob njenem organu. Njegovo delo je javno in pri tem je samo-stojen. Njegova samostojnost se med drugim izraža v pravici, da se samoiniciativno odlo-ča za nadzore vseh oblik stanja in poslovanja v TOZD, za kar ima pravico angažiranja strokovnjakov in služb iz OZD ali izven nje, za kar mu morajo biti dostopni in na razpo-lago vsi dokumenti. O svojem delu redno obvešča delavce na zborih in na druge na-čine, seveda je razumljivo, da o njem ob-vešča tudi samoupravne organe, zlasti delav-ski svet.
Njegova pravica obsega ravno tako kon-trolo, kako se uresničujejo pravice in dolž-nosti delavcev z določili samoupifavnih aktov. Organ nadalje izvaja kontrplo uresničevanja obveznosti samoupravnih organov nad tem, kako izvajajo svoje dolžnosti, določene s splošnimi akti. Pri tem je zlasti pozoren na izvajanje sprejetih sklepov samoupravnih or-
ganov in  kako  sami  opravljajo nadzor nad njihovim izvajanjem.
Brez dvoma je preverjanje smotrnosti uporabe družbenih sredstev ena najpomemb-nejših dolžnosti oziroma pravic tega organa. To toliko bolj v sedanjem času, ko smo v fa-zi vsestranskih naporov za ustalitev gospo-darstva. Sem vsekakor sodi preverjanje eko-nomske smotrnosti poslovnih in naložbenih odločitev, preverjanje gospodarjenja s pri-merjavo kazalcev gospodarjenja iz 140. člena zakona o združenem delu in preverjanje do-seženih planov ustvarjanja celotnega prihod-ka na podlagi periodičnih obračunov in za-ključnih računov.
Organ samoupravne delavske kontrole ob ugotavljarvju nepravilnosti in pomanjkljivosti ukrepa tako, da obvesti poslovodni organ, organe samoupravljanja, kakor tudi sindi-kalno organizacijo. V kolikor ti ne ukrenejo ničesar, organ delavske kontrole o tem se-znani delavce in hkrati družbenega pravo-branilca samoupravljanja. Od organov isto-časno zahteva, da ga obveste o sprejetih ukrepih. Sicer pa ta in druga vprašanja po-drobno ureja republiški zakon, ki je stopil v veljavo že lani in bi morali biti takrat z njim usklajeni vsi samoupravni akti. Izkuš-nje so pokazale, da so to storili malokje, kar navaja za zaključek, da ga še niso niti pre-brali iri ne vedo, da predvideva ostre sank-cije. Za njegovo izvajanje in uresničevanje so se zavzeli zlasti sindikati. Zato bi bilo prav, da njihove osnovne organizacije skupaj s samoupravnimi organi nemudoma preve-rijo skladnost splošnih samonpravnih aktov z njegovimi določili in zahtevajo uresniče-vanje njegovih načel.
I. Osolnik
Nova osnovna šola v KS Dravlje
Šole ,,dohitevajo" soseske
V šolskem letu 1979/1980 je vključen v enajstih osnovnih šolah, dveh centralnih in šti-rih podružničnih šolah šišenske občine 9.001 učenec. Največ učencev in učnih oddelkov imata osnovni šoli Veljka Vlahoviča in Valen-tina Vodnika.
Celodnevno šolo od prvega do osmega raz-reda imata osnovni šoli Stane Kosec s 425 učencev in Tine Rožanc z 296 učenci. Osnovna šola Alojza Kebeta pa vključuje v celodnevno šolo 228 učencev od prvega do četrtega razre-da.
Stevilo šoloobveznih otrok stalno narašča, še posebno v območjih intenzivne stanovanjske gradnje. Nove šole težko sledijo temu hitremu naraščanju. V zadnjih desetih letih se je v Siški ppvečalo število učencev od 6.523 na 9.001. Do leta 1985 bo število šoloobveznih otrok večje za nadaljnjih 1.200 do 1.400 učen-cev.
Medtem ko je s hitro stanovanjsko.gradnjo v krajevnih skupnostih Dravlje, Bratov Babnik in Dolomitskega odreda naraslo število šolo-obveznih otrok, pa še nimajo svoje šole. Le-tos bo v krajevni skupnosti Dravlje odprta no-va šola s 24 učilnicami za okrog 800 do 900 učencev. Šola bo imela tudi veliko in malo telovadnico ter kuhinjo z zmogljivostjo 1.020 obrokov.
Iz sredstev II. samoprispevka in z delnim sofinanciranjem mestne izobraževalne skupno-sti bodo zgradili 18 učilnic, kuhinjo sofinanci-ra mestna skupnost otroškega varstva, skup-ščina občine Ljubljana-Šiška pa še 6 učilnic in povečanje skupnih prostorov.