»"fciribo
wtk četrtek in t poštnino vred all »oni s pošiljanjem začelo leto32dim.
Po%ajne«na Itevtlka slane l SO din.
Poilnlnat plačan* ▼ gotovini.
Ml let« 16 din., četrt leta I Aft. Izven Jugoslavije M 4fet. Naročnina se pošlje M npravništvo .Sloven-dhaga Gospodarja" v Mo-Koroška cesta 5, KM m dopošilja do od-Naročnlna se plačuje v naprej, inlemrban št. 113.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
UradnHtro j« v Marftop*
Kemika cesta iL 5. Rob» p tel ae ne vračajo. Uprr* ntttvo sprejema naročita». Inserate in reklam«9»
Cene inseratom po do^ vorn. Za večkratne ogli» * primeren popust. Nezap^t reklamacije so poiMfc*
proste. Čekovni račun pošta««;; urada Ljubljana št. 10.6QEI
Telefon inferurban št. 113
19. številka.
MABIBOR, dne maja 1924
58. letnils«
Bratje, mi stojimo trdno, kakor zidi grada!
Po izreku svetopisemskega trpina Joba je človeško življenje na zemlji vojskovanje. Ker je človek družabno bitje, ali kakor ga imenuje grški modrijan Aristotel, politično bitje, mora tudi ta panoga človeškega udej-stvovanja in življenja biti vojskovanje. In v resnici, politika je osobito vojskovanje.
Kdor hoče zmagati, se mora znati vojskovati. K temu so potrebni smisel, volja, moč in orožje. Kdor nima ne smisla ne volje za vojevanje, ali pa, kdor bi oboje imel, pa nima moči ne orožja, tak se ne more voje-vati uspešno in z upom na zmago.
Slovenska ljudska stranka vodi energičen boj za samoupravo in avtonomijo Slovenije. Ona je edina stranka med Slovenci, ki ma za to borbo potrebne lastnosti in reči. Ima smisel za la boj, ker dobro zna, da je avtonomija Slovenije bistven predpogoj za obstoj in napredek Slovencev ter da se slovenska avtonomija ne da doseči na drug način, kakor da se izvojuje. Ima voljo za tak boj, ker je prešinjena z iskreno in požrtvovalno ljubeznijo do slovenske zemlje in slovenskega ljudstva. Ima dovolj duševnih, moralnih, pa tudi telesnih moči za ta boj. Ima nezlomljivo orožje na razpolago in to je: uma svitli meč in zaupanje slovenskega ljudstva.
Naša stranka vodi ta boj v Beogradu že štiri leta. Morala je seči po orožju, ko so bile vse obljube o avtonomiji Slovenije, dane od zastopnikov srbskega naroda slovenskim zastopnikom, prelomljene in vse pogodbe v tem oziru pogažene. Da so zastopniki naše stranke vedno zahtevali avtonomistično ureditev naše države kot edino za Slovence sprejemljivo, dokazuje ženevska pogodba iz meseca novembra 1918.
Početkom novembra 1918 so se v švicarskem mestu Ženevi sestali Nikola Pašič kot zastopnik srbskega naroda, dr. Korošec kot zastopnik Slovencev in dr. Trum-bič kot zastopnik Hrvatov ter so se dogovorili o zedin-jenju Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državo in o ureditvi te države.. Sklenili so, da bo nova država imela samo 4 ministrstva, skupna vsem trem narodom: ministra predsednika, ministra zunanjih zadev, ministra vojske in finančnega ministra za te skupne stvari. Vsa druga ministrstva ostanejo ločena med Srbe, Hrvate in Slovence, vsak izmed teh narodov ohrani svoja ministrstva, svojo vlado in torej tudi svoj deželni zbor. O tem so se zastopniki Srbov, Slovencev in Hrvatov zedinili, napravili pogodbo ter jo vsi podpisali.
Nikola Pašič pa te pogodbe ni hotel držati, ter je tudi ni držal. Ko je poslanec dr. Hohnjec meseca maja 1923 v parlamentu napadel Nikola Pašiča, očitajoč mu, da je pogazil sklenjeno pogodbo ter tako Slovence pre-•varil, je Nikola Pašič mirno odgovoril, da je ženevsko
I pogodbo podpisal na zahtevo Francozov, da pa je nikdar ni mislil izvršiti.
Proti taki politiki, kako jo je v naši državi vodil Pašič s svojo velesrbsko kompanijo, nima mesta nič drugega nego odpor in boj. Mi ne moremo mirno gledati, kako se naša država vedno bolj razvija v velesrbsko državo. Mi tega ne moremo .trpeti, ker smo Slovenci in ker -smo v to državo vstopili z zahtevo, da se ne bomo pokorili velesrbski komandi, marveč da moramo biti lastni gospodarji na slovenski zemlji.
Demokratje poljubljajo velesrbsko palico, ki tepe naš narod, ker se ne čutijo več kot Slovenci, marveč zasledujejo svoje sebične cilje ter v nekem meglenem ju-goslovanstvu iščejo sami sebe. Slovenski samostojneži so tudi soustvaritelji vidovdanske ustave in tako so so-ustvariirjarem ter ga položili na hrbet slovenskega naroda. Slovenski socialni demokratje tuhtajo o tem, kako bi izvedli nauk nemškega Žida Marksa ter odpravili zasebno lastnino, nadomestujoč jo z nekakim komunizmom. Zato jim je vseeno, ali bo ta komunistična država slovenska ali srbska ali pa kakorkoli jugoslovanska, samo da jo imajo socialisti v svojih rokah.
Slovenska ljudska stranka je edina, ki je pred in ob ustanovitvi naše države zahtevala njeno avtonomistično ureditev, ki je našeiiiu narodu usiljeno centralistično in velesrbsko ureditev odločno odklonila ter vodi ostro borbo za njeno spremenitev.
V nobeno drugo stranko na Slovenskem naš narod ne zaupa. Pri državnozborskih volitvah v marcu 1923 je slovensko ljudstvo sijajno pokazalo, da se hoče edino le pod zastavo Slovenske ljudske stranke boriti za svoje neoddatne slovenske pravice. Pod to zastavo tudi mora naš narod ostati, ako hoče priti do zmage svojih življenskih zahtev.	'
Iz tega razloga naše ljudstvo dosledno odklanja vsako stranko, ki ne korenini v domači zemlji, marveč se jo hoče od drugod prinesti ter vcepiti v slovensko zemljo. Naše ljudstvo je odklonilo srbsko radikalno stranko, naj si je mu dala še toliko in take obljube. Ono tudi odklanja hrvatsko Radičevo stranko. Zakaj?
Radič je organiziral hri J'sko ljudstvo v odločen odpor proti centralizmu in velesrbskemu nadvladstvu. V tem je on sobojevnik naše stranke. Način njegovega dosedanjega boja, namreč politika abstinence — ostajanje doma, ni nikakor našla našega odobravanja, ker je samo jačila srbsko moč v naši državi, da se je raz-rastla v velesrbsko nadvlado. Ako bi vsi hrvatski poslanci že izpočetka in zmeraj bili v narodni skupščini v Beogradu, bi ne bilo v naši državi prišlo tako daleč. Mi te hrvatske politike nismo odobravali, pa tudi nismo čez njo zabavljali ali se hudovali. Hrvatom smo prepuščali določitev hrvatske politike.
Ko je postalo jasno ko beli dan, da se s politiko abstinence in papirnatega streljanja iz Londona in Dunaja, kjer je prej bil, odnosno kjer je sedaj Radič, ne
da doseči sprememba režima v državi, so Radičevi po-j slanci uvideli, da je politika Slovenske ljudske stranke boljša in so prišli v Beograd. Kako so s svojim dose-danjim ostajanjem doma podpirali Pašičevo velesrbsko i politiko, se vidi iz tega, da je Pašič takoj po njihovem prihodu priredil krizo svoje vlade, ki jo je pomnožil s Pribičevičem, zaprl duri narodne skupščine, hoteč od kralja dobiti mandat za nove volitve, ki bi jih on sam vodil na banlkanski način.
Proti velesrbskemu koruptnemu Pašičevemu' režimu vodi federalistični blok — Slovenska ljudska stranka Radičevci in bosansko-hercegovski muslimani naj-ostrejši boj. Ta boj ima le takrat upanje na zmago, ako se njegovi člani sporazumejo in složno borijo zoper Pa-šičev velesrbski centralizem. Ako pa bi ena stranka T bldku začela streljati proti drugi, bi druga drugo slabile, in tretji, ki bi se smejal in veselil, bi bil Pašič.
Iz tega razloga ne moremo odobravati Radičevega sklepa, sporočenega v njegovem »Slobodnem Domu«, da se je z Albinom Prepeluhom, urednikom slovenskega »Avtonomista« sporazumel. Ta sporazum je kajpada političnega značaja ter se nanaša na organizacijo Ra-dičeve stranke, ki bi jo naj v Sloveniji izvedel gospod Albin Prepeluh. Mi gospoda Radiča v naprej zatrjujemo, da bo z g. Prepeluhom imel še manj sreče, kakor z njegovimi predhodniki v Sloveniji. Prepeluh je bil socialni demokrat. Kaj je sedaj, ni znano, menda gospod Albin tega sam ne zna. Znano pa je to, da bi g. Albin Prepeluh za božjo voljo rad bil poslanec. Ker ni šlo pri slovenskih strankah, da bi dobil jamstvo in sigurnost poslaniškega mandata, se je obrnil na Radiča.
Slovenci odklanjamo vmešavanje Radiča v našo politiko. Kaj je za nas Slovence najboljše, kaj naj torej hočemo in zahtevamo, to mi sami vemo najboljše. Ni treba, da bi šli Radiča vprašat. In kako se naj za svoj'e zahteve borimo, to tudi sami vemo. To smo znali, ko je Radič še delal politiko abstinence, to tudi zdaj vemo, ko je Radič svoje poslance poslal v Beograd. Politika našega naroda mora biti slovenska, in zato mora tudi stranka, ki jo dela in vodi, biti slovenska. Jerobstvo od-klanjamo, pa bilo i hrvatsko jerobstvo.
Tako je mišljenje slovenskega ljudstva. Nad našim ljudstvom plapola zastava Slovenske ljudske stranke ter bo tudi v bodoče plapolala. Zvestoba za zvestobo! —* Stranka dela nesebično za narod ter se z jekleno vztrajnostjo bori za njegove pravice. To naše ljudstvo ve in zato edino le tej svoji stranki zaupa. Geslo našega ljudstva napram stranki in njenim voditeljem je: »Bratje, mi stojimo trdno kakor zidi grada!«
Trdno kakor zid bo stalo naše ljudstvo pri občin-sih volitvah, ki so v Sloveniji že razpisane. Nobenega popuščanja nikomur, nobenega vezanja z nikomer. —1 Trdno za Slovensko ljudsko stranko: to mora biti geslo pri sedanjih občinskih volitvah!
Trdno za Slovensko ljudsko stranko vselej in pov-
Džungla
Roman iz afriških pragozdov.
Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
6
Ni ji branil. Bolje je bilo zanjo, da so si prenapeti živci poiskali olajšavo v solzah, pustil ji je, da se je iz-jokala.
Dolgo mu je slonela na prsih in jok ji je stresal telo, le polagoma se je pomirila.
On pa je med tem poiskal primernih besed, da jo potolaži in odvrne njene misli od brezupnega položaja.
Končno je dejala otožno:
»John, — kaj bova sedaj?«
»Le eno nama ostaja, Elza!« Mirno je govoril, kakor bi sedel doma na Angleškem v jirijazni sobici. »Le eno — to je delo! Delo bo najina rešitev. Ne smeva se uda-jati brezupnim mislim! Obupavanje bi naju privedlo v blaznost!
Delati morava in čakati in zaupati v Boga. Bog naju ne bo zapustil. Pomoč bo prišla! In kmalu bo prišla! Prepričan sem o tem. Našim kolonijalnim uradom je znano, da potujeva s Fmvaldo. Zvedeli bodo, da ni dospela v napovedano pristanišče, popraševali bodo za nama, preiskali bodo vsa obrežja, — (udi če bi Črni Mihael ne naznanil, da naju je izkrcal.«
»Da, ljubi John! Če bi bila sama —!« je iznova za-ihtela. «Pretrpela bi, — ampak —!«
»Vem, ljuba žena!« ji je dejal nežno. »Misli sem tudi na to. Vzeti morava pač tudi to težavo nase, kakor bova morala še mnoge druge. Zaupati morava na Boga in se vdati v Njegovo voljo.
Pomagati pa si morava tudi sama in ne smeva držati rok križem. — Poglej«, je nadaljeval živahno, »ali nimava na razpolago sredstev dovolj, da si urediva življenje, da si ga celo olajšava in olepšava —! Živil imava za mesece dovolj, puške in streljivo imava tudi, gozd je poln divjačine, zemlja je bujno rodovitna —! Živela bova, preprosto sicer, toda gladovala ne bova! Bog mi je dal zdravo pamet in krepke ude, čudno bi bilo, če si ne bi znala s temi darovi pomagati —!«
»Ah, John, želela bi si, da sem moški in da bi si znala potolažiti z golim umovanjem! Toda ženska sem in ženske poslušajo bolj na srce ko pa na razum. Zame je bodočnost le strašna, temna, neizrekljivo nesrečna —! Pa tebi zaupam, John! In obljubljam ti, da bom pogumna —.«
Claytonova prva skrb je bila, kje bodeta prenočila. Poiskati je moral prostor, ki je bil dovolj varen pred divjimi, roparskimi živalmi.
Odprl je zaboj s puškami in streljivom in predvsem oborožil sebe in ženo, da bi bil za vsak slučaj pripravljen. Nato pa sta šla iskat primeren prostor za prvo noč v divji džungli.
Kakih 10 metrov od obrežja je ležal raven gladek prostor brez drevja. Tam sla sklenila da si s časom postavita hišico. Do tedaj pa da bo gotova, je najboljše, j sta razsodila, če prenočujeta na drevju in si naredita v vejah gnezdo v primerni višini, kamor bi ne mogla nobena roparica.
V ta namen si je izbral Clayton štiri drevesa, ki so stala v pravokotu kake tri metre vsaksebi. Njihove močne veje so segale druga v drugo in so že same po sebi nudile zadosti trdno in varno podlago.
Clayton pa je nasekal še vej po drugih drevesih in
jih v višini štirih metrov od tal križem naložil na to naravno podlago ter jih povezal z vrvmi, ki mu jih je tudi. nekaj dal seboj Črni Mihael.
Na ta pod je naložil polno drobnega vejevja in ga prepletel s srbotom. Povrh je nastlal orjaškega lapuha, ki je v obilici rastel na obali ,in na vse to je razgrnil par jader.	— v j
Dva metra više je splelel iz vejevja streho, na njenih robeh je obesil jadra in lična zračna utica je bila gotova, prav ljubko, varno gnezdeče sredi zelenja in vejevja.
Žimnice, odeje, posteljne rjuhe ter nekaj lažjih kovčegov je še spravil — s precejšnjimi težkočami — v višave in prvo prenočišče je bilo pripravljeno, da sprejme neprostovoljna samotarja.
Pozno popoldne že bilo, ko je Clayton končal svoje delo. Kar mu je še ostalo dneva, ga je porabil, da je sestavil in povezal preprosto lestvo, ki bi naj olajšala Elzi dostop v zračno bivališče.
Ves dan ju je spremljal pri delu vrišč in krik neštetih ptičev in drugih živali, papige in kolibriji v sijajno se bleščečih barvah so ju obletavali in klepetave, žlobudrave majhne opice so skakale in plesale po bližnjem drevju in z največjim zanimanjem opazovale nova gosta in njuno čudovito gnezdenje.
Nihče ju ni motil, nobenega človeškega bitja nista videla, čeprav sta ves dan oba skrbno pazila na okolico in posebej na bližnji pragozd.
Le dvakrat sta mislila da ulegne biti kdo v bližini, žival ali človek, čreda opic se je kriče in zabavljajoč pripodila po drevju črez nizki grič, preplašene so se ozirale živali nazaj v gozd, kot bi hotele svoje nove sosede opozoriti, da se tam skriva velika nevarnost.
sod. Le tako je mogoče, da zberemo vse slovenske moči ter jih v slogi pojačene vržemo v boj za pravo slovenskega ljudstva in slovenske zemlje. Zmaguje le tisti, ki trdno stoji. Kdor se umika in omahuje pred sovražnikom ali pa bega od postojanke do postojanke, iska-joč si novih voditeljev, bo ostal brez zmage. Pod zastavo svoje stranke bomo zmagali, a ko stojimo trdno, ka-. kor zidi grada!
Usoda Male antante.
češkoslovaškar republika, kraljevina Rumunija in kraljevina SHS tvorijo posebno državno zvezo pod imenom Mala antanta. Ta državna zveza se je ustanovila, da varuje mirovne pogodbe in sicer: v prvi vrsti tria-nonsko mirovno pogodbo proti Madžarski, neuillsko mirovno pogodbo pa proti Bolgariji, kajti Velika antanta je vštela Madžasko in Bolgarijo med premagane države, države Male antante pa med zmagovalce. Vse tri države Male antante so imele sprva skupno potrebo skleniti zvezo proti Madžarski. Glede Bolgarije so bila pa mnenja in potrebe različne. Tedaj je še živel bivši avstrijski cesar in kralj Karel Habsburški ter je imel naj-vnetejše pristaše med madžarsko gospodo in pri sami vladi v Budimpešti. Če bi z Ogrske izbruhnil habsburški monarhistični pokret, bi bile vse tri države, ki so v Mali antanti, enako ogrožene in bi morale zavzeti tudi enako stališče, če bi pa Bolgarija poskusila pršili mirovne pogodbe, bi bila v prvi vrsti prizadeta Jugoslavija, potem precej manj Rumunija, Češka pa niti najmanj.
V tem se vidi, da so bile države Male antante samo napram Ogrski enotne, drugače pa ne in to še tembolj Tadi tega, ker je vsaka po svoje uravnavala svojo zunanjo politiko. Članice Male antante so določile najprej vsako leto, potem za vsakega pol leta po eno redno konferenco in še poleg tega sestanke po potrebi. Zadnja konferenca je bila lani v Beogradu, prihodnja pa bi morala biti letos junija v Pragi, a se je odložila na še nedoločen čas, baje samo radi tega, ker ima češki zunanji minister dr. Beneš potrebno in nujno pot v Ameriko.	»«. >:■» V V, .	'ii.««*
'Že ob lanski konferenci Male antante se je od rano-gih strani izražalo mnenje, da bo to najbrž zadnja kon- 1 ferenca in da se bo ta državna zveza razšla. Zakaj? Zato, ker je postala potreba te zveze vedno manjša, zunanja politika njenih držav pa od dneva do dneva raz- j ličnejša. Karel Habsburški je bil že mrtev in monarhi-stična preobratna nevarnost iz Madžarske je postajala vedno manjša. Na drugi strani sta pa imeli predvsem Češka in Rumunija svoje posebne želje, naša država se- : veda tudi, a če bi se hotelo učvrstiti zvezo Male antante, , potem bi se pač moralo to prej ali slej izvajati na tak j način, da bi se dve članici vedno morali žrtvovati za ' koristi ene same. Že lani se je namreč Rumunija silno \ bala Rusije radi prisvojene Besarabije in Rumunija bi % seveda hotela samo tako zvezo, da bi ji ostali dve državi brez koristi in potrebe stali ob strani v slučaju spopada z Rusijo. Nadalje je bil tudi v Grčiji vedno bolj ogrožen prestol, ki ga je zasedala z rumunsko vladno hišo tesno sorodna vladarska družina. Rumunija bi seveda radi tega hotela imeti zvezo in zaveznike, ki bi nastopili v varstvo njenih vladarsko-rodbinskih interesov. Take zveze so seveda nemogoče, enkrat že radi prevelike previdnosti Čehov, drugič pa v splošnem radi tega, ker se nobena vlada ne upa prav prevzeti obljube, da bo svoje narode za tuje koristi vodila v vojno.
Ta ali ona vlada bi to sicer obljubila, a se vendar kolikor toliko zaveda, da to ne bi bilo izvedljivo.
Na zadnji konferenci Male antante se je radi vsega tega enotno nastopilo samo glede posojila, ki ga je Madžarska prosila od zavezniških držav, drugače so se pa morali maloaniantni zavezniki že zaradi lepšega izjaviti, da prepuščajo vsaki državi v zunanji politiki »svobodne roke«. To se je izjavilo še posebej z ozirom na priznanje sovjetske Rusije, molčalo se je pa o tem, kako naj postopajo ostale članice Male antante, ako ena izmed njih sklene posebno zvezo s kako drugo državo. Tedaj je bila namreč češka že. sklenila svojo posebno zvezo z Francijo in na beograjski konferenci se je popolnoma opustilo sklepati in določati, kaj naj storita sedaj Rumunija in Jugoslavija.
V teh mescih od beograjske konference sem se je v političnem položaju Evrope marsikaj spremenilo in članice Male antante gredo vedno bolj narazen. Kakor smo že zadnjič obravnavali, se še posebno zaostrujejo odnošaji med Rumunijo in našo državo. Rumunija se je v največji meri posluževala na beograjski konferenci odobrene »svobodne roke« v zunanji politiki. Na eni strani si išče zaveznike proti Rusiji, na drugi strani pa tudi proti nam nastopa tako, kakor ne bi smel nastopati niti dobri sosed, kaj še le zaveznik. Znane so rumunske nasilnosti ob izpraznitvi našega ozemlja v Banatu. Poleg tega je še pa nekaj, kar posebno razburja Srbe ter je to razburjenje razvnelo že tako daleč, da danes do malega vsi beograjski listi zelo ostro pišejo o Rumuniji. Rumunska vlada, ki krati Slovanom na svojem ozemlju vse pravice in svobodščine ter glede njih ne pripozna nobene določbe o zaščiti narodnih manjšin, ki je naše državljane do golega izropala, se neprestano obrača do beograjske vlade, ter zahteva za svoje narodnostne manjšine v Jugoslaviji celo to, kar ni v nobeni mednarodni pogobi in v nobenem mednarodnem določilu. Ni ji dovolj, da zahteva za Rumune v Banatu cerkveno-šolsko avtonomijo, ona smatra za svoje tudi pleme v Makedoniji živečih Kucovlal^ov in ko poznamo občutljivost beograjske vlade glede Makedonije, si lahko predstavljamo odpor srbske javnosti proti rumunskim zahtevam.
Zadnji čas so začeli pisati beograjski listi, da stopa Rumunija radi makedonskih Kucovlahov proti nam v zvezo z Bolgarijo. Če je to res, potem hoče Rumunija sama to kršiti, kar bi morala varovati kot članica Male antante. Mogoče, kakor večkrat, tudi v tem slučaju gledajo v Be^radu prečrno, pa bilo kakor bilo, ob slabih odnošajih, ki so nastali med nami in Rumunijo, se moramo vendar vprašati, kaj bo usoda državne zveze, katere eden član išče zavezništvo proti drugemu ali pa drugi njemu očita, da hoče teptati nekaj, kar je temelj in povod, da je taka zveza držav sploh nastala.
Nekai o novem lovskem zakonu
Menda malokateri kmetovalec ve, da se pripravlja nova lovska postava za celo državo, še manj pa kakšna bode ista. Prav malo sem še o tem čital, namreč, da bi se od strani kmetovalcev uvedla kakšna primerna akcija, da bi bila nova lovska postava taka, da bode kmetijstvu v korist. Prav pridno pa delujejo o tem razna lovska društva in zahtevajo za celo državo enotno lovsko postavo, katere osnutek je pa za kmetovalca še bolj krivičen, kakor je bil prejšnji v Avstriji. V ministrstvu za šume in rudnike se pripravlja načrt lovskega zakona po načelu državnega re-gala. Ta načrt je bil dosedaj uveden v krajih Srbije. Po tem
načrtu sme loviti vsak, kdor si kupi državno lovsko karto. Gotovo bi ta način bil za nas tudi bolj ugoden. Toda proti temu odločno nastopajo lovci, organizirani v raznih društvih. Ti zahtevajo, da se nova lovska postava izvede na vsak način na stališču zakupnega sistema. Pri tem pa stavijo zahteve, katere so ugodne le za lovce in za ohranitev in gojitev divjačine, so pa v škodo kmetijstvu. Proti re-galnemu sistemu so že vložila proteste sledeča društva: Hrvatsko društvo za gojenje lova in ribarstva, Slovensko lovsko društvo v Ljubljani in Jugoslovansko šumarsko udruženje. Je to čisto umevno, ker v teh društvih pač ni kmeta, ampak so večinoma bogati tovarnarji, industrijalci in uradniki. Ti ljudje bi pač radi imeli lovski zakon, da bi bil njim po godu, ne menijo se pa za koristi kmeta. Opozarjam tem potom vse kmetijske korporacije, da takoj zavzamejo o tem svoje stališče in potom svojih zastopnikov in poslancev zahtevajo takšen lovski zakon, ki ne bode ščitil samo divjačine v korist raznih športnikov, ampak bo v korist kmetijstvu. Naše poslance tem potom prosim, da se o tem informirajo ter v časopisju ljudstvu dajo navodila. Že do sedaj je vlada na ljubo lovcem ukrenila marsikaj, kar je lovu v korist, ljudstvu pa v škodo, n. pr. se je raztegnila doba varstva za zajca, silno so se povišale takse na lovske karte itd. Torej le pozor, da ne bode pre pozno! Želim, da bi se kdo kaj oglasil glede tega tolikanj
važnega vprašanja.
tMMfl'
BIRMA V PREKMURJU.
Pretekli petek je s salonskim vozom, katerega mu je I zelezniško ministrstvo dalo na razpolago, odpotoval iz . Maribora v Prekmurje na prvo službeno potovanje naš j škof, dr. Andrej Karlin. V soboto dne 3. in v nedeljo, dne 4. t. m. je delil zakrament sv. birme v mestni župni cerkvi v Doljni Lendavi. Prekmurje je svojega novega škofa, pod kojega kompetenco spada šele par mesecev, nad vse pričakovanje sijajno sprejelo. Že iz Čakovca je cerkvenega kneza in škofa spremljala polnoštevilna vojaška godba in zvonovi medžimurskih far, skozi katere j se je vozil vlak z visokim dostojanstvenikom, so sveča-| no naznanjali njegov prihod. Ljudstvo in duhovščina, ( ki sicer spada pod zagrebško škofijo, sla ga iskreno po-i zdravljala.
Sprejem v Dolnji Lendavi je bil izredno lep in veličasten. V salonu škofovskega vagona se je pri dohodu vlaka javil priljubljeni okrajni glavar g. Lipovšek, ki je vladiko z izbranimi besedami pozdravil. Na obrazu g. škofa se je videla ginjenost. Z glavarjem so se prišli poklonit še drugi dostojanstveniki. Pred slavolokom na kolodvoru je v daljšem govoru pozdravil g. škofa domačin-jurist Janko Horvat v imenu prekmurskih in še na Ogrskem ostalih Slovencev. Povorka, na čelu"koje je jezdila dolga vrsta jezdecev v madžarskih in prekmurskih narodnih nošah in bila spremljana od vojaške godbe, je šla potem med zvonjenjem in pokanjem to-pičev v mesto skozi velik slavolok, na katerem je bil napis: »Pozdravljen prvi jugoslovanski vladika na prekmurskih tleh.« Po mestu je delalo vojaštvo špalir. Na cerkvenem trgu je pred slavolokom, nad katerim je blestel nadpis: »Blagoslovljenr^ki pride v imenu Gospodovem«, pozdravil vladiko občinski gerent s sosvetom, vsi sodniki, cel časniški zbor in drugi uradi. Za tem je govoril zastopnik kolonistov na Benici — primorskih beguncev — in nekaj učenk. Pevski zbor je zapel par lepih pesmi, nakar se je podal g. škof s spremstvom pred cerkev, kjer ga je pričakoval mestni župnik, dekan in kanonik g. Florjan Štrausz z duhovščino. Po blagoslovu je vladika odšel z župnišče in popoldan napravil kratek izlet v Čentibo.
Ko je legel mrak na obal, je napolnil Clayton pri potoku velik vrč z vodo, zlezel po lestvi in jo potegnil za seboj.
Toplo je bilo in odgrnila sta platneno zaveso. Precej varna sta se počutila v svojih zračnih višavah. Sedla sta, da si počijeta in se pogovorita, preden ležeta spat.
Tedaj pograbi Elza moža za roko. Vsa prestrašena je napenjala oči v mračne sence gozda.
»John«, je šepnila, »poglej —! Kdo je tam'e —? Človek —?«
Clayton se je obrnil in zagledal na robu gozda nejasne obrise orjaške postave. Za trenutek je stala, kot bi poslušala, nato pa se je počasi obrnila in izginila v temni džungli.
»Kaj je to, John?«
»Ne vem, Elza«, je dejal resno. »Tema je že in predaleč je da bi razločno videl. Mogoče da je samo senca, ki jo dela mesečna svetloba.«
»Ne ne, Clayton! — Ni bil človek, odurna, človeku podobna pošast je bila! O — bojim se! Strah me je!«
Objel je ženo in ji šepetal pomirjajoče in tolažilne besede. Mehko, sočutno srce je imel in huje ko vsa nesreča, ki ga je zadela, ga je bolelo, da trpi njegova žena. Pogumen je bil in ničesar se ni bal, le lega ni mogel videti, da bi kdo trpel.
Zagrnil je platnene stene in trdno privezal jadra k vejam. Le malo dprtino je pustil, ki je gledala na morje.
Tema je bila v ozki celici, molila sta in legla spat, da za hip pozabita na svojo nesrečo. Clayton je spal s puško v naročja in dvoje samokresov si je položil trdo poleg sebe.
Nista še zatisnila oči, ko je strahovito rjovenje pre-
trgalo nočno tihoto. Bliže in bliže je prihajalo in kmaiu
sta čula zver trdo pod seboj.
Celo uro je krvi željna roparica vohala in pihala naokoli in se vzpenjala po deblih, končno se je vendar splazila v stran. Clayton jo je dobro videl v svitli mesečini, velika lepa žival je bila, ni še videl tako velikega panterja. Mikalo ga je„ da bi mu poslal kroglo med rebra, pa štedili je moral s streljivom za nevarnejše trenutke.
Dolga, brezkončno dolga je bila njuna prva noč na samotni obali.
čudni, neznani, strahotni glasovi so prihajali iz pragozda. Miriade živalskega življenja, ki jih skriva džungla, se zbude šele po noči. Tedaj gredo na lov, po dnevi je prevroče.' Stoinstokrat ju je zbudil iz nemirnega spanja krik in vrišč, lajanje in rjovenje in velika bitja so vohala in se plazila pod njunim skrivališčem —.
III.
Smrt, ki je rodila življenje—.
Slabo sta si počila tisto noč, pa vkljub temu sta radostno pozdravila prve žarke dneva. Po dnevi sta bila varna.
Za zajutrk sta si vzela prekajenega mesa in pre-pečenca iz Fuwaldinih zalog in si skuhala kavo.
In na to se je Clayton lotil dela.
Nemirna noč mu je prinesla spoznanje, da si morala čimprej postaviti močno, dobro utrjeno kočo.. Prej ne bodeta mirno spala, da ju bodo varovale štiri trdne stene pred strahotami džungle.
Seveda je bil to težek posel. Sam je bil za delo iB
j pripravnega orodja tudi ni imel. Dva meseca je stavil S kočo.
Podrl je celo vrsto srednje močnih dreves, razžagal debla na enako dolge kose, jih na enem koncu obsekal in jih z mnogim trudom in znojem v štirikotu zabil v zemljo trdo drugo ob drugem. Vmesne prostore je obbil z j vejami.
Tako je naredil štiri močne, trdne stene, ki jih nobena žival, pa tudi noben človek ni mogel podreti. Luknje in šparnje je še zamašil z mahom in zamazal z glino, ki jo je v obilici našel ob potoku.
Majhno okno je napravil tako, da je zabil sredi stene, ki je gledala na morje, tri krajše hlode. V steni proti severu je pustil prostor za vhod.
Streho je naredil iz tanjših debel, ki jih je nekoliko viseče naložil vrhu sten. Obložil je streho se z vejami, z dolgo travo, z listjem in mahom. Na vse to je naložil debelo plast gline.
V okno je napravil križ iz debelih vej, ki jih je od znotraj nabil na stene. Okno je ležalo precej visoko od tal in je bilo ozko, križi so bili močni in trdni. Tod vsaj ni mogel noben sovražnik v kočo.
Nove težave so mu delale duri.
Mizar ni bil Clayton lord Greystoke in desk tudi ni imel. — Pa pomagal si je.
Raztrgal je zaboje, ki jih je prinesel seboj na potovanje, naredil iz tenkih debel okvir, ga obbil z deskami na debelo in deske še ojačil s počeznimi bruni.
Oba sla se smejala, ko sta gledala težko, okorno ploščo na tleh pred seboj. Teh duri nobeden lev ni mogel vlomiti.
(Dalje prihodnjič.)
\
Zvečer je bila bakljada in obhod po mestu, ki je biLo čarobno razsvetljeno in iz vsake hiše, vsakega urada, cerkve in grada so plapolale zastave. Pred župni-ščem se je več tisoč broječa množica ustavila. Odvetnik dr. Leskovec je imel nagovor na g. škofa, ki se je v lepih besedah zahvalil govornikom in manifestantom. Vojaška godba je priredila nato še pred župniščem koncert.
V	soboto, dne 3. t. m. je bila ob 8. uri sv. maša, kojo je daroval g. knezoškof. Med mašo je svirala na koru vojaška godba. Ta dan so prišle k birmi samo deklice in sicer 1086.
V	nedeljo, dne 4. t. m. je bila zopet ob 8. uri škofova sv. maša, katere so se udeležili zastopniki oblasti, civilnih in vojaških oblasti ter na tisoče vernikov. Po sv. maši je pridigoval domači g. dekan v madžarščini. Za to pridigo je bila prva slovenska pridiga po dolgih stoletjih v tej starodavni cerkvi in sicer je pridigoval gospod knezoškof sam. V analih zgodovine bo zabeležena ta pridiga, kajti od časa, od kar je učil sv. Metod v teh krajih sv. vero ni bilo nobenega višjega cerkvenega dostojanstvenika slovenske narodnosti, temveč vedno so prihajali semkaj škofje tujih narodnosti. In sedaj je božja Previdnost poklicala ravno zaslužnega moža, g. škofa Karlina, da on kot pravi naslednik slov. roda hodi po stopinjah sv. apostola Metoda. V svoji prekrasni pridigi, ki je marsikateremu Slovencu prignala solze v oči. je omenil prevzvišeni vladika, da upeljava zopet v Dol. Lendavi za 3000 vernikov-Slovencev, ki žive med 9000 Madžari dolnjelendavske župnije redno slovensko pridigo vsako nedeljo in praznik, kar se je vsestransko z zadovoljstvom vzelo na znanje.
Po priuigi je bilo birmanih 1013 dečkov in tudi mož, ker že deset let ni bilo birme in so nekateri že nad 20 let stari. Oba dni jih je bilo pri birmi 2099.
V	pondeljek dne 5. t. m. je bila birma v Dobrov-niku.
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Rešitev krize. Dne 27. marca je Pašič v zvezi s Pri-bičevičem sestavil novo vlado, katera je bila od prve svoje ure mrtvorojeno dete, ker ji ni bilo usojeno parlamentarno življenje. Brez parlamenta pa v ustavni in parlamentarni državi, kakoršna bi morala biti naša država, vlada ne more živeti in izvrševati upravnih poslov. Pašič je to uvidel ter je zato od kralja zahteval volilno vlado, to je, vlado, ki ima dovoljenje razpustiti parlament, razpisati in voditi nove volitve. Pašič je volitve nameraval voditi tako, da bi v zvezi s Pribičevičem in njegovimi «značajnimi« demokrati z uporabo pod-kupljevanja in nasilja dosegel večino. To je bila njegova srčna želja in zahteva. Kralj je to zahtevo odbil. Vladini listi, zlasti še slovenski demokratski listi so od 27. marca do 6. maja lagali, da imata Pašič—Pribičevič od kralja dovoljenje razpustiti parlament in voditi nove.volitve. Dne 6. maja pa so demokratski listi morali priznati to laž, ko so poročali, da je Pašič že svojčas zahteval razpust skupščine, krona pa je to odklonila. Zakaj so torej demokratski listi lagali od 27. marca do 6. maja? Liberalec ne laže zastonj. Ako so liberalci širili med svet lažnjive vesti, da imajo v žepu dovoljenje za razpust narodne skupščine, so hoteli na ta način pridobiti javno mnenje, ter po njem vplivati na vladarja. Pa se jim ni posrečilo. Vladar je ostal dosledno na svojem stališču, da se parlament sedaj še ne sme razpustiti, ker ni zato razloga. Hrvatski poslaniški mandati se morajo verificirati, sestaviti se mora vlada, ki ima zaupanje parlamentarne večine ter lahko v parlamentu predloži in reši nekaj zakonov, ki so nujno potrebni. To je Pašič zopet zvedel na dvoru 6. maja, ko se mu je naročilo, naj sestavi delovno vlado, torej tako, ki more delati v parlamentu s pomočjo parlamentarne večine. Pašič sedaj gladi svojo dolgo belo brado v brigi, ali se mu to bo posrečilo. Ker se mu to gotovo ne bo posrečilo, bo prišla, tako se sme pričakovati, vrsta na Davidoviča in opozicijonalni blok, da sestavi delovno vlado. Ako to iz raznih, zlasti sedaj neprevidenih razlogov ne bi bilo mogoče, bi se napravil poizkus nekake nepristranske vlade, ki bi se potrudila v parlamentu dobiti večino za neko, bolj kratko dobo poslovanja. Potem bi še le sledil razpust parlamenta in nove volitve.
VOLITVE V NEMČIJI.
V nedeljo so se v Nemčiji izvršile volitve v državni zbor. Volitve so potekle mirno in volilna udeležba ni bila najboljša. Pred volilce ni stopilo nič manj kot 75 strank. Toliko strank je nastalo vsled tega, ker so se tudi velike stranke razcepile v majhne skupine. Postavljenih je skupno 5300 kandidatov napram 3200 leta 1920. Berlin je poplavljen z volilnimi oklici in plakati. Najzanimivejši dogodek zadnjih dni je bil preokret nemško nacionalne stranke, ki se je po svojih glavnih voditeljih izjavila za politiko izpolnjevanja mirovnih •obveznosti. Voditelji so v volilnih govorih poudarjali,
da nikakor niso za vojno, temveč da se prevzamejo pravična bremena, kolikor jih bo mogla prenesti Nemčija. Proti mirovnim pogodbam in obvezam so pa silno agi-tirali skrajni nacijonalisti, ki so si nadeli naziv »nem-ško-ljudski-blok« — »Deutsch-volkisehe-Freiheits-Partei« ter so dobili 30 mandatov. Potem pridejo nacionalisti s 96, nemška ljudska stranka s 47, bavarska ljudska stranka s 16, demokrati s 28. katoliški centrum s 64, socijalisti s 103 in komunisti s 60 mandati. Ostali mandati odpadejo na manjše pokrajinske stranke, ki pa niso važne. Bodoči Reiclistag bo imel zelo težko stališče, ker so proti nacionalistom preslabi republikanci. Če republikanske stranke: demokrati, centrum in socialisti ne bodo delali skupaj, je državni zbor in tudi republika v nevarnosti. Od teh strank je samo katoliški centrum popolnoma obdržal svoj položaj in še pridobil, demokrati in ljudska stranka so izgubili na račun nacijonalistov, socialisti pa v korist komunistov.
MED RUMUNUO IN BOLGARIJO
so se vršila pogajanja glede raznih gospodarskih, trgovskih in mogoče tudi političnih pogodb. Ta pogajanja so se pa razbila, ker so Rumuni po svoji navadi preveč zahtevali.
VOJNA POLITIKA POLJSKE.
Povodom otvoritve velesejma v Poznanju, je govoril predsednik poljske republike v zelo osvojevalnem duhu. Naglašal je: Poljska republika mora biti velesila in more samo kot taka eksistirati v Evropi. Mnogo smo dosegli od tega, kar nam je pripadalo, a še ne vsega. Še vedno niso poljsko območje vsi oni deli zemlje, ki so potrebni za našo popolno eksistenco ter bi morali biti združeni z materinsko državo. Naši državi je s finančno akcijo še omogočeno, da postavi svojo armado na tako višino, da se nihče ne bo drznil stegniti svoje roke po poljski zemlji. — Pri tem je gotovo mislil na vprašanje poljskih manjšin, ki je zadnji čas prišlo zopet na površje in pa na Litvo, ki ima že dolgo vedno bolj zapletene obmejne spore s Poljsko.
Okrajni sestanki naše stranke
18., 25. in 29. maja (dve nedelji in praznik Vnebo-hoda Gospodovega, se vršijo po vsem Štajerskem in Koroškem okrajni sestanki SLS. Udeležijo se jih vsi okraj ni odborniki in zastopniki SLS ter župani in občinski od borniki, ki so pristaši SLS. Predmet, o katerem bo govor na okrajnih sestankih, je zelo važen! Poročali bodo naši poslanci in govorniki iz Maribora in Celja.
Dne 18. maja (nedelja) se vršijo okrajni sestanki v naslednjih krajih:
1.	Maribor, v Lekarniški ulici 6; ob 9. uri dopoldne; za krajevne organizacije in k njim spadajoče občine: Maribor mesto (vseh 5 okrajev), Dolgoše—Zerkovci, Kamnica, Krčevina, Lajtersberg, Sv. Martin pri Vurber-gu, Sv. Peter pri Mariboru, Pobrežje, Radvanje, Selnica ob Dravi, Spodnja Sv. Kungota, Studenci, Tezno.
2.	Slivnica pri Mariboru, v Društvenem domu po ranein sv. opravilu; za krajevne organizacije in njih občine: Slivnica pri Mariboru, Fram, Hoče, Sv. Miklavž —Rogoza, Razvanje, Pivola—Pohorje, Račje—Podova— Gorica.
3.	Celje pri Belem volu (v vrtni dvorani) ob 9. uri dopoldne, za krajevne organizacije SLS in njih občine: Celje mesto, Celje okolica, Dobrna, Frankolovo, Galicija, Gornja Ponikva, Gotovlje, Griže, Novacerkev, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter v Sav. dolini, Petrovče, Šmartno v Rož. dolini, Teharje, Vojnik, Žalec.
4.	Sv. Jurij ob juž. železnici, v Katoliškem domu, po ranem sv. opravilu za krajevne organizacije SLS in njih občine: Sv. Jurij ob juž. žel., Dramlje, Kalobje, Slivnica pri Celju, Ponikva ob juž. žel.
5.	Ptuj v minoritskem samostanu ob 9. uri dopoldne za krajevne ogranizacije SLS in njiho bčine: Ptuj mesto, Ptuj okolica, Sv. Andraž v Leskovcu, Sv. Andraž v Slov. goricah, Sv. Barbara v Halozah, Hajdina, št. Janž na Dravskem polju, Sv. Lovrenc v Slov. goricah, Sv. Marko niže Ptuja, Sv. Trojica v Halozah, Sv. Urban pri Ptuju, Sv. Vid pri Ptuju, Vurberg.
6.	Ormož v Katoliškem domu, po ranem sv. opravilu za krajevne organizacije SLS in njih občine: Ormož, Sv. Bolfenk na Kogu, Sv. Miklavž pri Ormožu, Središče ob Dravi, Svetinje, Sv. Tomaž pri Ormožu in Velika nedelja.
7.	Sv. Lenart v Slov. gor. v "dvorani g. Arnuša po ranem sv. opravilu, za krajevne organizacije SLS in njih občine: Sv. Lenart v Slov. goricah, Sv. Ana na Krembergu, Sv. Anton v Slov. gor., Sv, Barbara v Slov. gor., Sv. Benedikt v Slov. gor., Sv. Bolfenk v Slov. gor., Sv. Jurij v Slov. gor., Marija Snežna, Sv. Rupert v Slov. gor., Sv. Trojica v Slov. gor.
8.	Slovenska Bistrica v okrajni hranilnici po ranem sv. opravilu za krajevne organizacije SLS in njih občine: Slovenska Bistrica, Črešnjevec, Gornja Polskava, Laporje, Sv. Martin na Pohorju, Spodnja Polskava, Tin je, Sv. Venčesl.
9.	Laško v društveni dvorani po ranem sv. opravilu za krajevne organizacije in njih občine: Laško, Dol pri Hrastniku, Sv. Jedert nad Laškim, Jurklošter, Sv. Lenart nad Laškim, Loka pri Zidanem mostu, Sv. Marjeta pri Bimskih Toplicah, Sv. Miklavž nad Laškim, Razbor, Sv. Rupert nad Laškim, Širje, Trbovlje.
10.	Ljutomer v Okrajni hranilnici, ob 9. uri, poroča poslanec dr. Hohnjec za krajevne organizacije SLS in njih občine: Ljutomer, Št. Jurij ob Ščavnici in Mala Nedelja.
11.	Sv. Križ pri Ljutomeru v Društvenem domu ob pol 5. uri popoldne, poroča poslanec dr. Hohnjec, za
krajevne organizacije SLS in k njim spadajoče občine: Sv. Križ, Veržej in del Kapele.
Naši poslanci med narodom.
Sv. Barbara v Slov. gor. V nedeljo, dne 11. maja
po rani sv. maši priredi pri nas poslanec Žebot politično zborovanje. Isti dan popoldne ob 3. uri bo shod Slovenske ljudske stranke v Dupleku.
Poslanec dr. Hohnjec ima v nedeljo, dne 11. maj-nika shod pri Sv. Jerneju pri Ločah. Shod bo po pred-poldanskem cerkvenem opravilu.
Sv. Primož nad Muto. V nedeljo, 18. t. m. po maši i shod. Poroča poslanec Vladimir Pušenjak.
Trbonje. V nedeljo, dne 11. t. m. se vrši po maši pH podružnici sv. Danijela shod, na katerem poroča Vlad. Pušenjak.
V	št. Rupertu nad Laškim ima g. poslanec Kugov-nik prihodnjo nedeljo, dne 11. maja po ranem sv. opravilu shod pri cerkvi.
V	brežiškem okraju so se vršili zadnjo nedeljo, dne 4. maja lepi shodi SLS v Sromljah in Artičah. Na obeh shodih, na katerih je poročal tajnik Krajnc, so zboro-valci izrekli popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu in zahvalo za njegovo delo. Isti dan se je vršil zaupni sestanek SLS v Brežicah.
Shodi v ptujskem okraju. V nedeljo, dne 11. maja, priredi Slov. ljudska stranka v ptujskem okraju shod v Majšpergu po rani sv. maši in v Stopercah popoldne po večernicah. Vabimo somišljenike, da se zanesljivo udeleže. Poroča g. poslanec Vesenjak o državnem gospodarstvu in o političnem položaju.
Prireditve.
Izobraževalno društvo »Skala« v Gornji Polskavi. Na
splošno zahtevo se ponovita igri »Užitkarji« in »Prepirljiva soseda« v nedeljo, dne 11. maja, popoldne po večernicah v dvorani g. Katz s sodelovanjem pevskega in tamburaš-kega zbora. Pridite!	.., -
Kat. bralno društvo pri Sv. Antonu v Slov. goricah priredi v nedeljo, dne 18. maja (ne dne 11. maja) za svojo 301etnico slavnostno zborovanje z govori in petjem ter igro »Bela nedelja« in sicer na prostem v župnijskem dvorcu. V slučaju slabega vremena se preloži.
Pevski zbor Slov. kat. izobraževalnega društva v Celju priredi v nedeljo, dne 18. t. m. ob pol štirih popoldne v Narodnem domu koncert s prav lepim sporedom. Vse ljubitelje lepe pesmi uljudno vabimo na ta koncert in jih zagotavljamo, da jim ne bo žal, ako ga obiščejo. Nudilo se jim bode res nekaj lepega. Natančen spored na vabilih.
Sv. Jurij ob južni žel. V nedeljo, dne 18. maja, ob 15. uri, priredita tukajšnji orlovska in orliška organizacija skupno izlet na Blagovno v gostilno g. Simončič s telovadnim nastopom in gledališko igro: »Za križ in svobodo« v petih dejanjih. Med odmori igra domači tambura-ški zbor. Vsi prijatelji iskreno vabljeni!
Petindvajsetletnico svojega poslovanja bode obhajala Posojilnica na Frankolovem v nedeljo, dne 18. t. m. Ob desetih dopoldne bo zahvalna sv. maša, katero bo daroval č. g. M. Kranjc. Po sv. maši v Društvenem domu govor o koristih zadružništva, govori g. Ivan Stanovnik, državni poslanec, ako ne bo zadržan. Popoldne ob pol štirih govor o mladinskih organizacijah, govori č. g. Marko Kranjc. Nato se ponovi igra »Čevljar — baron.« Vmes zapoje pevski zbor več narodnih pesmi. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor.
milo
Pravd 557 25—t
Schichtovo
z znamko »Jelen« je že 60 let znano kot najboljše in najiz-datnejše od vseh vrst pralnega- mila.
Pravo samo z imenom »Schicht« in na znamko »Jelen«!
Tedenske novice.
Vse krajevne organizacije SLS prosimo, da nam takoj sporočijo, kadar bodo v kateri občini njihovega oko liša razpisane občinske volitve. — Tajništvo SLS v Mariboru, Aleksandrova cesta 6.
Krajevni odbori SLS! Glejte, da se vsi odbornik) in zaupniki Vaše krajevne organizacije SLS okrajnih sestankov SLS, na katere smo vam poslali vabila, polnoštevilno udeležijo!
Župani in občinski odborniki — pristaši Slov. ljudske stranke! Pridite zanesljivo na okrajne sestanke SLS, na katere Vas vabimo na drugem mestu. (Glej članek »Okraj ni sestanki Slovenske ljudske stranke.«)
Mariborske novice. Kakor po drugod, je tudi po Mariboru in osobito še po Dravski dolini nad Mariborom dne 1. majnika razsajala krog šeste ure zvečer huda nevihta z gosto točo, ki pa na srečo ni bila debela. Toča je škodovala samo sadnemu drevju, ki je ravno sedaj v polnem cvetju. — V Mariboru se bosta vršili dve dirki in sicer na dirkališču na Teznu. Dirkali bodo kolesarji kluba »Edelveis« dne 25. majnika in pa konjsko dirkalsko društvo dne 29. maja in 1. junija. — Zadnje dni se je pripeljalo po Dravi v Maribor in od tamkaj naprej proti Hrvatski in Beogradu zelo veliko splavov. Kakor je razvidno
iz lepega števila splavov, se je lesna trgovina na jug naše države zopet odprla. — V Mariboru barvajo na novo veliki državni most. Delo, ki bo trajalo zelo dolgo, bo stalo krog 100.000 dinarjev. Zadnjo nedeljo sta pobegnila iz jetnišnice mariborskega okrožnega sodišča dva kaznjenca. Enega so kmalu po pobegu zopet ujeli ob Dravi, drugega pa še nimajo. — Umrla je v Mariboru dne 6. t. m. po kratki mučni bolezni obče spoštovana gospa in dobra mati Adela Kotnik, rojena Železinger. Pogreb se vrši danes, dne 8. t. m. ob 14. uri iz hiše žalosti Ob Brodu 5, na pokopališče v Pobrežju. Cenjeni obitelji naše iskreno sožalje!
Kako spreminjajo samostojni generali svojo politično
barvo. V Poličko vas pri Št. Ilju v Slov. gor, je sklical samostojni general Mrmolja dne 4. t. m. politični shod. Mrmolja je začel kar brez predsednika vezati svoje su-Tove politične otrcbe. Šele na opozoritev, da mora imeti zborovanje predsednika, je prevzel predsedništvo na poziv navzočih naš vrli župan Ivan Breznik. Pod Breznikovim predsedstvom je zavrtel Mrmolja svojo staro lajno psovk proti SLS, dr. Korošcu itd. Med govorom sta Mrmolji brala levite župan Breznik in Jurij Kolarič. Medklici teh dveh naših pristašev so Mrmoljo spravili v zadrego in se je hotel izmotati iz kozjega roga s pozivom na Kolariča, naj on raztolmači razliko med avtonomijo in centralizmom. Tokrat pa se je Mrmolja opekel, pozvani je navzočim razložil zgoraj imenovana pojma. Po Kolaričevih izvajanjih je Mrmolja ubral čisto drugo pot in rekel, da se je on že pogovoril z Radičevci in bo skušal s pomočjo Radiča priboriti Slovencem samostojnost. Samostojni so svojčas najbolj obsojali in proklinjali Radičevo politiko, sedaj pa bi radi z njegovo pomočjo zopet zlezli k vladnim jaslim. Tak tič iz juga, ki je danes samostojen centralist, jutri pa Radičev republikanec, je tudi obmejno strašilo — Mrmolja.
Radi inštalacije novega nadžupnika bo novi zvon pri D. M. v Brezju pri Mariboru blagoslovljen še le dne 11. majnika. Prijatelji Device Marije prisrčno vabljeni.
Požar povzročil 1 milijon kron škode. Dne 1. majnika je udarila med bliskom ter gromom strela v poslopje posestnika Bernbarda na gričku sv. Jožefa nad Slov. Bistrico. Hiša in vsa gospodarska poslopja so postala žrtev plamena. Gasiti ni bilo mogoče, ker na hribu ni vode in bi tudi najboljša požarna bramba ne mogla gasiti. Škoda znaša gotovo 1 milijon kron.
Sv. Janez Nepomučan na Radelju pri Marenbergu. Kakor vsako leto se tudi letos obhaja spomin sv. Janeza Nepomučana v petek, dne 16. maja slovesno po običajnem sporedu, v nedeljo, dne 18. maja pa z dvojno službo božjo. Popoldne ob 2. uri so pete litanije Marijine.
Prvi maj — dan toče! Popoldne dne I. maja je prihrumela nevihta s točo nad Sv. Bolfank pri Središču, nad Središče, Sv. Miklavž pri Ormožu, nad Ljutomer in nad Štrigovo. Toča je po ravnokar omenjenih krajih močno poškodovala vinograde in sadonosnike. Škoda je nepregledno velika, saj je padala toča debela kot oreh.
Smrt vzornega moža v Radencih pri Kapeli. Pri nas smo izročili materi zemlji Franca Mauk, kmeta v Radencih, ki je bil star komaj 53 let. Blagopokojni je bil skrben oče svojih otrok, znan daleč na okoli ter spoštovan od vsacega, ki ga je poznal. Bil je dolgoletni član Posojilnice v Gor. Radgoni in star naročnik »Slov. Gospodarja«. Svetila mu večna luč, žalujoči rodbini pa naše sožalje!
Novice od Sv. Antona. Po dolgem bolehanju se je preselila na oni svet 821etna Ana Satler, sestra že davno umrlega g. župnika in zgodovinarja Matija Slekovec, rojena v negovski župniji. — Dva težka in nekaj lahkih slučajev škrlatice se je pojavilo v župniji. V Mariboru, kjer niso navadno brez škrlatice, zaprejo kako šolo, mladina gre na počitnice in zanese tako na deželo to hudo bolezen.
Žalostno in resno iz Leskovca. Mesec april nas je hudo motil pri delu. Že smo se veselili, da gre h koncu. April nam ni privoščil čistega veselja. Zadnji dan nas je grdo obrcal z ledeno točo. Dne 30. 4. ob pol 6. uri zvečer je toča klestila po Veliki Varnici črez Gradišče v V. Okič, kakor lani. Klestila je cvetje z drevja, pa tudi mlade, nežne poganjke s trt. Kleti so prazne radi lanske toče, žepi so prazni, želodci gladni, ker so živila neznansko draga, tupatam se že najdejo družine, ki zares stradajo in nimajo kaj obleči, vendar nam davkarija pošilja neznosne plačilne naloge! — Pucljev samostojni blagoslov: centralizem nas hudo davi. Vse to pa izrabljajo plačani agitatorji: samostojni, liberalni, socijalistični itd., sedaj ko se spet bližajo volitve, da ljudi popolnoma zmešajo. Krivci vse nesreče šuntajo ljudi na Slov. ljudsko stranko ali kakor pravijo klerikalce, ki se edina neustrašeno bori proti izkoriščevalcem ljudstva in države. Lani so obetali in prodajali Novačanovo, letos pa že krošnjarijo z novo Prepe-luhovo slovensko republiko. Pač vedo, da je v kalnem lahko ribariti. Skali vodo in ribe so tvoje, zmešaj ljudem pojme, pa jih pri vsakih volitvah speljaš na led! — Slovenski gospodarji, mladeniči, vsi poštenjaki, ne sedajte na lim! Vez krščanske ljubezni naj nas vse trdno poveže in zedini in tedaj bodo nehale tožbe, bo Bog blagoslovil gorice in polja, bo premagan in vržen tudi nesrečni centralizem, bo dosežena avtonomija ali resnična samostojnost in le potem še bomo tudi vino lažje prodajali, pravične davke plačevali in živeli človekavredno življenje. Le v edinosti, le v slogi je moč! Zato pa vsi za našo Slovensko ljudska stranko! Vselej in povsod! Bog živi!
Fotograf ijla samostojnega župana v Zavrču. Pri nas je pobiral za nove zvonove v imenu občine sam župan, slabostojni Troha. Nekaterim je dal potrdilo, koliko mu je kdo izročil, drugim nič, nekaterim pobotnico z uradnim pečatom občine Zavrč, drugim zopet ne. To je uganjal eno celo leto. Denarja ni izročil cerkveni oblasti, niti ga ni naložil na obrestovanje. Šele zadnji dopis v »Sloven-
skem Gospodarju« ga je vzdramil in zdaj daje strankam denar nazaj brez vseh obresti. Tistim pa, katerim ni dal potrdila pri prejemu denarja, ne da nič. Ker se strank boji, ga ni cele tedne doma, denar pa deli gostilničarka. Občinskega računa g. Troha še do sedaj ni predložil. Pozivamo državno pravdništvo, da se pobriga za Trohovo nečedno zadevo. G. okrajnemu glavarju dr. Pirkmajerju čestitamo, da ima tako vzorne župane a la Troha, ki bi že moral davno izginiti iz županskega stolčka.
Slovenci plačujemo. Lansko spomlad je v braslovški župniji razsajala škrlatica, kakor tudi po mnogih krajih v Sloveniji. Oblasti so zahtevale, da morajo ljudje otroke oddati v bolnico. Kjer so se ustavljali, so jih prisilili z orožniki. Ljudje so b.ii mnenja in se jim je tudi reklo, da je tam zdravljenje brezplačno. Naenkrat pa začne bolnišnica v Celju tirjati stranke za plačilo stroškov. Jaz sem stavil upit na g. ministra za narodno zdravje v tej zadevi. Dobil sem od njega odgovor, da je zdravljenje vseh epi-demičnih bolezni v vseh državnih bolnišnicah stroškov prosto za vse brez razlike glede premoženja. Ta odgovor je bil pcslan v Ljubljano na pokrajinsko upravo, katera pa o tem noče nič slišati, češ, da bolnica v Celju ni državna, in začne stranke tožiti in imajo po 50 in še več dinarjev sodnih stroškov. Vidi se, da imajo gospodje v Ljubljani čudne nazore, da bolnica, ki jo opravlja država, če tudi slabo, ni državna. Res lepo: Slovenec le plačaj, če tudi si po zakonu prost plačila. V Srbiji so po bolnicah stranke plačila proste, v Sloveniji pa tirjajo slovenski upravniki od ljudi denar, akoravno da minister izjavo in to srbski, da so po zakonu plačila prosti. Gospodje, tako se ne dela med ljudstvom za ujedinjenje in ljubezen do domovine. Zato je potrebno, da imamo že enkrat upravo, ki bo narod vsestransko zadovoljevala in to je mogoče le tedaj, ako imamo avtonomijo, sedaj pod centralizmom pa moramo Slovenci samo plačevati, ugodnosti pa nimamo nobene. Vložen je ponovni upit na g. ministra, ali sedaj, ko ni vlade, še ni odgovora. Vendar je jasno, da velja ta zakon, ker od 1. 2. t. 1. ni treba plačati, torej bo g. minister gospode v Ljubljani že poučil, da je zakon treba vpoštevati, ali pa na ministrove odgovore ne bomo polagali resnosti. — Davorin Krajnc, poslanec.
Občni zbotr »Društva organistov za Štajersko«, zvezan s proslavo 251etnice Orglarske šole g. Karla Bervarja se je vršil v torek, dne 29. aprila t. 1. v Celju in bil jako dobro obiskan. Udeležilo se ga je poleg zastopnika ljubljanskega »Cecilijanskega društva« g. kanonika dr. Fr. Kimovca in odposlanca Glasbene Matice v Ljubljani g. Karla Brečko nad 100 organistov iz Štajerske, Kranjske in Koroške. Na občnem zboru v vrtni dvorani hotela »Beli vol« se je največ razpravljalo o zavarovanju organistov kot privatnih nameščencev. Sad teh posvetovanj je bil soglasen sklep, naj Društvo organistov zastavi vse svoje moči za to, da, kjer cerkve niso v stanu plačevati zavarovalnih premij, skrbi za kritje zavarovalnine od strani davčnih oblasti dotičnega okraja. Nato so se vršile volitve novega odbora. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Kari Bervar, Celje, za podpredsednika pa g. Franc Klanč-nik iz Šmartna ob Paki. Poleg*teh je bilo izvoljenih še 8 drugih odbornikov. — Dopoldanskemu zborovanju je popoldne sledila proslava 251etnice Orglarske šole v Celju. Ob pel dveh popoldne so trije absolventi šole (Križnik, Marki, Škorjanc) na orglah farne cerkve proizvajali troje komadov. V cerkvi se je nabralo več stotin poslušalcev. V Orglarski šoli so nato govorili gg. Kari Ulaga iz Rim. toplic, Alojz Križnik iz Planine, kanonik dr. Kimovec iz Ljubljane in Kari Brečko iz Ljubljane, ki so v svojih govorih očrtali pomen in zgodovino Orglarske šole v Celju ter zasluge, ki si jih je pri tem stekel njen ustanovitelj in dolgoletni vodja g. Kari Bervar. Naj posnamemo tu le par podatkov. Ko je g. Bervar po dovršenih študijah na konservatoriju v Regensburgu leta 1895 nastopil službo v Celju, je uvidel prav kmalu potrebo orglarske šole za Štajersko, razni duhovniki pa so ga začeli vnemati k temu. da jo ustanovi posebno še, ko so v Ljubljani začeli odklanjati gojence iz Štajerske. Tako je prišlo leta 1899 do ustanovitve celjske Orglarske šole. Šola je našla dobrohotne podpornike v rajnem celjskem opatu g. Francu Ogradiju, mariborskem škofu dr. M. Napotniku in zagrebškem ordinarijatu. Tudi avstrijska vlada je šolo podpirala, dočim jugoslovanska vlada na tozadevne prošnje ni niti odgovorila. Velikih zaslug za šolo so si pridobili tudi oo. lazaristi in kapucini, ki so vsa leta dajali večim gojencem brezplačno hrano. Vseh dobrotnikov so se gojenci ob 25-letnici spominjali s prisrčno zahvalo. Šola je razposlala doslej v svet 150 gojencev z izpiti. Letos obiskuje šolo 25 učencev. Učijo jih vodja šole g. K. Bervar, posojilni-ški uradnik g. Korun (klavir), g. ravnatelj Weiss (praktično navodilo za občinsko in posojilniško tajništvo) in g. katehet Cafuta. Nadzornik šole je g. vikar Peter Jurak. Po končanih govorih so člani »Društva organistov« zapeli dvoje pesmi in sicer: »Mi vstajamo«, kompozicijo gojenca celjske šole g. Tevža, sedaj organista v Beogradu, in »Slovo«, ki jo je zložil g. jubilar K. Bervar in ki v kratkem izide v tisku. S prijateljskim sestankom je bilo prisrčno slavlje proti večeru zaključeno.
Novi zvonovi v Celju so bili velikonočne dni predmet vseh razgovorov in največje pozornosti med Celjani, tako meščani, kakor okoličani. Potem ko je veliki zvon župnijske cerkve sv. Danijela v Celju sameval celih osem let v zvoniku in tožil za časi, ki so bili, je na veliki torek popoldne veselo zapel, ker iz kolodvora sem se je med zvoki železničarske godbe in gromenjem topičev skozi glavne mestne ulice in špalir tisočglave množice bližal cerkvi dolg sprevod, v katerem so okoliški kmetje na treh okusno okrašenih vozovih, pred katerih vsakega je bilo vpre-ženih po šest konj, vozili troje novih zvonov. Zvonovi so bili vliti v Strojnih livarnah v Ljubljani, posvetil pa jih je ljubljanski gneralni vikar mil. g. Andrej Kalan. Tehtajo noo, 700 in 300 kg ter stanejo okoli 175.000 dinarjev. Potreben denar je bil po neumornem prizadevanju seda-
njega vikarja in previzorja g. Petra Juraka v par mesecih do malega zbran. V radodarnosti so pri tem tekmovali meščani in okoličani, Slovenci z Nemci, da, celo več protestantov je prispevalo večje zneske, ganljiv dokaz, kako zelo so vsem kristjanom brez razlike pri srcu zvonovi — klicarji k Bogu. Na veliki četrtek dopoldne so nove zvonove potegnili v zvonik, seveda zopet ob navzočnosti sto-in ste glave množice. Na veliko soboto zjutraj so pa novi zvonovi v družbi in lepi harmoniji s starim prvič zapeli svoj velikonočni »Aleluja!« — hvalite Gospoda! Bog daj, da jih ne bi nikdar zadela usoda njihovih prednikovi — Ta teden dobi zvonik župne cerkve tudi novi strelovod; ker je prejšnjega lansko jesen popolnoma uničila strela. Nato pa dobi tudi zvonik novo lepo obleko.
Pohvala in pritožba. Iz Griž pri Celju poročajo: Letošnje velikonočne praznike smo v cerkvi zelo veličastno obhajali. Pri božjem grobu je bila električna razsvetljava. Častno stražo so držali Orlici in Orli. Vsa zasluga gre za božjo čast vsevnetemu g. kaplanu. Starši smo mu iz srca hvaležni, da tako lepo vzgojuje našo mladino. Vznemirila sta nas pa učitelja, ki sta se nad častno stražo spodtikala. Pokazala sta cčitno, kakšnega duha sta in mi starši se bojimo za svoje otroke. Zatorej zahtevamo: Otroke kat staršev naj vzgojujejo kat. učitelji! Brezvernih učiteljev ne maramo!
Smrt vzofrne matere v Gornji Ponikvi p(ri Žalcu. V torek po Veliki noči dija 22. aprila je nenadoma umrla dobra mati in gospodifl^a Marija Vrzelak, rojena Razpot-nik, v starosti 65 let. Bila je vedno vzor ženske, a morala je mnogo trpeti, med drugim sta hiša in gospodarsko poslopje dvakrat pogorela, bilo je vse novo. Prvič je za-žgal petleten sosedov deček, zakuril si je v sosedovi listnici, ko ni bilo nikogar doma, in je pri obeh posestnikih pogorelo; kako je ogenj v drugičSnastal, je še danes nejasno. Je sicer vse obnovljeno, a tako lepo ni kakor prej. Vse te in druge bridkosti je pokojna mati prenašala potrpežljivo, moč ji je dala njena globeka vera. Letošnja dolga in ostra zima ji je povzročila nevarno pljučno bolezen, a da bo smrt tako naglo nastopila, tega nihče ni pričakoval. Zlati žarki zahajajočega pomladanskega soln-ca so zadnjikrat pozdravljali rajsko Savinjsko dolino, ko se je velikonočni torek zvečer rajna mati poslavljala od nas in šla pred večnega Sodnika. Bila je pretresljiva žalo-igra, ko vstopim v hišo in vprašam, me li mati pozna. Ž« prej v nezavesti ni ničesar govorila, pozneje tudi ne, a te» rdaj obrne svoje oči, mi poda svojo velo roko in pravi prav razločno: »Se vendar še enkrat vidiva!« To so bile njene zadnje besede. Pogreb se je vršil na beli četrtek; dne 24. aprila. Vodil ga je v spremstvu domačega g. župnika, preč. g. Ivana Gorišek in ob veliki udeležbi ljudstva sin duhovnik Martin Vrzelak, župni upravitelj v Pernicah nad Muto, in ji pri grobu govoril v slovo. Ta živel je, kdor solze ob smrti svoji videl je, slove rek. Najlepše plačilo in spričevalo rajni materi so bile pač solze v očeh vseh navzočih. Ne čast, ljubezen svojo so ji prišli izkazal ■ na zadnji poti. Rajska pomlad s svojim cvetjem in zele-i njem, s svojo lepoto in veseljem je po dolgi, kruti zimi | zopet prišla k nam, a blago matet smo dejali v črno zem-i ljo. Življenje in smrt, iz smrtLpa zopet življenje! To upa» j nje imamo po veri. Pokojne matere se hočemo spominjati | v molitvah. Večna luč naj ji sveti! Od mrtvih vstali Gospod daj, da se enkrat vidimo v oni rajski pomladi, ki ni~ i kdar ne mine!
Novice iz šmartna ob Paki. Letos je pričel majnik pri nas z nevihto in treskanjem. Zvečer ob 9. uri prvega maja je strela udarila v hišo Rudolfa Lukner pd. Šum-laka na Velikem vrhu. Sicer ni užgala, vendar pa mu je napravila veliko škode, ker je zidovje razrušila. V sobi so bili gospodar, gospodinja in dekla ter domači pes. Strela je psa ubila, deklo pa je omamila. Prava sreča, da ni ubila katerega izmed ljudi. Sedaj imamo vsak dan dež. Ljudje ne morejo opraviti dela na polju. Sadje je v najlepšem cvetju. Upati je na dobro sadno letino. Želo letos sadijo hmelj. Da bi se le ne prenaglili! V tukajšnji poštni urad je bilo že drugič ulomljeno. To pot brez uspeha, ker tat ni mogel odpreti blagajne. Krivcev, kakor je sedaj že navadno, niso izsledili.
Za splavarje v okraju GornjigTad. Ker se kljub jasnemu besedilu legitimacije splavarjem ne prizna polovična vožnja na progi Celje—Paškavas, akoravno je to že lansko leto generalno ravnateljstvo saobračaja v Beogradu obljubilo urediti na intervencijo poslanca Vlado Pušenja-ka, je imenovani tozadevno ponovno interveniral v Celju, Ljubljani in Beogradu. Občina Rečica na Paki je storila v tej zadevi posebno vlogo na generalno direkcijo saobračaja v Beogradu.
Zlata poroka pri Sv. Štefanu pri Šmarju. Na veliki ponedeljek se je vršila na prijaznem gričku tukajšnje po-; družnice Sv. Ane redka, a zelo lepa svečanost zlate poro-; ke, katero sta praznovala ugledna in občespoštovana za-i konska Anton in Antonija Kramer. Z zlatoporočencema se je radovalo devet otrok, zetov, sinah in lepo število vnukov in vnukinj. Prileten, toda zdrav in čvrst zlati ženin je vrl somišljenik SLS ter dolgoleten naročnik »Slov. i Gospodarja.« Naj Bog živi zlatoporočenca še dolgo, dolgo let ter njima želimo, da dočakata še biserno poroko!
Poroka. Iz Dobja pri Planini poročajo: Poročila se je marljiva in pri nas zelo priljubljena Tončka Hladin s fin. podpreglednikom Francom Cepin, ki je uslužben pri carinami v Gornji Radgoni, a doma pa je iz zelo ugledne ! kmetske hiše v Zagorju pri Pilštajnu. Kakor je bila Tončka v vsakem oziru vzgled dekletom, bo tudi ženam. Obe-i ma zakoncema obilo sreče in blagoslova!
Toča, požar in povodenj. Obsotelske kraje je letos obiskala že dvakrat toča, ki je napravila zelo veliko škode v vinogradih ter sadonosnikih. Dne 30. aprila je pri nevihti. ki je divjala krog poldne, udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Mošeta pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Požar je popolnoma upepelil poslopje in pomilovanja vredni Mošet ni bil niti zavarovan. Močno deževje v
zadnjih dneh je tako napihnilo Sotlo, da je buknila iznad bregov in preplavila celo Sotlsko dolino. Ubogi Obsotl-čani bodo imeli tudi letos blatno in povaljeno seno. Povo-denj je zelo veliko škodovala tudi setvam ter krompirju.
Demokratski shod pri Lisičnem pri Pilštajnu. Plakati so oznanjali občinstvu, da se vrši pri Kolarju v Lisičnem dne 27. m. m. shod narodno-napredne stranke. Ko smo se pa radovedneži zbrali ob določeni uri v dotični gostilni z namenom^ da izvemo, kdo priredi shod, ker na plakatih tega ni bilo naznanjeno, smo na veliko začudenje zagledali kar dva govornika: g. Špindlerja iz Maribora in g. Malgaja iz Zibike ter pet poslušalcev, seveda v prisotnosti boljših polovic, večina udeležencev je bila iz Kozjega, vsega skupaj je bilo dobro šteto sedem ljudi z govornikoma. Razume se, da pri taki udeležbi tudi niso oivorili shoda. V sosedni sebi smo zastonj čakali na demokratski evangelij. Tako se godi uskoškim hlapcem, ako se upajo pogledati na deželo!
Kaj nam pontočajfo naši fantje vojaki iz Vel. Kikinde. No, da ne bodete mogoče mislili tam v blaženi Sloveniji, da smo že zares vsi zadremali v tujini, se hočemo pa še mi malo oglasiti. Kako se jim neki godi in dopade, si bo marsikdo od vas mislil. Ha! Včasih slabih, večkrat pa tudi imenitno. Kadar gremo na vežbe in se pečemo po teh banatskih, neskončnih planjavah v žarkih pekočega soln-ca, tedaj se pač držimo, kot da bi nas vsakdo, ki ga srečamo, za 1000 dinarjev terjal. (Po vojaški navadi jih seveda še eno četrtinko nihče nima.) Obrazi potni, pra- j hu pa na njem na prst debelo, dela nas povsem jednake i marogastemu leopardu. Za dobro elektriziranje in prebav- i Ijanje hrane še seveda naši konji poskrbijo. — Pa tudi ve- i seli časi pridejo. Ustanovili smo slovensko pevsko društvo »Zarja« in smo tako zmožni, lepe naše slovenske pesmice tudi v tujini razširjati. Na uspehih nam ne manjka. Slovensko petje se tukaj čjsla nad vse. Seveda pa tudi ne pozabimo, da smo bratci, rojeni med lepimi slovenskimi vinskimi hribčki. Zato jim pa tudi ob vsaki priliki s polnimi glažki svojo zvestobo prisegamo. Jaz bi vam rad še mnogo povedal, ali ker se bojim, da bi ne bi moj dopis vandral v koš, neham. Samo eno vam zatrjujem. Če bi prišlo do tega, da bi se glažovina na naših punkljah drobila, Slovenci svojega humorja in veselega značaja ne bo-demo nikdar izgubili. Srčne pozdrave rojakom pošiljajo: Slovenci 5. in 21. artilerijskega polka v Veliki Kikindi.
Priporoča se za nakup raznega manufakturnega blaga, špecerije itd dobra poštena kristjanska hiša trgovina Ivan Sever, trgovina z mešanim blagom v Velenju, ter se naj cela širša okolica okrog Velenja ozira na današnji oglas, katera se najtopleje priporoča!
Svetovna tvrdka Georg Schicht d. d., znana veleto-varna mila v Ustju ob Labi, je ena najstarejših in največjih tovarn mila na evropski celini. Kakor v vseh drugih nasledstvenih državah, ustanovila je ta tvrdka po preob- ; ratu tudi v Jugoslaviji in sicer v Osijeku, veliko tovarno , xa izdelovanje mila, sveč in raznih pralnih sredstev. Tu- ! kajšnja »Jugoslovanska d. d. Georg Schicht«, pri kateri je ! v odlični meri udeležen domači kapital, dogradila je veliko ' in najmoderneje urejeno tovarno in je v položaju, izde- ; lovati sedaj tudi v Jugoslaviji svoje, skozi desetletja kot najboljše priznano pralno milo z znamko »Jelen«, v pred- I vojni kakovosti. Oblika tega mila se sicer mnogostransko j ponareja, v kakovosti pa pravega Schichtovega mila nih- j če ne doseže. Vsem gospodinjam se torej priporoča v , njih lastnem interesu, da pri nakupu pralnega mila pazijo j vedno na ime »Schicht« in na znamko »Jelen«, ter da zavrnejo vse druge izdelke, katere se jim nudi kot »Schich-tovc« milo, ki pa ne nosijo znake pravega Schichtovega mila. Opozarjamo na današnji oglas.
Vinarska in sladjarska šola v Mariboru je izdala s pomočjo izrednih denarnih prispevkov okrajnega zastopa mariborskega in posojilnice »Narodni dom« v Mariboru prospekt, vsebujoč zgodovinsko črtico in splošno uredbo tega najstarejšega slovenskega kmetijskega zavoda, pogoje za sprejem učencev in praktikantov, hišni in šolski red, učni načrt itd., kar mora zanimati napredne kmetovalce in njih sinove, od kojih najboljši se naj strokovno izobražujejo v kmetijskih šolah za njih prevazni poklic. 17 slik predočuje razne objekte vinarske in sadjarske šole. Ta prospekt znači nekak mejnik v razvoju 52 let starega kmetijskega zavoda, kojega uredba se bode morala radi nedavno izvršenega izjednačenja (unificiranja) vseh kmetijskih šol v državi spremeniti v mnogih pravcih. Dobiva se pri ravnateljstvu Vinarske in sadjarske šole v Mariboru proti plačilu 5 din. za tiskovni sklad, naložen v navedenem denarnem zavodu v svrho kritja tiskovnih stroškov in omogočenja izdanj še drugih spisov kmetij-sko-gospodarske stroke, za kar se preplačila hvaležno sprejemajo.	»
Podjetna brata zdaj sta vria veliko pralnico odprla, kjer noč in dan perice zale so z milom »Zlatorog« tu prale.
(Nadaljevanje sledi).
Gospodarstvo.
KMETIJSKA DELA V MESECU MAJU.
Na dvorišču in pri živini.
Mesec maj je najlepši in najzdravejši mesec v letu, vsled česar ga opevajo pesniki in naravoslovci. V maju j se nadebudna mladina suče radostno po zelenih pašni- ' kih in livadah, kar pospešuje njeno telesno rast in krepi zdravje. Ko odide staro in mlado od doma, je skrbeti za ! varnost stanovanj proti požaru in tatvini. Čestokrat se namreč pripeti, da deca, ki smo jo pustili doma iz ne- j vednosti zaneti požar.
Pri menjavi v krmljen ju živine pazimo na to, da ne ; nastopijo motenja v prebavilih. To se utegne pripetiti, ako preidemo od suhe krme prehitro na zeleno. Mlado zeleno klajo, je mešati s suho vselej iako, da prideta v začetku dva dela suhe krme na en del zelene krme. Od dne do dne zvišujemo potem zeleno klajo in znižujemo suho. V teku štirinajstih dni se polagoma žival privadi na novo krmo. Iz zelene klaje se razvijajo v živalskem želodcu prav pogosto plini, ki povzročajo napenjanje živali, zlasti če smo krmili mlado, mokro ali v kupu razgreto deteljo. V hudem slučaju se utegnejo plini razvijali tako naglo in silno, da poči vamp in žival pogine, ako ni hitre pomoči. Da ohranimo žival pred takšnim nevarnim napenjanjem, moramo biti pri paši in pokla-danju zelene deielje zelo previdni. "Napetim živalim je odvoditi pline iz vampa s pomočjo požiralnikove cevi, ki se naroča pri Kmetijski družbi v Ljubljani.
Molzno govedo je pasti najbolje samo toliko, kolikor je potrebno, da se živali izprehodijo. Najboljši način izkoriščanja pašnikov je ta, ako travo kosimo ter ja po-kladamo živini v hlevu, pri čemer preprečimo škodo, ki jo povzročijo živali s pohojo trave. Pri molznicah dobimo največ mleka, ako jih krmimo s tečno zeleno krmo v hlevu ter spuščamo obenem po dve uri dnevno na dir-| kališče.
Urbana solnce če greje zelo,
Vinska trgatev preslaba ne bo.
In dan Vnebohoda vreme rosi,
Krma živinska se težko suši.
V vinogradu.
V slučaju nevarnosti pomladanske slane kurimo v vinogradu s tvarinami, ki povzročajo mnogo težkega dima. Proti pomladanski pozebi je trta najobčutljivejša tedaj, ko so popki toliko pognali, da se morejo videti trtni listki in nastavek. Beli popkov mah varuje nežne notranje dele pred pozebo. Ko so mladike postale 10—15 cm dolge, jih poškropimo prvič proti peronospori z eno odstotno raztopino modre galice ob lepem vremenu. V istem času žveplamo trto tudi proti plesnobi ali oidiju. Pri žvepljanju je paziti na to, da žveplenega prahu ne nasipljemo na listje in mladike, temveč ga razpršimo v prav fino-meglo, ki se vsede na trtne dele in od pripeka-jočega solnca prime. Pokončujmo grozdnega sukača in trtnega zavijača. To delo opravljajo najlažje otroci, ki s priostrenimi lesenimi kaveljčki pobirajo mrčes ter ga uničujejo.
V sadonosniku.
Obnovimo drevesne kolobarje, ki imajo nalogo dovajati dežnico, katere mlada drevesca v prvem času mnogo potrebujejo. Drevesni kolobar pa omogoča tudi pristop zraka io korenin, kar pospešuje rast drevja v znatni meri. Kolobar je držati trave in plevela prost, da drevesu ne odtegujemo po nepotrebnem hranilnih snovi in potrebne vlage. Velika napaka, katero opazujemo prepogostokrat pri neveščih sadjerejcih torej je, potrošati kolobarje s plevami ali senenim drobom. Pokončujmo gosenice od prstenčarja, zlatnice i. dr. v kolikor jim moremo priti še do živega. Težko je namreč zatirati to golazen, ko se je razlezla po drevju. Jabolčnemu cvetoderju letošnje pomladansko vreme sicer ni kaj posebno prijalo. Zategadelj je upati, da se mrčes ni v toliki meri razmnožil, kakor druga leta. Po sadovnjakih vidimo v tem času pogostoma, da se melje iz luknje v deblu črvojedina in pada na tla. To je znamenje, da je v deblu črv — vrbarjeva ličinka. Z ozkim rezilom razširimo rano, odkoder prihaja na dan črvojedina. Potem pa z žico segamo tako dolgo po rovu, da zmečkamo zajedaka. Vrbarja v luknji uničimo tudi na ta način, da zažveplamo odprtino ter jo nato dobro zadelamo s cepilno smolo. Bujno rastočemu drevju z na peto kožo še sedaj lahko puščamo na deblu. Proti škrlu-pu škropimo, ko je drevje že ozelenelo z 1 odstotno raztopino modre galice, dočim smo v neželenem stanju škro pili s 4 odstotno raztopino. Listne ušice, ki se pojavlja jo v tem času večkrat že v ogromnih množinah, pokonču-jemo z raztopino tobačnega izvlečka in mazljivega mila. V 10 1 vode raztopimo 15 dkg tobačnega izvlečka in približno toliko mazljivega mila. Zoper krvavo ušico nam služi kot najcenejše sredstvo petrolejeva mešanica, ki jo priredimo iz pol kg mazljivega mila, pol kg petroleja in 10 1 vode. Tudi drevesni karbolinej ali dendrin služi kot izborno sredstvo zoper tega škodljivca. Na 5 1 vode vzamemo 1 liter dendrina. Pri novo nasajenem drevju pazimo, da ni preveč trdno privezano in se zemlja lahko seseda ž njim. Odstranjujmo poganjke, ki izhajajo iz divjega dela debla pri tleh. V drevesnici oko-pajmo ob lepem vremenu ter odstranjujmo vse poganj-; ke iz nežlahtnega dela. Zgodnje cepljence nadzorujmo, da se vezi ne zajedajo vanje. Prerezane vezi naj ostanejo na cepiču, ker pozneje odpadejo same. Vsa dela v drevesnici izvršujemo z največjo skrbnostjo in previdnostjo. Nerodnež lahko povzroči pri teh opravilih veliko škode.
Na polju in travnikih.
Dovršujmo sajenje krompirja. Sejemo koruzo in i drugo jarino ter sadimo fižol, buče in šolnčnice. Ozi-
mino plejemo, predno se prikaže klasje. Ko je vzrastel krompir in koruza približno 1 dm visoko ter se je napravila prstena skorja, je napočil čas okopavanja. — Okopavanje ima namen, da uniči plevel in omogoči pristop zraka v zemljo. V suši okopavamo tudi zategadelj, da varujemo zemljo pred prevelikim izsušenjem. Po zakonu o lasovitosti (kapilariteti) izhlapeva zemlja največ liage tedaj, če so vse plasti zemlje enako goste in kompaktne, če pa napravimo zgornjo plast rahlo, tedaj pretrgamo kapilariteto in preprečimo izhlapevanje vlage iz spodnjih plasti. Rahla zgornja plast služi torej kot nekaka odeja za spodnjo plast, kjer se razprostirajo korenine. Zatorej velja pravilo, da je motika polovica dežja v sušnih letinah. Koncem meseca maja začnemo s košnjo detelje in trave. Deteljo je sušiti kolikor mogoče počasi, — najbolje na kozolcih in ostrvih, da ne odpade listje, ki daje najboljšo krmo .
Na vrlu.
Sadimo fižol, kumare, melone, paradižnike, papriko, kolerabo in drugo zelenjavo. Sejemo salato v več presledkih, da imamo poleti v vsakem času dovolj užitne salate na razpolago.
V kleti.
Pretočimo mlada vina v drugič, predno nastopi poletna vročina. V vročem poletnem času ni dobro pretakati, ker izgubi vino preveč alkohola in dišečin in s tem na svoji kvaliteti. Praznih sodov ne postavljajmo na solnce," da se ne zaredi cik in posoda ne pokvari.
V Čebelnjaku.
Vsak čebelar mora voditi zapisnik, v katerega zapisuje vse važne dogodke in spremembe posameznih panjev, če imajo čebele potrebo za vodo, se jih napaja ob slabem vremenu v panju z gobo, ali pa se nalije vodo v kak satnik. Sicer pa je potrebno napajališče v bližini čebelnjaka. Združujmo šibke družine, kajti čebelar se more nadejati ob lepi paši le tedaj obilnega donosa, če so družine krepke. Pri združevanju dveh panjev je treba uničiti slabšo matico in pustiti močnejšo. — Vrednost matice spoznamo po množini in pravilnosti zalege. Vzgojevanje matic je eno najvažnejših opravil v pomladi, ker je usoda vs^ke družine odvisna od dobre matice.
V	maju vse na vasi je veselo,
V	radost tuga se povsod spreminja;
Cvetje višnjevo, ruAieno, belo,
Na lepoto rajsko nas spominja.
Vekoslav Šlampar, ekonom.
Stanje goric. Že v zgodnji spomladi se loteva vsar kega razumnega vinogradnika prva velika skrb: kako je prezimila gorica? Večkrat se pripeti, da uniči huda zima in pomanjkanje zemeljske vlage trsna očesa. Glavno in najmočnejše oko pozebe in zato iztira stransko oko, ki pa ni tako rodovitno. Rez v goricah se ravna po teh preizkušnjah in če je pozeblo precej očes, pustimo na trsu več in daljše reznike. Trda in dolgotrajna letošnja zima je opravičila bojazen, da je pozeba naredila precej škode, ki pa ni povprečno tako huda, kakor se je mislilo, ker je bilo precej zemeljske vlage. V splošnem se lahko reče, da so gorice srednje dobro prezimile. Prva spomladanska dela pa so radi slabega vremena zelo zaostala. Še v aprilu ni bila rez končana in sedaj v maju se še najdejo kopi. Tudi gorica je v rasti zaostala. Na Filipovo (1. maja) se mora baje po starih izkušnjah videti mladje od brega na breg, danes pa še je komaj »otep.« Lepo in toplo vreme bi sicer te nedostatke kmalu popravilo, kajti tudi leta 1917 je gorica v rasti zaostala, čeravno smo imeli potem še izborno vino. Topel in brezdežen maj v zvezi z lepim vremenom ob času cvetja bi popravil vse. Ako pa tega ne bo, bo vinska letina bolj«labo izpadla.
Vinske cene so ostale neizpremenjene. Letnik 1922 se prodaja po 10-20 K, letnik 1923 po 18—24 K, kako je pač vino. Sortirane vrste, ki kažejo 10—11% alkohola, tudi po 26—32 K, boljše vrste, tako: mali rizling, muš-katni silvanec, silvanec, muškat, tudi po 40—48 kron. Vinske cene bodo odvisne od nadaljnjega razvoja goric in od pogodbe z Avstrijo.
LICENCOV AN JE V SLOVENJGRAŠKEM SODNEM OKRAJU.
Kakor vsako leto, se je tudi letos dne 28. aprila vršilo v slovenjgraškem sodnem okraju licencovanje bikov. Saj je licencovanje in odbira plemenjakov prvo, glavno in temeljno sredstvo za zboljšanje živinoreje. Dobri ple-menjaki — dober zarod in od dobrega zaroda tudi boljši in večji užitki ter večji dobiček.
V zadoščenje nam je, da se tega dejstva zavedajo tudi že naši kmetovalci vedno bolj in bolj. In prav posebno nas je vzradostilo, da letos tudi slovenjgraški okraj glede števila in kakovosti pri licencovanju razstavljenih plemenjakov prav nič ni zaostal za drugimi okraji ter da nas je tozadevno naravnost presenetil in prijetno izne-nadil. Presenetil nas je pred vsem radi tega, ker smo se lahko prepričali, da vojne posledice in zadnje skrajno slabe letine vendarle niso popolnoma uničile in skvarile naše že dobro zasnovane in nekdaj celo že sloveče govedoreje ter da prizadevanje in trud za povzdigo živinoreje toliko zaslužnih mož, kot višji živinezdravnik Pirnat, g. Gunther, Schondorfer itd., vse eno ni bil zaman. Prvotni uspehi vpeljanih boljših živalTin boljše reje so vsled slabega oskrbovanja v zadnjih letih navidezno sicer izginili, vendar je sedaj opažati, da se zopet uveljavljajo boljše oblike in beljša kri. Nesebično in požrtvovalno delo, ki so ga z ozirom na povzdigo tukajšnje govedoreje izvršili imenovani možje, svedočijo še dandanes v prenovljeni in poživljeni obliki naše plemenske živali.	^ j
Stran 6.
slove:;-ki gospodar.
8. maja 1924.
Od vseh prignanih bikov-plemenjakov se jih je licen-covalo 35. Bilo je vmes tudi par prvovrstnih živali. Večina hikorejcev je dobila nagrade.	i
Obče zadovoljstvo je bilo med živinorejci, ko je po končanem licencovanju na zbrano občinstvo naslovil g. živinozdravnik Peršuh par vspodbudnih besed. Nepristranski opazovalec pa je pri pogledu na zadovoljive in celo dobre oblike plemenjakov moral dobiti vtis in prepričanje, da je dana vsekakor že podlaga boljše govedoreje. Na živinorejcih je sedaj ležeče, da gradijo s skrbno Izbiro in z razsodno rejo na tej pcdlagi dalje, da dosežemo enkrat v naši govedoreji ono visoko stopnjo, za katero je tukajšnji okraj že od narave ustvarjen. »Naprej in navzgor« naj bo tudi naše geslo v živinoreji in prepričan sem, da pri vseh danih predpogojih ne bo izostal gospodarski uspeh.
Wernig, okrajni ekonom.
MED DR. FRANK
ordinira zopet od 8. do 10. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne: Maribor, Prešernova ulica 2.
Hranilnica in posojilnica na Dobrni pri Celju ima svoj 20. redni občni zbor v nedeljo, dne 11. maja 1924. Ob pol 8. uri zjutraj v uradnem prostoru, z navadnim dnevnim redom! — Načelstvo.	573
Orodja za čebelarstvo in riharstvo
ima vedno veliko zalogo trgovina F. Frangescha naslednik Rupert Jeglitsch, Maribor. Umetne sati in matična mreža se tudi dobi. 600
life se
Društvo za konjske dirke v Ljutomeru, ki obstoja že 49 let, priredi v nedeljo, dne 11. maja t. 1. svojo vsakoletno spomladansko kasačko dirko združeno z dirko za moža, nekoliko bolnega na
v galopu na dirkališče žrebčarne Cven pri Ljutomeru. ?čeh, oskrba pri dobrem kme-, ,	.	_	tu. Je zmozen za lahka dela.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne Mesečna plača 1200 K. Pis-2. maja t. 1. se je pripeljalo 460 svinj, 3 koze in 3 kozliče. mene ponudbe na upravništ-
Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari ko- Y0 listn- ____580 2—1
mad 120—225 din., 7—9 tednov 250—410 din., 3—4 ,(AftA	.
mesece 600—700 din., 5—7 mesecev 850—900 din., lUUU ulfl» 08^308 8-10 mesecev 1050-1150 din., 1 leto 1425-1625 din., plačam onemU; ki naznani 1 kg žive teže 17.50—18.75 din., 1 kg mrtve teže 21.25 storilce in povzroči zasledi-—26.25 din., 1 koza 300—350 din., 1 kozlič 62.50— tev blaga, ki je bilo v noči od 90 ¿¡n	27. na 28. aprila t. 1. ukradeno
' iz izložbenega okna trgovine Pozor, sadjarji! Tvrdka Feliks F. Forster, grad Bori, O. Skaza in drug v Ptuju, pošta Sv. Barbara v Halozah, namerava urediti v zvezi z Dravska ulica 6, med tem en neko slovečo švicarsko firmo za likerje v letošnji in bodočih sezonah več postaj za kuhanje žganja iz črešenj in drobnic (lesnih črešenj), v svrho izdelovanja likerjev za izvoz. Ker se bo rabilo v ta namen okrog 10.000 kg tega sadja, se pozivajo posestniki črešnjevih dreves kot tudi lastniki kotlov v okrajih Marenberg, Maribor, Sv. Lenart v Slov. gor., Ormož, Ljutomer, Ptuj in Slov. Bistrica, da javijo nemudoma svoje naslove podpisani podružnici. V omenjenih središčih se bo tudi zbiralo in sprejemalo čreš-nje in drobnice ter plačevalo po dnevnih cenah. — Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Mariboru, vinarska šola.
potni kovčeg, ševro in boks usnje, gamaše, čevlji, listnice in drugo blago. Pred nakupom svarim! Ognjeslav Skaza.	572
Dva orala zemlje: poslopje, njiva in sadonosnik se proda za 72.000 kron, zraven posestvo. 12 oralov za 175.000 din. J. Nerat, Gradiška, Spodnja Kungota, p. Pesnica. 598
Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Spod. Polskavi, reg. z. z n. z. Žitni trg. Trgovina z žitom je postala živahnejša.: ki se vrši dne 29. maja 1924 Nenadni padec dinarja je nekoliko obodril kupce, da 'ob 3- uri popoldne v prosto-so nakupili večje zaloge, nadajoč se, da bo dinar i»-j	^^
dalje padal ter bo postal izvoz ugodnejši. Med tem pa se nika 0 zadnjem občnem zboru, je dinar zopet očrvstil in špekulanti so jo pošteno izku-pili. Dovoz je vsled poljskih del, katera so se vsled pozne spomladi nakopičila, omenjen na manjše količine. Cene, ki so se v začetku nekoliko popravile, so proti koncu minulega tedna zopet padle.
Moka, nularica stane 520—530 D, prodaja se precej črne moke, katero kupuje vojaštvo.
Pšenica, ki je v začetku prošlega tedna poskočila na 325—330 D, se prodaja sedaj zopet po 320—325 D.
Koruza je v ceni istotako popustila. V Bački se prodaja po 235, v Sremu po 240—245 D, v Zagrebu po 260 do 265 D.
2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka 1923. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi se ob določeni uri ne zbralo za sklepanje zadostno število članov, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo skle pal brez ozira na število udeležencev. Odbor.	593
Izjava. Podpisani Ivan Im-perl, Podgorica 14, se zahvaljujem tovarišu Ivanu Pompe, da je odstopil od kazenskega postopanja, ker sem ga na Zdolah pri Trupiju na tako
Oves se še vedno čvrsto drži. V Zagrebu se prodaja po 260—265 D.
Fižol se ponuja v manjših količinah; cena mu je' neprimeren načih razžalil. V 600—700 D.	t ta namen plačam po njegovi
Otrobi se prodajajo po 220 D.	volji 25 D Kat. izobraževalne-
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 78-79 din., ™	tSu ' v
Ivan Imperl.
591
francoski frank stane 5.15 din., za 100 avstrijskih kron je Ljubljani, plačati 11 para, za 100 čehoslovaških kron 237 din., za 100 laških lir 361 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 7 centimov.
Proda se posestvo v Polički vasi 39 (Jarenina), okoli štiri
orale, hiša in hlev zidana in z opeko krita. Cena 300.000 K.
590
SLABOST? SLABO SPANJE? NERVOZNOST? NEVESELJE DO DELA? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Pi nfeiier na tri leta se
Fellerjev Elzafluid! Dobro služi za umivanje in obloge, sih Fretze ETško^6 589*2—1 vavno tako kot kosmetikum za usta, glavo, kožo! Močnej- '
ši, izdatnejši in bolj delujoči, kakor francosko žganje! S Čevljarski pomočnik išče služ , . . .. . J , . . ,. . „ ..i,.,. »o, najraje kje na deželi. Na-pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ah 1 specijalna stekle- sjqV y upravništvu. 586
niča 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih stekle-----
nic 214 dinarjev in 10% doplatka razpošilje: lesarnar Za posestvo ca 90 oralov, ob-
EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg Št. 341, S?^e^skrn^V"aT Hrvatsko.	ljiv in vesten, v konje-, živi-
______no-, sadjereji in poljedelstvu
i popolnoma izurjen, oženjen i oskrbnik brez otrok, ki tudi ' sam dela, med tem ko njegova : soproga vodi gospodinjstvo in je vešča prašičjereje in kurjereje. Vstop tekom mese-1 1 ca junija. Plača po dogovoru. ' ; Reflektanti naj stavijo ponud- 1 1 bo z navedbo izobrazbe in prakse, kakor plačilnih zah-I tev, na upravo tega lista. 588
3-1
I-
Trgovskega učenca, kateri ima veselje do trgovine, zdravega s primerno šolsko izobrazbo, od poštenih starišev, sprejme takoj v trgovino mešanega blaga in deželnih pri-. delkov tvrdka Ad. Sulzer, trgovec, Letuš, Sav. dolina.
587
Pridna družina z 2—3 delovnimi močmi, ki razume poljedelska opravila, se sprejme pod dobrimi pogoji na večje posestvo. Naslov v upravi.
549 2-1
Proda se posestvo, prvovrstno na ravnini, 6 minut od žel. postaje. Posestvo obsega njive, travnike, lep gozd in vinograd ,ter meri skupno nad 10 oralov. Gospodarsko poslopje v dobrem stanju ter v hiši električna luč. Cena po dogovoru. Vprašati je pri g. Alojziji Lopan, Loče pri Polj-čanah.	532 3—1
Glasovir se proda vsled smrti za 3000 din. Poizve se pri L. Krušič, p. Mislinje.	596
Išče se starejša moška oseba, samskega stanu, ki ma veselje za cerkovniško delo v cerkvi, najrajše enega, ki je že enakega dela vajen; biti , mora pošten in trezen; plačilo po dogovoru. Naslov pove upravništvo.	591
Proclam kompleten težek voz v najboljšem stanju in železni plug. Cena 2750 D. Tudi hišo s 3 orili zemljišča. Cena 50.000 D. Jakob Miložič, Šmi-klavž 27, p. Hoče pri Mariboru.	581
Sodarski pomočnik za izdelovanje novih sodov se takoj sprejme proti dobri plači, sta novanju in hrani. Josip Zvonar, sodar, Stari trg pri Slo-venjgradcu.	583
Učence iz poštene hiše z dobro šolsko izobrazbo, nad 14 let star, se sprejme takoj v trgovino z meš. blagom na deželi. Kje, pove upravništvo lista.	581 2—1
Na prodaj posestvo sredi vasi z lepo zidano hišo, zidanim gospodarskim poslopjem, vse v najboljšem stanu, povsod električna razsvetljava, po ugodni ceni takoj. Naslov pove uprava.	348
Cepljene trte imaino, kakor vsak leto večjo množino, vseh najboljših vrst, na podlagi R. portalis in križankah po dn cenah. Trte so dobro zaraSče ne in vkoreninjene. Prodam tu^i več tisoč korenjakov R. port., Gothe'9 in samorodnic. Oglas:ti se je pri posestniku Franc Horvat, Mostje, pošta Juršinci pri Ptuju.	197
Vinogradniki pocorl Na »uho
cepljene trte so na prodaj ic sicer najrodovitncjše vrste V zalogi je vkoreninjeni div jak Riparia portalis in Gotht št. 9. Kdor si želi naročiti lepe in močne tre za svoj vinograd naj se takoj oglasi ustmens ali pismeno pri Francu Slod njak, trtničar, pošta Juršinci pri Ptuju. Trte se dobijo po najbolj nizki ceni. Za odgovor se naj priloži znamka. 1263
Novi torpedo bicikli 2500 D,
plašče in zračnice, garnitura 300, 400 in 500 D, dežne plašče 400, 500 do 600 D. Galico, ra-fijo, garantirano deteljno seme, 3 in 7 letno, specerijsko, galanterijsko in vrvarsko bla-
to, kakor novi preparat »Ra-io-Balsamica« proti revma-tizmu prodaja R. \Vračko, poštna hiša, Ptuj.	449 6—1
Predivo kupuje in sprejema v delo Kučanda Florjan, vr-var, Sv. Jurij ob juž. zel. 542
Proda se enoletna žrebica ali
se zamenja s petletnim konjem. I. Mariborska delavska pekarna, Tržaška cesta št. 38.
556 2—1
Smrekove in hojeve hlode vsako količino kupi stavbenik Ubald Nassimbeni, Maribor, Vrtna ulica 12. Tam se prevzame tudi vsaka množina lesa za rezanje (žaganje).
553 10—1
Posestvo, 8 oralov, niive, trav niki, sadonosnik in čez 1 oral lesa proda v Vukovskem dolu, Jakob Kocbek, \Valten-dorf 31 bei Graz. 566 2—1
Učenca za pekarsko obrt, poštenih staršev vzame s celo oskrbo V. Horvat, pekarna na Ptujski gori. 570 2—1
Novi» hišo s tremi sobami, 2 lepa vrta, sadonosnik, travnik njivo, klet, hlev itd. v prijaznem kraju, četrt ure od mesta (postaje) vse že obdelano, pro dam radi selitve po zelo nizki ceni. Schneider, Devina, p. Slov. Bistrica. 563 3—1
Sprejme se takoj Žagar. Stanovanje in hrana v hiši, plača dobra. Jos. Sernko, Račje.
560 2—1
Proda se kompletna spalna soba. Dalje: 2 postelji, umivalnik z ogledalom, omara, miza, stenska ura, blazinasti vložki in gramofon. Rogina, Maribor, Barvarska ulica 15-I. vrata 15.	579
Občni zbor Kmet. nakupovalne in prodajne zadruge z o. z.
v Solčavi se vrši z običajnim sporedom v »Zadrugi« dne 18. maja ob pol 9. uri.	578
Cepano, žagano in okroglo kolje tudi na vagone prodaja po ceni Franjo Gnilšek v Mariboru, Razlagova ulica 25..
571 5-1
Gospodinja, vešča kuhe, hišnih del, stara 30—40 let, se išče k rodbini z enim otrokom Ponudbe pod »Gospodinja» Konjice, poštni predal 4. 575
Zadružna elektrarna v Ormožu. Vabilo na redni občni zbor Zadružne elektrarne v Ormožu r. z. z o. z., kateri se bo vršil v pondeljek, dne 19. maj nika 1924 ob 6. uri popoldne v dvorani Kletarske gostilne v Ormožu. Dnevni red: 1. Ci-lanje revizijskega poročila. 2. Poročilo načelstva o prvem letnem računu. 3. Potrjenje letnega računa. 4. Sklepanje z ozirom na letni račun, nadalje v smislu par. 13 odstavek d zadružnih pravil ter o pri- j ključku občin od Ormoža do Središča 5. Sprememba pravil in zvišanje deležne glavnice. 6. Nadomestne volitve načel- ' stva in nadzorstva 7. Pojasni- • la tvrdke Stebi in Tujec. 8. Slučajnosti. - Pripomba: Ako bi ob zgoraj določeni uri ne prišlo zadostno število zadružnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, se vrši eno uro kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu zadružnikov. Načelstvo.	599
# f Molifveniki za birmo
od najpriprostejše do najfinejše vezave se dobivajo v knjigarni in trgovini s papirjem na debelo in na drobno
Goričcir 4 Leskovšek, Celje
Trgovcem in preprodajalcem znaten popust. — Zahtevajte zbirke 20 do 30 knjig za poskušnjo proti povzetju.
Najcenejše ste psstreženi z
vsakoyrstnim manufakturnim galanterijskim in drobnim blagom kakor tudi
vsakovrstno špecerijo	]
šipam (katere tudi režem)	i j
sploh vse se dobi, kar se
pri enem gospodarstvu rabi.
Dalje kupujem tudi:	,
jajca	'
oves	,
fižol	]
suhe gobe, kumno
in janež po najvišjih
dnevnih cenah.
Dobi se in proda se vse to vpošteni trgovski hiši
IVfcN SEVER V VELENJU
j Veliko posestvo okoli 42 ora-j lov v lepi legi ob okrajni ce-sti, poslopja in vse v najbolj-kaUCUK" pete in kaučuk podplate Sem stanju, se po ceni proda ■--------, ali da v najem tudi s premič-
ninami. Vinko Korošec, pos. v Zg. Voličini 25, p. Sv. Lenart v Slov. gor. 585 3—1
Sprejme se dekla, ki je vajena vsakega kmečkega dela, v župnišče. Priložnost ima tudi se naučiti kuhati. Kje — pove upravništvo.	559 2—1
Največja zaloga vrtnih in ve-randnih pletenih garnitur, vsa
kovrstne košare, sita in otročji vozički, vse lastno delo.. Stoli se s trstiko opletajo. Jo-sip Antloga, Maribor, Trg1 svobode, zraven mostne teht- ■ niče.	536
Z poleg naslikanim zakonsko zaščitnim
brusilnim strojem
se vsaka nova kosa nabrusi v 15 do 20 minutah gotova
košnjo. Dobi se pri izdelovalcu
JOHANN SCHLEMMER Mitterndorf
pošta in železu, post. Sv. Rupert a. d. Raab, Steiermark
nosijo deca in odrasli, ker so ti trajni, ceni in se ugodno nosijo.
Stavi ene okraske iz mavca, cementa in umetnega kamna , izdeljuje Alojz Kocijančič, kipar v Mariboru, Mlinska ul. 17. Tam se dobi tudi marmor-jiati nagrobni kamen z ograjo.	565 2—1
Za poletje kupite
boks in Sevro-osnjs, gamaše, platnene čevlje, sandale in drugo
najbolje le pri O. SKAZA IN DRUG v Ptuju, Dravska ulica štev. 6.
Nosilnice (trave rze)
Ia Portlandcement in cementne cevi, trstinje (Stukatur), strešna in zidna opeka, železo za kovače, prvovrstne kose, 98—99%na galica, karbolinej, vsake vrste barv, smodnik in kamniktit se dobi po najnižjih cenah pri
582 3-1
Kari Sima v Poljčanah.
„Jugometalija", Ljubljana

»»S*
Prlporolamo
vsem, da si pred nakupom blaga za obleke, za perilo vsake vrste, za nevestine bale itd., ogledajo zalogo
Oblačilnice za Sloveniji
r. z. z e. t.<
v Ljubljani. Njena osrednja prodajalna je v
Ljubljani w hiši „Vzajemne posoiitaiof
na Miklošičevi cesti, poleg »Uniona.«
izdeluje vse vrste bakrenih kotlov, nadalje vseh vrst kleparska, ključavničarska in vodovodno-inštalacijska dela. Podružnica se nahaja pa v hiši »Gospodarske zveze« na Znižane cene. — Točna in solidna postrežba.	Dunajski cesti št. 29.	125 20—1
KOLODVORSKA ULICA 18-10
Mlatilnice za 12.500 kron
lepe, močne, na kuglasta ležišča s težkim zamahalnim kolesom (Schwungrad). Velika zaloga vseh vrst plugor, osipalnikov, okopalnikov in bran, kakor tudi vse vrste poljedelskih strojev, dobite pri meni 10 odstot. ceneje, kakor pri vseh drugih tovarnah. Za vsaki stroj se jamči. Sprejme se v to stroko zastopnik proti mesečni plači in proviziji.	Se priporoča
TalsoTo HF-U-člso
trgovina s poljedelskimi stroji,
Ormoška cesta.	PTUJ.	Ormoška cesta.
(Tik sejmišča.)
Mlatilnice« vitelfne, slamoieznlce [n struge poljedelske stroje
kupite najceneje pri 561
Jos« Osolin v Laškem
z.
Za dolge in puste zimske večere kupujte knjige
„Cirilov® knjižnice*1 Dcsedajiz3lo7knjtg.
Dobite jih po zelo nizki ceni v prodajalni
TISKARNA1 SV. CIRILA V MARIBORU.
y
Zaklad
vsake dobre gospodinje
je močno in lepo perilo, kar pa je edino mogoče, ako kupite
v veletrgovini R. Stermecki v Celju, kjer najdete velikansko zalogo in čudovito nizke cene. Lastna manipulacija in import. Trgovci engros cene — Cenik zastonj!
Cene zelo zmernel
Zadružno podjetje!

E 109/24-7
Dmibmnl oklic.
Dne 24. maja 1924, predpoldne ob 10. uri, bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga I. Partinje vi. št. 47, zemljiška knjiga II. Zgor. Žerjavci vi. štev. 131, zemljiška knjiga III. Navarda vi. štev. 33, cenilna vrednost: pri I. po odbitku realnega bremena po 27.450 din. vrednost po 2166 din., pri II., kjer ni realnega bremena, 11.211 din., pri III. po odbitku realnega bremena po 500 din. pa vrednost po 16.752 D, vrednost pritikline pri I. 15.870 din., najmanjši ponudek: pri I., to je vi. št. 47 k. o. Partinje: 12.024 din., pri II., to je vi. št. 131 k. o. Zg. Žerjavci: 7474 din., pri III., to je vi. št. 33 k. o. Navarda: 11.168 din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.	550 3—1
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., dne 17. aprila 1924.
blago.
Potrebujete li sukno za moške in ženske obleke, hlačevino za delavce, blago iz bombaže-vine, barhent za pranje, tkanine, perilo za pranje, sukno za pranje, srajce, hlače, predpasnike, žepne robce, posteljno perilo, obri-sače, odeje, koče, pletenine, moške in ženske nogavice, jopice, izgotovljeno žensko, moško in otroško perilo, perilo (Jager) in vsakovrstne druge obleke, potem pošljite dva dinarja za poštnino in zahtevajte, da se vam pošlje nov cenik; v slučaju, da hočete naročiti večjo količino blaga, pa hočete preje videti vzorce, pošljite za iste 10 D in pišite točno vse potrebno, da se vam lahko pošljejo odgovarjajoči vzorci. — Naši cenjeni čitatelji dobijo špecijelno ponudbo ter bodo dobro postreženi, če se obrnejo z zaupanjem na
Ljubljana l>x». 371.
Tvrdka nudi samo dobro blago! >ai lliv» lin
sm®wBwmmmg
Stara oasem
izkopana iz tritisočletnega groba egiptovskega kralja.
Opeko kdor dobro hoče dobiti, ta v Račju jo mora zdaj naročiti. Streho trpežno kdor hoče napravit, opeko iz Račja mora nabavit. Denar si prihrani, srečo privabi, blago Opekarne v Račju kdor rabi. To pesmico danes vsak mora znati, to šolarčku skrbna pravi že mati.


Najnižje
cene za lepo in : dobpo :
Kdorhoče kupiti zelo pocefii
naj gre t prodajalno
TISKARNE SV. CIRILA V MARIBORU!
«to Si A Jt • i! I i ifi


«fr"» JOS. III
Kralja Petra c. 25 /"117« T TP (Bivša graška :i -149	UJGjJLiJ Hi	mitnica)
priporoča svojo bogato zalogo dažatko» do» «ačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema ic ir-vršuje vsa popravila točno in solidno.
Imaš bolečine v obrazu? V celem telesu?
UPORABLJAJ ELZA-FLUIDI Potrebuješ li dobrodejno in okrepčujoče mazilo?
UPORABLJAJ ELŽA-FLUID! Ali te muči glavobol? Zobobol? Trganje?
UPORABLJAJ ELZA-FLUIDI Ali želiš najboljše za njegovanje zob, kože, giaše?
UPORABLJAJ ELZA-FLUIDI Ali si preveč občutljiv glede mrzlega zraka?
UPORARLJAJ L.., A-FLUIDI Ali želiš dobro domače in kosmetsko sredstvo?
UPORABLJAJ ELZA-FLUID!
Fellerjev pravi Elzafluid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljšega delovanja kakor francosko žganje. Nekoliko kapljic za-
'č Išči Elzafluid v vseh dotičnih poslovalnicah, vendar pa zahtevaj samo pravi Elzafluid lekarnarja Feller. Ako naročiš naravnost, stane s pakovanjem in poštnino če se denar pošlje naprej ali po povzetju:
3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 din. 12 dvojnatih ali 4 špecijalne steklenice 89 din. 24 dvojnatih ali 8 špecijalnih steklenic 151 din. 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 din.
Kot primot: Elza-obliž zoper kurja očesa 4 D in
6 D; Elza-mentolni črtniki 7 D; Elza-švedska tinktura za želodec D; Elza-zagorski prsni in kašeljni sok D; Elza-ribje olje 20 D; Elza-voda za usta 12 D; Elza-kolinska voda 15 D; Elza-šumski miriš za sobo 15 D; Glycerin 4.80 D in 18 D; Lysol, Lysoform 25 D; Kineški čaj od 2 D dalje; originalno Radikum francosko žganje velika steklenica 15 D; Elza-mrčesni prašek 10 D; strup za podgane in miši 8 D. Za primot se pakovanje in poštnina posebej računa.
Na te cene se računa sedaj 10 odstot. doplatka. Pisma je natančno adresirati na: Eugen V. FELLER, le* karnar, Stcbfra dönja, Elzatrg št. 341, Hrvatsko.
ZVONARNA IN LIVARNA
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
vliva"
BRONASTE ZVONOVE
v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih cenah,
Nakup h prodaja ovsa, koruze, IHola, krompirja, vinskega kamna
in drugih dež. pridelkov.
Veletrgovini Špecerijskega in kolonialnega blaga ter deželnih pridelkov
Miloš Oset
Maribor, Glavni trg
(preje M. Ziegler.)
Telefon 173.
Špecerijsko h koloni-jalno blago se prodaja po najnižji dimni ceni. Zahtevajte cenik!
! ^oaa^ooooooeeeoeeeeeeeooooe^
TISKARNA SV. CIRILA H MARIBORU
PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE:
■i»"
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd.
STaJsolldbaejše cene l:n. točna postrežba,
3
5
a)	Za otroke: Kvišku srca, 35, 36, 47 D. ttajski glasovi, 58, 62 D. Prijatelj otroški, 7.50, 8.50 D.
b)	Za odrasle:
Bogomila, 22, 25 D. Pobožni kristjan, 15 D. Ceščena Marija, 47, 52 D. Nebesa naš Dom 68, 80, 90 D. Venec pobožnih molitev, 40 D. Venec pobožnih pesem, 15 D. Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja apostolov 12 D.
Kvišku srea! Pesmariea (zL obr.), 15 D.
Premišljevanja za eelo leto 1, 5« 11, del, 32 D.
Družba vednega češčenja. Dva molitveni uri, 3 D.
Kratko navodilo za poboinoet M, B. Kraljice src, 6 D.
Vir življenja, 29, 41 D.
Bog med nami, 20 D.
Večno življenje (rdeča obreza) 34 D, (zlata obreza) 33 D.
Nebeška hrana 1. in IL del, Is 41 D.
Priprav« na smrt. 29 D.
6 o
0
1 o
o
Ž
o
è
mmmm®mmmmmm.®mmm®mm®mmm®®B®&i
iMMmmmfsamsamisKm

Ljudska posojilnica v Caliu
reglstrovana zadruga z neomejeno zavszo
(Hotel »Pri belem volu«)
obrestuje hranilne vloge p očen&L s 1. januarjem 1924 od 7°j0 do 10T oziroma po dogovoru.
Rintni In invalidni dsveN plaiule pos@}il$iici
Iz svojessa.
Denar naložite
nalbsIISa	*î©Iifarn«Ji©
pri
Soodisještajerski ljudski posojilnici r.tzn, z
« Maribora, Stolna ulica it. 6,
ki obrestuje hranilne vloge po
8% * 10%
oziroma po dogovoru.
m®®m®®®®®®®®®®®®m®®®®m®®®®®®^®m
Somišljeniki, širite naše liste.
Slavno p. n. občinstvo se opozarja, da upravništvo odgovarja v oglasnih zadevah samo takrat, ako je priložena poštnina za odgovor, Vsa pisma brez poštnine gredo v koš brez odgovora, '"IgHf^šHIv^lr.}
Pokrivanje streh
z opeko, eternitnimi in salonitnimi ploščami, novo pokrivanje, poprave in tudi vse drugo razno krovsko delo iz-vTšuje poceni in solidno tvTdka
RUDOLF BUJNI, krovsko podjetje
Maribor, Aškerčeva ulica 22. 552 2—1
JETIKR.
X¿ravnil aa pllaiaa lah»
■1 dr. Peftoik, ardinira v»»Si petek ▼ Celja. Vprašati v te karni Marija PamagaJ. »tU? te njegave tri ka]i«e a Jolil^.
Pobro obuvalo je SUTTiERJEVO OSUPLO!
Ne nadkriljivi v trajnosti In primerni obliki so čevlji za gospode ; !c močnega finega usnja! Elegantni hi modemi čevlji za gospe ' in dekleta I Dobri In komot nizki čevlji In sandale! Bogata izbira ]
srajc, poramnlc (bo- j sentrager) športnih F kap nudi vam lin strovan! Suttnerje? cenik, v katerem bc>' dete našli različne
namizno orodje, škarje, Šepne nože, doze za svalčlce In tobak, brivski aparati, nažigačl, verižice, krstne obeak* In vse, kar želite rs sebe aH za daril«. Tudi kosmetičnl Elsa-preparatl lekarnarja EugenV.Feller v Stubiri, Elsa-Iilljno-mlečno milo se morejo priložiti radi udobnosti odjemalcev. Zahtevajte krasni katalog, za katerega je treba poslati J samo 2 Din. za poštnino:
Svetovni odpošiljalni tvrdki
SUTTNER, Ljubljana št. 992, Slovenija.
Vela zalogaj
Cementa Modro gilice Žvepla
Rafije	!
Katrana (Teer-a) Karbelineja
pe izvanredne nizkih cenah pri
F. 6 Schvab, Ptuj Olavai trg«
570 4-1
-T-
Inserirajfe!
: Ne zamudite :
kupiti po čudovito nizkih cenah došlo manufakturno blago, kakor: kretone, dru-ke, tiskovino, volneno blago za moške in ženske obleke, svilene rute ter vse druge potrebščine pri tvrdki
Martin Sumer
Konjice,	Slovenije
Ali sem že obnovil naročnino 1
Zadružna gospodarska banki
Podružnica v Mariboru.
(BcrlBla asa karta pasla aiftatatucfe. — la|a!£|a sbraslmanla »los aa kn|l2lca la a lokata« ralaaa.
Izplača «»ako «loge na zahteve takol v gotovini,
^Pooblaii«nl prodajalec ireik driavne reiredne loterija. "
■m«, r^i —iti
ilatr uskarnr sv. Ciriia y Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Puienjak.
Izdaja konzorcij «Slov. f.osportarja.«