ZA IZBOLJŠANJE LISTA potrrbuj«no Vw dobre volje. Vsak, Id mu pripororutr "(J 1 a i Narodi" ali ca pridobite /a naročnika. Vam bo hvale-ien, krr ste mu odprli pot k zares lepemu in zanimivemu čtivu. :: :: :: TKLKPIIONK: Cllelsea .5—1242 o t: T- t? * GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. POZOR, NAROČNIKI... Nwrotuikom naznanjamo, da ve* ne pošiljamo potrdil za poslano naročnino. Za dostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca in leta je naročnina plačana. Uprava. V= Entered as Seeond Class .Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York, N. Y., under Art of Congress of March 3rd, 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 2. — Stev. 2. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 4, 1936 -TOREK, 4, JANUARJA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVI. ROOSEVELT JE POZVAL BUSINESS K SODELOVANJU KAPITALISTOM, KI NESRAMNO IZKORIŠČAJO AMER. DELAVSTVO. NAPOVEDAL BOJ DO SKRAJNOSTI -o- Japoncem bodo ostale le razvaline Predsednikov govor je bil broadcastan po vsej Ameriki in po drugih delih sveta. — Onim vele-pod jetnikom in kapitalistom, ki hočejo sodelovati, bo vlada vedno pomagala. — Predsednikovi nasprotniki čakajo njegove druge poslanice. TITULESCU NUDI POMOČ V EGIPTU ŽE ZOPET VRE Včeraj se je začelo v Washingtonu novo kongresno zasedanje. Ze pred par dnevi je bilo napovedano. da se bo predsednik Roosevelt osebno pojavil v zbornici ter prečital svojo poslanico, vsebu-jočo priporočila za bodoče delovanje. Prejšnji teden je govorilo po radio nekaj vladnih zastopnikov, in njihovi govori so bili dosti i;olj ostri kot je bil pa predsednikov govor. Tajnik /a notranje zadeve je napri-mer očital nekaterim kapitalistom, da so vprizorili "sedečo stavko" v namenu, da uničijo New Deal. Predsednik Roosevelt je pa bolj spravljivo govoril. Onim podjetnikom, ki s svojimi taktikami namenoma ovirajo gospodarski razvoj, si sicer napo-\ edal boj do skrajnosti, vse druge je pa povabil k sodelovanju in jim je obljubil v slučaju potrebe vso vladno pomoč. Njegovi nasprotniki molče in čakajo njegovih nadaljnih pojasnil o tej zadevi. Najbolj značilne točke njegovega govora so naslednje: — Združene države so ohranile mir in ohranile so ga navzlic izzivom, ki bi v drugih časih in razmerah skorogotovo dovedli do vojne. — V sedanjem času morejo zajamčiti mir edi-nole demokratične predstavniške vlade, oziroma drugimi besedami rečeno, mir najbolj ogrožajo države, ki so zavrgle demokracije ali pa niso nikdar imele. - V nekaterih slučajih se nam je posrečilo s pomočjo zakonodaje doseči izboljšanje. Svoje cilje in pricipe smatramo za prave in se jim ne bomo nikdar izneverili. — Niti na misel mi ne pride, da bi pustil narod na cedilu. — Veseli me, da so predloge glede vladnega programa za ureditev poljedelstva v rokah konferenčnih odborov obeh zbornic. — Uspešne odredbe ne bodo povečale stroškov, ki jih je imela dosedaj vlada za izboljšanje poljedeljstva. Ameriški narod je s pretežno večino glasoval, da kongres — ta kongres — določi mejo, pod katero ne bodo padle plače v industrijah in nad Katero se delovni čas ne bo podaljšal. Naš namen je vzakoniti predloge, ki bodo odpravile sramotno nizke plače in skrajšale delovni čas. Iz gospodarskih in socijalnih razlogov stre mimo predvsem po dveh smotrih: plače najslabše plačanih skupin v vseh industrijah je treba zvišati t r skrbeti, da bo vsak delavec zaposlen čim več dni na leto. -— Zanimivo je pripomniti, da oni, ki smatrajo uravnovešenje proračuna za edino potrebo, sedaj -ilijo vlado k večjim izdatkom, da bi bil proračun vržen še bolj iz ravnotežja. — V proračunu za leto I 939 se bo primanjkljaj zmanjšal, toda dohodki in izdatki še ne bodo iz Maniu je brzojavil, da ga Mladi egiptovski kralj je smatra kot člana kmet-1 odslovil Mtfstafo Naha-ske stranke. — Ooga ^ pašo. — Na njegovo mesto je imenoval Mohameda Mahmouda. zagotavlja Italiji prijateljstvo« KI KARKSTA, Romunska, • !. januarja. - l»ivšj romunski vnatiji minister Nikolaj Titule--»*ti. ki ~«daj nahaja v Sv".- • •i in j«* bolan. se j«' predse«lni-kn nai-o k:n«'tsk«» stranke < 11*. .1 ii 11 ii - ii Maniitu ponudil, tla m- bo -kupno /. njim boril proti v-;iki !';ivi«tiriij težnji ministrskega pi\ dsednika Oktaviami • »Og(*. Titulescu je Maniuu brzoja-\i!. iia ga naj smatra kot člana narodne kmetsk«* stranki'. l\«-r j«- Titulescu nedavno oil klonil rlan-tvo v kmetski 'stranki. ji- njegova brzojavk « 'v Bukarešti povzročila veliko senzacijo. Obenem pa tudi prihaja i:: j zanesljivega vira poročilo, da j«* prijateljica kralja Karola, Magda Iaipes«*u zapu-tila Ko muiisko in je najbrž«* na potu v Pariz. TitulexMiova zveza z Mauiu-inii bo prekrižala ves fašistični načrt ministrskima predsedni-Ika ge. ako se oba «logovori-• ta za skupit«> «lelovanje. Titulescu. ki je zbolel na m* I ki nenavadni boh'zni v vratu, jo sporočil Maniuu, da se tekom tega meseca namerava vr niti v Bukarešto. Tituleseu je i leta 1 i Kiti prisilil ministr. pred-;se«lnik .lurij Tataresen, da je odstopil kol vnanji minist«*r, 'kol* je tedaj Železna garda na" j s prot ovala njegovi nameri, da i sklene z Rusijo zvez«.. 1 . j Tatareseuov kabin«*t je prej »stiji torek odstopil, ker je bil j pri zadnjih volitvah poražen. Kralj Karo! je takoj pooblastil Oktaviana (togo, predsednika narodne krščanske stranke, d:i : sestavi nov kabinet. i X je go v kabinet je bil še isti |dan zaprisežen in kmalu nato j je < ioga naznanil svoj protiži dovski program. po katerem ,bodo židian odvzele vse prav:-jce. (Joga je novoletna praznik;) preživel v neki vili blizu Bu-jkarešte in je s svojimi svet«>-val«*i izdelal program svoje j vlad«1. Benitu Mussoliniju je ; poslal brzojav ko, v kateri izra-jža upanje na iskren«) romun-sko-italijansko prijateljstvo. KAIRO, Egipt, januarja. — Mladi kralj Farouk, ki via da svoji deželi šele 'JU mes«M*e\, je odslovil ministrskega pred sednika Mustafo Nahasa pa-o ter na njegovo mesto imenoval Mohameda Mahmouda. Mabmond je star .">."> let t«*.-je dovršil vseiu-ilišče v Oxfor-41 ii v Angliji. Bil j;* že enkrat ministrski predsednik v leti1* 1928 in 1!»J!». Takoj ko -a je kralj pooblastil, «la sestavi n«> vo vlado, je pri«"- : sestavljati svoj kabinet, na^o je sklenil razpustiti parlament in je razpiral nove volitve/jez dva mc- Kralj Farouk je bil ž«* «lolgo v sporu s Xahasom in njegovo vafdist stranko, vsled česar je v Kairi zastavkalo 10,000 u-i;:-žben«*ev pri državni /.elezniei. Policija skrbmi pazi, da prepreči vsake nemire in tudi angleško vojastv«> je pripravi je" no, da pri«!«* iz Palestine v K gipt, ako ua-taiie potreba. Muhniout bo sestavil koal -«*ijsko vlado, iz katere bo izpustil valMM stranko. Največji spor med kraljem in Nahasoin je prišel, ko je is let stari kralj zahteval, da y razpuščena politična armada 10/MIO mladih vafdistov. Poleg teira je kralj tudi za sebe zahteval pravico, da imenuj«* «*no tretino senata in da nadzira i-meuovanje starejših uradni-ikov. Xahasov kabinet pa je te kraljeve zahtev«* zavrgel kot protiustavne. ŠE VEDNO SE BIJE BORBA ZA TERUEL Vladne čete še vedno drže vzhodni del mesta. Republikanci se pripravljajo na protinapad. 11KX DAY K. Francija, januarja. — Kot je razvidno \/.\ republikanskih i t k fašističnih j poročil, se vedu«» divja strahovit t m »j xa Teruel. čctu«li so fašisti naznanili, da so mesto z»»" pet zavzeli. Ova »Vvlja debel ^neir pokriva bojno polje, ko <«* v hudem mrazu bori za posest mesta' *J(M>/KXl mož. Ta bitka bo mo-i^oče tudi odločila izid 17 mesecev stare državljanske vojne. Kolikor jt. m«»iroče razvideti iz poročil, republikanci še ve-' «b?.» iti-ie vzbo«lni del mesta, te.* j se pripravljajo na protinapad, s katerim hoče j« t "zavzeti La Muelo. ki se nahaja poldruiro miljo juirozapadiio od Teruela. Vlada artih*rija obstreljuje fašistične postojanke okoli l«i Muci«-, kat«*r<» in«^sto loči «»d T«*ra«*la široka dolina reke Tu- VSE, KAR BI MOGLO JAPONCEM KORISTITI, BODE UNIČENO KANTON, Kitajska, 3. januarja. — Vrhovni poveljnik kitajske armade na jugu, general Ju-hanmou, je rekel, da bodo Kitajci požgali in porušili Kanton, ako bi bila armada prisiljena umakniti se iz mesta. "Ako se bomo morali umakniti iz Kantona," je rekel Juhanmou, "ne bomo pustili ničesar, kar bi bilo kaj vredno za Japonce," (leneral je rekel, da s«> bili SMRTNI SLUČAJI NOVEGA LETA I izdelani natančni načrt i za iz selitev civilnega prebivalstva iz Tiie-ta, da ne bi oviralo uničevanja in obrambe. Kadar s.* bo japonska arma«la bližala Kantonu, t>o«lo prebivalci «mUu po vodi in po suhem v notranjost dežele. Xajveč jih bo -I > v provinco Kvaugsi. Kot pravi general Juhanmou, se je že tretina prt bi va st va izselila iz mesta. Na vprašanje, ako se bodo Kitajci borili tudi v mestu, Xa dan Novega leta je v Združ«*nih državah skupno s starim letom umrlo 1<>4 oseb. Xajveč življenj so zahtevah* nesreče z avtomobili, namreč 161. Ko se je pričelo leto IIK'.S, si je H oseb v obupu vzelo življe-n j«*. Država Xew V«>rk ima naj* več mrtvih, namreč *J4. med »ireiU'ral ni hotel odgovoriti, na. AVTNA NESREČA. \ soboto je avtomobil, ki ^a | je vozil Mr. Oscar Weihl, koli-jdiral na derieho Turnpike, i Long1 Island, z velikim ' truckom. Posledice so bile strašne. Weiblova taščn j: |»;'r ii i" kasneje po«Hegla v bolnišni-|c poškodbam, njegova žeirj ima 'zlomljeno hrbtenico, Osear s«> pa bori s smrtjo. ^fr. Osear je bratranec Mr. Rudolfa Weibla, z na m'ga slo-| venskega zobotehnika v Ridge-woodu. Teruel j«* strategičn«» zelo va-•žiu» mesto, k«'r se je general Franco namenil, da o«l tega kraja prične ofenzivo, katere cilj j«- razdeliti republikansko Španijo na dvoje. Fašistična radio postaja v 'Salamanki naznanja, tla je vladna artilerija že deloma poru" šila Teruel. Mnogo poslopij je v razvalinah. Hoj za Teruel se je pričel J pred desetimi »Inevi, ko so ni-puhliknnci pričeli ofenzivo po s snegom pokritih hribih okoli j mesta. Republikancem seje posrečilo mesto zavzeti, toda general Franco je pričel pro ti o jfenzivo, ki že traja Štiri «lni i;i še ni končana ter usoda Te rue-lla še ni odločena. njim 14 vsle«! avtomobilskih nesreč. V Greater Xew Yorkti sta si s plinom usmrtila en mož in njegova žena, štirje drugi pa so si drugače vzeli življe-n je. V državi Ohio je bilo ubitih lo oseb. v državah Texas in Illinois pa po !•! «is«*b. l'o dv«* osebi st<• bili ustreljeni v državah Tennessee, Michigan, Xorth Carolina, (o'orgia, lili nois. Conneetiiut in Texas; po štiri osebe so izvršile samomor v državah Arkansas, Connecticut, Florida, Xorth Carolina in Xew York; po dve osebi ste zgoreli v državah Arkansa-, Kentucky in X«*\v York; po DA " N A.rST A RF.jST , -LOVF.NSKl DNFJV^iK V i AMTCRTF"1 enaceni. - Oni, ki žele, da bi bil proračun takoj uravnovešen, hočejo dati nezaposlenim miloščino, ne pa dela. Tega pa jaz ne bom dovolil, in upam, da tu-1 di kongres ne. — Kot narod smo zavrnili vsak radikalen - in fivolucijonaren program. — Od vlade je pričakovati, da sodeluje s trgovskim svetom pod pogojem, da del tega trgovskega sveta opusti metode, ki ne spadajo v ta čas ter u-vede sedanjim časom primerno politiko cen in produkcije. NAGRADA ZA LAŽ CHICAGO, 111., -J. januarja. — Klub lažnjivcev v Burlington, \Yi».. je letos podelil prvo nagrado, z "dijamanti" posuto kolajno, za najboljšo laž Johnu P. Zelenaku iz Taeoina, Wash. Njegova laž je: "Kadar h oče imeti moja žena «»■ cvrla jajca, tedaj krmi kokoši s pop-corn (praženo koruzo), da ležejo že ocvrta jajca." osebi pa st«' utonili v državah mogoče sklepati, da je Kitaj-North Carolina in Texas. V dr- ska odločna v svojem sklepu, žavi Massachusetts je policist da se bo navzlic sedanjim po ustrelil nekega roparja, nekega , razom borila proti Japonski, moškega pa je povozil vlak. Kitajsko časopisje poroča da je Ca likaj še k razdelil kitaj sko v sedem vojaških okrožij ter je imenoval generala Pa j HKLKXA, Mont., jan. — ('lIIKsiia 251 natlomestuega po Brian Haas je najbrž najtežji! vH-inika kitaJ- armad. General ameriški "baby". Star j«- 11 i^ajčungsi velja za najboljšem mesecev in 7 dni ter tehta -JU j kitajskega vojaškega poveljni funtov in 4 unče. Pri rojstvu je tehtal 8 funtov in 5 unč. TEŽAK OTROK ANGLJA POSOJA VOJAŠTVO V EGIPT OSEM POLJSKIH LISTOV ZAPLENJENIH (il)AXSK, jan. — Tukaj šnja politična policija je oijske reniiUi - ---l--------— ■ - » iv n.-i i«iiii\ IVV 1 V" • i II I II I nemški minister za prehrano j ke Ignacij Moseieki j«* odpo-Walter Darre. V Itali ji bo j veda! za danes vs«. obiske. Te gost italijanskega poljedelske-'kom neke svečanosti ^i je n.i-ga ministra Rossonija ter b-» kopal hud prehlad, in zdrav, proučeval italijanske poljedci- niki so mu nasv«»tovali, naj a-ske naprave, ^ : stane v postelji. U r. A S NAROD A" — New Yo\\ Tuesday, January 4, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN TL S. A. Glas Naroda 99 i A oitpina«) o«Md mma Prtthim fLOVIMO PfTBLBSONG fnu I. Lopata*, See. GLAS NABODA iVmItt «f Om rinli> T« u4 8<4Ma)f m prtoWojcjo. Dw»r mmj m MM»«it kraj« lara&Ukov, (foatao, d* m da hitreje Xtarlj 98j00 Ad U pal ••••••••••••••••••a* b New York m eel« tot* ...... «7.0t Zi pol IMa ••*»»•««•••••••«•••• $S.5( Zt lOOIISBStTO H OlIO MO v«t»t» Xm. pol l«te....................SUO mkf 4u oedaij in pranlfcat "GLAS NARODA". 21« W. 18th Stmt. New Y«fc. N. 1. Telephone: CHelses 3—1242 ZASLIŠEVANJE INDUSTRIJSKIH MAGNATOV Senatni odbor, ki preiskuje brezposelnost in odpomoe, namerava zaslišati Lammota du Ponta in Myrona C. Taylor" ja. — Predsednik odbora senator Byrnes iz South Dakote je izjavil, da bo njegov odbor pričel z zasliševanji danes in bodo tedaj vladni statističnih izvedenci poročali ob obsegu brezposelnosti. William Knudsen, predsednik General Motors Corporation, ki je naznanila, da bo po Novem letu odpustila 30,000 svojih delavcev, je bil povabljen na zaslišanje v četrtek. Byrnes, ki je izjavil, da hoče njegov odbor dognati, kako dolgo hoče še industrija držati "pot navzdol", je rekel, da bosta du Pont in Taylor povabljena v tednu, ki se prične z 10. januarjem. Byrnes se je skliceval na govor du Ponta, ki je rekel, da se zavzema za vladni načrt za ozivljenje industrije, ter do dal, da bo imel du Pont priložnost svoje načrte pojasniti pred njegovim odborom. Taylor bo kot predsednik United States Steel Company podal poročilo o brezposelnosti v jeklarski industriji in bo podal svoje predloge, kako bi bilo mogoče jeklarsko industrijo oživiti. Med drugimi pričami, ki bodo povabljene pred senatni odbor, so se tudi: J. J. Pelley, predsednik American Association of Railroads, C. T. Murchinson kot zastopnik tekstilne industrije, Virgil Jordan, predsednik National Industrial Conference Board, trgovec Louis Kemstein iz Bostona, R. E. Henry, predsednik Southern Cotton Manufacturers Association in Wilson Compton, predsednik National Lumber Manufacturers Association. pošiljatve «Bataii!MaiMr!iimrKj; DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU tmtZM • CJN • TJt $11.65 Dk Iti Dim. Dta. HM ? ITALIJO Za S &35 .......... Ur IM I 12-25_____Ur Mt S 293® .......... Lir 50© 9 t7.«e________Ur lMt $11236 _______Ur MM _ Ur MM SB CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI UNhtf k«t zgenj lirah *voljujea» ie Mjfie pacoje. t dinarjih aH Izplačila v ameriških dolarjih Prejemaik dobi t starem kraja Izplačilo t dolarjih. ■UJMA Ma»am a UVB&UJKMO PO CABLE 1XTTXB ZA PRISTOJBINO fL— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY /Gin Naroda ! dS m 1Mb 81 HUT NEW YOBS, N. POŠILJATELJE OPOZARJAMO, Je pa prtiUanJa Melmclili tm4 SLOVENIC PUBLISHING CO. (Traval IZGNANI ČASNIKAR BLAZNIKOVA ii ! n i! s«;«*t'iM v Ostrowu j>ri Poznanju si* jo začel proces proti knezu Mihaelu Radziwil-iu, ki naj bi se končal po želji •kupin« njegovih sorodnikov s t« m, da bi ga postavili pod ku-j.nlo. Ti sorodniki bi nani-ref- i adi preprečili poroko sta-nga poglavarja svoje rodbin«' z ločeno /.eno Susostov««- - -------. , Knez sam ni prišel k razpra- ! vi, njegov zastopnik pa je iz-jo naročeno iblago vplačati vna-j javil, da se mudi z go. Sušesto-Levi na sliki je Hubert Harrison, dopisnik New York Timesa ' Prt'j- drnffimi je dne 20.|vo v nekem juznofrancosk* m za leto 1938 Cena 2Sc s poštnino vred. Glas Naroda" 216 West 18th Street New York. N. Y. na mestu zgrudil nezavesten. Prestrašeni otroci so se razbe-žali na vse strani,'.! strel je privabil starejše, ki so dečku nudili prvo pomoč. Reševalci so jKmesrečeuca prepeljali v 1m»1-nišnieo, kjer se zdravniki trudijo, da nm rešijo življenje. Peter • • PROCES PROTI KNEZU RADZIWILLU. • • in Reuterjeve časniške agenture, ki je bil izgnan iz Jugoslavije, ker njegova jwroeila ni-o bila povšeei jugoslovanskemu ministrskemu predsedniku Stojadinoviču. Iz Slovenije novembra 1933 trgovec Josip j k« pališču. Javnost k tej raz-Katunarič iz Imotskega naro-Spravi ni pripušeena. Sodna čil pri tvrdki Seeko Tekstil I cdločitev bo odvisna od izjave , ki pi ' * Afera zbuja na Poljskem vi blago in vplačal kupnino v zne-j dveh izvedencev psihiatrov sku (>.585 dinarjev vnaprej, so kneza med tem preiskali. Ker CERKVEN ROP IN VLOMLCI Z MOTORJEM Iz Koprivnice pri Pod sred i je policijska uprava v Ljubljani sprejela brzojavno obvestilo o, skrajno drznem vlomu v ta-mošnjo župno cerkev. Tatovi so odnesli zlate cerkvene posode in druge dragocene pred-ni« te v skupni vrednosti za več ko 20,000 din. Policija domneva, da so vlomilci pobegnili proti Ljubljani, ali še verjetneje proti Zagrebu, kjer bodo skušali spraviti svoj plen v denar. Zadnje ease so na deželi podo-bni vlomi v cerkve in žup-nišča izredno pogosti. T/ Vodic, domovine sloveče Johance onkraj Šmarne gore, pa poročajo, da je bilo v ta-mosnji okolici izvršenih nekaj vlomov, pri katerih kažejo vsa znamenja, da so imeli tatovi na rižzpolago motorno kolo in so na ta način lahko v kratkih minutah ohredli več vasi. V Mostah pri Komendi so obiskali mesnico Mihe Knncilje in odnesli precejšno zalogo mesnine i in nekaj denarja. V Komendi so vdrli v pisarno Mlekarske zadruge, kjer so vzeli na piko blagajno, v kateri ie bilo shranjeno 12,000 din. Zmogli pa so samo leseni del blagajne, v kateri ie bilo z*a nekaj stotakov drobiža. Železnemu delu, kjer je bila glavna vsota, niso mogli do živega. Odtod so pohiteli v Stran ie, kjer so vlomili v cerkev in odprli vse nabiralnike, a so našli 1«» skromen plen. ko j ob pričetku zasliševanja je priznal, da je skril kaseto z dokumenti in hranilno knjižnico Prve hrvat>ke štedionice v ILalbarthoveni vinogradniku pri Treh ribnikih. Policijski organi so zatem peljali Novaka n-;) rečeno mesto, kjer so pričeli kopati. Našli so zares kaseto z že navedenimi dokumenti, ni pa bilo v kaseti zlatnikov. Pri aretaciji so namreč našli pri Novaku nekaj zlatih tvom in srebrnih prstanov v vredno pa kljub številnim urgen-cam naročenega in plačanega blaga ni dobil, jo zadevo prijavil oblastem, ki so proti pobeglemu lastniku uvedli kazenski postopek. iSečko se je kmalu po begu iz Jugoslavije seznanil na Dunaju z neko Marijo Ogrisovo, od katere je pod pretvezo, da jo bo poročil, izvabil 5,000 .šilingov. Zaradi tega se je moral potem zagovarjati pred dunajskim deželnim sodiščem, ki ga je obsodilo na (i mesecev zapora. T\o je to kazen pred tedni odsedel, so ga avstrijska obiastva izgnala tor ga predala jugoslov. oblas-Sečko so je zagovarjal prod malim kazenskim sena- sti 10 do 15.000 dinarjev, aa-jtom v Mariboru. Zaradi pro-dalje :?(>00 nemških mark, 100 vare je bil obsojen na 6 mese- !k in 70 avstrijskih šilingov v skupni vreo zapisan nevaren vlomilec, ki je za svoje dosedanjo tatvine in vlome odsedel I že 18 let v zaporih. Doslej je s temi svojimi vlomi in tatvinami oovzročil skupno okoli 2 in pol milijona dinarjev škode. OSLEPARIL JE STRANKE IN NEVESTO Proti koncu leta 1933 je no- cev .jece. PO NESREČI JE USTRELIL SOŠOLCA Na dvorišču Jezdarske ulice v Mariboru se ji pripetil razburljiv dogodek. Tam so se igrali otroci iz bližnje soseščine in med njimi je bil tudi neki letni Viljem, ki je med igranjem v šali naperil samokres proti svojemu tovarišu, 13-let-nenm Eriku Tagelannu. Samokres je bil nabasan, česar Viljem seveda ni vedel. Krogla jo zadela nesrečnega Erika naravnost v čelo. Vos krvav so je liko zanimanje in pri tem ima židovski izvor ge. Sušestove veliko nlogo, da so ljudje izjavljajo bodici za knezovo odločitev ali proti njej. Lepa, mlada Židinja se j«' dala sicer pred nekoliko tedni krstiti in stopila jo tudi v pravoslavno cerkev. Toda varšavski metro-polit jo pravoslavnega duhovnika poslal v naki samostan, češ, da so ni držal ctrkveno pravnih predpisov. NAJ SE OGLASI — na spodnji naslov brat PETRA KOPITARJA. On živi nekje v Pennsy Ivani ji. A ko sam no čita tega oglasa, prosim rojake v Penna., naj mi sporore njegov naslov. Peter Kopitar je bil tukaj umorjen pred par tedni in jaz bi rad zvedel za njegovega brata. Naslov: JOK RUKŠE, Box 85, Amherstdale, W. Va. (3xi Prosim, da se mi oglasi JANEZ URBAŠ, (podomač,-Logačen) iz Dolenje vasi pri Cerknici. Išče ga Janez Kobe, (podomače Čope) iz Dol. Jezera, sedaj bivajoč v Kanadi; ker bi rad z njim govoril, prosim, da se mi oglasi na moj naslov. JOHN KEBE, Box 793, Va!-dor, Prov. of Quebec, Canada. • t3x) VLOMILCI PRI WATZEKU PRIGNAN V MARIBOR 19. decembra so pripeljali v močni m spremstvu v Maribor nevarnega vlomilca in mednarodnega pustolovec 37-letnegaJnadno likvidirala tvrdka "Seč Vladimirja Novaka iz Zagreba, ko Tekstil" v Mariboru, ki se Dopoldne so pričeli na policiji je bavila z razprodajo tekstil- K ■zasliševanjem. Novak j«' takoj priznal, da je 12. doc. vlomil v stanovanj trgovskega potnika Aleksandra Watzek a. Pri zasliševanju se je pokazalo, da je Novak sicer nevaren in drzen vlomilec, da pa je majhen 41 junak", saj je ves čas zasliševanja ilitel in jokal. T.i- nega blaga iz mariborskih tekstilnih tvornie. Lastnik }>od-jetja, 29-lttni trgovec Matija Seeko pa so jo odpeljal na Dunaj, ne da bi poravnal svoje obveznosti. Tvrdka 4 4 Seek o Tekstil" je bila pred likvidacijo zahtevala od svojih odjemalcev, da more- GEORGE* C. APOSTLE, Inc. UNDERTAKERS RDIM JT(;OSLOVANSKT PfKiRRItMK V SEV9 YORKU in popoln C%A (fcl OK TX OKOLICI pogreb VIŠJK PREDNO GRESTE KAM DRUGAM, OBRNITE 6E NA NAŠ POGREBNI ZAVOD, KI VAM BO NAJ. BOLJŠE POSTREGEL PO NAJNIŽJIH CENAH-OMbno vui bo obiskal na« zastopnik, ki vam bo po-^vadal cona in dal vsa druga pojasnila. NEW YOKK, N. V. II BROOKLVN, N. f. 455 W. 43 St. 219 Atlantic Ave. UatajMVvmik Clr^e 6-7393 "I' I I MitiMni S m liliiiMM Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. S 1 ČLANSTVO: 50,000 PREMOŽENJE: $7,500,000.00 I Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: | 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, lil. 1 MiiiiiHiiiiiiim TTrmrr Xcwyorsko časopisje j«.* včo-aj objavilo precej iloJjro poročilo iz Ljubljane, »la Sloven«*: preganjajo Koeevarje; o v Srednji vasi zaplenile jugoslovanske oblasti nekaj nemški a knjig in da silijo kočevske o-troke v slovenske šole. Koeevarji so narodnostna manjšina v »Sloveniji. Koliko je med njimi pravili Nemcev, je težko dognati. Prav dosti jih ne bo, kajti vsak Ko-irvar zna slovensko. Začasa bivše Avstrije, niso hoteli znati, in ker niso hoteli znati, jim je avstrijska vlada delila nagrado za nagrado. Jugoslavija jiui ni vzela nemških šol in jim ne prepoveduje nemške govorice. Jezikovnih pravic imajo neizmerno več kot pa Slovenci n;* Koroškem aH v Julijski Krajini. < *e jim pa ni dovoljeno raz-bešati kljukastih križev in kričati "Heil Hitler!", naj pa« pomislijo, da se hranijo na slo' venski zemlji z jugoslovanskim kruhom. Karolova ljubica Magda Lu-pescu jo je morala pobrati iz Bukarešte v Pariz. V Parizu naj zarenta stanovanje za dva. Kajti no bo dolgo, ko bodo Romuni tudi kralju rekli — "good bye". Francija je prepovedala iz-važati orožje v Jugoslavijo. ( o je to znamenje prijateljstva, je dobro. ('e je znamenje sovraštva, no, pa naj bo. Orožje je danes vsepovsod naprodaj, in če ima Jugoslavija denar, ga bo lahko kupila tudi od tvrdk, ki jih kontrolirajo največji francoski patru«" tje. Danes se je poslovil iz Xe\v York prijatelj Joža Rems ter je s svojo simpatično soprogo gospo Jerico odpotoval proti J ugslaviji. Po dvanajstih letih je bil tri mesece v Ameriki. A' tem krakom času je govoril z 1>7."> rojaki in je spal v G"! posteljah. Zdi se mi, da je bil ta njegov obisk najbolj naporno razdobje v njegovem, sicer dolgem, toda navzlic temu mladostnem življenju. — Kako je v Jugoslaviji— -sem ga Vprašal. In on mi je po svoje odgovoril: — Prav dobro, hvala za vprašanje. Dom je lep, če ima^ lep dom, na tešče se prileže šii" ce slivovlfe, ob enajstih dopol* dne bi se pa telečjih jetre ne branil. Ob eni je kosilo, potem pa človek malo zaajčka. Ob Štirih pol litra cvička, malo sira ali salame, ob šestih večerja, nato pa v kavarno, v gledališče ali na koncert. Kar zavidal sem mu. — Potemtakem se ti dobro godi, Jože ? — Ne, — mi je odsekal, — ne meni, pač pa tistim, ki imajo dosti ameriških dolarjev. Njemu in gospe Jeriei želim srečno pot in nasvidenje po dveh letih, ko bo v New Yorku svetovna razstava. Takrat bo prišla v Ameriko v Jožetovem spremstvu precej velika in za vse ameriške Jugoslovane častna kompanija — Glasbena Matica. "GLAS N A R O D A" — New York Tuesday, January 4, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY TN T7. S. A. KAZKOLX LKO V SMRT KRIVCKOVE SPELE \ naši gor-k i vasi s«. novice} v« sda misel, da se bo lahko j poskušala moliti, a prikazni dr.kaj redke. Vsako leto eu-1 ualuckaia hrinjevea po mili j ; o ostale. krat v jame jo orožniki tri zna-j volji in la misel jo je krepila Vsa se je tresla, ko se je porn* divje lovce, n« p..boljši ji ve in ji dajala j»ogum. da je vztra-jčasi dvignila, a sj>et jo je kar grešnike in jih odpeljejo za ne-|jala. Ko se je utrudil:;, j«* ne- j zavrtelo, padla je in se one-kaj tednov na ričet. Fantje \«vik.» počila in p«»tem spet za- svestila. saj ni bilo nič čudne-se na proščenju vsako leto po-j Čela ter se sanui čudila, da ji' ga. ker je popila toliko strupa, strani gledajo. stej*o se skoreže misel na dobri brinjevček Dolgo j«* ležala v grmovju, nikoli več ne, kar j« pač dobre' la ie toliko moči in volje. Ko > je nekoliko zavedli, je m prav, čemu bi se pa Človek; Kotel je zavlekla na -vajeni /lezla po vseh štirih iz njega, dn zal z nožem in pobijal kukori -aim težu na zapušči no gmajno Pastirji so jo videli in so se žival, saj vojske preskrbe za n. d hribom za svojo pohvzpalo je kar prestrašili, vsa blatna, tako žale-tno zabavo, ki jo je kr. lučaj nalašč izpreminjajo in "asi. Ko je žganjiea začela di : je s Špelo in poslal je po zdravil' vmasujejo; <:a1i, ie zenica takoj segla v za-jinka, ki jo je pregledal, zma-"Kaj pa. če bi se zadava ta jemalko vanjo in si jf, natočila 'al z glavo in rekel, da ne bo kole vršila, kaj bi bilo potem?** v lonec, čeprav še nI bila os« lien slučaj, ki je sicer zelo žalo«tcn. toda resničen. KVivčkova Šp-ta je bila ljata in visoka žensk-i. Njen glas je bil globok in hripav.' njene besede trde in večkrat Zakladi potopljene španske armade Armada pomeni dandanes vojaško silo na suhem. Toda v IG. stoletju so tako imenovali tudi tisto silno špansko kredo v je, lcatero je 21). majni-ka 15SS od plulo iz Lizbone proti Angliji, da bi v imenu španskega kralja premagalo Angleže. To, za tedanje čase velikansko br (M lov je, je Štelo 130 velikih m 30 malih vojnih ladij, na katerih je bilo Še kakih 50.000 vojakov poleg mornarjev in veslačev. To brodovje je poskil zoper angleško kraljico .španski kralj Fiilp IT., da bi tako maščeval nasilno smrt Škotske kraljice Marije Stuart, katero je angleška kraljica Elizabeta dala objaviti. T*a pomorska španska armada je bila celo za takratne razmere draga zadeva, saj je vsa oprema vred veljala takrat ogromno vsoto. Angleži se sicer niso morali ustavljati taki sili in bi bili brez dvoma Toda ----------- poraženi. zgodilo se je, da je nastal takrat velik vihar, ki je- večji del tega silnega vojnega bro-dovja razpršil in deloma potopil. Od meseca julija do septembra je Španija izgubila 72 velikih ladij ter 10,000 mož. Ta-I krat je nastalo na Španskem veliko žalovanje, saj je skoraj vsaka hiša obžalovala smrt kakega svojca. Ko je velikanska morska l ojna sila jadrala proti Angliji. je naenkrat zmanjkalo vetra da se ladje niso mogle premikati. Takrat so seveda ladje še vozile z jadri, deloma so jih ]>otisfcala naprej vesla galjotov. Tako so minevali tedni. Potem pa je začel piliati močan južni veter, nakar je poveljnik španskega brodovja sklenil vrniti se v domovino, in sicer tako, da bi z južnim vetrom ob-jadral vso Anglijo ter se po drugi strani vrnil nazaj na Špansko. Tod-a na severu od Škotske je brodovje zajel velik vihar, ki je vsaj polovico ladij uničil. Med nekaterimi drugimi ladjami se je takrat rešila tudi blagajniška ladja, ki je vozila seboj vso vojno blagajno in velike množine zlata v palicah. Ta ladja je srečno priplula do škotskega otoka Muli. Kapitan te ladje se je dogovoril s škotskim guvernerjem tako, da mu bo ta dal živež in vode, kar bi Spanci plačali. Guverner je bil sovražnik angleške kraljice Elizabete. n,ako je nazadnje poveljnik te španske ladje na tem otoku pričakal, da se je vreme sprevrglo ter da je lahko mimo odjadral proti španski domovini. Španska ladja j bila sedaj dobro založena z živežem in pijačo. Toda na tem otoku je živel možak, ki je bil zagrizen sovražnik Spancev ter pristaš kraljice Elizabeti*. Ta mož se je imenoval Donald. V svoji strasti se je skrivaj vtihotapil na špansko ladjo. Ko je ladja bila dovolj dal» č na globokem morju, je spodaj zažgal sode s smodnikom, nakar je ladja z vsem, kar je na njej bilo živega, zletela v zrak. Milijoni zlata pa so se po topili. To je bilo leta 158« Od istega časa tisti zaklad počiva nekje na morskem dnu. Že pred vojsko so se našli n« Angleškem ljudje, ki bi radi ta zaklad poiskali ter ga dvignili. Tudi po vojski so poskušali najti mesto, kjer je potopljena tista ladja. Toda vedno je bilo brez uspeha. Sedaj pa je ne-! ki holandski inženir iznašel I a parat za potapljanje, s kate-I rim upa najti potopljeno 1: d jo ;in njene zaklade. Angleška | vlada mu je že dala dovoljenje. ! On si veliko obeta, kdo ve. kaj bo. Listnica uredništva. FRANK V. — Kunmi se pravi po angleško Atearawav seed", oreščku pa "nutmeg**. ADVERTISE in ' GLAS NARODA" ie memln vso požgal. šjj-1;«. j" nekaj časa mirno I'žala v s\oii postelji. Ponoči nič. ker jo že v^ega popre ie ('*a je vstala in kričala *er blaz-lampala. Ostanek ie maia- •>«•!•>. I)va moška ^ta jo komaj " <■>«» odnesla v grmovje. kj'-r "ikrotila in povezal«. ■» -i»et -r hala žgnni<* še Naslednji dan so jo hoteli •r< j in je nap- sled obležala. 'odpeljati v blaznico. Preden -■o jo naložili na voz, se je predramila i n čisto pametno vprašala: : *M\ak;ne komedije pa ugni- Bratrance j let. da ŠfK-1 i-proti pridn je prepozno zve kuha žganje in g;» lučka. Njciim je cer ni bila hudobna ženska, pač-"j1 ?:< s ' v« je bila izgubi jena rev i ca, k ,! ! .'/V 11:1 z i!n no ]; zabeljene 7. ostro kletvico. ih\ brinjeve, E'n v mesto predat. OJ ! ' , - . 4 « 4 -, ,. —WStwl»- žalostna pot te čaka. a gmamo. SpHtce pa i , .■ . . , . . ... * . * * j . vakai si «e ga tako nr.inckala? preveč rada pila žganje. fv|!,i ^ ;; 114.kllo odgovoril. . , Puanka ie mirno lezela v gr-je pa se im ženska pije žganj« posebno žalostno. Lani j«« bilo |>o naših travnikih iu hribih posebno veliko brinja. Ljudje <„ g,i pridne brati in prodajali, n tudi /ga nje so kuhali. Pravijo, da j-t> /irek hrinjevea za zdravje. Brinjeve jagode s,» res zdravilna in mordi pežirek ns ne škodi cdra-lemu človeku, če -c -!a-bo počuti. Špela si i«* p:l mislila d nt ga če. Bila j prenriča-na. da je brinjevec najboljšo zdravilo, ki ga mora človek vlivati va>e kakor vodo, da o-stioie zdrav in kromk, SfH»la j«* bila Že če/ Šestdre4't let stara, a na zdravje j<-svoie pazila. Ker je hibi prepričana, da je brinjevec zdravilo za 11 jo, -e j«' s)H>muile - 4* Brinja je dovolj. fVmu bi sann» sem in tje kupila kako ^ilc«' brinjevca * Sama A bom nabrala brinja 111 si skuhala •zdravilne /ganjic • nič koliko.'* Rečeno storjeno. Šla je k bintraneti in ga toliko časa nadlegovahi, da ji je obljubil kotel za kuhanje žganjice. Xa to ie šla nabirat brini*. Sfx-la je l»ila sicer že precej stara, a v hrib j lezla urno kakor koza, saj jo je podpiral* movjn. N'jena glc.v.i je bila t< "ka kakor iz svinca, ("'mine 1-r'kazni >0 vrstil" v n;,,ni pi janski omamljenosti. Knkral - • ti i« zdelo, da vi-<» ni« sto vc; raz dreves -ame kače in se ste-za »o k 11 ii. Hnigi." je videla '•ako i»h io » koli nje same čr »*e mačke in mij.ivkaio z žalostnimi preunljivimi glasovi. V/nlihovnla j« in se trudila l;s bi -e odvlekla kolikor m < goče daleč proč od drevja : ■rrmev ja. j>a za lezla v gra ;» in t bČepela v blatni vedi. Na slonila j»« ghtvo na kamen in '/adr mala. Dolgo «e spala T\o se :e prebudila, jo i" vse bo h lo. Zlezla je na/.ai ia trav 'lik. kjer je imela svoi ljubljeni z brinjevcem. Hlastno je popila vs4» kar je bilo še v loii-eu in obležjila kakor klad i. **Snmo kozarček hrinjevea j bi še rada," je odvrnil-i, sklonila glavo in že je ni bilo več med živimi. KSTIIAMST — KONZERVIRAN PE11TRAN i- s! jsitm dišava s k»t«*ro » pripravi okustin perivo In raznr drugr Uo- br«ilf. < Vil iru«* slnvi«iisk<» »loce- ■ sili- i i ;«i ', finiia lega i>ristiH-j:a j t»iiiir.mrai ial<>lka xuiXuni s. p t^iniiHi vr»il. €'«-11.-1 iNtsantcziii j : k:i 11 ji •_*•> irnluv. - rr)|M«rod oceanom prvi vlak. Skozi tse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani . . . $1.20 e kažeš tako veliko zanimanje za Altwiese, da sem ti moral povedati, da se telefonieneinu pozivu gospoda linsmussfua ni treba tako naglo odzvati, da svojega obiska ne bi mogel odložiti, dokler ne zapreš svoje pisarne. Toda ro-le tukaj — ne, ne — že vidim — t«» mora biti takoj rešeno. Sedaj imaš »nkrat srečo." Henrik se zasmeje. 4tlXo, »trie, ko bi bil Še v moji starosti in bi bil tako zaljubljen kot sem jaz, bi tudi ti ka-Ai! veliko ljubezen do Altwiese." Stari gospod se namrdne. **\'e iiHirem se vir ro opominjali, kako je človeku pri *rcu, kadar je zaljubljen, toda na tvoj« m mestu bi se mogoče 'udi zelo zanimal za Altwiese. Torej pusti vse. najvažnejše stvari bom že jaz rešil. iSieer pa ti zavi.htm poslanstvo, ki te d<;nes pelje na Altwiese. Drugače tvoji tamošnji posli niso najbolj prijetni." 44 Žal i bog, da ne, dragi stric. Ali ne bi hotel iti z menoj! Kaj takega človek ne doživi vsak dan," Stari gosjiod z nasmehom odkima. "Naši klijeuti morajo saj enega najti v pisarni. Saj mi noš vs.. nathrnčno poročat, kako se b.ulo stvari razvile.*' "Seveda bom. Torej, lepa hvala, da me hočeš meslovuti. K sreči danes nimam nobene obravnave. > videnje, stric!" "Xa svidenje, Henrik, }w»zdravi na Altwiese." Henrik takoj naroči svoj mali avtomchil, katerega sta se « n in njegov stric posluževala na svojih službenih »m>till. Mnogo opravila >ta imela tudi |k» deželi in sta bila mnogo na jtotu. Henrik spravi listine. ča>api-, pismo ameriškega od-vitnika in zapečateno pismo v svojo aktovko in se takoj od-f*dje. Danes se ni najprej, kot navadno, peljal na Herren-berg, četudi bi bil rad Gertu |>ovedal o tem, kaj ga tako zgodaj pelje na Altwiese, toda škoda se mu j.- Zdelo'vsake minute. Ko pride na Altwiese, stoji Lizika na verandi ter naglo pn>kače po stopnicah, da ga pozdravi. Nekoliko je bleda :n mnogo holj rosna kot sicer. " Piibajatek očetu, gospod doktor, ž«. čaka na vas/' W aren Liziki naglo seže v roke ter pravi mnlo razburjen. v ^i'f gospodom očetom bom govoril pozneje, gospica, najprej moram govoriti o neki zelo važni zadevi z -os-oo Mrunovo." " "S Hano! <> — mogoče ste h' včeraj, ali pa danes zjutraj ze govorili z gospodom Darlandoni "Nobene besede; včeraj sem bil v Weimarju, danes pa sem pustil Herrcnbcrg na levi. ker mi je tu-seni mudilo." "O — | h item pa ne maram več govoriti. fhidili -e bo-^te, g< spoil doktor, kakšne novice boste izvedeli." "Stavim, da novica, katero v m iiert!" "Nik ar tako lahkomišljeno ne stavite, ključeuo je, da vaša novica prekosi uaŠ*o." "Samo počakajte, gospica Lizika." "(Jt>spod doktor, zelo kratko ste nasajeni." 'Trosim vas tisočkrat za odpuščanje, toda tedaj vas nuj no prosim, pre-krbite mi takoj, da se med štirimi očmi raz govormi z gospo Mora novo." "O, tako skrivnostno?*' " Mogoče vam bo gospa Mora nova dovolila da nnji n. ga razgovora." "Hm, zelo sem radovedna Tia-a novost vplivala na vas." "Potem sva oba v Mem položaju — tudi jaz gorim " " Torej, naglo, pojdiva notri. Mati in Dita imate — migreno m se danes še sploh niste prikazali. Oče se je 7Z J ^ knjige. Ibrhert pa je v -voji sobi, ker sj mora le\uti obklad-ke. Na v«ak način pa je zrak čist in bom ta Koj |H»klieala Hano. Ali hočet« zunaj ped lipami?" "(V sinem prositi, v hiši. Zelo me z nikomur drugim govoriti." Lizika ga pelje v hišo ter mu odpre vrata v drnzaOno C0 Nnto lMi hlti v doh n je nadstropje, kjer je vedela da oo nas a Hano v shrambi. Hana je zopet, kot prej, prevzela svoje dolžnosti i n začudeno pogleda, ko se nenadoma prikaže Ne zamudite r< ▼ KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI JANUAR januarja: HeS v CfiiM S. januarju: Sat urn ia v Trst 1-. januarja: Atiuitania v Clierl>oi:rj;li 14. jaiiuarja : Kurojiu v Iirctucn 15. januarja: lit' ile Fninif v Havre t\nite di Sjivoia v (jrnua 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Company Va. januarja: lVrt-ujjaria v Clu-rlmurylj 216 Weat 18th Streel New York, N. Y, Vojna z bel? m I strupom prinašam postavlja gospod doktor, iz- ite priča in kar gori v mmii, kako bo V Pragi so imeli oni čas za nimivo predavanj«-. -Predaval je kitajski poslanik dr. Le Liang o kitajskem stališču glede vojne z .Japonsko. Dr. Liang je dejal v svyjem predavanju med drugim: "Vojna brata proti bratu, Kitajca proti Japoncu, postaja ena najstrašnejših vojn, kar jih j«' kdaj vodilo človeštvo. vašeiSi>tem totalitarne vojne, ki si ga izmislili nemški strategi in ga privzeli od njih tudi .la-7>onci, kaže gnu>ne strani v nečloveškem pobijanju nezaščitenega civilnega prebiva'st va. Ko je vodila pred 2.o irulov« ilnesl!." % ' liana začudi m, znfnjc z glavo. "Kaj pa mi inn. p,,v, lati.* Toda mogoči- pride r<| (Je-ta " "-Ne. n . tO M in mMila trdi jaz. toda Očrta ni videl niti »»»■s niti včeraj. Samo hitro pojdi, ker ze gorim od m 1» \ iiln« sti, >;,J „„ J,.; dovolila, da boih poleg" "Seveda, Lizika." Hana naglo sleče predprsuik, h z mko ^ (|i| kM no zaklene .hrambo. \ato pa odide z Liziko v dru-zalmo sobo. Henrik ii pridi rapmti in »o pozdravi ,l ,,okt"r< TI«"« mi je dovolil'., da smem poslušati" ' Kaj pa m i imate povedati, gospod doktor!" i Ib-niik obema ponudi stoli*. | "Prosim, rajpn j sidit prav veliko presenečenje.*' S plahim ,»ogledom se Ihna .zre na odvetnika l pum. da mi ne prinašate nič slabega " ( " Poti m se ini ne bi tako mudilo; ravno mrsorotno lin. da vam prinašam ve>elo presenečen je. četudi '.as dolgo mučil s praznimi besedami, -li^di o svoj« ni očetu, odkv luater .*" Hana se zgatn in ga f;og|eda z velikimi očmi Ne. mkdar! Mislim, da že davno ni oi se kdaj oglasil." "Torej, draga gospa Moran, povedati vam morem, da v. s o posrečilo /.lomiti tudi odper nezavednega kitajski'ga ljudstva, če bodo uničili kitrij-sko inteligenco. Kitajski študentje so njihovi največji .sovražniki, k J11 oni so intelektualni vodje organiziranega odpora kitajskega naroda. Zato bombardirajo japonska letala tudi šole, -redil je ljudske in visoke, deške in dekliške in mnogo s(, jih že razdejali. Po str In vitem b< mbardiranju pogrevajo mni#fo slavnih kitajskih učenjakov, pa tudi profesorjev in štud ntov. Med drugim so Japonci razdejali osrednji zdravstveni zrivod v kingii. ki je sodeloval z Ligo narodov. •ti žal brey pi dmorti!- Stra-ne l!let.:»le Japoncev V tej vojni -o vzbudile upravičeno egorčenje in upor vs«'ga civiliziranega svetn. Mnoge velesile so protestirale proti temu barbarskemu pobijanju civilnega prebivalstva, toda doslej so ostali vsj prole-*" uspeha. Japonsk« ee unieu je jo in potapljajo ki tajske ribiške ladje. Japonska letala se ne zmenijo za medn.i-rodne običaje, temveč mirne bombardirajo tudi naprave Rdečoga križa, kulturne ustanove, bolnice in cele pok raji-j!" ne. čeprav niso v nobeni nepo sredni zvezi z vojno. Pripeti lo se je med d nigi m, da pouski vojaki ujeli ambulanco 1» ie« ega križa in da so vso posadko 4.'! mož po-trelili s strojnice. Na jprej so potrgali vsem ;'itako Rdečega križa, potem so iili pa poslreliii. Smo trem s]'ežnicam se je posrečilo zbe-žati. Taki primeri so na ki-tajskein bojišču zelo ]>ogosti. V vsej te.i bogati zbirki bar barskega vojnega orožja so podmornic«', strupeni plini in uporaba dum-dum krogel prava božična idila v primeri z najstrašnejšim orožjem, s katerim so sklenili Japonci ukrotiti Kitajsko, ki se jim po njihovem mnenju že predlogo in preveč dolgo upira. To orožje >o mamila, opij in heroin. Ja-p-r.ske vojaške oblasti na vojnem ozmelju pošiljajo med kitajsko pr» bivalstvo trgovce z mamdi. da jih prodajajo kitaj skim delavcem in kmetom ]>o zelo nizki ceni. "JI. januarja: Urwut'ii v lircmr-a januarja: Lafayette v Havre 35. j.iJiii.irja: Aipiitauia v ('ticriMiiir^li F K B K L* A K Ptsitp oam ca cece Yoanin U-ito*. reaerracljo kabin In po* Jasnlla u potovanje. SLOVENIC rUBLlSfil»ti COMPANY vTn»vH Brku) 21« W. 18tk Ht-, Ne« Yerfc a. februarja: IJ«-r»'ti;ra ria 4. frljruarja : Kure] »a v Ilreiuen i "luTlnfiir^h 5. fel>rua rja: Coute ili Savoia v <;em»a l>e Gnisse v Havre !». februarja: (jueen Mary v Cherbourg II. februarja: lireiiifii v I.rcniin 1"_\ ft-liriia rja : II*- ur^h !!."». februarja: Kuri»|«i v Ilrenien februarja: Itex v (ietioa kažejo vedno bolj. \'sa Kitajska pa tudi ves ostali svet. je poplavljen z mamili iz Japonske. Namen tega je uspavati čujtčnost miroljubnega naroda ter omajati in uničiti ga telesno in moralno. začela razvijati iste imunizira-joče snovi. Te snovi je mogoče pridelati v podobi s ruma, ki imunizira podgane zoper raka in odpravlja tudi njih rakaste otekline. V ostalem pravi po- ročilo. je uspelo odpravljati ra-Xa koncu svojega predava-1 kaste otekline tudi s pomočjo a je kitajski poslanik izrazil I ultrakratkih brezžičnih valov. »J upanje, da se bo kitajskemu narodu kakor pred 2lM)() leti posrečilo tudi zdaj ohraniti neodvisnost in sMrbodo, čepraV ima zdaj proti sebi mnogo hujšega in do zob oboroženega sovražnika. Zdravilni učinek teh valov pripisujejo toploti, ki se v oteklinah razvija pod njihovim vplivom. MORLICE GROFA TISZE SE JE OŽENIL. Tibor Sztanikowskv, ki so ga Kila >ka policija je proti t n? tnrovcem bi-ex moči. Xa Jap-msfkem najstrožje kaznuje-;o vsakega, kdor uživa opij. Toda v vojni proti Kitajcem je vsako sredstvo dobrodošlo, t;»-ko tudi mamila. A' pokrajinah zasedenih no Japoncih, je poskočilo pridelovanje mamil že za 70 odst. Ta strašna podzemna vojna, ki uničuje ves kitajski narod, duševno, telesno j in moralno. Izpod ji da in uničuje njegovo sposobnost za odpor. Ta train že od začetka so ja-j vojne in usodne posledice se NOV LEK PROTI RAKU. ----i bili zavoljo sodelovanja pri Britska družba za pobijanje umoru grofa Štefana Tisze ob-raka objavlja poročilo, ki go- sodili na osemnajst let ječe in vori o novi možnosti za učinko- ki so ga pred dnevi izpustili iz vite cepitve proti tej strašni jetnišnice v Szegedinu, se je poročil z 18-letno učiteljico telovadbe Ro«zi Szeniesanovo. Sztanikowskv je zbudil pozornost mlade dame še kot jetnik, in sicer s svojim izvrstnim igranjem na gosli. Zaljubila se je vanj in se je sedaj, ko je svojo kazen odsedel, z njim poročila. Morilec se bo preživljal kot goslač v neki kavarniški kapeli. mi bolezni. Londonski zdravnik dr. laimsden je po številnih poskusih dognal in dokazal, da vsebuje kri podgan, ki so jim odstranili rakaste otekline, strupene snovi, ki rakaste Staniče uničujejo in iniunizirajo organizem za novo obolenje. Ovce, ki jih je cepil s krvje takšnih podgan, niso obolele za rakom, pač pa jim je lastna kri OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA .......................................................................................1«ll»,,»ll!, .»•iHOlllti tii|lll"lll|| .iiilHHIlii,,.,!!!;! ŽELEZNIŠKA NESRE CA NA ŠKOTSKEM i 1 kajti pripraviti i,, vašo i več živ, drugači Je bil V bližini Castlecary na Škotskem je tekom hudega snežnega viharja kolidiral ekspresni vlak, ki vozi iz Edinburga v Glasgow, s tovornim vlakom. Štiriintrideset oseb je bilo usmreeuih? nad sto pa ranjenih. Važno za potovanje. Kdur k uamrnjen potovati v Mari Kraj ali dobiti ktga ad . jr |h»Irebuu. Ma je pou*« ^ \sWi stvareh. Vslrd naša dolpo-Irtne skiKnjr V »m uratrrme «l..ti najboljAa pojasnila ia tudi vm polrrbno preskrbeti, da je pot.^a«jo udobno in kitre. m m- upiiii obrnile na nas xa »m p«.j;isnlla. .Mi preskrbimo vse, bodisi proftnje za povratna dovoljrnja. potni liste, viieje in sploh vw kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem tasn, in kar je sl:.»no, za najmanjše ilr^kt. Nedriavljani naj ne odlagaj« da zadnjeca trenutka, ker ptedno dobi iz Washinetnna povratno dovoljenje. KE KNTKV PERMIT, trpi najmanj en meaec. PHite torej takoj za bres?l:mia navodil« In zacolavljnoM Van, 4a boste poceni in udobno potorwU. S!.OVEN!C PUBLISHING COMPANY (Trav?' Bureau) 216 Wes: 18thStiert New York. N. Y.