JLIT E oJf S JE E n 228514 AVGUST 1982 — ŠT. 16 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XXIII ----------------------------------------------------------- 96. jubilej Predilnice praznujemo v težkih in zaostrenih gospodarskih razmerah v svetu in pri nas v----------------------------------------------------------- Tako kot vedno doslej, ko smo praznovali zgo- bicm z oskrbo surovin in re-dovinska obdobja prehojene poti Predilnice od Produkc|jsk|m materialom m ustanovitve do danes smo bdi kritični pri oceni do- večji. Vendar tudi v tako zaseženih gospodarskih uspehov in enotnega druž- ostrenih pogojih pri nas ni prišlo beno-samoupravnega razvoja, tako moramo biti do tcža,v v. proizvodnji zaradi tudi tokrat, ob 96. obletnici dela m razvoja Predli- joč sc praVočasno vseh posledic niče, še toliko bolj kritični pri oceni proizvodnih in težkih gospodarskih razmer, dohodkovnih dosežkov. smo dovoli pravočasno našli Letošnji jubilej praznujemo v času, ko ves svet pretresa velika gospodarska kriza in ki dobiva vse večje razsežnosti tudi pri nas. V razvitem svetu zemeljske krogle smo priča veliki stagnaciji gospodarskih tokov, povečanju brezposelnosti, zapiranju tovarn, zmanjševanju industrijske proizvodnje, povečanju inflacijskih gibanj, zmanjševanju življenjskega standarda delovnih ljudi itd. Na bližnjem vzhodu smo priča strahotam vojne in v Afriki večnim prevratom in državnim udarom. In v sredini vseh teh dogajanj je Jugoslavija* naša samoupravna socialistična skupnost, ki prav tako doživlja enega najtežjih obdobij v povojni graditvi naše družbe. Težave in slabosti v našem gospodarskem razvoju niso nastale samo kot posledica kriznih gibanj v svetu, pač pa v veliki meri tudi zaradi naših lastnih slabosti. Vlaganje v nerentabilne investicije z najetimi krediti v tujini, počasna rast industrijske proizvodnje, stagnacija v družbeni produktivnosti dela, prekomerna inflacijska gibanja, večja skupna in splošna poraba od ustvarjenih sredstev, zmanjševanje izvoza in velika zadolženost do tujine, energetska pomanjkanja, slabo izkoriščanje naravnih bogastev, težave v kmetijstvu in predelavi hrane in še in še bi lahko našteval težave, ki v tem trenutku pestijo celotno naše gospodarstvo. Tudi mi v Predilnici smo v objemu vseh težav, ki sem jih naštel. Zaradi bistvenega zmanjšanja razpolaganja z ustvarjenimi devizami (le 30%) je pro- fazo in rešitve, da do prekinitev dela zaradi pomanjkanja surovin, ni prišlo. Najetje deviznih terminskih kreditov, povečani izvoz, boljše združevanje deviznih sredstev z našimi kupci, dodelavni posli, proizvodnja za JLA, substitucija domačih surovin z uvoženimi, večji uvoz iz klirinškega področja, kompenzacijski posli, uvoz zaradi izvoza, dinarsko avansiranje itd. so bili naši ukrepi, ki smo jih dovolj uspešno uporabili in omogočili več ali manj nemoteno proizvodnjo. O doseženih proizvodnih in posebnih rezultatih v prvem polletju je bilo veliko zapisanega. Ob tej priliki bi želel podati kritično oceno doseženega. Proizvodni dosežki v prvem polletju niso preveč vzpodbudni, saj smo dosegli količinsko proizvodnjo preje v predilnici v istem obsegu kot v preteklem letu. V mesecu juliju in avgustu pa se je proizvodnja zmanjšala za več kot 150 ton. Sukalnica je povečala proizvodnjo za 6% (Nadaljevanje na 2. strani) V oddelku s stroji za česano prejo VSEM SODELAVCEM IN UPOKOJENCEM ČESTITAMO ZA TOVARNIŠKI PRAZNIK! 96. jubilej Predilnice . .. (Nadaljevanje z 2. strani) in se trend povečanja kaže tudi v naslednjih mesecih. Posebno je vzpodbudno, da je porast proizvodnje mnogo večji v efektni sukalnici. Poslovni rezultati v prvem polletju so bili zadovoljivi, vendar bodo ti zaradi zmanjšane proizvodnje v mesecih juliju in avgustu bistveno slabši. Zato je nujno, da se pravočasno zavemo vseh posledic, ki bi nastale, v kolikor bi še naprej nadaljevali z zmanjševanjem proizvodnje in ugotoviti moramo vzroke takšnega zmanjševanja. Vsekakor ne bi smeli za zmanjševanje proizvodnje iskati vzrokov izven nas samih, naših lastnih slabosti in slabi odgovornosti do dela. Prepričan sem, da se še vedno veliko število delavcev ne zaveda v kakšnem gospodarskem položaju smo, mnogi mislijo, da so za gospodarsko stanje v tovarni le nekateri odgovorni delavci, da pa veliko delavcev dela lahko po svoje zgolj v lastnem interesu. Takšno mišljenje in ponašanje nekaterih delavcev je prav gotovo zmotno. Le združeni v skupnih prizadevanjih za kar najboljše proizvodne in poslovne dosežke, moramo vsak na svojem delov- nem mestu odgovorno in zavzeto okusiti svoje delo. Do konca leta lahko zamujeno nadoknadimo, če bomo v resnici vsi veliko bolj privrženi kolektivu in se zavestno in vsakodnevno vključevali s konkretnim delom za odpravo vseh slabosti. Predvidevamo, da problemov s surovinami do konca leta ne bomo imeli, zato je potrebno, da organizirano opravimo vsa dela, ki bodo omogočila hitrejšo rast proizvodnje. Vzdrževalci strojnih in klimatskih naprav morajo storiti mnogo več, da bodo vsi stroji vedno v brezhibnem stanju, ki bodo normalno omogočali zmanjšanje pretrgov in s tem povečanje proizvodnje. Delavci v proizvodnji se morajo tako organizirati, da bodo dosegli optimalne proizvodne rezultate in povečali produktivnost dela. Tudi vse ostale službe morajo z vso zavzetostjo storiti vse, da se dosežejo skupni cilji t. j. povečanje proizvodnje in s tem tudi dobrih poslovnih rezultatov, ki bi omogočali trajnejšo socialno varnost vseh delavcev. Jožu Mirtič Z \ 10. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Deseti kongres Zveze sindikatov Slovenije bo 11., 12. in 13. oktobra letos v kulturnem domu Ivana Cankarja v Ljubljani. Udeležilo se ga bo 786 delegatov ter številni gostje in novinarji. Kongres bo delal v petih komisijah, ki bodo obravnavale naslednje tematske sklope: — Zveza sindikatov Slovenije v boju za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije na podlagi socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov; — Zveza sindikatov Slovenije v boju za odločilno vlogo delavcev v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja; — Zveza sindikatov Slovenije v boju za uresničevanje politike združevanja dela in sredstev na socialističnih samo- upravnih družbenoekonomskih osnovah; —- Zveza sindikatov Slovenije v boju za uresničevanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih načel pridobivanja in razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitve sredstev za osebne dohodke po rezultatih dela; — Politična, organizacijska ter kadrovska izgradnja in statut Zveze sindikatov Slovenije. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je že sprejel osnutke kongresnih gradiv: osnutek poročila o delu Zveze sindikatov Slovenije med 9. in 10. kongresom, osnutek sprememb in dopolnitev statuta Zveze sindikatov Slovenije ter osnutek »resolucije« »Naloge Zveze sindikatov Slovenije v boju za nadaljnji družbenoekonomski razvoj na socialističnih samoupravnih temeljih«. Kongresni dokumenti so že objavljeni kot priloge Delavske enotnosti, javna razprava o njih pa bo trajala do 15. septembra. V »Nalogah Zveze sindikatov Slovenije v boju za nadaljnji družbenoekonomski razvoj na socialističnih samoupravnih temeljih« so poudarjene naloge sindikata za utijevanje položaja delavcev v odnosih družbene reprodukcije, kot to opredeljuje ustava in zakon o združenem delu. V osnutek smo zapisali, da bo sindikat spod- bujal iskanje, oblikovanje in uveljavljanje bolj učinkovitih samoupravnih načinov uresničevanja ekonomskega sistema in hkrati pospeševal razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Osnutek je dovolj konkreten za akcijo organizacij in organov zveze sindikatov na vseh ravneh organiziranosti za spreminjanje razmer in utrjevanje samoupravnega načina odločanja ter za usmerjanje sindikalnega dela v žariščne probleme naše družbe. Javna razprava bo pokazala, ali je osnutek sklepnega dokumenta 10. kongresa dovolj mobilizacijski in ali sindikalno delo usmetja v reševanje temeljnih problemov gospodarjenja na samoupravnih socialističnih osnovah. Pavlu Vrhovec Z----------------------------— N Predkongresna dejavnost sindikata v naši delovni organizaciji v____________________________________ V zvezi priprav na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije, je bil sprejet program aktivnosti osnovnih organizacij sindikata v občini Litija. Vse osnovne organizacije sindikata morajo voditi javno razpravo o dokumentih za 10. kongres, ki so bili objavljeni v prilogi Delavske enotnosti: 1. Naloge ZSS v boju za nadaljnji družbenoekonomski razvoj na socialističnih samoupravnih temeljih; 2. Statut Zveze sindikatov Slovenije; 3. Poročilo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o delu ZSS med 9. in 10. kongresom. Na konferenci sindikata smo se dogovorili za predkongresno dejavnost po osnovnih organizacijah v tovarni. Teme so bile objavljene v 15. številki Litijskega predilca. Izvršni odbor Osnovne organizacije skupne službe se je že sestal in obravnaval kongresne dokumente. Posamezni člani so zadolženi za vodenje razprave po samoupravnih skupinah. Posebej pa smo razpravo posvetili temi nagrajevanje in delitev po delu v naši delovni organizaciji. Člani iz- vršnega odbora ugotavljamo, da nagrajevanja po delu v naši tovarni skoraj ni in ga še tudi ne bo, ker se po ukinitvi tehničnega sektorja nihče ne ukvarja posebej s tem področjem. Se najbliže smo nagrajevanju po delu v proizvodnih obračunskih enotah, kjer se rezultati dela dajo meriti. V zadnjem obdobju smo pri nas uveljavljali načelo boljšega nagrajevanja proizvodnega dela. Smatramo pa, da bi se lahko tudi v sektorju vzdrževanja posluževali nagrajevanja po pogojih dela (vzdrževalci, ki delajo po proizvodnih oddelkih in v različnih delovnih pogojih). Predkongresna razprava bo potekala do konca septembra, zato je še dovolj časa da se vsi člani sindikata aktivno vključimo v razprave, z namenom da damo konkretne pobude in predloge za dopolnitev kongresnih dokumentov. Ker vsi člani sindikata ne prejemamo Delavske enotnosti, bi bilo prav, da se s povzetki kongresnih dokumentov seznanimo po dnevnih informacijah. Izvršni odbor OO SKUPNE SLUŽBE O TEMELJIH IN DRUŽBENEM PLANU NAŠE OBČINE O naših pripombah na osnutek in predlog dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1981 - 1985 Izvršni svet Skupščine občine Litija je v mesecu aprilu tekočega leta pripravil in dal v javno razpravo Osnutek sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 (v nadaljevanju: osnutek dogovora). Osnutek dogovora je bil v razpravi do 31. maja 1982, predlog le-tega dogovora, izdelan na osnovi pripomb na njegov osnutek, pa je upošteval tudi pripombe zbrane še do 22. 6. 1982. Komisija za planiranje in programiranje razvoja ter delegacija združenega dela Predilnice Litija sta ločeno obravnavali osnutek predloga in pripombe pismeno posredovali IS občinske skupščine. Naše pripombe so bile skoraj v celoti upoštevane pri izdelavi predloga dogovora, ker so v glavnem sovpadale z večino udeležencev javne razprave. Mi smo načelno menili, daje realna rast družbenega proizvoda po stopnji 4,5 % letno gotovo ocenjena previsoko, ker so se pogoji deviznega poslovanja (mišljena je nabava surovin in strojne opreme iz uvoza) močno spremenili, s tem pa tudi ostali pogoji proizvodnje in zaposlovanja. Tako je sedaj v predlogu dogovora predvidena 3,1 % realna rast družbenega proizvoda. Gotovo je, da moremo načrtovati na osnovi dokaj stabilnih družbeno-ckonomskih razmer in realnih pokazateljev, ki pa se lahko v najkrajšem času bistveno spremenijo, tako kot so bistveno spremenjeni že danes in bi ponovno lahko razpravljali, koliko OZD in koliko časa bodo še lahko nemoteno delale. S tem, da bi ostali brez dela, se nihče, še posebno pa najodgovornejši za nemoten potek proizvodnje, ne morejo sprijazniti, četudi bi vedeli kdaj in za koliko časa se bo vse skupaj ustavilo. Takšno načrtovanje obelodaniti, menim, se vsem upira, potrebno pa je s tem računati! Čudežev ne moremo pričakovati, obnašamo pa se, kakor da bo do njih prišlo. V zvezi s pomanjkanjem reprodukcijskega materiala, intenzifikacije proizvodnje in s tem težnje po povečani produktivnosti, ki je edina obetavna za ekonomski obstoj slehernega proizvajalca, smo menili, naj bi tudi rast zaposlovanja omejili le z gornjo stopnjo 2%, ne pa 2%—3%. V predlogu je sedaj 1%. V predlogu dogovora so tudi izpuščene gospodarske dejavnosti, kot npr. trgovina in gostinstvo, kot deficitarne in bodo konkretizirane z družbenim planom občine. Ustrezno z nižjo rastjo družbenega proizvoda v občini je predvidena tudi nižja stopnja rasti splošne, skupne in osebne porabe. Za pospeševanje kmetijske dejavnosti združujemo danes 0,3% iz čistega dohodka v kmetijski pospeševalni skupnosti, s tekočim letom pa združujemo še 0,4% iz OD v samoupravni sklad za investicije v kmetijstvu. Načrtuje pa se tudi ustanovitev planske razvojne skupnosti za kmetijstvo, kot povezovalca dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in predelave v občini. Na tačlcn je bila naša pripomba sledeča: »Za pospeševanje kmetijske proizvodnje naj bi v bodoče združevali vsega skupaj manjša sredstva le preko pospeševalne skupnosti, ki naj bi sc po potrebi kadrovsko okrepila, nikakor pa, da bi pri formiranju novih samoupravnih teles zaposlovali nove administrativne delavce. Pri tem podpiramo združevanje sredstev iz OD, ne pa iz sredstev čistega dohodka oz. sklada skupne porabe.« Naša pripomba je upoštevana v predlogu dogovora z odgovorom, da mora biti konkretna izvedba nalog na področju kmetijstva opredeljena v drugih planskih aktih, zlasti pri nosilcih planiranja s področja kmetijstva. Pri zaposlovanju pa je predvidena le strokovna kadrovska okrepitev pospeševalne službe. Povemo naj, da sta v osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana občine (to je izvedeni akt po sprejetih temeljih plana občine) za enako obdobje ponujeni dve varianti, in mi smo se odločili za drugo, ki pravi, da bi z letom 1983 povečali davek iz OD za intervencije v kmetijstvu za stopnjo 0,5% (iz 0,4%!), odpadla pa bi tako sredstva združena po družbenem dogovoru — 0,3%. Ustanovila pa naj bi se plansko razvojna skupnost za kmetijstvo, na osnovi družbenega odgo- vora, o katerem bi odločali potem, ko bi bil pripravljen. Ker je v osnutku in predlogu dogovora načelno, vendar kot temeljno predlagano, da poleg proračuna občine in samoupravnih interesnih skupnosti sofinancirajo izdelavo urbanistične dokumentacije s področja gospodarstva, in sicer iz sredstev čistega dohodka na osnovi osebnih dohodkov, smo dali mi pripombo, da se po osnutku dogovora obveznosti iz razdelitve dohodka oz. čistega dohodka OZD povečujejo, kar je v nasprotju z vsemi resolu-cijskimi izhodišči. Predvsem smo hoteli poudariti, da dajatev iz čistega dohodka (oz. sklada skupne porabe) ne smemo povečevati, kar sole-te limitirane (omejene z gornjo mejo). To vprašanje bomo konkretneje reševali v obliki družbenega dogovora, zato menimo, daje prav, če predhodno opozorimo na načelne probleme. Glede na to, da so sredstva združena za skupnost varstva pred požari omejena le v absolutnih zneskih, smo s pripombo želeli doseči, naj se omenja predvsem stopnja in osnova združevanja, da tako ne bi zapirali višine združevanj oz. določili dovoljeno porabo, ker smo po združenih sredstvih med najšibkejšimi v Sloveniji. Zaradi ogromnih požarnih škod, ki pomenijo večjo izgubo, kot odpovedati se novim investicijskim vlaganjem in zato vedno večjim zahtevam in odgovornostim, ki se postavljajo pred skupnost varstva pred požari, smo menili, da bi v času stabilizacijskih prizadevanj gospodarstva celo večali sredstva le-tej skupnosti, pa če tudi na račun zmanjševanja sredstev nekaterim drugim skupnostim. — Če ob močno omejenih denarnih sredstvih človek iskreno razmišlja, kaj je bolj potrebno in opravičeno od drugega, mora priti do pravih sklepov. Na osnutek in predlog dogovora, ki govori o realizaciji programa III. občinskega samoprispevka v tekočem srednjeročnem obdobju, smo predlagali, da se obstoječi program prevrednoti, prilagodi realnejši rasti družbenega proizvoda v občini, resolucijskim izhodiščem republike in spremenjenim kreditnim pogojem. Tekst členov v dogovoru pa spremeni tako, da bo jasno opredeljeval, da se more začeti z novo gradnjo le, če so sredstva za nemoteno delo in vzdrževanje povečanih kapacitet ob realizaciji investicijskega programa predhodno zagotovljena v bilancah posameznih interventnih skupnosti. Obljubljeno je, da bodo SIS družbenih dejavnosti ponovno spremenile svoje programe, potem pa bo izdelan nov prioritetni terminski program izgradnje. V. K. Pripombe na osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Litija za obdobje 1981 - 1985 Izvršni svet SO Litija je dal v mesecu juniju letos z Delegatskim obveščevalcem, štev. 2, v razpravo tudi Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985. Rok za dostavo pripomb je bil 3. avgust 1982. Ker so pri izdelavi družbenega plana vodilo sprejeti temelji družbenega plana, bistvenih odstopanj, praviloma, ne bi smelo biti, zato tudi naša delegacija za zbor združenega dela občinske skupščine, ki je gradivo pregledala, ni imela pomembnejših pripomb na osnutek. Od pomembnejših smo predlagali, naj v členih, ki govore o rasti izvoza na konvertibilno področje, izpustijo ali zmanjšajo 20% stopnjo izvoza, ker je posebno za našo delovno organizacijo odločno previsoka in nemogoča, saj bi z njo podrli celotno domačo reprodukcijsko verigo in onemogočili domače tržišče. Predlagali smo popravek, da naj vsaka OZD permanentno skrbi, da s svojim iz-(Nadaljevanje na 4. strani) Praznovanje našega praznika Devetega septembra pred 32 leti se je v naši tovarni prvič sestal upravni odbor tovarne in tako so delavci prevzeli podjetje v upravo in vodenje. Na to nas spominja spominska plošča, na pročelju osrednje proizvodne zgradbe. Dan 9. september smo zaradi tega dogodka izbrali za tovarniški praznik. Vsako leto se ob tem prazniku zvrste različne prireditve v okviru naše delovne organizacije. Bolj svečane so le prireditve ob večjih jubilejih, ki jih štejemo od ustanovitve tovarne pred 96. leti. Vsako leto se na ta dan delijo spominske ure vsem sestane delavski svet na sve- tistim, ki so že dvajset let pri čanem zasedanju, kjer po- nas. Na prvi sestanek upravnega odbora, 9. septembra 1950 nas spominja spominska plošča na pročelju osrednje proizvodne zgradbe. Takrat, pred 32 leti, so delavci prevzeli upravljanje in vodenje tovarne v svoje roke. Pripombe na osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985. (Nadaljevanje s 3. strani) vozom, posredno ali neposredno pokrije vse potrebe svojega uvoza. Menili smo, da so tako nerealne stopnje rasti uvoza in izvoza, previsoka je stopnja izvoza in prenizka stopnja uvoza. Predlagali smo tudi, da naj se v odstavku, kjer je govora o rasti naše proizvodnje, njene modernizacije in proizvodnje visoko kvalitetnejših prej, izpusti stavek, ki govori o sočasnih ukrepih za postopno ukinjanje nočnega dela žena. Menili smo, da v tekočem srednjeročnem obdobju za takšne ukrepe gotovo ne bodo dozoreli pogoji, izjemoma le, če bi bili prisiljeni močno krčiti proizvodni proces zaradi pomanjkanja repromateriala. O pripombah na sofinanciranje urbanistične dokumentacije smo že govorili, tako da smo pripombo le ponovili. V IV. delu — k dodani točki 5 sprašujemo, ali pomeni pokrivanje razlike nad 60—70% prvotno predvidene stanarine dodatno breme za OZD kot lastnika stanovanj. Menili smo, da je to nespremenljivo. Ekonomsko stanarino naj plača neposredno stanovalec sam. Glede SIS varstva pred požari smo ponovno predlagali odstavek: »Za financiranje nalog požarnega varstva bodo temeljne organizacije združenega dela združevale sredstva po stopnji 0,18% na osnovi OD iz dohodka,« tako kot sedaj, ne pa kot je rečeno v osnutku družbenega plana — (kar je gotovo pomota!) — 0,18% od sredstev za osebne dohodke. Kaj bo prinesel predlog družbenega plana občine Litija za to obdobje pa bomo videli šele po uskladitvi vseh pripomb in izdaji čistopisa. Gotovo je le, da bi na zasedanju skupščine občine moral biti sprejet najprej predlog o temeljih družbenega plana občine, po tem pa šele predlog družbenega plana občine za obdobje 1981—1985. Ker so se pogoji družbenoekonomskega življenja v času razprave toliko spremenili, se bojim, da bomo naše plane z rednimi popravki lovili vse tja do leta 1985. V. K. Na tovariško srečanje povabimo naše upokojence. Priredimo jim kratek kulturni spored, malo zakuske, temu pa sledi veselo rajanje. Vedno pride veliko upokojencev. Aktivnim delavcem so namenjena športna tekmovanja, ki se vrste ves teden. Tekmujemo v streljanju, namiznem tenisu, nogometu, balinanju, kegljanju in šahu. Na ta tekmovanja pa žal pride premalo žensk, čeprav so v večini. V letošnjem letu bomo praznovali ta praznik delavno. V četrtek 9. septembra je delovni dan. Ob 15. uri se bodo sestali delegati na svečani seji delavskega sveta v dvorani na Stavbah. Tam bodo podelili spominske ure delavcem, za 20 let zvestobe naši delovni organizaciji. Ti so: 1. Jože Mirtič spl. sek., 2. Francka Kres S/l, 3. Marija Skobe S/l, 4. Marija Jaminik S/rez., 5. Janez Dragar PP/2, 6. Jože Poznajelšek PP/2, 7. Marija Flus PP/3, 8. Olga Dolganoč PA/3, 9. Alojzija Berčon PA/1, 10. Majda Koprivnikar PA/1, 11. Rozalija Bizjak PII/1, 12. Martin Perme zunanji transport. Ob 16. uri se bodo tam zbrali še upokojenci. Po kratkem pevskem nastopu bo na vrsti zabavni del. Veliko prilike bo za razgovor, mnogi se niso videli od lanskoletnega srečanja. Delegati delavskega sveta in jubilanti, ki se bodo pomešali med upokojence, bodo pripovedovali kako je sedaj v tovarni, tam kjer so naši upokojenci pustili velik del svojega življenja in dela. Mladina bo poskrbela za šaljiv program, za ples pa bo igral ansambel Ržiški fantje. Od ponedeljka pa do konca tedna se bodo zvrstila športna tekmovanja. Udeleži se jih lahko vsaka delavka in delavec Predilnice Litija. Na vsakoletnih srečanjih upokojenih sodelavcev je vedno živahno. Prav radi se zavrtijo ob poskočnih zvokih muzikantov. Trenutek šaljivega tekmovanja upokojencev na lanskoletnem srečanju. Naše športne igre bodo potekale po naslednjem vrstnem redu: Ponedeljek 6. 9. 1982: Streljanje — ob 16. uri pred gasilskim domom Predilnice Litija. Vodja tekmovanja bo Jože Borštnar. Torek 7. 9. 1982: Namizni tenis ob 16. uri v telovadnici osnovne šole Dušan-Kveder Tomaž Litija (Graška Dobrava). Vodja tekmovanja je Veno Pajer (mlajši). Sreda 8. 9. 1982: Mali nogomet ob 15. uri na igrišču pred osnovno šolo Dušan-Kveder-Tomaž — Litija Graška Dobrava. Vodja tekmovanja je Boris Zupančič. Ponedeljek 13. 9. 1982: Šah ob 16. uri v posebni sobi na Kegljišču v Litiji, vodja tekmovanja je Mirko Dolinšek. Torek 14. 9. 1982: Balinanje ob li5. uri pred gasilskim domom v Litiji. Petek 17. 9. 1982: Kegljanje ob 16. uri na kegljišču v Litiji. Vodja tekmovanja Jože Vizlar in Franc Žnidar. Za mali nogomet in balinanje je potrebno prijaviti ekipe, ostala tekmovanja pa so za posameznike. Prijavite se do začetka vsakega tekmovanja vodji za posamezno disciplino. Posebej vabimo k udeležbi naše ženske saj so prejšnja leta bile v manjšini, čeprav prevladujejo v naši tovarni. Matic M. Vsako leto obiščemo ob tovarniškem prazniku naše upokojene delavce, ki bivajo v domu počitka »Tišje«, v Črnem potoku. Slika prikazuje eno takšnih srečanj s prejšnjih let. UPOKOJILI SO SE V juniju in juliju se je upokojilo 6 naših delavcev. Zaradi dopustov smo se odločili, da organiziramo poslovilni razgovor z njimi v avgustu. Zal se je tega razgovora udeležila le ena upokojenka, zato kaj več o njihovih vtisih o delu v naši tovarni ne mo- remo napisati. Našemu vabilu se je odzvala le tov. Danica Urbasova, ki je svoje 29-letno delo v Predilnici sklenila kot poslu-ževalka flyerjev. Prvič se je zaposlila v tovarni že leta 1945, prav tako v oddelku predpredilnice. Po 6 letni prekinitvi zaradi neurejenega varstva otrok, je ponovno pričela z delom v oddelku predpredilnice leta 1963. S ponosom pove, da je vsa leta stregla le flyeije in da jo mojster ni nikoli razporejal na kak drug stroj. Spominjala se je vseh mojstrov od tov. Žabjaka, Pikla, Paša, Eltrina, Majcna in nazadnje tov. Lovšeta, ki mu pravi kar »naš Miro«. » Res, zelo dosleden in strog je bil naš Miro in vse nas je navadil tako, da še pomislile nismo na posedanje po garderobah. Pa je bilo kar prav tako,« je v pogovoru smeje pripovedovala tov. Danica, ko se je spominjala zadnjih let službovanja. Z delom v tovarni je bila zadovoljna in rada je delala pri flyerjih. Tudi vzdušje in razumevanje med sodelavci je bilo dobro tako, da se bo tovarne še rada spominjala. Tov. Albin Ankon je leta 1956 pričel z delom v Predilnici kot sekretar delovne organizacije. Odgovorna dela in naloge, ki so se kasneje preimenovale v direktoija kadrovsko splošnega sektorja, je opravljal vse do konca leta 1978, ko je bil razporejen za strokovnega svetovalca za pravne zadeve. Kot strokovni in vodilni delavec je oral ledino na področju samoupravljanja in tudi njegova zasluga je, da je samoupravljanje v delovni organizaciji zaživelo in se razvijalo v sistem učinkovitega samoupravnega delovanja, povezovanja in odločanja. Za svoje delo je ob praznovanju 95-letnice obstoja in dela Predilnice Litija prejel državno odlikovanje — red dela s srebrnim vencem. Tov. Ivo Tomažič se je zaposlil v delovni organizaciji leta 1954 kot vozač dvigala. Po uspešno opravljenem izpitu za KV delavca tekstilne stroke v letu 1959, je bil razporejen za brigadirja v predilnici in nato za preddelavca. Zadnja leta pred upokojitvijo pa jc bil vodja izmene v sukalnici. Ob upokojitvi je imel več kot 35 let delovne dobe. Tov. Fani Češek je bila zaposlena v naši delovni organizaciji polnih 35 let, ves čas kot predica. Vsa leta je prihajala na delo iz Ržišč, manjše vasice blizu Vač. Že v letu 1961, ko je bila v delovni organizaciji ne polnih 14 let, je s svojo prizadevnostjo in spretnostjo pri posluževanju strojev dokazala, da sodi med najboljše predice v oddelku in je zato v tem letu prejela državno odlikovanje — medaljo dela. Tov. Marija Zevnik je že kot izkušena tekstilna delavka pričela z delom v tovarni leta 1963, najprej kot dvojilka. Po izgradnji nove sukalnice pa je posluževala avtomatsko previjalni stroj, vse do upokojitve, ko je dopolnila 35 let delovne dobe. Tov. Antonija Dernovšek se je v letu 1964 zaposlila v tovarni v oddelku sukalnice, kot previjalka. Bolezen ji ni dopuščala, da bi s svojim delom nadaljevala in je bila zato z 18 leti zaposlitve, vse v naši delovni organizaciji, invalidsko upokojena. Že uvodoma smo zapisali, da je bila na razgovoru le ena upokojenka. Povemo naj, da našim upokojencem ob slovesu izročimo spominsko zahvalo za dolgoletno in uspešno delo. Upokojenci, zahvala vas še vedno čaka v kadrovsko splošnem sektorju. Oglasite se in pogovorili se bomo še o tem in onem, sicer pa vam vsem želimo, da bi svoja zaslužena pokojninska leta preživeli kar najlepše. V. B. sukalnici. Mizarji in delavci zidarske skupine pa so nadstrešku nadeli novo streho. Tako je odpravljen del ozke transportne poti, ki vodi na dvorišče ob tovarniškem dimniku. Sedaj se bodo verjetno šoferji tovornjakov oddahnili, saj bodo lahko brez posebnih manevrov in strganih cerad vozili mimo nadstreška. PRIŠLI - ODŠLI V MESECU JULIJU PRIŠLI: 1.7.1982 Robert CELESTINA, Litija, Trg na Stavbah 8, sukalnica; L 7. 1982TerezijaDRAGAR, Litija, Trg na Stavbah 4, čist. kolona; 1.7.1982 Majda ŠKAFAR, Litija, Trg na Stavbah 4, sukalnica; 1. 7. 1982 Irena PROŠEK, Litija, C. kom. Staneta 7, čist. kolona; 1.7.1982 Tatjana ČEPON, Litija, Praprošče 5, sukalnica 1 1.7.1982 Helena ČEPON, Litija, Praprošče 5, sukalnica; L 7. 1982 Ksenija RAK, Litija, Spodnji Log 14, čist. kolona; L 7. 1982 Vida LOVŠE, Šmartno, Šmartno 30, sukalnica; 1.7.1982 Emsud SMAJIČ, Litija, C. kom. Staneta 17, transport; 1. 7. 1982 Vesna AJDONIK, Litija, C. kom. Staneta 15, čist. kolona; 1.7.1982 Mojca JURCA, Litija, C. kom. Staneta 14, sukalnica; L 7. 1982 Teja VOZEL, Polšnik, Mamol 27, pred-predilnica; Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje izvoza v 1982. letu Uvodoma, za boljše razumevanje predloga sporazuma, ponovimo, kako oblikujemo prispevne stopnje za posamezne SIS družbenih dejavnosti. V občini ocenimo za naslednje plansko leto (npr. v letu 1981 za leto 1982) brutto maso OD oz. prispevno osnovo, na osnovi katere se oblikujejo prilivi denarnih sredstev posameznim interesnim skupnostim. Za le-te se na koordinacijskem odboru družbenih dejavnosti občine pregledajo in uskladijo ovrednoteni programi v višini tako izoblikovane prispevne osnove (tj. OD) in vsak dobi za svoj ovrednoteni program delež v obliki prispevne stopnje v tej skupni masi OD. Po tej osnovi se potem mesečno prilivajo denarna sredstva iz OZD na račune posameznih interesnih skupnosti. To je po podpisu samoupravnega sporazuma za posamezne družbene dejavnosti njihova dovoljena poraba. Ker pa prispevne osnove, to je masa OD, med letom običajno rastejo hitereje kot smo jih ocenili in se o njih sporazumeli, nastanejo z odvajanjem denarnih sredstev po isti prispevni stopnji viški, ki jih je po zveznem zakonu treba vrniti delavcem v združenem delu. Pričujoči sporazum, ki ga bomo med objavo v »Predil-cu« v naši DO sprejemali, pa predlaga, naj bi prilive sredstev, ki so se tako oblikovali nad dogovotjenim nivojem v 1. polletju tekočega leta, sporazumno združili na posebnem računu Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino za pospeševanje konvertibilnega izvoza. S to stimulacijo izvoznikov na konvertibilno tržišče pa želimo prispevati k zboljšanju plačilnobilančnega in devizno-bilančnega položaja SR Slovenije v njenih stabilizacijskih prizadevanjih. Menimo, da sprejetje predloga omenjenega sporazuma ni vprašljivo, nerazumljiv pa nam je njegov 5. člen, ki pravi: »Udeleženci se zavezujejo, da zaradi znižanja stopenj prispevkov iz osebnega dohodka v drugem polletju leta 1982 ne bomo zviševali čistih osebnih dohodkov oziroma, da bodo pripravili nove izračune vrednotenja rezultatov dela delavcev«. Sprašujemo se, ali odstopljenega deleža od zasluženih OD delavec ne sme pridržati zase, po tem ko je svoje obveznosti, sprejete po samoupravnem sporazumu, izpolnil. Končno pa imamo Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 in metodologijo za spremljanje izvajanja dogovora, ki more zadostovati. V. K. 2. 7. 1982 Romana KOVAČ, Zagorje, Fakinova 14, suk. efektnih suk.; 3. 7. 1982 Lilijana VEHO-VEV, Litija, Zgornji log lb, počit, dom; 5. 7. 1982 Darinka JURIČ, Šmartno, M. Kostrevnica 16, obr. dr. prehr.; 5. 7. 1982 Mirko VIDMAR, Litija, C. kom. Staneta 18, predilnica; 5. 7. 1982 Janez JEREB, Zagorje, Kosovelova 13, sukalnica; 7. 7. 1982 Drago CVETKO, Polšnik, Mamol 29, sukalnica L izmena; 12. 7. 1982 Lucija LAHARNAR, Litija, Ponoviška 5, pred. sintetike 2. izmena; 12. 7. 1982 Branko ZUPANČIČ, Šmartno, Šmartno 18, predilnica rezerva; 27. 7. 1982RozalijaRAJNAR, Litija, Trg na Stavbah 11, predilnica; 27. 7. 1982 Karmen POŽEG, Litija, Kidričeva 13, sukalnica; 27. 7. 1982 Jože VERBAJS, Šmartno, Vintarjevec 13, predilnica; 27. 7. 1982TomislavBIZJAK, Litija, Prisojna 5, predpredilnica; 27. 7. 1982 Cirila GOLOB, Litija, Ul. solidarnosti 1, predilnica; 27. 7. 1982 Metoda GOLOB, Litija, Ul. solidarnosti 1, predilnica; 27. 7. 1982 Iztok SERUČAR, Litija, Badjurova 16, predpredilnica; 27. 7. 1982 Božena MARTINČIČ, Litija, Trg na Stavbah 13, predpredilnica; 27. 7. 1982NevenkaKONČAR, Litija, Kidričeva 7, predilnica; 27. 7. 1982 Alenka SOTLAR, Šmartno, Šmartno 73, predilnica; 27. 7. 1982 Rade LOVRIČ, Litija, Brodarska 16, predilnica; 27. 7. 1982 Ksenja JUG, Litija, C. Dušana Kvedra 21, predilnica; 27. 7. 1982 Marinka ZAGORC, Sava, Leše 10, čistilna kolona; 30. 7. 1982 Maijeta CEDILNIK, Ljubljana, Ob zeleni jami 21, poč. dom; 30. 7. 1982 Biserka LUŠINA, Litija, Prvomajska 4, počitniški dom; 3.4. 1982HalimaDŽOMBIČ, Zagorje, Podvine 49, pred. sint. 3. izmena; ODŠLI: Odhod v JLA 7. 7. 1982 Marjan JANEŽIČ, Litija, C. kom. Staneta 17, predilnica bombaža L izmena; 7. 7. 1982MetodNOGRAŠEK, Litija, Valvazorjev trg 19, predilnica bombaža 2. izmena; 7. 7. 1982 Dušan MANDIČ, Litija, Valvazorjev trg 11, sukalnica rez.; 7. 7. 1982 Rudolf KAPLJA, Litija, Ul. solidarnosti 1, predilnica bombaža 2. izmena. Pismeni sporazum - odpoved delavke-ca 7. 7. 1982 Štefanija JUVAN, Sava, Leše 8, predilnica rezerva; 31. 7. 1982ElizabetaFERLE, Zidani most, Svibno 31, sukalnica L izmena. Upokojitev: 9. 7. 1982 Marija ZEVNIK, Litija, Predilniška 14, sukalnica L izmena. Invalidska upokojitev: 20.7.1982 Antonija DER-NOVŠEK, Litija, C. kom. Staneta 14, sukalnica L izmena. Potek delovnega razmerja za določen čas: 19. 7. 1982 Boris MERČON, Litija, Grbinska 35, predpredilnica; 26. 7. 1982 Dragica DRNOVŠEK, Litija, Breg 17, predilnica; 26. 7. 1982 Alenka SMREKAR, Litija, C. kom. Staneta 5, predilnica; 26. 7. 1982 Martina LAVRIH, Šmartno, Podroje 5, sukalnica; 26. 7. 1982 Alenka JERE, Šmartno, Dražgoško 5, predilnica; 27. 7. 1982KsenjaIZLAKAR, Litija, Ponoviška 7, sukalnica; 28. 7. 1982 Helena KRAFO-GEL, Litija, Kidričeva 9, čist. kolona pred. sint.; 29. 7. 1982 Mojca JUVAN, Sava, Leše 9, predilnica; 29. 7. 1982 Franci HRIBAR, Litija, C. kom. Staneta 1, transport; 30. 7. 1982 Metoda LESJAK, Litija, Cankarjeva 5, predilnica; 30. 7. 1982 Darinka PAJ-TLER Litija, Trg na Stavbah 6, predilnica; 30. 7. 1982 Danica ROŽUN, Litija, C. kom. Staneta 7, predilnica; 30.7.1982 Janja CELESTINA, Litija, Ponoviška 7, predilnica; 31.7. 1982 Terezija DRAGAR, Litija, Trg na Stavbah 4, čist. kol. PP; 31. 7. 1982 Irena PROŠEK, Litija, C. kom Staneta 7, čist. kol. PP; 31.7.1982 Mojca JURCA, Litija, C. kom. Staneta 14, SU! KALNICA1 //31. 7. 1982 Vesna AJDONIK, Litija, C. kom. Staneta 14, čist. kol. S; 31. 7. 1982 Ksenja RAK, Litija, Spodnji Log 14, čist. kol. S; 31.7.1982 Vida LOVŠE, Šmartno, Šmartno 30, suk. kol. s; 31.7. 1982 Helena ČEPON, Litija, Praprošče 5, suk. ef. sukancev; 31. 7. 1982 Tatjana ČEPON, Litija, Praprošče 5, sukalnica; 31. 7. 1982 Majda ŠKAFAR, Litija, Trg na Stavbah 4, sukalnica; 31.7.1982 Lilijana VEHOVEC, Litija, Zgornji Log lb, poč. dom.; 31.7.1982 Teja VOZEL, Polšnik, Mamol 27, predpre-dilnica; 31. 7. 1982 Iztok VIDERGAR, Litija, Sitarjevška 20, predpre-dilnica; 31. 7. 1982 Sandi DROLC, Zagorje, Polje 26, suk. ef. sukancev; 31.7.1982 Robert CELESTINA, Litija, Trg na Stavbah 8, sukalnica; 31. 7. 1982RomanaKOVAČ, Zagorje, Fakinova 14, suk. ef. sukancev; V naši delovni organizaciji je bilo na dan 31. 7. 1982 zaposlenih 1029 delavcev, od tega 698 žensk in 331 moških. Od skupnega števila zaposlenih je bilo 15 mladoletnih oseb, katere so zaposlene v naši delovni organizaciji za nedoločen čas. V mesecu juliju se je zaposlilo 32 mladih delavcev za dobo e-nega meseca. Pri pregledu skupin obolenj (tabela 2) ugotavljamo, da so v letošnjem letu v porastu duševne bolezni, bolezni prebavil, infekcijske in parazitske bolezni in tudi novotvorbe (vendar je število zamujenih dni zaradi novotvorb večje zato ker delavec oz. delavka ostajata dalj časa v staležu, medtem ko se število primerov ni bistveno povečalo). V porastu so tudi bolezni krvi in krvotvornih organov, bolezni živčnega sistema itd. Bolezni gibalnega sistema in vezivnega tkiva, pa se v primerjavi z preteklim letom niso povečale, vendar predstavljajo še vedno visok odstotek odsotnosti z dela — zamujenih je bilo 1 914 delovnih dni, (tabela 2). Velik vpliv na zdravstveno stanje imajo tudi klimatski pogoji v posameznem oddelku in to predvsem v poletnem času. Seveda ne smemo pri tem zanemariti tudi vpliv zunanjih dejavnikov. Med posameznimi oddelki je glede na število zamujenih dni zaradi bolezni na prvem mestu oddelek predpredilnice (6,5%) kjer se v velikem številu pojavljajo obolenja prebavil, sledi oddelek sukalnice (6,2%), izostankov je bilo največ zaradi bolezni gibalnega sistema in vezivnega tkiva in na zadnjem mestu oddelek predilnice bombaža in sintetike (5,8%), prav tako z velikim številom odsotnosti zaradi bolezni gibalnega sistema in vezivnega tkiva. Visok stalež je tudi v rezervah posameznih oddelkov, vendar kot je bilo že omenjeno so temu vzrok drugi dejavniki in to predvsem zaposlovanje delavcev s statusom delovnega invalida in delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo. Vzrok povečanemu staležu je tudi višji odstotek odsotnosti z dela zaradi nesreč izven dela — indeks 134. Tako v zimskem času zasledimo pogoste poškodbe na poledeneli cesti, potem razne poškodbe nastale pri opravljanju kmetijskih del, sledijo poškodbe po tretji osebi, prometne nesreče in poškodbe nastale zaradi drugih vzrokov (pri športu, opekline, poškodbe nastale zaradi vrtoglavice) in podobno. Bolniški izostanki v 1. polletju Iz analize zbranih podatkov večalo. Zaradi omenjenih vzro-za prvo polletje letošnjega leta kov odsotnosti je bilo zamu-o odsotnosti z dela zaradi bo- jenih 11 119 delovnih dni oz. lezni, nesreč na delu in izven 7,0%, v istem obdobju predela je razvidno, da se je število teklega leta pa 8 342 delovnih zamujenih dni v primerjavi s dni oz. 5,0%. Bolniški stalež preteklim letom močno po- je porastel za 33%. 1. PRIKAZ BOLNIŠKEGA STALEŽA ZA PRVO POLLETJE LETA 1982, V PRIMERJAVI Z ISTIM OBDOBJEM LETA 1981 3. ŠTEVILO ZAMUJENIH DELOVNIH DNI V POSAMEZNIH ODDELKIH PO SKUPINAH BOLEZNI IN POVPREČNO ŠTEVILO ODSOTNIH DELAVCEV V PRVEM POLLETJU LETA 1982, V PRIMERJAVI Z ISTIM OBDOBJEM LETA 1981 MESECI VZROKI zam.dn. zam.dn. zam^dn^ * zanu«in. % INDEKS odsotn. B 1188 1512 1580 1201 1482 1797 8760 78,8 6767 81,1 129 156 78 150 134 123 37 6,2 3,9 209 8 243 279 260 101 305 403 1671 L5,0 1246 15,0 134 Skupaj zamuj.dn,. 1974 1910 2237 100 133 % 5,6 7,8 7,1 5,8 7,5 8,3 7,0 5,0 % odsotnih delav. (B,N,X) 14,7 17,1 21,1 17.4 17,3 22,0 NP 786 781 4762 5362 88 % 5,2 5,3 2,8 2,9 2,9 2,9 3,0 3,3 NS 178 131 192 218 153 218 1090 1153 94 % 0,6 0,5 0,7 0,8 0,6 0,8 0,6 0,7 Št.odsotn.delavce mesečno (1982) 220 238 286 219 236 303 ^ 250 % 23,1 27,9 23,2 29,2 24,4 Št.odsotn.delavce mesečno (1981) 232 196 234 205 217 238 220 % 21,7 18,4 22,1 19,3 20,6 22,5 20,8 Legenda: B- bolezni N- nesreče na delu in ob prihodu na d lo ter z dela X- nesreče izven dela NP- porodniški dopust NS- nega in spremstvo družinskega člana ODDELKI SKUPINE BOLEZNI I. II. III. IV. V. VI. m. zam.dn. 0 ŠT.OD80T. del. 1-6/82 0 ŠT.ODSOT. del. 1-6/81 1. Infekc. in parazit.bolezni 12 - 113 58 14 29 244 7 3 2. lovotvorbe:maligne.benigne 162 - 46 - 233 36 12 489 3 1 Endokrine bolezni 56 4. B.krvi in krvot.organov 23 25 21 5. Duševne bolezni 171 53 53 6. B.živčnega sist.in čutil 35 56 4 137 Bolezni obtočil 24 137 53 Bolezni dihaln.sist. 22 Bolezni prebavil 374 34 68 152 9 Bolezni urogenitaln.sist. 99 3 256 19 12 Komplik.nosečn.in poroda 39 98 15 12. Bol.kožei' in podkož.tkiva 67 190 33 6 6 8 13, B.gib.sist.in veziv.tkiva 156 27 14. Neopredelj.stanja bol. 8 90 21 - 38 22 7 3 Ponotni pregledi 5 17 30 23 113 13 SKUPAJ zamuj.dnevi 1401 93 2335 2187 696 8760 % 6,5 2,1 5,8 10,3 6.2 8,1 3,0 I. predpredilnice in čis II. rezerva predpredilni III. predilnica bombaža IV. rezerva predilnice V. sukalnica tilnica in sintetike VI. rezerva sukalnice VII. pisarniški delavci, pomožno osebje, remont, čistilne kolone,zunanji transport in obrat družbene prehran« Tabela 1 Tabela 3 Poleg števila izgubljenih dni zaradi bolezni, nesreč na delu in izven dela, je bilo zamujenih še 4 762 delovnih dni zaradi porodniškega dopusta kar znaša 3% in zaradi nege in spremstva družinskega člana 0,6%, vendar sta omenjena vzroka v primerjavi z lanskim letom v upadanju. Samo zaradi bolezni je bilo izgubljenih 8 760 delovnih dni ali 5,5%, zaradi nesreč na delu 688 delovnih dni oz. 0,4% in zaradi nesreč izven dela 1 671 oz. 1,1%. z Počitniška poezija J. Konrad N 2. ŠTEVILO IZGUBLJENIH DELOVNIH DNI PO POSAMEZNIH SKUPINAH BOLEZNI ZA PRVO POLLETJE LETA 1982 MESECI SKUPINE BOLEZNI zam.dn. zam.dn. -Ei.. -a. -K: % zam.dn. INDEKS 1. Infekc.in parazit.bolezni 17 35 51 43 2,7 203 2. Novotvorbe: maligne,benigne 70 79 84 .64 63 5,4 204 239 3. Endokrine bolezni 26 7 23 32 1,5 203 65 4. Bolezni krvi in krvotv.org. 5 0,7 39 176 5. Duševne bolezni 83 63 154 114 86 626 7,1 177 353 6. Bolezni živčn.sistema in čuti 1 34 79 120 63 425 4,8 264 160 7. Bolezni obtočil 59 7 49 320 3,6 567 56 8. Bolezni dihalnega sistema 232 243 194 66 11,0 1005 % 9. Bolezni prebavil 91 171 193 262 251 1082 12,3 386 10. Bolezni urogenit.sistema 229 75 123 171 976 11,1 631 11. Komplikacije nosečn..poroda 151 130 91 173 139 865 11,0 675 128 12. Bolezni kože in podkožn.tkiv 37 52 34 89 3,5 316 98 13. Bol.gib.sist.in veziv.tkiva 271 191 1942 98 14. Neopredelj.stanja bolezni 55 15 51 2,4 107 107 I Ponovni pregledi 19 23 13 16 19 1,1 131 SKUPAJ zamujeni dnevi 1188 1512 1580 1201 1482 1797 8760 100 6767 % 4,4 6,1 5,7 4,5 5,8 6,6 5,f 4,1 PISMO Da bi pisal ti, kako je tu na morju Oj preljubo dekle; Prej ti moram razodeti. Usmili enkrat se me ti! Srečuješ tu ljudi domače, tuje, Težave pa so moje vedno huje. Ne vem, če vzdržal bom še nekaj dni; In kako se njih denar drži. Ko pišem to, denar kopni — pošlji mi ga hitro ti. Mato Savšek Tabela 2 V trimesečju letos Nadurno delo v 2. POROČILO 0 OPRAVLJENEM NADURNEM DELU V II. TRIMESEČJU 1982 April Maj Junij štev. oseb štev. nadur štev. oseb štev. nadur štev, oseb štev. nadur PROIZVODNI SEKTOR - čistilnica 3 35 5 37 9 86,5 - mešalnica 5 24 1 8 6 49 - mikalniki 1 2 7 62 - predpredilnica 2 28 1 26 42 342 - suk. efekt. suk. 2 14 1 8 1 213 - predilnica - - - - 151 1159 - sukalnica 152 1016 - vlagalnica - zbiralnica cevk : 17 2 130 16 - administrativni delavci - - - - 3 19 SKUPAJ 10 99 9 81 370 2882 SEKTOR VZDRŽEVANJA - mehanična delavnica 2 17 1 9 1 2 - elektro delavnica 5 80 1 10 6 66 - kotlarna 2 16 2 108 - gradbena skupina 1 24 1 54 - remont: PP-mikalniki 4 40 2 10 2 9 obrat, vzdrž. 2 27 3 37 5 41 predilnica 1 8 sukalnica 5 82 5 74 5 60 sintetika 1 8 1 8 2 15 predpredilnica 1 20 2 32 1 18 klima 7 156 5 80 5 87 valjčkarna - - - - 2 16 - administr. delavci - - 2 4 1 2 SKUPAJ 27 4^0 25 304 34 486 KOMERCIALNI SEKTOR - skladišče, zabojarna 19 142 15 229 16 197 KADROVSKO-SPLOŠNI SEKTOR - gasilci 5 40 5 91 4 236 - šofer 1 49 1 47 1 52 - administr. delavci 1 2 3 10 2 4 SKUPAJ 7 91 9 148 7 292 FINANČNI SEKTOR 1 2 - - 1 2 OBRAT DRUŽBENE PREHRANE 7 32 - - 10 74 SKUPAJ 71 796 58 762 438 3933 Primerjava s I. trimesečjem 1982 72 1034 60 761 52 702 Obrazložitev: Proizvodni sektor: Nadure so bile opravljene v čistilnici za čiščenje in vzdrževanje strojev, v mešalnici za uravnavo strojev ob nastavitvah novih mešanic, v mikalnici za čiščenje sesalnih kanalov in nadome- ščanja zaradi orožnih vaj; pred-predilnica nadomeščanje zaradi orožnih vaj. Poleg teh oddelkov še predilnica, previjalnica, sukalnica, vlagalnica, zbiralnica cevk, vodstvo proizvodnega sektorja zaradi obveznega dela, ki je bilo uvedeno po nalo- gu glavnega direktorja; efektna sukalnica" za nadomeščanje transportnih delavcev. Sektor vzdrževanja: V elek-trodelavnici so bile nadure opravljene za nadomeščanje delavcev, ki so bili v bolniškem staležu in za popravila električnih instalacij v počitniškem domu; v zidarski skupini so bile nadure opravljene za urejanje počitniških hišic v Novigradu za sezono 1982; v mehanični delavnici so bile nadure opravljene za delo ob prosti soboti v popoldanskem času, za razna popravila v česalnici in pred-predilnici; v kotlarni so bile nadure opravljene za dela v počitniškem domu. Pri remontnih skupinah: za nujna popravila, ki so bila opravljena v popoldanskem času zaradi odprave okvar na strojih v mikalnici, sukalnici, predilnici in predpredilnici. V sukalnici so bile nadure Z \ Vojaki pišejo Ssluženja vojaškega roka v Peči se nam je z razglednico oglasil Matjan Janežič. Prosi nas, da bi mu pošiljali Predilca, kar smo storili brž, ko smo zvedeli za njegov naslov. Pišite mu lahko na naslov: V. P. 8363-56, 38300 Peč v_________________________/ opravljene za popravilo in čiščenje kompresorske postaje v nedeljah ter čiščenje in popravilo prikolic v kampih. Pri remontu klimatskih naprav so bile nadure opravljene pri čiščenje in pranju teh v času ko proizvodnja ne obratuje in zaradi nadomeščanja bolniških izostankov. V valjčkarni so bile nadure opravljene za popravilo kamp prikolic. Komercialni sektor: Transportni delavci za nedeljsko dežurstvo in pretovarjanje surovin. Kadrovsko splošni sektor: Gasilci za nadomeščanje kurirja, rednih dopustov in bolniškega staleža, šofer za vožnjo preko del. časa, administrativni delavci kadr. spl. sektorja in finančnega sektorja pa za redno dežurstvo. Obrat družbene prehrane: Za delo ob sobotah (ker tovarna obratuje vse sobote). (Iz gradiva za delegate delavskega sveta) Z N UPOKOJENCI POZOR V četrtek, 9. septembra vas vabimo, na tradicionalno srečanje z upokojenimi sodelavci. Pričetek srečanja je ob 16. uri v dvorani na Stavbah. V kuvertah z vabili ste prejeli tudi blok za hrano in pijačo. Kdor se iz kakršnega koli vzroka ne bo udeležil srečanja, lahko pošlje po hrano in pijačo, ter tako uporabi svoje bloke. V_____________________'--------------------- - Plače smo znižali, zato pa damo v vsako kuverto srečko Jugoslovanske loterij^ LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in Niko Stamatovski. Fotografije: Matic Malenšek. Štev. telefona: (061) 881 411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1600 izvodov.