PRIMORSKI DNEVNIK
JS^ZiSeT™0"™1 • Cena 90 lir	Leto XXIX. Št. 295 (8697)	TRST, torek, 18. decembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
STRAHOTNA TRAGEDIJA NA RIMSKEM MEDNARODNEM LETALIŠČU «LEONARDO DA VINCI»
Zločinska akcija šestih palestinskih teroristov 30 mrtvih in 28 ranjenih v napadu na letalo
Zločinci so vrgli zažigalni bombi v zrakoplov ameriške družbe Pan Am, v katerem je zgorelo 28 potnikov, nakar so ugrabili nemško letalo boeing 737 z 10 talci in štirimi člani posadke ter odleteli v Atene - Med talci šest agentov italijanske policije - Ustreljen 20-letni financar, ki je skušal preprečiti ugrabitev
RIM, 17. — Trideset mrtvih in 28 ranjenih je obračun strahovitega zločinskega napada na potni ško letalo ameriške letalske družbe PanAm, ki je bilo na tem, da vzleti z rimskega letališča Fiumicino. Zločin je zagrešila skupina šestih Palestincev teroristov, ki je nato odletela z letalom nemške družbe Lufthansa v Atene. S seboj so teroristi odpeljali šest agentov ita lijanske obmejne policije, štiri člane posadke (dva pilota in dve hostesi), dva uslužbenca nemške letalske družbe, delavca podjetja, ki skrbi za preskrbo letal na italijanskih letališčih, ter mehanika etiopske letalske družbe. Popoldne so prispeli V Atene, kjer so zahtevali od grških oblasti, da izpustijo dva Palestinca, ki sta 5 avgusta letos napadla letalo ameriške družbe TWA na atenskem letališču, pri če-
mer je bilo pet mrtvih in 55 ranjenih. Gre za 22-letnega Šafika Arida in za 21-letnega Talaala Kantu ra na.
Vse se je začelo okrog poldne, ko je na rimsko letališče prispelo letalo iz Madrida, iz katerega je stopilo pet ljudi, ki so se napotili v čakalnico, kjer so se srečali z moškim in žensko, ki sta jih tam čakali. Takoj potem je ženska izginila. Po nepotrjenih vesteh, naj bi jo italijanska policija kasneje aretirala. Ob poldne in tri četrt je skupina šestih stopila v akcijo. Napotila se je k vhodu na letališče ter se približala napravi, s katero ugotavljajo prisotnosti kovinskih predmetov pri potnikih. Teroristi nenadoma potegnejo orožje — pištole in brzostrelke — iz svojih potnih torb in prisilijo prisotne policijske agente k predaji.
6d tega trenutka dalje se dogodki vrstijo z neverjetno naglico. Skupina prodre na vzletišče, kjer so bila v tistem trenutku tri letala: boeing 737 nemške družbe Lufthansa, boeing 707 francoske družbe Air France ter boeing 707 ameriške družbe PanAm, ki so ga komaj oskrbeli z gorivom in je bil na tem, da odleti. Kaže, da je bilo na krovu kakih petdeset potnikov. Med njimi sta bila dva maroška ministra (Imani — minister za načrtovanje ter Dukali — podtojnik za mladino in šport). Poleg njiju sta bila še dva visoka maroška državna funkcionarja.
Skupina teroristov se je takrat razdelila na dva dela. Dva sta se napotila k ameriškemu letalu, ki je bilo oddaljeno približno 100 metrov, ostali štirje pa so gnali policaje proti nemškemu boeingu. Ko sta omenjena dva prispela k ameriškemu zrakoplovu, sta se povzpela po stopnicah do prednjih in zadnjih vrat ter sta vrgla v notranjost dve zažigalni bombi, nakar sta stekla k letalu Lufthanse.
Ob eksploziji obeh bomb je nastala med potniki panika, člani posadke so odprli zasilna vrata, po katerih se je nekaj potnikov rešilo. Kakih trideset pa jih je ostalo privezanih na svoje sedeže. Bomba, ki jo je eden od obeh zločincev vrgel skozi prednja vrata, je povzročila med potniki, ki so sedeli v prvih vrstah, pravi pokol. Ta-
koj je izbruhnil močan požar, ki le po srečnem naključju ni zajel polnih rezervoarjev. Rimski gasilci so takoj posegli, bilo pa je prepozno za 30 potnikov, ki so zogleneli na svojih mestih. Zelo verjetno jih je najprej omamil gost dim. V bližini ameriškega letala je bilo še francosko, ki se je z veliko hitrostjo oddaljilo, da bi ga morebitna eksplozija ne zadela. Tam sd bili tudi zbiralniki goriva, v katerih je bilo 800 tisoč litrov kerozena, poleg njih pa tudi trideset, cistern, v katerih je bilo po 80 tisoč litrov goriva.
Medtem je druga skupina:dosegla nemško letalo in v njem zajela štiri
člane posadke ter nekatere druge zemskim morjem, pilot sporoči le-
uslužbence. Letalo razpolaga z gorivom, ki zadostuje samo za štiri ure leta. Na vratih nemškega letala straži eden od teroristov. Pod krilom se v tistem trenutku nahaja dvajstletni finančni stražnik Antonio Žara, ki se skuša prikrasti do vhoda. V rokah ima svojo pištolo, komaj pa pride izpod letala, ga terorist zagleda in izstreli proti njemu rafal iz brzostrelke. Mladi financar ostane na tleh in v nekaj minutih izdihne Teroristi prisilijo pilota in enega od uslužbencev družbe ASA, da odstranita nekatere naprave, ki so pri letalu in ki preprečujejo polet. Takoj zatem ju zapodijo ponovno na zrakoplov. Vrata se zaprejo, razen zadnjih, pri katerih so baje še visoke stopnice, nakar je letalo takorekoč pripravljeno za vzlet. Od začetka akcije je poteklo petdeset minut. Pilot zahteva prosto vzletišče in z nekaj manevri se izogne napravam, ki so še ležale na pisti. Ob 13.32 se letalo vzdigne z rimskega letališča. Ko je nad Sredo-
tališču v Bejrutu, da bi rad pristal. Bejrut mu odreče dovoljenje in teroristi so prisiljeni pristati na atenskem letališču. Tudi atenske oblasti zavrnjeno prvo zahtevo- teroristov, pristanejo pa ko jim pilot sporoči, da bo ostal brez goriva.
Vse arabske in palestinske organizacije so ostro obsodile zločinski napad na rimskem letališču, ki, kot pravi sporočilo organizacije za palestinsko osvoboditev, nima nobene zveze z borbo palestinskega ljudstva.
Lfione o pokolu
RIM, 17. — Predsednik republike Leone je izjavil, da tragedija v Fiumicinu navdaja z grozo in osuplostjo vse Italijane. Toliko ubogih nedolžnih žrtev priča o absurdnosti slepega terorizma. Ob tem gnusnem zločinu proti človeštvu — je še dejal predsednik republike — se moramo še enkrat zamisliti o potrebi, da v kali zatremo vsako seme sovražnosti in nasilja.
.....•	!	"	■	-..."V
Teroristi v Atenah umorili tri talce
Zahtevajo izpustitev dveh Palestincev, ki sta v grških ječah - Grške oblasti bege privolile v njihove zahteve

^:! ' ■...........................l''Ti”>#,llllllw......
Ameriški boeing, v katerem je zgubilo življenje 28 oseb. Odprtina v trupu letala jasno priča o silovitosti
eksplozije
ATENE, 17. — Po prihodu na atensko letališče so teroristi zahtevali od grških oblasti naj osvobodijo dva Palestinca, ki sta avgusta letos napadla ameriško letalo družbe TWA, pri čemer je bilo 5 mrtvih in 55 ranjenih. Grške oblasti so zahtevo najprej zavrnile, nekar so teroristi zagrozili, da bodo vsake pol ure ubili enega od talcev, dokler ne bodo Grki sprejeli njihovih pogojev.
Ko je preteklo prve pol ure je pilot nemškega letala sporočil, po radiu, da so Palestinci prignali v njegovo kabino enega od italijanskih agentov (med talci je šest italijan skih policijskih agentov, ki imajo vsi kakih 20 do 22 let) in da so ga pred njim ustrelili. Prizor se je kasneje ponovil še dvakrat, medtem ko je eden od talcev, ki je bil baje ranjen že v Rimu, podlegel poškodbam.
Na letališče so prispeli tudi veleposlaniki nekaterih arabskih držav, ki so skušali prepričat? teroriste, naj odstopijo od svojega zlo-i ’ nskega načrta. Od časa do časa bilo slišati iz notranjosti letala streljanje. Teroristi so tudi zagro žili, da bodo letalo razstrelili, če ne bodo Grki ugodili njihovim zahtevam. Pilot je tudi večkrat opomnil uradnike v nadzornem stolpu, da bodo teroristi svojo grožnjo izvedli, saj imajo baje pri sebi pet kilogramov močnega razstreliva.
Potem ko je pilot sporočil, da so hladnokrvno umorili pred njegovimi očmi tri italijanske talce, so grške oblasti popustile in sporočile, da bodo osvobodile oba Palestinca, ki sta v zaporu v Grčiji. Ob 21.30 sta bila oba na letališču, oz. v kontrolnem stolpu, iz katerega sta po radiu govorila s teroristi v letalu.
Teroristi so nato zahtevali, naj pridejo v letalo veleposlaniki šestih arabskih držav, ki so se z njimi pogajali, v nasprotnem primeru naj bi letalo razstrelili. Gre za veleposlanike Sirije, Egipta, Libije, Libanona, Kuvajta in Saudske Arabije.
Ob polnoči in pol po grškem času je bilo letalo nared za vzlet. Oskrbe-
•illllllllllllllllllllllllllllMlllllllllinillllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllilliiiiiiiliiirillllllllllllHIIIIIIIIIIIJlUIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUlllillllllllllllllllllillllllllllllllllllHMIIIIIIIllllllllllllllllllllUIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIUIllllliiiiiiiiiiiiiinitN
DANES
Skupina šestih arabskih teroristov je na rimskem letališču Fiumicino zakrivila pokol, v katerem je zgubilo življenje 30 oseb, 28 pa je bilo ranjenih. Žrtve so bili potniki ameriškega letala boeing 707, ki je bilo na tem da odpotuje, ko so teroristi vrgli vanj dve zažigalni bombi. V požaru je zoglenela večina potnikov. Palestinci so nato ugrabili nemško letalo boeing 737, ki je odletelo v Atene. Na krovu je, poleg šestih teroristov, šest italijanskih policajev, štirje člani posadke in dva uslužbenca rimskega letal šča. Ob svojem prihodu so teroristi zahtevali osvoboditev dveh Palesticev, ki so v grških zaporih. Ker atenske oblasti niso takoj privolile v njihove zahteve so hladnokrvno ustrelili tri italijanske talce, medtem ko je četrti podlegel ranam, ki jih je zadobil baje že v Rimu. Na letališču so tudi predstavniki šestih arabskih držav, ki skušajo prepričati Palestince naj opustijo zločinske naklepe. Po zadnjih vesteh naj bi grške oblasti bile pripravljene osvoboditi oba A-rabca.
Na izredni skupščini devinsko-nabrežinske sekcije PSI so včeraj člani sklenili, da bodo socialisti izstopili iz levosredinske koalicije. Ta sklep je že pred časom napovedalo krajevno strankino vodstvo.
Dejstvo, da se kriza v devinsko nabrežinski občini zaostruje, daje razumeti tudi drevišnji sestanek somišljenikov Skupne slovenske liste in pismo svetovalske skupine KPI, ki vabi PSI in SSL na razgovor o bodočnosti ob-iinske uprave.
Preiskava o atentatih leta 1969
Dr. D’Ambrosio izdal nov zaporni nalog
Obtoženec je dr. Giovanni Biondo, sin namestnika državnega pravdnika iz Vicenze
MILAN, 17. — Milanski preiskovalni sodnik dr. Gerardo D’Ambrosio, ki vodi preiskavo o bombnih atentatih 12, decembra 1969 in o pokolu v milanski banki na Trgu Fontana je izdal danes nov zaporni nalog. Novi obtoženec (vsebina obtožnice še ni znana) je dr. Giovanni Biondo, 29 lot, sin namestnika državnega pravdnika in Vicenze dr. Nicola Bionda.
Dr. D’Ambrosio je zaslišal dr. Bionda kot osumljenca preteklo sredo, naslednjega dne pa je odšel v zapor San Vittore, kjer je spet zaslišal glavnega obtoženca pokola Franca Fredo. Iz tega zasliševanja je verjetno preiskovalni sodnik dobil nove elemente, na osnovi katerih je formalno obtožil tudi Giovannija Bionda, ki pa je sedaj izginil neznanokam.
Giovanni Biondo je že dvaintrideseti obtoženec v preiskavi dr. D’Ambrosia. Glavna dva obtoženca, Freda in Ventura, sta v zaporu, 24 jih je na svobodi, šest pa jih je izginilo. Med njimi je tudi Franco Balzarini, sin docenta na tržaški univerzi in svak Giovannija Bionda.
Li‘ malo kršitev prepovedi vožnje ob praznikih
RIM, 17. — V nedeljo so ugotovili samo 453 kršitev prepovedi zasebnega prometa ob praznikih. Prejšnjo soboto in nedeljo, 8. in 9. decembra, pa je-bilo kršitev kar 2.141. Včeraj so zabeležili tudi 40 prometnih nesreč s tremi smrtnimi žrtvami
POROČILO POSL MACALUSA NA SEJI CK KPI
Kriza v Evropi in na svetu terja nove politične izbire
Komunistični predstavnik se je izrekel proti možnosti odprtja vladne krize ■ M ospredju vprašanja italijanskega poljedelstva
li so ga z gorivom, čeprav so še vedno v teku pogajanja. Vse kaže, da grške oblasti še niso izročile Palestincev. Letališče je popolnoma obkoljeno. X čakalnici je v teku pravo diplomatsko zasedanje, saj so poleg arabskih veleposlanikov in grških funkcionarjev prisotni predstavniki Francije, Velike Britanije in Italije.
Ker je letalo razmeroma majhno, domnevajo, da bi lahko brez težav doseglo le tri arabske prestolnice: Bejrut, Kairo in Tripolis.

~'W

Paiesiinski gverilci so se polastili letala družbe Lufthansa, v katerega vlačijo dva talca, ki ju bodo nato peljali s seboj v Atene. Tu so nato štiri talce hladnokrvno umorili
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIliUllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIHIMIIIIIIIIlIlUllIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIlllllllllllllimillllllia
ZAHTEVE ARABCEV PO KISSINGERJEVEM OBISKU
V PRISTOJNOSTI OZN REŠEVANJE VPRAŠANJ NA BLIŽNJEM VZHODU
^Ameriški državni tajnik v Lizboni in Madridu - Izraelci bodo šli na konferenco v Ženevi
RIM, 17. — Pod predsedstvom predsednika Longa in generalnega tajnika Berlinguerja se je v Rimu sestal centralni komite KPI, na katerem je imel uvodno poročilo posl. Macaiuso. Macaiuso je poudaril, da kriza, ki je zajela Evropo in ves svet, opozarja na potrebo po novih izbirah gospodarske politike. Potrebna je med drugim drugačna poljedelska politika, tudi za rešitev krize živil, ki je rezultat imperialistične politike, vsiljene od ZDA. Komunistični predstavnik je ves u-vodni del svojega poročila posvetil vprašanjem poljedelstva in vzrokom sedanje krize, nato pa prešel k bolj splošnim političnim problemom.
Macaiuso je ugotovil, da sta padec Andreottija in sestava nove vlade odprla novo fazo, v kateri obstajajo večje možnosti za premostitev krize, pa čeprav je bila doslej vladna akcija nezadostna. Macaiuso se je izrekel proti odprtju vladne ki, ze, češ da bi bilo zgrešeno gospodarski krizi dodati še politično, posebno ker še ni pogojev za bolj napredno rešitev. Zato je treba zavrniti stališče, da bi bilo bolje, da bi bila na vladi koalicija z liberalci , in brez socialistov, ker da bi v tem primeru obstajala možnost za bolj odločen boj s širšo levičarsko opozicijo. Toda tako stalL šče pomeni «maksimalistično iluzijo brez perspektiv», je dejal Macaiu-
so, ki je poudaril, da ni res, da gospodarska kriza vzpodbuja razvoj bojev in revolucionarni proces.
Po besedah Macaiusa je potrebna obnovljena solidarnost med protifašističnimi in demokratičnimi silami za preprečitev gospodarskih in političnih manevrov mogočnih sil. Demokratične in protifašistične sile morajo najti sporazume o temeljnih problemih demokratičnega življenja, med katere je Macaiuso izrecno o-menil vprašanje referenduma o razporek!: treba je namreč najti pravično rešitev za nov zakon o raz-poroki, ki naj upošteva nekatere dejanske potrebe državljanov vseh versteh in družbenih slojev in na ta način preprečiti referendum, ki hi v spremenjenih gospodarskih pogojih imel negativne posledice za italijansko demokracijo.
Naloga opozicije — je še dejal v svi 'tn poročilu Macaiuso — je v . judbujati vlado, naj sprejme odločilne ukrepe v interesu množic. Ko bi vlada pokazala pomanjkanje politične volje v tem smislu, je dodal, bi bila naša dolžnost, da se borimo proti vladi in jo skušamo čimprej strmoglaviti.
Po uvodnem poročilu so prekinili zasedanje CK, ki se je nato nadaljevalo v popoldanskih urah z razpravo.
Danes se je sestalo tudi vodstvo
PSDI, na katerem je tajnik Orlandi poročal o političnem položaju s posebnim poudarkom na nedavnem vrhu levosredinskih strank. Seje vodstva se ni udeležil sen. Saragat.
Dolanc končal obisk v Romuniji
BUKAREŠTA, 17. — Tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc je končal danes prijateljski obisk v Romuniji, in se s člani jugoslovanske delegacije vrnil v domovino. V sporočilu za tisk, ki je bilo nocoj objavljeno v Bukarešti se med drugim poudarja, da je Dolanca sprejel tudi glavni tajnik KP Romunije Nikolaj Ceausescu. Med razgovori je bilo opravljeno obojestransko seznanjanje in obveščanje o dejavnosti KP Romunije in ZKJ, o dosežkih in perspektivah razvoja v izgradnji socializma. Poudarjeno je bilo posebno zadovoljstvo zaradi razvoja tradicionalnega prijateljstva med Romunijo in Jugoslavijo in obema partijama. Opravljena je bila tudi široka izmenjava mišljenj o nekaterih aktualnih vprašanjih mednarodne politike, posebno v zvezi z evropsko varnostjo in položajem na Bližnjem vzhodu in o mednarodnem komunističnem delavskem gibanju.
LIZBONA, 17. — Danes zvečer je ameriški državni tajnik Henry Kis-singer prispel iz Izraela v Lizbono, kjer se je bo zadržal na uradnem obisku kakih 20 ur. Takoj po prihodu je Kissinger odšel v palačo San Bento, kjer se je pogovarjal s predsednikom Marcelom Caetanom. Navzoča sta bila tudi minister za zunanje zadeve Rui Patricio ter a-meriški predstavnik v Lizboni. Predvidena so tudi druga srečanja. Jutri popoldne bo Kissinger odpotoval v Madrid.
Kissingerjev obisk na Apeninskem polotoku predstavlja zaključek njegovega potovanja po deželah Bližnjega vzhoda, kjer je ameriški «leteči» diplomat skušal ugladiti huda nasprotstva, ki na eni ali na drugi strani, se pravi na arabski, oziroma izraelski, predstavljajo še vedno zelo hudo oviro predvsem za sklicanje konference v Ženevi in potem za njeno uspešno delovanje z namenom, da bi prišlo do vsaj kolikor toliko znosne rešitve pere čega vprašanja Bližnjega vzhoda.
Kissinger je prišel iz Tel Aviva. kjer se je pozno ponoči pogovarjal z izraelskimi predstavniki. Sledili so še razgovori podnevi, nakar je ameriški diplomat odletel proti Lizboni.
Kaj je Kissinger dosegel pri svojih razgovorih z izraelskimi predstavniki? Uradno poročilo govori o zelo prisrčnih razgovorih, o popolnem enotnem stališču glede vprašanj, ki zadevajo obe državi, toda na drugi strani je treba opozoriti na nekatere nejasne plati. Določen krog izraelskega javnega mnenja je zameril ameriškemu predstavniku, da je vsaj zanemaril nekatere osnovne zahteve Izraela.
Kissinger se je moral pri svojem obisku v Izraelu spoprijeti s tremi vprašanji. V prvi vrsti je vprašanje izraelskih vojnih ujetnikov v Siriji. Izraelska vlada je zagrozila, da se ne bo udeležila ženevskih pogovorov, če sirska vlada ne bo izročila spiska izraelskih vojnih ujetnikov. Kis-singerja so pred odhodom iz palače, kjer se je pogovarjal z Izraelci in preden je odšel do spomenika judovskim žrtvam v drugi svetovni vojni pričakala skupina demonstrantov, ki so zahtevali osvoboditev vojnih ujetnikov.
Zdi se, da se je Kissingerju posrečilo prepričati izraelsko vlado, da se bo udeležila ženevskih pogajanj. Gotovo je že, da bo izraelski delegaciji načeloval zunanji minister Eban.
Kočljivi vprašanji pri Kissingerje-vih pogovorih z Izraelci sta bili tudi izraelski odpor, da bi ženevskemu zasedanju predsedoval generalni tajnik Waldheim in končno, da bi bila na zasedanju samem navzoča delegacija Palestincev kot samostojna enota. Zdi se, da se je Kissingerju posrečilo prepričati Izraelce, da je umestno, da srečanju predseduje Waldheim, kar pa bi imelo le formalen pomen.
Zdi se, da se Kissingerju ni po-
srečilo prepričati predsednika Asa-da, da bi Sirija predložila seznama izraelskih vojnih ujetnikov. Domnevajo pa, da bo v tem smislu skušala posredovati egiptovska delegacija, ki je danes prispela v Damask. Ta delegacija bi se morala pogovarjati s sirskimi predstavniki o raznih vprašanjih, ki zadevajo reševanje krize na Bližnjem vzhodu. Delegacijo vodi egiptovski zunanji minister Fahmi.
Na kraju naj dodamo še izvlečke komentarjev egiptovskih listov, ki so bolj ali manj mnenja, da bi velesile reševale krizo na Bližnjem vzhodu v svojo korist in na škodo prizadetih. Egiptovski list «Al Abram» piše, da je treba poveriti generalnemu tajniku 0234 nalogo, da jamči za resničen izhod iz sedanje krize. Te zahteve so v skladu s politično usmeritvijo neuvrščenih držav.
Italijansko-jugoslovanska mešana komisija zaseda v Beogradu
BEOGRAD, 17. — Na zveznem tajništvu za zunanje zadeve se je danes zvečer začelo zasedanje italijansko-jugoslovanske mešane komisije o manjšinah. Italijansko delegacijo, ki je prispela v Beograd v popoldanskih urah, vodi veleposlanik Mitosi Ferretti, v njej pa so še prefekt Galvani, svetnik Mattei in izvedenca prof. Gerin in Angioletti. V jugoslovanski delegaciji, ki jo vodi veleposlanik Perišič, sta po dva predstavnika Slovenije in Hrvaške ter funkcionarji zunanjega ministrstva.
uimiimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiifiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiN
DANES ZAKLJUČEK OBISKA V ČSSR
BIJEDIČ V PRAGI
Intenzivni razgovori s predsednikom republike Svobodo, s predsednikom vlade Strougalom in s tajnikom KPČ Husakom
PRAGA. 17. — Predsednik češko-. se sodelovanje razvija uspešno za-
slovaške Ludvik Svoboda je sprejel danes dopoldne predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bi-jediča, ki je na uradnem obisku v Pragi. V razgovoru, ki se ga je udeležil tudi predsednik vlade Strou-gal, je bilo izraženo obojestransko zadovoljstvo zaradi razvoja jugoslovansko - češkoslovaškega sodelovanja. Džemal Bijedič se je danes eno uro in pol razgovarjal tudi s predsednikom vlade Strougalom, v glavnem o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Po razgovoru je Bijedič priredil v čast predsednika češkoslovaške vlade slovesno kosilo, med katerim sta predsednika v zdravi-cah ugotovila, da so bili razgovori zelo plodni in koristni za še intenzivnejše bodoče sodelovanje. Popoldne je Džemala Bijediča sprejel tudi glavni tajnik CK KP Češkoslovaške Gustav Husak. V daljšem razgovoru je Husak posebno poudaril pomen razgovorov s predsednikom Titom ob nedavnem obisku v Jugoslaviji in ugotovil, da je sedanji obisk Bijediča nov prispevek k sodelovanju med obema državama.
Predsednik zveznega izvršnega sveta Bijedič, ki jutri zaključuje svoj uradni obisk na Češkoslovaškem, je v izjavi jugoslovanskim novinarjem dejal, da je obisk potekal v ozračju, ki je bilo ustvarjeno med nedavnimi pomembnimi
to, ker temelji na skupnih interesih in na skupnem razumevanju in doslednem izvajanju načela enakopravnosti, suverenosti, neodvisnosti, nevmešavanja, na upoštevanju posebnosti pot: in oblik v izgradnji socializma in posebnosti mednarodnega položaja obeh držav. V razgovorih o gospodarskem sodelovanju je bilo po besedah Bijediča ugotovljeno, da je potrebno razvijati nove in sodobnejše oblike dolgoročnih odnosov in to predvsem na industrijski kooperaciji in z drugimi dolgoročnimi poslovnimi aranžmaji. Pogoji za to so v metalurgiji, energetiki. kovinski predelavni industriji, strojegradnji. Obstajajo pogoji tudi za razvoj sodelovanja na področju kmetijska in prehrambne industrije. Možnosti so še nadalje, da se že v prihodnjem letu občutno poveča obseg tako imenovanih neblagovnih storitev, posebno v gradbenih delih jugoslovanskih podjetij na Češkoslovaškem. Pogoji so tudi za povečanje izmenjave na področju turizma.
_ RIM, 17. — V sredo, 19. in v četrtek 20. decembra bo zasedal vodstveni odbor sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL Na dnevnem redu zasedanja je proučitev gospodarskega in sindikalnega polo-
j— ------ ------------ žaja ter razvoj sindikalnih pobud.
razgovori Tito - Husak. Ponovno je Uvodno poročilo bo imel generalni bilo potrjeno, je dejal Bijedič. da l tajnik CGIL Luciano Lama.
18. decembra 1573
KRIZA V DEVINSKO-NABREZINSKI OBČINI
Socialisti sklenili izstopiti iz koalicije
Z NEDELJSKE SPOMINSKE SVEČANOSTI NA OPČINAH
S stalno protifašistično budnostjo
Komunisti predlagajo razgovor s PSI in SSL bomo počastili spomin naših padlih
Oblasti niso še spomeniško uredile strelišča
Drevi sestanek članov SSL - Izjave nabrežinske KD
Na sedežu krajtvne sekcije PSI ea občino Devin - Nabrežina je bila sinoči izredna seja članov in simpatizerjev, katerim so občinska svetovalca in člani vodstva sekcije poročali o položaju v občini in stališču do nastale krize v občinski u-pravi. Kot je bilo pričakovati, po seji izvršnega odbora sekcije in po izčrpni diskusiji na sinočnji izredni skupščini, so sklenili, da socialisti zapustijo sedanjo levosredinsko koalicijo v občinski upravi. Seznanili so se tudi s predlogi svetovalske skupine KPI, ki pa jih bodo te dni še proučili in nanje odgovorili.
Na sobotnem sestanku s Šempo-laju so se komunisti nabrežinske občine odločili, da naslovijo socialistom in pristašem Skupne slovenske liste pismo, v katerem jih vabijo na srečanje. Na tem srečanju naj bi se pogovorili o nastali krizi in brez vsakršnih predsedkov razpravljali o možnih rešitvah, ki naj slone na treh načelih: socialno napredna politika v razvoju, obramba ozemlja pred špekulacijskimi pritiski, zaščita koristi slovenskega prebivalstva.
V svojem pismu ugotavljajo člani KPI, da je bilo razbitje enotnih občinskih uprav v Nabrežini škodljivo in je, zaradi apetitov KD, vodilo iz krize v krizo. V vsako vrzel, ki je nastala ob teh krizah, so prišli do izraza špekulativni in nase-Ijevalni pritiski, medtem ko je uprava brodila v slabih vodah in se ni premaknila z mrtve točke.
Komunisti so celo mnenja, da je prišlo v nabrežinski občini do svojevrstnega protislovja: nasprotja niso nastajala med opozicijo in levosredinsko koalicijo, temveč znotraj le te, predvsem iz vrst KD, ki je svojim zaveznikom skušala vsiliti nove metode in drugačno družbenogospodarsko razvojno pot.
Zadnji poskus KD v pokrajinskem svetu, kjer je bil odobren sklep o gradnji mednarodnega kolegija v Sesljanu, pa pomeni — po mnenju KPI — poskus, kako z demagoško potezo (o višjih znanstvenih interesih) kršiti sklep občinskega sveta o zamrznitvi gradenj v spodnjem delu občine.
Komunisti menijo, da se v ljudeh utrjuje zavest, da je treba zavihati rokave in se lotiti težkih vprašanj javnih prevozov, šolstva in zdravstva v občini. V ta namen so pripravljeni dati, mimo vsakih predsodkov, svoj konstruktivni doprinos. Za to ne postavlja pogojev, razen opustitve diskriminacij in uveljavitev demokratičnega dialoga med ljudskimi silami. Osnova za razgovor KPI, PSI in SSL je lahko tudi analiza neizpolnjenega programa, ki si ga je zadala sedanja koalicija. Politične sile pa se morajo zavedati, da je položaj v nabrežinski občini zgodovinsko pogojen in ne-
ima KD pri sedanjem razvoju. KPI nato izraža nujnost popolnega preverjanja možnosti drugih rešitev za vodenje uprave in s tem v zvezLo-menja pismo, ki ga je poslala svetovalska skupina KPI Socialistični stranki in Skupni slovenski listi.
ponovljiv, zato pa je dolžnost vsake j v svojem poročilu poudarja «propad stranke, da deluje samostojno. Kaj- sredinsko-levičarske koalicije» in o-ti prav zavračanje vsakega dialoga pozarja na resno odgovornost, ki jo (KPI se tu sklicuje na dejstvo, da je ponudila razgovore že med prejšnjo krizo, a ni prejela niti odgovora) daje moči demokristjanom, ki težijo, po mnenju komunistov, po popolnem prevzemu oblasti, brez vsakršnih zaveznikov. Od tod tudi naseljevalni pritiski.
V zaključku svojega pisma izjavljajo komunisti svojo pripravljenost, da ob odstranitvi predsodkov postavijo temelje novemu odnosu med demokratičnimi silami, kar naj vrne občinski upravi učinkovitost
Pismo so izročili, že pred sestanki socialistov in SSL, načelnikom svetovalskih skupin Srečku Colji in Bojanu Brezigarju.
Krizi odločno nasprotuje nabrežin-ska KD, ki je izdala sporočilo, v katerem trdi, da je «levosredinsko zavezništvo v devinsko - nabrežinski občini pogoj za razvoj skupnosti in povezano z večanjem razumevanja med Slovenci in Italijani». Sedanje težave, ugotavlja KD, «so upravnega in funkcionalnega značaja, zato pa jih je lahko premostiti ob odgovornem zadržanju vseh strank, v vzdušju sodelovanja in vzajemne odprtosti».
Vprašanje v devinsko-nabrežinski občini je včeraj proučila tudi tržaš-
Danes seja deželnega sveta
Deželni svet se bo ponovno sestal danes dopoldne. Na dnevnem redu je razprava o zakonskem osnutku, ki predvideva priznanje nadaljnjega prispevka v višini 100 milijonov lir (v okviru proračuna za leto 1973) v korist telesno in umsko prizadetih deželanov. S tem nakazilom bi vsota, ki jo je dežela letos namenila tovrstnim posegom, dosegla 950 milijonov lir. Kakor je v komisiji poudaril poročevalec Vigini (KD), se dežela nagiba k temu, da bi sčasoma združila in preuredila vse _ zakonodajne ukrepe, ki se nanašajo na družbeno pomoč in oskrbo prizadetih deželanov.
• Drevi ob 20. uri se bo na sedežu v Rotonda del Boschetto 3/F sestala rajonska konzulta za Sv. Ivan, Lo-
«Tesno nam je pri srcu, ko vstopamo v ta ograjeni mučeniški kraj, tako podoben lagerju, in pri tem ne moremo razumeti, kako da ni bila demokracija, ki je sad protifašističnega boja, v katerem so Tomažič, Kos, Ivančič, Vadnjal in Bobek in toliko drugih antifašistov dali največ, kar so mogli dati —
njer in Katinaro. Na dnevnem redu ka pokrajinska federacija KPI, ki 1 bo izvolitev predsednika.
...........................................................................
GOVORI SE CELO 0 MOŽNOSTI ENOBARVNEGA OBČINSKEGA ODBORA
ZAKUDČI RAZGOVORI 0 PREVERJANJI) V OZRAČJU OSTRO RAZLIČNIH STALIŠČ
Pet strank leve sredine je ponovno obravnavalo sestavo občinskega odbora
Umrl j« Anton Gruden oče narodnega heroja Bliska
Včeraj je za vedno zatisnil svoje oči vztrajni borec za slovenske pravice Anton Gruden iz šempolaja.
Rodil se je pred 80 leti, 28. septembra 1893 v kmečki družini v šempolaju. Prva leta je preživel v revščini, kajti doma je bilo 6 otrok, kruha pa bolj malo. Revščina je trajala, dokler ni Anton doraste! in se zaposlil pri železnici. Prišla pa je prva svetovna vojna, ki je terjala tudi od Grudnove družine krvni davek. Na soški fronti je namreč padel Antonov brat — dvojček Pepi.
To je pustilo v Antonovem srcu mnogo grenkobe. Spominjal se ga je vse življenje in v teh spominih vzgajal svoje tri otroke, Pepeta, Berta in Stanka ter tri otroke, ki mu jih je pripeljala v zakon njegova družica Ivanka Šušteršič vdova Keršovani. Otroci so rasli, naraščalo pa je tudi nasilje, ki je v tisti fašistični dobi zajelo tudi naše kraje. Antona premestili nekam v Italijo, tam pa je zbolel za tifusom in, ker je bo lezen pustila v njem posledice, so ga upokojili. Vrnil se je v rodni šempo laj kmalu pa ga je doletela druga nesreča, umrla mu je žena. V zadnjih predvojnih letih je bilo življenje zelo težko. Anton se je spet oženil in sicer z Anico Bratinovo iz Ustja pri Vipavi. Prišla je vojna in tudi An ton Gruden je moral v internacijo Nemčijo. Ko se je po osvoboditvi vr nil domov, ga je čakala žalostna no vica, da sta v NOB padla sin Stanko in posinovljenec, sin prve žene, Otokar Keršovani. žalost mu je lajšala zavest, da sta oba padla junaške smrti. V hudih trenutkih pa mu je stal ob strani še edini preživeli sin Berto, bolje znan s partizanskim i-menom Blisk, narodni heroj.
Svoja zadnja leta je Anton preživel v šempolaju, živel je mimo, ob strani pa mu je stala žena Anica. Od časa do časa je obiskal sina Berta, v Sežani, obenem pa je vztrajno sledil dogajanjem pri nas. Do zadnjega dne je redno prebiral Primorski dnevnik in drugi slovenski tisk, ki ga je spominjal na preteklost.
Anton bo ostal globoko v našem spominu. Naj mu bo lahka kraška zemlja. Vdovi in sinu izrekamo globoko sožalje.
Ob pozni večerni uri se je včeraj ponovno pričelo «plenarno» zasedanje strank leve sredine o preverjanju v tržaški občini. Nekako neuradno so vse stranke že v naprej povedale, da gre za odločilni sestanek, na katerem naj se skle-sporazum, ali pa razbije koalicija leve sredine, ki jo bo zamenjala začasna demokristjanska enobarvna uprava do pokrajinskih volitev, ki bodo spomladi 1975. leta. Predstavniki strank so bili Rfed pričetkom razgovorov dokaj pesimistični in so govorili o najrazličnejših možnostih, saj so se že izjalovili razgovori, ki so trajali pretekli četrtek do pete ure zjutraj, in nato v petek razgovori petih pokrajinskih tajnikov, ki so se prav tako končali brez rezultata. Gre za pomembno odločitev in so zato vsaka prerokovanja preuranjena, prav gotovo pa se pogajanja, ki trajajo že tri mesece, ne morejo nadaljevati več v nedogled.
Pet strank se je med pogajanji dogovorilo glede programa in glede preverjanja dosedanjega izvajanja programskih obveznosti, vendar ,e bil glede osnovnih vprašanj dosežen sporazum, ki je v bistvu kompromis med dokaj ostro nasprotujočimi si stališči. To velja za hitre cestne zveze, za možnost socialistov, da samostojno (oziroma skupaj s komunisti) kandidirajo na volitvah Delavske zadruge, za ločitev Acegata na dve podjetji, na petrolejsko pristanišče, ureditev zgodovinskega centra, reševanje slovenskih vprašanj itd. Vendar je bil glede teh vprašanj dosežen kompromis, pa čeprav izredno labilen. Zapletlo pa se je pri imenovanju predsednikov in glede razmerja sil v pomembnih ustanovah, kot so pristanišče, IACP, bolnišnica, Delavske zadruge, ECA, ACEGAT, trgovinska zbornica, kar pa je povezano z odnosom sil v občinskem odboru, z mestom podžupana, od-bomištvom za ACEGAT itd.
Glede teh mest do sedaj še ni bil dosežen sporazum in so stališča strank ostro ločena. Zadeva pa je še zlasti zapletena, ker nobena od petih strank na pogajanih ne nastopa enotno, saj imajo vse težave z lastnimi notranjimi odnosi sil, ko morajo zadostiti svojim internim potrebam. Zaradi tega prihaja tudi do različnih razlag in ocen «teže» posameznih strank, ko nekateri izhajajo iz volilnih izidov za občinske volitve, drugi pa iz zadnjih volilnih izidov, ki so ugodnejši za PSI in PRI, medtem ko so prejšnji za KD in še zlasti za PSDI.
giasovanju za postavitev kolegija pri , nekatere višje srednje šole tei med Sesljanu. Socialdemokrati odločno za- I narodne študijske ustanove na ^ Trža-
škem. Odposlanstvo vodita podpred sednika mednarodnega sveta United World College D. Wills in A. Besse.
Obvestilo šolskega skrbnika
Šolsko skrbništvo sporoča, da je ministrstvo za šolstvo podaljšalo do 20. decembra rok za predložitev prošenj za premestitve vodilnega in učnega osebja srednjih šol ih višjih srednjih šol ter profesorjev telovadbe za šolsko leto 1974-75.
vračajo obtožbe in ugotavljajo, da je svetovalec Bego pokazal svojo doslednost pri glasovanju za proračun, medtem ko se je pri vprašanju kolegija ravnal po načelih demokratične sestave pokrajinskega sveta, če bi moral glasovati za vse predloge KD, bi to ne bila več demokracija, ampak popolna podrejenost Krščanski demokraciji, kar je v nasprotju z vsemi demokratičnimi načeli.
Za mednarodni zavod pri Sesljanu
Te dni v Trstu predstavniki UWC
Te dni bo dopotovalo v Trst angleško odposlanstvo Kolegija združenega sveta (United World College), to je mednarodne organizacije, ki namerava uresničiti na področju devinsko - nabrežinske občine mednarodno višjo srednjo šolo. Člani odposlanstva se bodo srečali s predstavniki deželnega odbora in krajevnih ustanov, da bi se skupno dogovorili o vsem potrebnem za uresničitev omenjene zamisli.
Strokovnjaki iz Velike Britanije, ki jih bodo spremljali predstavniki italijanskega odseka United World I College, si bodo ogledali področje, I kjer naj bi zgradili novi, zavod ini
mm,.....................................................
V OKVIRU 26. VELESEJMA
Obvestilo prefekture
Tržaška prefektura sporoča, da morajo vsi ob nakupovanju plinskih jeklenk ter tekočih goriv vrniti prav toliko praznih posod, kolikor so jih nakupili. Vrnjene prazne posode morajo ustrezati vsem rekvizitom, ki jih predvideva zakon.
Dragi mami in noni VIKTORIJI RAVBAR z Opčin
ob lepem življenjskem jubileju, 85-letnici, želijo otroci z družinami in sorodniki veliko zadovoljnih in srečnih let.
Z nedeljske proslave na Opčinah
svoje življenje, sposobna primerno urediti tega kraja ter ga spominsko zaščititi in da še ni poimenovana niti ena ulica z imeni tistih, ki jih danes proslavljamo.»
S temi besedami je Mirko Kapelj odprl spominsko svečanost ob 32-letnici mučeniške smrti junakov Rinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Ivana Vadnjala in Simona Kosa, ki jo je kot vsako leto priredilo krajevno združenje bivših antifašističnih borcev skupno z Združenjem partizanov in drugimi antifašističnimi organizacijami. Na openskem strelišču ostaja vse pri starem, čeprav so se naši ljudje v teh zadnjih časih veliko prizadevali, da bi oblasti spomeniško uredile ta kraj mučeniške smrti Tomažiča in tovarišev.
Svečanosti se je kljub vladnemu ukrepu o prepovedi vožnje z zasebnimi motornimi vozili ob nedeljah, udeležilo precejšnje število ljudi, med katerimi so bili sorodniki padlih ter številni slovenski in italijanski antifašisti našega ozemlja. Po enominutni zbranosti v počastitev spomina žrtev, je bilo polaganje vencev, ki so jih prinesla združenja ANPI, ANPIA in ANED, SKGZ, openski partizani ter openska sekcija KPI. Slavnostna govora sta nato imela dr. Roberto Kervin v italijanščini ter prof. Boris Iskra v slovenščini.
Kervin je v uvodu dejal, da bi bila spominska svečanost brez pomena, če bi se ne zavedali žalostne resnice, da so tiste sile, proti katerim so se bacili in padli Tomažič in tovariši, še prisotne v današnji družbi. Tako kot smo se danes zbrali, bi se morali zbirati večkrat, je med drugim dejal govornik, da bi na ta način okrepili budnost, ki je tako potrebna, kakor nas učijo dogodki v Čilu, Grčiji in drugod, za premagovanje tistih mračnih sil, ki ogrožajo demokratični razvoj in napredek naše družbe.
Iskra je po daljšem orisu življenjepisa Tomažiča med drugim poudaril, da smo Slovenci za enotnost ljudskih množic in se zavedamo, da ne more biti pravega razvoja.
če ne premagamo nazadnjaškega odpora, če ne izženemo fašizma, če se v celoti ne izvede republiška u-stava in če proces obnove ne bo temeljil na moči, zavesti in enotnosti italijanskih in slovenskih delavcev.
Gledališča
KULTURNI DOM
V četrtek, 20. t. m., ob 16. uri — izven abonmaja F. Bevk — B. Grabner: «Kaplan Martin Čedermac».
Ponovitve: v petek, 21. t.m., ob 20. uri — abonma red G.
Vstopnice (rezervacije) so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav (tel. 734265).
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU gostuje danes, 18. t.m., ob 20. uri v Piranu z enodejankama J. Štoke «Mutasti muzikant» in «Ne kliči vraga».
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu uprizori v četrtek 20.	t.m.,
ob 20. uri v Slovenskem dijaškem domu, Ul. Ginnastica 72. satirični kabaret za pokušino «Dlaka v jajcu», ki so ga napisali Miroslav Košuta, A-drijan Rustja, Sergej Verč s sodelovanjem Atilija Kralja.
Ponovitev: v nedeljo, 23. t.m., ob 17. uri v Prosvetni dvorani na Opčinah.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Operna sezona
Danes, ob 20. uri ponovitev Masse-netove opere «Manon». Dirigent O-liviero De Fabritiis.
Jutri, ob 20. uri ponovitev «Neder-lands Dans Theater». V programu Carmina Burana.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes, 18. decembra, se bo tržaškemu občinstvu predstavil Giorgio Gaber v «Far finta di essere sani».
Strokovno posvetovanje o uporabi jedrske energije
Glavni svet sprejel proračun za leto 1974
Sindikati in KPI obsodili teroristični atentat v Rimu
Pokrajinska vodstva sindikatov CGIL, ÒISL in UIL ter tržaška federacija KPI so sinoči ostro obsodili krvavi teroristični atentat na rimskem letališču in izrazili mnenje, da gre za poskus preprečitve u-veljavljanja miroljubnega sožitja na Bližnjem vzhodu.
PSD! o zadržanju svetovalca Bega v pokrajinskem svetu
Na tržaški trgovinski zbornici se je v soboto sestal glavni svet Neodvisne ustanove za tržaški mednarodni velesejem. Po daljšem poročilu predsednika dr. Slocovicha, ki je orisal dosedanje delo sejemske ustanove in prikazal uspehe, ki jih je velesejem zabeležil v okviru svoje petindvajsetletnice, je glavni svet vzel v razpravo proračun ustanove za prihodnje leto in ga po ustrezni razpravi soglasno sprejel.
Glavni svet je nadalje sprejel predlog, po katerem bo odslej eno izmed podpredsedniških mest pri vodstvu sejemske ustanove namenjeno predstavniku deželne uprave; v glavni svet bo stopil tudi po en predstavnik tržaške univerze.
Predsednik Slocovich je nadalje povedal, da bo 26. mednarodni velesejem pri Montebelu v času od 18. do 30. junija prihodnjega leta.
Naše čitatelje, zlasti šolnike, opozarjamo, da je v Jadranskem koledarju za leto 1974 objavljeno celotno besedilo zakona Belci - Škerk o slovenskem šolstvu, ki je bil te dni dokončno odobren.
Glavna teža prireditve bo na razstavi blaga za široko potrošnjo, organizatorji pa bodo poskrbeli tudi za vrsto spremnih prireditev, ki naj ovrednotijo zlasti emporialno vlogo tržaške luke in tržaške ekono mi je sploh. Posebno pozornost bodo posvetili že tradicionalnim strokovnim posvetovanjem o lesu in kavi, trgovinskim stikom z afriškimi deželami, itd.. Vodstvo velesejma se
svetovanj, med katerimi bo tudi mednarodni simpozij o uporabi jedrske energije.
Pevski zbor «Tabor> nastopil v Trbovljah
V	soboto je pevski zbor «Tabor» z Opčin nastopil v Trbovljah kot gost i tamkajšnjega pevskega zbora «Zarje». To gostovanje so imeli o-penski pevci že dolgo v načrtu, a so ga zaradi raznih težav imeli šele sedaj.
V	dvorani Delavskega doma, ki je bila, kot so povedali organizatorji neprimerno bolj polna kot običajno, je zbor pod vodstvom Svetka Grgiča zapel 17 pesmi.
Trboveljski pevci so pripravili o-penskemu zboru res prisrčen sprejem, v pozdravnih govorih pa je bilo poudarjeno sodelovanje med Slovenci v domovini in zamejstvu.
Gostovanju openskih pevcev Trbovljah, o katerem bomo obširne je poročali v nedeljski številki, bo spomladi sledilo gostovanje trboveljskega pevskega zbora «Zarja» na Opčinah-
PET KVALIFICIRANIH MEST NA TRŽAŠKI OBČINI
Tržaška občina je razpisala natečaj za 5 visoko kvalificiranih mest, in sicer dve za mesto inženirja, dve za mesto arhitekta in eno mesto elektronskega inženirja. Prošnje je treba predstaviti najpozneje do 5. januarja 1974. Za vse informacije je na razpolago urad v sobi 92 občinske palače.
mujui v ks'n
NA ŠKSTl STKANI
iiaKiS
BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA. rasT - ul f fiizi io m 30-101. sa-oas
URADNI TEČAJ	BANKOVCEV
Ameriški dolar	632.—
Funt šterling	1.455.—
Švicarski frank	194,—
Francoski frank	131,50
Nemška marka	232,50
Avstrijski Šiling	31,70
Dinar: debeli	38.—
drobni	38.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Slovenski klub priredi danes,
18. dec., ob 20.30 predavanje:
dr. Egidij Košuta
ČAROBNI SVET OTROKOVE RISBE V LUČI NAJSODOBNEJŠIH PSIHOLOŠKIH RAZISKAV
Predavanje, ilustrirano s projekcijami, je še posebno pomembno s pedagoškega vidika za šolnike in vzgojitelje, pa tudi za starše in vse, ki so v neposrednem stiku z otroki.	Vabljeni!
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 18. decembra RADKO
Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.22 — Dolžina dneva 8.41 — Luna vzide ob 1.34 in zatone ob 11.38.
Jutri, SREDA, 19. decembra
URBAN
Vreme včeraj: naj višja temperatura 7,5 stopinje, najnižja 3,6, ob 19. uri 6,9, zračni pritisk 1005,6 mb ustaljen, veter 5 km severozahodnik, vlaga 85 odst., nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 9,2 stopinje, dežja je padlo 0,1 mm
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 16. in 17. decemora se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 24 oseb.
UMRLI SO: 62-letni Armando Ge-rusina, 71-letni Guido Cianciulli, 72 letni Mario Cesnik, 88-letna Lina Cozzi, 85-letna Maria Gorini, 77-letni Luigi Mlach, 79-letni Bruno Balera, 68-letni Marco Cividino, 53-letni Carlo Breazzano, 54-letna An gela Berlino por. Pintaldi, 85-letni Pietro Balestrier, 81-letni Matteo Dabovi, 89-letna Luigia Parma vd. Degrassi, 81-letni Francesco Odoni, 88-letni Giovanni Benvenuti, 70-let-ni Carlo lurada, 80-letna Violetta de Cindo vd. Salem, 65-letna Michela Colucci, 75-letni Ottavio Baldi, 75 letni Pietro Maraš, 67-letni Vittorio Pravisani, 81-letni Santo Nardi, 62 letni Carlo Sabelli in 70-letna Li bera Pullini vd. Braida.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Trg sv. Jakoba 1; Grigolon Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori. Trg Unità 4; Al S. Lorenzo, Ul. Soncini 179 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26 Rossetti - Emili. Ul. Combi 19: Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Ta maro - Neri, Ul. Dante 7.
Tržaško tajništvo PSDI je včeraj ob
javilo poročilo, v katerem odgovarja	^	.
vodstvu KD, ki je izreklo kritiko že dalj časa pogaja s številnimi tu-socialdemokratskemu pokrajinskemu 1 jimi deželami za sodelovanje na pri-svetovalcu Begu, češ da se ni ravnal j hodnjem sejmu, medtem pa priprav-po načelih levosredinske koalicije pri I Ija vrsto strokovnih srečanj in po-
SPD Tabor — Opčine čestita VIKTORIJI RAVBAR ob življenjskem jubileju.
TRŽAŠKA POKRAJINA Razpis natečaja
Štev. prot. 27/804 - 73
V	smislu člena 7 zakona štev. 14 od 2.2.1973
se opozarja
da je ta uprava sklenila po postopku, ki ga predvideva člen 1, odstavek a istega zakona, razpisati natečaj za dela za generalno ureditev ceste turističnega namena od km 1.500, ceste, ki pelje iz šempolaja proti dolini «Senik», in sicer v smislu odstotnega nizanja na celotno ceno. ki se predvideva v znesku 8.200.000 lir, kolikor znaša
izklicna vsota.	....	,	.
Prošnje za vabilo na natečaj morajo prispeti na naslov te uprave (Trg Viti. Veneto 4 — Trst) do 12. ure 3. januarja 1974.
Predsednik (dr. Michele Zanetti)
TRŽAŠKA POKRAJINA
Štev. 9/372/73
V	smislu člena 7 zakona štev. 14. od 2. februarja 1972
■ se opozarja
da je ta uprava sklenila po postopku, ki ga predvideva člen 1, odstavek a istega zakona, razpisati dela za pleskanje in barvanje naslednjih paviljonov pokrajinske psihiatrične bolnišnice in sicer v smislu ' obstotnega nižanja na celotni strošek, ki se predvideva v znesku 10.000.000 lir in ki je predviden kot izklicna vsota za posamezno tranšo dela :
1.	prva transa del — Paviljon «B»
2.	druga traša del — Paviljon «Q»
3.	tretja tranša del — Paviljon «B» in «Q»
4! četrta tranša del — Paviljon «E» in «N»
5. peta tranša del — Paviljoni «A», «C». «G», «H», «I», «L». Prošnje za vabilo na natečaj morajo prispeti na naslov te uprave, Trg Vittorio Veneto 4 — Trst, do 12. ure 11. novembra 1974.
Predsednik (dr. Michele Zanetti)
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V nedeljo, 23. decembra ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
Miroslav Košuta, Adrijan Rustja Sergej Verč, Atilij Kralj
DLAKA V JAJCU
Satirični kabaret za pokušino Krstna uprizoritev
Scena:	ATILIJ KRALJ
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Songi:	MIROSLAV KOŠUTA
Glasba:
ALEKSANDER VODOPIVEC
Režija:
ADRIJAN RUSTJA
Razna obvestila
Circolo della cultura e delle arti Krožek za kulturo in umetnost prireja ob sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska in založbo Obzorja iz Maribora večer pod naslovom SODOBNA SLOVENSKA POEZIJA ob izidu italijansko - slovenske antologije «Trinajst slovenskih sodobnih pesnikov». Antologijo sta pripravili Jolka Milič in tržaška pesnica Valeria Sisto Cornar, predstavila pa jo bosta Fulvio Tomizza in Ciril Zlobec. Prireditev bo danes, 18. t. m., ob 18.45 v prostorih krožka, Trg Verdi 1.
Krožek «Pinko Tomažič» prireja
sredo, 19. t.m., ob 20. uri v dvorani na Trgu stare mitnice razgovor o temi: «4 leta po Trgu Fontana». Predavala bosta Stojan Spetič in Vojmir Tavčar.
Odbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora obvešča člane instrumen talnega ansambla, da bo v petek, 21. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu generalka za nastop v Lipici, ki bo v soboto, 22. t.m., ob proslavi 30. obletnice ustanovitve IX. korpusa.
Na srednji šoli Srečko Kosovel na Opčinah bo dne 20. decembra ob 15. uri sejem smučarske opreme. Vljudno vabimo vse, ki imajo doma kakšno bundo, čevlje ali smučka, ki so njihovim otrokom majhne, da to gotovo prinesejo. Poizkusili bomo zamenjati za večje ali manjše ali pa spraviti v denar. Otroci, dijaki, študentje, pridite!
V mladinskem krožku - Trst Ul. Ginnastica 72 gostuje Slovensko amatersko gledališče v Trstu v četrtek, 20. t.m., z delom «Dlaka v jajcu», satiričnim kabaretom za pokušino.
SPDT vabi 21. t.m. na 3. planinski večer s predvajanjem barvnih filmov o Plitvičkih jezerih in Petri — naj večji arheološki znamenitosti Jordanije. Začetek ob 20.30 v Ul. Ceppa 9.
Taborniki RMV priredijo 21. decembra ob 17.45 v prostorih Dijaškega doma proslavo 20-letnice ustanovitve DRUŽINE BELIH GALEBOV.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
štiridesetletnica gledališkega dela Staneta Raztresena
France Bevk — Boris Grabnar
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
(Dramatizacija romana)
Scena:
Kostumi:
Glasba:
Režija:
EDVARD ZAJEC MARIJA VIDAU IVAN MIGNOZZI MARIO URŠIČ
V četrtek, 20. decembra, ob 16. uri — izven abonmaja
Kino
La Cappella Underground predstavlja, danes in jutri, ob 19. in 21. uri, enega najboljših filmov znanega francoskega režiserja Jean - Luca Godarda, «Vivre sa vie» (Questa è la mia vita). To je eno izmed prvih režiserjevih del (iz leta 1962), katerim se je uveljavila tudi izvrstna protagonistka, takratna režiserjeva žena Anna Karina. Pomembno je tudi sodelovanje Raoula Con-tarda pri fotografiji in Michela Le-granda pri glasbeni opremi. Film, ki pripoveduje zgodbo neke prostitutke, bo predvajan v izvirni francoski verziji, kar bo omogočalo, da gledamo film brez rezov, ki mu jih je svoj čas prizadela italijanska cenzura.
S. G.
Nazionale 16.00 «La rossa dalla pelle che scotta». Igrata Farley Ranger in Erica Bank. Barvni film. Excelsior 16.00 «La Seduzione». Lisa Castoni in Maurice Ronet. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Contratto carnale». George Hillton, Anita Sindberg, Enrico Maria Salerno. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «Ad un'ora della notte». Barvni film. Igrajo Elisabeth Taylor, Laurence Harvey in Billie Whi-telaw. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 15.30 «Fantasia» Walt Disneyev barvni film.
Ritz 16.00 «Ci risiamo — vero Provvidenza?». Barvni komični film. Glavno vlogo igra Thomas Milian.
Aurora 16.00—22.00 «Gli ultimi dieci giorni di Hitler». Bai-vni film. Capito! 16.00—22.00 «Tony Arzenta». Barvni film. Igra Alain Delon. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 15.00—22.00 «Il ponte sul fiume Kwai». Barvni film. Igrata William Holden in Alee Guinness. Impero 16.30—22.00 «La gang dei Doberman». Barvni film. Filodrammatico 16.30—22.00 «Il tuo piacere è il mio». Barvni film. Barbara Bouchet, Silva Koscina, Fe-mi Benussi. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Il giorno dello sciacallo». Barvni film. Detektivka. Vittorio Veneto 14.30 «La Tosca». Barvni.. film. V glavnih vlogah Monica Vitti in Vittorio Gassman. Ideale 16.00 «I giardini del diavolo». Igrajo Jeff Qameron, Lemmy Jon-son, Rosella Como. Barvni film. Abbazia 16.00 «Un corpo per l’inferno». J. Valmont in K. Nell. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 16.00 «Cane di paglia». Igrata Dustin Hoffman in Susan George. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Radio 16.00 «Sfida alla morte». Kitajski barvni film.
Ariston Dvorana rezervirana za italijansko - francosko združenje.
Razstave
Mali oglasi
DRUŽINA kupi hišo z vrtom v okolici ali zazidljivo parcelo. Tel. 815569.
Giacomo Forzano je odprl v galeriji Torbandena razstavo svojih del. Razstava bo odprta do 8. januarja 1974.
Do 10. januarja prihodnjega leta bo v galeriji Cartesius odprta razstava grafičnih del 15 avtorjev.
Ernesto Teccani je odprl v galeriji Forum razstavo svojih del.
Prosveta
PD Slovenec iz Boršta vabi vse člane na občni zbor, ki bo v srenjski hiši dne 21. decembra 1973 ob 20.30.
Prispevki
V počastitev spomina drage tete Marije Sosič vd. Daneu darujeta družini Sosič — Bratoš 2.500 lir za Polet in 2.500 lir za Dijaško matico.
Ob 16. obletnici smrti Bruna Ivančiča daruje žena 5.000 lir za PD Slovenec iz Boršta.
Sporočamo žalostno vest, da je po dolgi in mučni bolezni umrla v Rušah pri Mariboru
IVANKA ŠKRLAVAJ vd. ZUPANČIČ
Žalujoči: sestra Angela z družino in ostalo sorodstvo
Ruše pri Mariboru, Opčine, Rekovac (Srbija), Frankfurt, 18. decembra 1973
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče, nono in brat
ANTON GRUDEN
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 18. decembra, ob 15. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Žalujoči: žena Anica, sin Albert in hčerka Ivanka z družinama ter drugo sorodstvo
šempolaj, Sežana, Slivno, 18. decembra 1973
Z NEDELJSKEGA OBČNEGA ZBORA PD VESNA
Množična prisotnost mladih članov S posredovanjem parlamentarcev dosežen
razveseljiva novost kriškega društva
Živahoa dejavnost mladinskega odseka, godbe in pevskega zbora • Niko Sirk je novi predsednik
PO VEČURNEM SESTANKU V POKRAJINSKI DVORANI
sporazum med šolskim skrbnikom in dijaki
Sprejete dijaške zahteve • Poslanci bodo posredovali pri prosvetnem ministru
Novoizvoljeni oriljor kriškega društva «Vesna»
Občni zbor vsakega našega društva, pa naj bo prosvetno ali športno, je razveseljiv dogodek, saj priča o delovanju in o aktivnosti. O občnem zboru kriškega prosvetnega društva Vesne lahko rečemo to in še marsikaj. V dvorani Albert Sirk se je namreč zbralo toliko mladine kot malokdaj ob podobnih priložnostih. Drugi vtis, ki ga je dobil poslušalec na nedeljskem občnem zboru, je bila velika organizacijska dejavnost tega društva. Ta dejavnost pa sloni predvsem na mladini.
Občni zbor je odprl predsednik društva Boris Košuta, ki je po začetnih pozdravih in izvolitvi delovnega predsedstva (za predsednika občnega zbora so izbrali Kamila Košuto) podal predsedniško poročilo. V tem poročilu je orisal glavne smernice društvenega delovanja in orisal cilje, ki bi si jih moralo zastaviti novo vodstvo. Poudaril je, da je društvo predvsem narodnoobrambni dejavnik in kot tak ooh-tičen, ni pa vezan na nobeno stranko. Dejal je tudi, da mora delo oro-svetnega društva prodreti v vsako hišo in postati tam glasnik sloven-ske kulture. To je bilo tudi geslo nedeljskega občnega zbora, kajti na odrskem zastoru je stal velik napis s Cankarjevimi besedami: «Ne z zlatimi, s krvavimi črkami je pisana zgodovina slovenske kul ture».
Sledilo je izčrpno poročilo, ki ga je podala tajnica Norma Tretjak.
V	njem je orisala vse delovanje društva od zadnjega občnega zbora, ki je bil v marcu leta 1971. Takrat si je novoizvoljeni odbor zadal vrsto nalog: poživitev dramske skupine, začetek športne aktivnosti in vključitev čim večjega števila mladine v društveno delovanje. Tretja-kova je najprej pojasnila težave, ki so nastale z ustanovitvijo dramske skupine. Društvo ni našlo režiserja. Tri igre so sicer pripravili: dve je režiral Vojko Devetak, eno pa Cubano Terčon, drugega ni bilo mogoče storiti. Tudi s športom je bilo nre-cej težav. Društvo se je začelo najprej ukvarjati z žensko odbojko. Dobili so trenerja, težave pa so nastale s telovadnico. Pozimi dekleta niso mogla vaditi na prostem, primernega pokritega prostora pa ni
Nedvomno je bil najzanimivejši' del poročila Norme Tretjakove tisti, ki se tiče mladine in vprašanj ki se bliže dotikajo dejavnost' mlajših članov društva. Ta odlomek navajamo v celoti:
«Z mladino se je zasukalo bolje, kot je kazalo na samem začetku.
V	prvih mesecih svojega delovanja smo skušali privabiti mladino s predavanji, a, ker je bil odziv vedno skromen, smo priredili družabni večer, s katerim smo upali, da bomo zbrali precej vaške mladine in se z njo pomenili, kaj si pravzaprav želi od nas. A ostalo je samo pri družabnem večeru: predlogov je bilo malo, skoraj nobenega.
To stanje je trajalo do letošnjega poletja. Naš odbor je medtem izgubil večino članov, na srečo pa so pristopili novi, ki so prinesli nov, oživljajoč zagon. Vprašanje mladine je zopet postalo najvažnejša točka dnevnega reda. Odkar smo dali mladini na razpolago dvorano za igranje namiznega tenisa, nam je začela slediti, nam pomagati pri de-
lu in še sedaj se redno zbira v teh prostorih. V zadnjih mesecih smo pridobili kar 70 novih članov, kar nas je prisililo, da ustanovimo mladinski odsek, katerega glavna naloga je, da zbira mladino na zabavi, jo kulturno izpopolnjuje in jo utrdi v zavedne člane našega naroda. Če bo v tej nalogi uspel, smo lahko prepričani, da bomo imeli trdne temelje, na katerih bomo gra dili naše bodoče kulturno in prosvetno delo.»
Tretjakova je nato še poročala o uspešnem delovanju mladinske godbe na pihala, o pevskem zboru in o drugih društvenih dejavnostih, med katerimi je bilo tudi pobiranje podpisov za peticijo za razpust fašističnih organizacij in zborovanje o kra-ških rezervatih. Ti dve pobudi je društvo izvedlo v sodelovanju s političnimi strankami in drugimi organizacijami.
Po poročilu blagajnika Emila Sedmaka so podali poročila še Lučana Košuta za dramski odsek, Sergij Cotič za pevski zbor, Sandor Tence za godbo na pihala in Sonja Sirk za mladinski odsek. Iz tega poročila naj omenimo le, da je mladinski odsek začel svojo aktivnost prav z dežurstvom v dvorani. S tem so mlajši člani zaupali enemu odgovornost za dvorano in s tem zrelim prijemom dokazali, da so pripravljeni na resno delo. Priredili so tudi nekaj plesov in filmskih .predstav.
Nato je občnemu zboru .prinesel pozdrav tajnik SPZ Mirko Kapelj, ki je pohvalil delovanje kriškega društva in obljubil vso možno po-
moč od strani matične prosvetne organizacije. Med drugim je dejal, da bo odprlo včlanjenje SPZ v ARCI društvu nove možnosti delovanja.
Sledila je kratka, a zelo prisrčna slovesnost. Občni zbor je namreč podelil naslov dosmrtnega častnega predsednika PD Vesna dolgoletnemu predsedniku, tajniku in enemu izmed ustanoviteljev društva Viktorju Bogatem Bogateč se je ganjen zahvalil za to priznanje, in v kratkem nagovoru poudaril pomen, ki ga ima prosvetno društvo za boj proti fašizmu.
Po kratki razpravi, ki je v glavnem potrdila pravilno pot, ki jo je zavzel dosedanji odbor, in razreš-nici, ki jo je podal predsednik nadzornega odbora Miro Sedmak, so prišle na vrsto volitve. Člani so soglasno izvolili za novega predsednika Nika Sedmaka, v predsedstvo pa so bili izvoljeni Sergij Cotič, Joško Ferlan, Boris, Ljubo in Silvano Košuta, Nives Tence in Norma Tretjak. Kulturno komisijo sestavljajo Vladimir in Sandor Tence ter Loredana in Edvard Ukmar, knjižničarja sta Jadranka in Oskar Sedmak, v nadzornem odboru pa bodo dr. Zdravko Bizin, Viktor Bogateč in Frančko Žerjal. Poleg teh bodo v odboru še trije predstavniki mladinskega odseka, 3 predstavniki godbe in predstavnik pevskega zbora.
Ob koncu je spregovoril še Alojz Bogateč, ki 'jčev Imenu krajevne AN Pl čestita! novemu odboru in izrazil željo, da bi ob otvoritvi spomenika padlim v , NOB pripravili skupno slavnostno prireditev.
lliuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiillliiiiiiiiiiiilMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiiiiiiiniiiiliiiillllll
VESTI S KOPRSKEGA
Pripravlja se združitev vseh gradbenih podjetij
Plemljevo nagrado podelili prol. Ivanu Breclju
ITALPLAST
TRST TRG OSPEDALE 6/7
BOGATA ZALOGA :
moquette
topli azbestni podi
preproge za hodnike
tepihi za spalnice, dnevne sobe, kopalnice
zložljiva vrata iz plastike in lesa
ploščice iz plastike
OBIŠČITE NAS -
GOVORIMO SLOVENSKO !
Morska biološka postaja v Portorožu je začela prirejati občasne seminarje, na katerih sežnanja zainteresirane prebivalce z najrazličnejšimi izsledki strokovnjakov pri raziskavah morja. Tak seminar je bil v sredo za dijake piranske in koprske gimnazije, obravnavali pa so nedavno veliko eksplozijo morskih ježkov ob jadranski obali, katere vzroke še niso dokončno raz iskali. Vsekakor so taki seminarji koristni predvsem za tiste dijake, ki se nameravajo posvetiti študiju biologije. S seminarji bodo
nadaljevali v januarju.
# * *
Na koprski gimnaziji so z manjšo slovesnostjo podelih Plemljevo nagrado profesorju matematike in fizike Ivanu Breclju. O njegovi pedagoški in strokovni poti je govorila profesorica Bogomila Kolenkova, v imenu kolektiva pa se mu je za požrtvovalno delo z mladimi zahvalil direktor gimnazije Milan Marušič. V kratki zahvali za izkazano priznanje je prof. Bricelj poudaril, da ga je področje njegovega dela zmeraj osrečevalo, saj mu je o-mogočilo večji dostop do stvarnosti. Enako je tudi čutil, ko je svoje
znanje prenašal na dijake.
* # *
Skoraj vsa večja primorska gradbena podjetja se pripravljajo na podpis samoupravnega sporazuma o združitvi. V gradbenih podjetjih Stavbenik Koper, SGP Primarje Ajdovščina, SGP Gorica, Kraški zidar. Gradnje Postojna in Zidgrad I-drija bodo v zvezi s tem razpisali referendum. Strokovnjaki so tudi pripravil obširno strokovno gradivo, ki kaže, da bi imelo združeno podjetje mnogo večje uspehe na gradbenem tržišču tako glede kvalitete, kakor tudi glede cen gradbenih storitev. Predvsem pa bi se lahko temeljiteje posvetih specializaciji kadrov in služb, znanstveno raziskovalnemu delu in analizam tržišča. Združeno podjetje bo seveda tudi razpolagalo z znatno večjimi sredstvi in se bo lahko lotilo tudi najzahtevnejših del.
V piranski mestni galeriji razstavlja kar 14 primorskih likovnih umetnikov (Lucijan Bratuš, Jure Sti-plovšek, Silvester Komel, Janez Le-nassi, Živko Marušič, Pavel Medvešček, Negovan Nemec, Rafael Nemec, Rudi Pergar, Marko Pogačnik, Jože Pohlen, Ivan Varl, Miloš Volarič in Tomo Vran). Razstavili so 23 slikarskih in 14 kiparskih del. S to razstavo zaključuje piranska
mestna galerija izredno uspešno letošnjo sezono, saj so organizirali kar 16 različnih razstav.
OPOZORILO SGZ
Nov« cene testenin in trgovci na drobno
Kakor znano je pred dnevi Medministrski odbor za cene — CIP — odobril povišek cene testenin za največ 70 lir pri kilogramu. Povišek velja tako za cene ob proizvodnji kot tudi za cene pri nadrobni prodaji.
Na osnovi tega odloka se bodo torej cene testenih lahko povišale. Kaj pa morajo trgovci storiti, da lahko dvignejo ceno, ne da bi prišli navzkriž z znanimi določbami zakona št. 427, ki je pred meseci uvedel zamrznitev cen nekaterih vrst blaga široke potrošnje? Morali bodo sestaviti nove cenike novo, povišano ceno in vložiti eno kopijo na pristojne občinske urade. Drugo kopijo pa bodo morali izobesiti (skupno s potrdilom o vložitvi na občino) na vidnem mestu v trgovini.
Za podrobnejša pojasnila se interesenti lahko obrnejo na tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja, kjer so jim na razpolago tudi formularji za cenike.	K. J.
Opozorilo kmetovalcem
Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo v Trstu obvešča kmetovalce iz Boljunca, Doline in Krogelj, ki jih je prizadela toča dne 9. julija letos in ki niso še predložili prež nje za predvideno ugodno posojilo, da na podlagi deželnega zakona štev. 56 z dne 30. novembra t.l. objavljenega v deželnem uradnem listu štev. 58, dne 4. t.m. lahko napravijo prošnjo za ugodno posojilo do vključno 2. februarja 1974. Neposredni pridelovalci bodo razen ugodnega posojila dobili, kot predvideva omenjeni zakon, še 20% prispevka na odobreno posojilo.
• Tržaška prefektura obvešča, da je treba vložiti prošnje za dovoljenja za vožnjo v nedeljo, 23. t.m., najkasneje do 13.30 v četrtek. Jutri, v torek in v sredo bo poseben urad odprt od 9. do 13. ure in od 15.30 do 17.30.
Večdnevna prizadevanja goriških srednješolcev, da bi dosegli večjo demokracijo v šolah in tudi možnost sestajanja v šolskih prostorih, so rodila uspeh, prvič po sestanku dijaške delegacije s šolskim skrbnikom v soboto, drugič včeraj zjutraj, ko so se zastopniki goriškega dija-štva srečali v dvorani pokrajinskega sveta s šolskim skrbnikom, parlamentarci, predstavniki strank in sindikatov ter s šolskimi ravnatelji.
Ideja o včerajšnjem sestanku je padla na sobotnem sestanku med šolskim skrbnikom in dijaki, ko je dr. Imbriani sprejel štiri od sedmih dijaških zahtev ter predlagal sestanek s politiki.
Življenje v goriških srednjih šolah se je tako včeraj zjutraj nor«-maliziralo. le industrijski zavod «Galilei» je bil še vedno zaseden. Ob 11. uri so se v dvorani pokrajinskega sveta dijaki sestali z zastopniki Šolske in politične oblasti. Na sestanku so bili prisotni šolski skrbnik dr. Imbriani. pokrajinski odbornik za šolstvo Corbatto, poslanci Castiglione, Fortuna, Marocco in Meni-chino. zastopniki političnih strank in sindikatov, ravnatelji slovenskih in italijanskih srednjih šol. V dvorani so bile prisotne delegacije dijakov skoro vseh srednjih šol v mestu.
Po obširni debati — trajala je več kot tri ure — je šolski skrbnik, na predlog poslancev, sprejel dijaške zahteve. Dal je dovoljenje, da Se v teku tedna enkrat sestane odbor, sestavljen iz dijakov vseh šol. Parlamentarci se bodo medtem na pristojnem mestu v Rimu pozanimali, da bi se dijaške zahteve uresničile z uradnim pečatom prosvetnega ministrstva. V posameznih posegih poslancev, ki se ukvarjajo s šolsko problematiko, smo tudi slišali, da so podobne zahteve v nekaterih drugih mestih že dejstvo in da niso te v nasprotju s sedanjimi svoboščinami na srednjih šolah. Zastopniki sindikatov so poudarili važnost, ki jo dijaki pripisujejo vprašanju avtobusnih prevozov, in da je sedanja akcija izšla pravzaprav iz vprašanja prevozov.
Od šolskega skrbnika in od parlamentarcev so dijaki zahtevali tudi, da nastopijo pri odgovornih o-blasteh v zvezi z zadevo približno osemdeset dijakov, ki so jih, tako se trdi v Gorici, prijavili sodišču zaradi četrtkove zasedbe štirih srednjih šol. Odgovorni so to tudi obljubili, čeprav niso hoteli skriti težav v zvezi s tem vprašanjem.
Po več kot tednu dni akcije so torej srednješolci dosegli uspeh. Dosegli so ga, ker so nastopali e-notno. V tej njihovi akciji so jih podprle levičarske stranke PSI in KPI, sindikati, široka demokratična javnost. Nič niso pomagali avtori-tativni poizkusi maloštevilnih zastarelih šolnikov ali policijski poseg v zasedene šole. Mogočna sobotna demonstracija po goriških u-licah je pokazala moč, ki jo imajo v rokah srednješolci.
V	zvezi z dijaško akcijo omenimo še nekatere solidarnostne izjave.
Pokrajinski tajništvi KPI in mladinske federacije FGCI sta preučili policijsko ustrahovanje dijakov, ki so zasedli šole in s tem opozorili na trajno gluhost šolskih oblasti glede novih razmer v šolah, ki so nastale kot rezultat političnega in družbenega dozorevanja. Tajništvi ostro ocenjujeta ravnanje policije, ki je sestavni del represije zahtev po večjem demokratičnem sodelovanju. Takšno ravnanje lahko privede do zaostritev, nepopustljivosti in do nastopa ljudi, ki nimajo nič skupnega z dijaškimi cilji ter lahko povzročijo izolacijo dijakov od javnega mnenja, od staršev in od delavskega gibanja.
Tajništvi KPI in FGCI podpirata cilje študentovske akcije kot so preosnova prevozov in njihova javna uprava, šolska kuhinja in osnovne oblike demokratičnega življenja v šoli. Ti cilji se skladajo z zahtevami delavskega in demokratičnega gibanja, toliko bolj važnimi tudi v goriški pokrajini, odkar preveva državo tako huda gospodarska kriza.
Te cilje je treba doseči z enotnim bojem dijaškega gibanja in naj predstavljajo trdno podlago za soočenje s političnimi silami, ki se ne smejo ustaviti samo pri solidarnosti s šolskimi vprašanji.
Tajništvi sta na strani dijakov, ki so jih prijavili sodnim oblastem ter bosta uporabili vsa razpoložljiva sredstva, da ne pride do njihovega sodnega preganjanja in da se doseže enotnost čimbolj številnih sil okoli zahteve za demokratično obnovo šole.
Solidarnost z dijaki je izrazil tudi tovarniški svet slaščičarske tovarne «La Giulia», ki je poudaril nujo večje povezanosti med dijaki in delavci.
ZA CESTO VILESE - GORICA
Potrebno dodatno finančno nakazilo
V	prostorih pokrajinske uprave v Gorici se je te dni sestala skupina javnih upraviteljev in strokovnjakov, da bi razpravljala o nekaterih perečih vprašanjih in zlasti o načrtih za speljavo novih hitrih cest. Srečanja so se med drugimi udeležili deželni odborniki za javna dela Giust, za kmetijstvo Tri-pani in za promet Cocianni, predsednik trgovinske zbornice Lupieri, nekateri predstavniki Združenja neposrednih obdelovalcev zemlje in funkcionarji omenjenih deželnih od-borništev.
V	zvezi z novo hitro cesto Vileše
Gorica, so udeleženci posvetovanja poudarili nujnost priznanja novega deželnega prispevka. Doslej je bila na novi prometni žili opravljena prva tranša del, za katero je dala na razpolago potrebna finančna sredstva državna uprava. Za drugo in tretjo tranšo del je dežela zagotovila finančno kritje (po zakonih štev. 27 iz leta 1968 in štev. 1 iz leta 1969) v skupni vrednosti 1.300 milijonov lir. Za popolno dograditev hitre ceste je treba najti še nekaj sredstev, ki naj bi jih dala na razpolago dežela.
Na sestanku so vzeli v pretres tudi vprašanje razlaščevanja zemlje za uresničevanje javnih de! in izplačevanje odškodnin prizadetim razlaščencem.
Odbornik Tripani na obisku v Krminu
Deželni odbornik za kmetijstvo Tripani je te dni obiskal Krmin. kjer se je srečal s predstavniki občinske uprave in krajevnih kmetovalcev. Župan Jacuz je prikazal odborniku glavne značilnosti in probleme kmetijstva na področju Krmi-na, občinski odbornik za kmetijstvo Drius pa je podrobneje razčlenil vprašanja kmetijskih izboljšav, namakalnih naprav in razvoja vinogradništva in živinoreje.
Odbornik Tripani je prikazal dosedanje in bodoče posege deželne uprave za razvoj kmetijskih dejav-
nosti. V tej zvezi je omenil, da spada krminsko področje med tiste predele v naši deželi, za katere veljajo med drugim tudi olajšave in prednosti, ki jih deželna u-prava priznava za bonifikacijo hribovitih krajev. Predstavnikom kme tovalcev je Tripani zagotovil da se bo zavzel za rešitev vprašanja, ki ga predstavlja redno dobavljanje kmetijskega goriva in za pospešitev postopka pri priznavanju deželnih prispevkov v prid posameznih kmetijskih dejavnosti.
k «n uspeh člana fotografskega krožka
član posoškega fotografskega krožka Gino Morelli je na razstavi, ki je bila pred kratkim v Piom-binu zasedel odlično četrto mesto s fotografijo «Judo». Umetnino je fotograf razstavil tudi na 9. mednarodnem natečaju umetne fotografije v Bukarešti.
Mladinski krožek Gorica v sodelovanju z AICLM priredi v četrtek, 20. decembra, ob 20.30 na sedežu krožka, Svetogorska cesta 84, predavanje na temo
JEZIKOVNE PRAVICE SLOVENCEV V ITALIJI
Predaval bo prof. Samo Pahor iz Trsta.	Vabljeni !
NA POBUDO SINDIKALNE FEDERACIJE
V petek bo na Goriškem dveurna splošna stavka
Stavka bo proti sedanjemu gospodarskemu stanju
Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je v vsej Goriški proglasila že v petek 21. decembra dveurno splošno stavko, v znak protesta proti sedanjemu porastu cen, pomanjkanju petroleja in drugih goriv za potrebe industrije in kurjave, za obrambo delovnega mesta in produkcije ter za pričetek izvajanja reform.
Stavka bo v vseh tovarnah in v obrtnih delavnicah v petek od 9. do 11. ure. Delavci, zaposleni v tovarnah v popoldanskem času in ponoči naj stavkajo zadnji dve uri gvoje izmene. V tovarnah in delavnicah ter pred nekaterimi tovarnami p odo tačas delavske skupščine, na katerih bodo sindikalni predstavniki obrazložili zahteve sindikatov.
Zborovanja bodo na Trgu Libertà v Krminu, v industrijski coni v Gorici, na trgu pred tovarno SAFIC v Gradežu, v občinskem gledališču v Gradišču, na trgu pred ladjedelnico v Tržiču. Vsa zborovanja bodo ob 9.30.
«Consortium musieum» doživel uspeh v Gorici
V nedeljo popoldne je bil v Katoliškem domu koncert ansambla «Consortium musieum» iz Ljubljane. Skupino sestavljajo številen mešani pevski zbor, dobri solisti, kot sopranistka Zlata Ognjanovič, altistka Milka Evtimova, basist Jože Stabej ter mala instrumentalna skupina. Dirigiral je Mirko Cuderman.
Program je bil izredno zanimiv, saj je obsegal tudi skladbe pomembnih slovenskih skladateljev, ki so po prvi svetovni vojni veliko prispe-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiimiHiiuiiiiitoiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
ZADEVA PETOVUE PREHAJA V ZAKLJUČNO RAZDOBJE
Čez dva tedna bo znana odločitev: oprostitev ali sodno preganjanje
Branilci zahtevajo izpustitev osumljencev
Vse kaže, da prehaja zadeva Pe- ; gotovili, da ga bodo dobavljali za-
tovlje v zaključno razdobje. Čez dva tedna bomo izvedeli za prvo pomembno odločitev, kakšna bo nadaljnja usoda šestih osumljencev, ki živijo v preiskovalnem zaporu že dolgo, prav gotovo predolgo dobo. Takrat bo preiskovalni sodnik dr. Raul Cenisi dokončno odločil, ali naj jih prijavi sodišču, ali ne. Vse je odvisno od dokaznega gradiva za njihovo obdolžitev umora treh karabinjerjev. To gradivo je zbrano v zajetnem fasciklu, ki ga je državni predsednik dr. Bruno Pascoli pred enim mesecem izročil pisarni preiskovalnega sodišča. Na podlagi tega gradiva ki ga je obramba obdolžene šesterice preučila, so odvetniki pred nekaj dnevi izdelali svoje zaključke, ki se ujemajo.
Čeprav bo potrebno počakati na razsodbo preiskovalnega sodnika, ki bo nakazala vsaj osnovno smer nadaljnjega razvoja, pa na podlagi zaključkov branilcev prihaja do izraza popolno pomanjkanje dokaznega materiala za tako hudo obtožbo, kot je pokol, ter vse ostalo, kar je kaznivega v zvezi s tem dogodkom.
Odvetnik Battello, ki brani Enza Badina, naj bi oporekal zakonitost zapornega naloga proti Badinu.
Odvetnik Maniacco, branilec Giorgia Budicina, naj bi zagovarjal neveljavnost vseh spisov sodne policije v razdobju od 8. junija 1972 do 18. marca 1973, ker osumljencem niso dali možnosti, da bi imeli odvetniško pomoč. Hkrati je Maniacco dejal, da je ves obrambni kolegij osupnila popolna odsotnost dokazov za Budicinovo sodno prijavo pod obtožbo tako hudega dejanja. Tudi odv. Pedroni, ki brani Furia La-rocco, je v svoji vlogi ugotovil popolno pomanjkanje indicij v preiskovalnem gradivu. Istega mnenja je tudi odv. Bemot. branilec Marie in Giannija Mezzorane ter Romana Resna.
Vsi trije branilci so vložili zahtevo po takojšnji izpustitvi vseh osumljencev in njihovo oprostitev že v samem preiskovalnem postopku.
Sestanka KPI
v Jamljah in v Doberdobu
O sedanji gospodarski krizi, ki se iz dneva v dan stopnjuje, bo govor na sestankih, ki jih sklicuje KPI v Jamljah in v Doberdobu. V Jamljah bo sestanek drevi ob 20. uri na sedežu: govoril bo član osrednjega vodstva federacije Aldo Franco, v Doberdobu pa bo sestanek jutri, v sredo, 19. decembra, ob 20. uri na sedežu prosvetnega društva «Jezero». Tu bo spregovoril tajnik goriške federacije Tullio Pai-za. Na sestankih bodo govorili o novi energetski politiki, o preusmeritvi potrošniškega sektorja in o novi politiki javnih prevozov.
interesiranim po navodilih prefekture, vendarle so poudarili, da so za to pomanjkanje krivi trgovci iz drugih pokrajin. Sladkorja bo že prihodnje dni v naših trgovinah dovolj za naše potrebe: testenine pa se v goriških trgovinah prodajajo še po stari ceni. Na Goriškem ni bilo opaziti, da bi bili trgovci poskrili zaloge blaga.
Deželne štipendije za akademike
Deželna uprava bo dala študijske štipendije univerzitetnim študentom, ki obiskujejo univerze ali podobne visoke šole v tujini. Prošnje je treba nasloviti na deželno upravo najkasneje do 31. januarja 14. Podrobnejše informacije je mogoče dobiti na goriškem županstvu, odsek za programacijo in socialno delovanje, te v univerzitetnem krožku, Korzo Italija 44. Stvar bo zanimiva zlasti za slovenske študente, ki študirajo na univerzi v Ljubljani ali na drugih jugoslovanskih univerzah.
deset odstotkov (to je med 20. uro in 7. uro zjutraj).
Drevi v klubu razgovor z gledališčniki
Klub «Simon Gregorčič» v Gorici priredi drevi ob 20.30 v dvorani na Verdijevem korzu IS pogovor zastopnikov Stalnega slovenskega gledališča z goriško publiko v zvezi z jutrišnjo predstavo «Kaplan Martin Čedermac». Spregovorili bodo ravnatelj upravnega sveta gledališča Josip Tavčar, ravnatelj gledališča Filibert Benedetič, nosilec glavne vloge Stane Raztresen in režiser Mario Uršič.
Koledar Zelenega križa
Kot že vsa pretekla leta je goriški Zeleni križ tudi letos izdal svoj ličen žepni koledarček za leto 1974. Knjižica vsebuje vrsto zanimivih podatkov in navodil za vsakdanjo rabo. Med temi naj navedemo izpopolnjen znam goriških ulic, v katerega so vnesena tudi nova imena ulic in trgov: dalje so navedene avtomobilske značke, poštne številke za pokrajinska glavna mesta, poslovni koledarček za goriške lekarne za 1974. se. znam najvažnejših javnih uradov ter na koncu še vrsta navodil za prvo pomoč.
Pooblaščenci Zelenega križa bodo te dni razdeljevali po hišah, uradjh. trgovinah in lokalih novi koledarček, katerega priporočamo.
Giorgio Gaber v Verdijevem gledališču
EMAC priredi v četrtek, 20. decembra, v Verdijevem gledališču glasbeno predstavo «Piccolo Teatro» iz Milana. Nastopil bo znani italijanski pevec folk pesmi Giorgio Gaber z delom «Far finta di essere sani».
Sestanek sindikalistov z goriškimi trgovci
Zastopniki enotne sindikalne federacije so se sestali z voditelji goriške zveze trgovcev. Razpravljali so o pomanjkanju nekaterih živil v trgovinah in o pomanjkanju petroleja za kurjavo. Zastopniki zve ze trgovcev so glede petroleja za
Tarife za taksije
Goriški župan nam je poslal obvestilo. da so še vedno v veljavi tarife za prevoz s taksiji, ki jih je občinski odbor odobril 27.11.1970 Za prevoze na občinskem ozemlju velja začetna tarifa 200 lir za prvih 200 metrov vožnje, nato 10 lir za vsakih nadaljnih 100 metrov, 20 lir pa za vsako minuto čakanja. Za povratno prazno vožnjo ni treba plačati ničesar .Za vožnje izven občinskega ozemlja se za vsakih sto metrov plača pet lir, za vsako minuto čakanja pa 20 lir. Za prazno povratno vožnjo je treba plačati polno tarifo. Dodatke 200 lir je treba plačati za prevoz psov, 75 lir za kovčeg večjega formata. Niso predvideni poviški za prevoze ob nedeljah in praznikih, ponoči pa jr treba plačati dodatno tarifo pet-
Dancs v Štandrežu pogreb Kazimira Prinčiča
Nenadoma je v soboto zvečer v goriški bolnišnici umrl Kazimir Prinčič, priljubljeni ljudskoprosvetni delavec iz štandreža. Kazimir Prinčič se je rodil pred 57 leti v Pevmi, po zadnji vojni se je z družino preselil v štandrež, kjer je našel poleg svojega poklicnega dela, bil je mizar, čas da je sodeloval v vseh panogah ljudskoprosvetnega življenja v okviru prosvetnega društva «Oton Župančič». Bil je aktivni član pevskega društva in dramske družine tega društva, v zadnjem času je bil tudi izvoljen v izvršni odbor domačega društva in vršil posle gospodarja.
Bil je med domačini zelo priljubljen in v svoji tihi in preprosti zunanjosti vestnega delavca se je skrivala ustvarjalna žila umetnika. Slikal je in pisal, tudi pesnil je, bil je vnet ljubitelj domačega okolja in slovenske zemlje, ki ju je vedno poveličal v svojih spisih in poezijah.
Njegova smrt je hudo odjeknila v Štandrežu, kjer je pustil za seboj precejšnjo vrzel. Člani prosvetnega društva «Oton Župančič», posebno še oni ki sodelujejo v pevskem zboru in v dramski družini, izrekajo ženi, hčerki Elizabeti in sinu Klavdiju, ki je tudi član zbora, iskreno sožalje. Pogreb bo krenil danes zjutraj ob 8.30 iz goriške bolnišnice na vaško pokopališče.
Rujslva, smrti in poroke
ROJSTVA: Fabio Decorte, Daniele Colugnati, Vladi Trevisan, Cristina Calligaris, Chiara Vivarelli.
SMRTI: 87-letna gospodinja Giovanna Pipa vd. Scodini, 64-letni u-pokojenev Orlando Ceccotti, 73-letni upokojenec Antonio Braida, 88-letna gospodinja Luigia Pelos vd. Maran.
OKLICI: uradnica Laura Zambel-li in uradnik Giovanni Talin, gospodinja Ana Bitežnik in kuhar Paolo Carlo Pesamosca, gospodinja Nives Petrosini in financar Luigi Perroni, bolničarka Erika Dugar in trgovec Attilio Fratianni, univerzitetna študentka Ana Klanjšček in avtoklepar Mario Blažič, uradnica Daniela Tuomaz in trgovec Franco Nardone, uradnica Maria Antonia Dozza in uradnik Aldo Vendramin, gospodinja Lucia Di Bitonio in elektrikar Sergio Uva.
POROKE: profesorica Oliva Zu-liani in profesor Marco Zanella, delavka Fernanda De Paoli in uradnik Bruno Tuzzi, uradnica Maria Sciandone in uradnik Lucio Verdin, učiteljica Marina Fletti in univerzitetni študent Valter Saldassi.
vali k preusmeritvi slovenske glasbene ustvarjalnosti tiste dobe. V ta okvir sovpada prav gotovo Stanka Premrla «Sončna pesem sv. Frančiška», kantata za soli, zbor in klavir. Matije Tomca «Ravbar» tudi kantata za soli, zbor in klavir. 74-letni skladatelj Matija Tomc je bil na koncertu tudi prisoten.
V drugem delu koncerta sta bili na programu dve kantati češkega komponista Bohuslava Martinuja.
Vse skladbe so zaradi svoje sestave redk* izvajane na naših koncertnih odrih, zato je bil ta koncert izjemna prilika in tudi lepa priložnost za ljubitelja dobre glasbe.
S. K.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanja z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
štiridesetletnica gledališkega dela Staneta Raztresena France Bevk — Boris Grabnar
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
(dramatizacija romana)
Scena:
Kostumi:
Glasba:
Režija:
EDVARD ZAJEC MARIJA VIDAU IVAN MIGNOZZI MARIO URŠIČ
ABONMA RED A (mesto, okoliški in mladinski)
Jutri, 19. t. m„ ob 20. uri v gledališču «G. Verdi» v Gorici. Odhod avtobusa za okoliški a-bonma: Vrh ob 19. uri izpred gostilne Devetak — Grilj, Poljane ob 19.05 — gostilna Peric, Doberdob ob 19.10 — izpred občine Jamlje ob 19.20 — gostilna Pahor, Dol ob 19.30 — Boneti, Pal-kišče — gostilna Peric, in Rupa ob 19.45 — Peč.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom sporoča, da bo jutri, 19. decembra, ob 17.30 na šoli v LHici Vittorio Veneto roditeljski sestanek. Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo.
Razna obvestila
V Doberdobu bodo danes, 18. decembra. pobirali davke od 8. do 12.30 v uradu občinske knjižnice.
Pri raznašalcih Primorskega dnevnika je v prodaji Jadranski koledar za leto 1974 s štirimi priloženimi knjigami. Koledar in knjige je moč dobiti tudi v knjigarnah. V Gorici prodaja koledar tudi Jožica Smetova na sedežu SPZ v Ulici Malta 2.
Urada Slovenske kulturno gospodarske zveze in Kmečke zveze v Gorici, Ulica Malta 2, bosta zaradi obstoječih težav v zvezi s kurjavo odprta ob delavnikih od 8. do 14. ure.
-Kino
(joricu
VERDI 16.00—21.45 «La proprietà non è più un furto». U. Tognazzi. Barvni film. Prepovedano mladini poa 18. ietom.
CORSO 17.00—21.30 «Gli insospettabili». L. Olivier in M. Caine. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Baciamo le mani». A. Belli in P. Coli zzi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VITTORIA 16.30-22.00 «MaUzia». L. Antonelli in T. Ferro. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 16.30—21.30 «Il medico della mutua». A. Sordi in B. Valori. Barvni film.
Tržič
AZZURRO — zaprto
EXCELSIOR 16.00—22.00 «H ritorno di Ringo». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Storia di una monaca di clausura». Barvni film.
I\ova dori cu
SOČA «Obračun živalskih», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
S\ OBODA «Ljubezen v ritmu buzu-ke», angleški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Sutjeska», jugoslovanski barvni film ob 17.00 in 19.30.
RENČE «Montezumino zlato», mehiški barvni film ob 19.00.
PRVAČINA Prosto.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves Pan m ponoči le dezuma lekarna Marzini, Kcrzo Italija 89, tel. 2443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant'Antonio, Ulica Romana, tel. 40497.
Globoko užaloščeni javljamo, da je v soboto umrl naš vestni član in odbornik
Kazimir Prinčič
Pogreb bo danes zjutraj ob 8.30 iz goriške bolnišnice na domače pokopališče.
Prosvetno društvo «Oton Župančič»
štandrež, 18. februarja 1973
S SOBOTNEGA OBČNEGA ZBORA SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V SOVODNJAH
Množičnost in iskanje novih oblik delovanja glavni značilnosti naše prosvetne dejavnosti
Poseben poudarek antifašistični budnosti slovenskih prosvetnih društev - Gmotne težave še vedno ovirajo intenzivnejšo dejavnost - Pozdravi bratskih organizacij iz Slovenije in Koroške - Sovodenjci zelo iskreni gostitelji
Predsedstvo sobotnega 20. jubilejnega občnega zbora Slovenske prosvetne zveze
Kakor smo že poročali v nedeljski številki, je bil v soboto v Kulturnem domu v Sovodnjah 20. jubilejni občni zbor Slovenske prosvetne zveze, organizacije, ki združuje vrsto prosvetnih društev na Tržaškem in Goriškem. Kakor smo že poudarili, je bil to predvsem delovni občni zbor, na katerem so člani predsedstva SPZ in delegati posameznih prosvetnih društev preverjali dosedanjo kulturno -prosvetno dejavnost v zamejstvu v zadnjih letih ter na izkušnjah prehojene poti zarisali smernice za bodoči razvoj dejavnosti.
Kakorkoli naj pogledamo na sobotni dogodek, ki ga je naša zamejska skupnost pričakovala in spremljala z velikim zanimanjem, moramo poudariti, da se je 20. občni zbor odvijal v optimističnem vzdušju. Bil je pozitiven in konstruktiven, predvsem pa je razkril, da stoji danes za okopi kulturno - prosvetnega snovanja in hotenja veliko mladih sil, ki se zavedajo današnjih pomanjkljivosti in potreb in vnašajo ob tem v celotno delo nove poglede ter nakazujejo možnosti novih pobud. Zato- je občni zbor tokrat tu^j nakazal ter načel ppt za uresničevanje volje po tem, da bi se dokončno otresli sterilnega razpravljanja in polemiziranja.
V bistvu je ta občni zbor potrdil resnico, da je bila kljub delni nedelavnosti predsedstva prosvetna dejavnost razgibana, razvejana in množična. Posebej je bila podčrtana vloga, ki so jo naša društva imela pri krepitvi antifašistične budnosti ter v boju za narodnostne pravice. Mimo tega naj omenimo še zahtevo po večjih finančnih sredstvih, ki so nedvomno eden od osnovnih pogojev za boljše in bolj kakovostno delovanje predvsem v perspektivi uvajanja novih oblik dela na kulturno - prosvetnem področju. Ta zahteva je izšla iz raznih izvajanj številnih delegatov, kot je iz njih iz5!a tudi zahteva po večjem sodelovanju med zvezo in društvi ter med prosveto v širokem smislu besede z vsemi dejavniki našega družbenopolitičnega življenja.
Glavne točke programa
Naj ob tem na kratko povzamemo glavne točke programa za preosnovo posameznih sektorjev prosvetnega delovanja, ki je bil priložen poročilu predsedstva in odpira nedvomno novo poglavje v prizadevanjih SPZ in včlanjenih društev za utrditev lastne vloge na tem koščku slovenske zemlje
Osnovne postavke bi lahko sintetizirali v naslednjih točkah:
a)	splošna analiza splošnega dogajanja, vzročnosti in posledičaosti na kuliurno-prosvetnem področju na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji.
b)	Kort v ejša publicizacija in re-klamizaci.a tega dogajanja.
c)	Stimulacija in ustvarjanje čuta odgovornosti za reševanje kadrovske politike ter za dvig strokovne ravni.
d)	Večja odprtost do družbeno -kulturnega in politično - gospodarskega dogajanja pri nas in v svetu in spremljanje tega dogajanja v raznih oblikah.
e)	Odpiranje našega kulturno -prosvetnega snovanja italijanski javnosti ter sprejemanje italijanskega snovanja vsaj v mejah dosegljivega obsega.
f)	Specializacija dela v posameznih društvih s spodbujanjem sodelovanja med društvi in skupnih pobud.
g)	Sodelovanje s športom.
h)	Sodelovanje s šolo (pritegnitev šolnikov k prosvetnemu delovanju, spremljanje dejavnosti raznih šolskih odborov [odborov staršev, odborov študentov in odborov šolnikov], spremljanje dejavnosti sindikata, skupne prireditve itd.).
i)	Povezanost in sodelovanje z drugimi organizacijami v SKGZ možnost skupnih pobud)
k)	Reševanje pravnega statuta naših društev.
l)	Pritisk na krajevne in deželne •pravne organe za podpore.
m)	Uvajanje novih oblik dela in novih panog v društveno dejavnost.
n)	Ustvarjanje mladinskih odsekov po društvih.
o)	Vprašanje dvojezičnosti.
p)	Prizadevanje za vrnitev origi-nahiih priimkov ter imenovanja o-trok z domačimi imeni.
r)	Valorizacija domačih ustvarjalcev.
s)	Posvečati pozornost eksperimentalnim ustvarjalnim dejavnostim.
O poteku občnega zbora smo, kot rečeno, že poročali. Posebej naj tu poudarimo gostoljubnost, ki so jo pokazali Sovodenjci. kar je še pripomoglo k splošnemu prijetnem vzdušju, v katerem se je občni zbor odvijal.
Glavnim poročilom, ki smo jih v celoti že objavili v nedeljski številki, je sledila splošna razprava med katero so prinesli pozdrave nekateri vidni predstavniki.
Bratski pozdravi
Prvi je občni zlg>r pozdravil predsednik SKGZ Boris Race. ki se je na samem začetku navezal na poročilo,.predsedstva, ter dejal, da iz njega izhaja poudarek, da je bila SPZ najbolj učinkovita v delovanju prosvetnih društev, ki gojijo že ustaljene, tradicionalne dejavnosti. Velika škoda bi bila, je dejal Race, če bi tega delovanja ne podpirali, kajti pozornost, ki jo SKGZ kot krovna slovenska organizacija posveča SPZ. izhaja iz spoznanja, da je prav SPZ ena njenih temeljnih organizacij, ker zajema v svojem krogu največ slovenskih aktivnih ljudi. Prav gotovo pa je važno in upoštevanja vredno dejstvo, je nadaljeval govornik, da bo potrebnih še veliko delovnih moči, da se bodo razvijale še tiste dejavnosti, ki bodo prosvetno delo popestrile ter zajele še več ljudi, predvsem mladine. Pri tem je predsednik SKGZ poudaril potrebo po čim tesnejši povezavi med SPZ in novoustanovljeno Zvezo slovenskih športnih društev v Italiji.
V nadaljevanju svojega govora je predsednik SKGZ Boris Race podčrtal tudi potrebo po utrjevanju enotnosti naših organizacij. Večkrat je namreč prišla do izraza želja po avtonomiji iz določenih čisto človeških vzrokov, je pri tem dejal, temu pa se moramo upreti in usmerjevati naše delovanje tako, da ne bomo vzbudili pri nikomur prizadetosti. V tem okviru je treba na Tržaškem pobijati tendence, da bi prizadetost na Ga riškem smatrali za zločin, po drugi strani pa moramo pričakovati, da bodo goriški tovariši premagovali določene pojave z večjim potrpljenjem in željo, da se ti pojavi pa pravijo.
Del svojega govora je predsednik posvetil tudi odnosom s Sla
vensko Benečijo. Dejal je, da bi se Kulturni krožek «Ivan Trinko» lahko vključil tudi v SPZ, čeprav je že neposreden član SKGZ, ker bi «Ivan Trinko» na ta način lažje uresničeval, poleg številnih problemov beneške stvarnosti, tudi kulturno - prosvetno dejavnost.
Na koncu se je Race zavzel še za tesnejše sodelovanje med SPZ in krovno organizacijo na vseh področjih ter izrazil svoje zadovoljstvo nad dosedanjim delom SPZ, ki je izpolnilo splošno težnjo po množičnosti na raznih manifestacijah.
V imenu SR Slovenije je prinesel občnem", zboru bratski pozdrav predsednik ZKPO Slovenije Ivo Tavčar, ki je dejal, da predstavlja občni zbor že sam na sebi len dogodek v razvoju našega kulturnega življenja. Ob tem je izrazil SPZ čestitke za njene dosedanje dosežke ter željo, da bi postajali stiki z matično domovino še čvrstejši in da bi v prihodnosti obrodili vsaj tolikšne sadove, lyit so jih obrodili. j( preteklosti.
«Prepričan sem, je nadaljeval govornik, da boste prebroddi težave rasti, ki jih doživljamo tudi mi v -Sloveniji, kot jih doživlja ves svet. Zato me navdaja upanje, da boste s pospešenim razvejem svoje kulturne dejavnosti najbolje ohranjali sami sebe. Zagotavljam vam. da bomo pozorno spremljali vaše napore in vam stali vsepovsod ob strani.»
Med toplim pozdravom, ki ga je prinesel predsednik SPZ iz Celovca Manzi Veiss, je posebej pa udaril, da je boj koroških Slovencev za narodnostne pravice zelo podoben boju, ki ga vodi slovenska narodnostna skupnost v Italiji. Dejal je, da je ta boj sicer težak, a da z vztrajnim delom vendarle obrodi svoje sadove. Pri tern je omenil zadnje pridobitve koroških Slovencev, kot je imenovanje slovenskega referenta pri koroški deželni vladi ter množičnost na manifestaciji ob proslavljanju kmečkih puntov. Na koncu se je zahvalil SPZ za solidarnost, ki jo je skupaj s svojimi društvi dokazala do koroških Slovencev pri njihovem trdem boju ter izrazil željo po še tesnejšem sodelovanju med obema zvezama in med posameznimi društvi.
Openska doslednost
Pozdrave je prinesel tudi slovenski poslanec v rimskem parlamentu Albin Škrk, ki je dejal, da so slovenska prosvetna društva odigrala pomembno vlogo v boju za narodne pravice in da je zato tudi njihova zasluga, če so v parlamentu po petih letih vztrajnega boja končno sprejeli zakon o slovenskem šolstvu, ki predstavlja pomemben uspeh za vso manjšin sko skupnost. Na koncu je ape-
liral na še nadaljnjo podporo SPZ za še hitrejše reševanje naših pravic ter se zavzel za enotne na-1 stope vseh Slovencev pri oblasteh.
Predsednik SPZ Klavdij Palčič je nato prebral še dve pozdravni brzojavki, ki sta ju občnemu zboru poslala deželni svetovalec Drago Štoka ter Slovensko planinsko društvo v Gorici.
V	obsežno razpravo, ki je sledila, je najprej posegel predstavnik PD «Tabor» z Opčin Rinald Vremec, ki je najprej izrazil kritiko vodstvu SPZ, ker je preoozno obvestilo društva o občnem zboru. Obenem je dejal, da bi občni zbor lahko sklicali kljub vladnim ukrepom o prepovedi vožnje z zasebnimi motornimi vozili na nedeljo. Vremec je nato seznanil občni zbor z dilemo, pred katero stoji njegovo društvo ter zaprosil predsedstvo, da s tem v zvezi izrazi svoje stališče. «Vzdrževanje takšnega objekta, s kakršnim razpolagamo na Opčinah, zahteva nedvomno velika denarna sredstva, je dejal govornik. Zato je naše društvo zaprosilo za pomoč deželne oblasti. Na prošnjo v slovenščini je dežela odgovorila, riaj društvo pošlje zadevno dokumentacijo v italijanščini. Naš odbor je sklenil, da tej prošnji ne ugodi, ker je bilo že ob sami ustanovitvi društva sklenjeno, da se vse prošnje pišejo v slovenščini.» Ob tem je Vremec zastavil občnemu zboru tri vprašanja: «Ali smo prav u-krepaii, ko smo odklonili mihovo zahtevo? Radi bi vedeli, kako izroča prošnje vodstvo SPZ in kako se obnašajo vsa ostala društva?»
Na ta vprašanja je odgovoril predsednik Palčič, ki je podprl ravnanje openskega društva.
Razmah na Goriškem
Goriški predstavnik Marko VValt-ritsch je na kratko orisal kulturno - prosvetno dejavnost na Goriškem ter primerjal to dejavnost s celotno dejavnostjo na Tržaškem, ki se ne omejuje samo na SPZ. Na Goriškem pa je SPZ za naše ljudi vse, je dejal in poudaril, da je prosveta zaaobila na Goriškem v zadnjem času precejšen razmah, ki ga bo treba v bodoče vestneje spremljati in Krepiti. Posebno pozornost bo treba posvečati-tako imenovanim sivim področjem ter krepiti medsebojne stike tako med posameznimi društvi kot..z društvi v matični domovini in na Koroškem. V tem okviru bi bilo treba stremeti za tem, da bi se načeto sodelovanje ne omejevalo le na bežne izlete, temveč da bi prišlo do pravih pobratenj med kraji, kot je prišlo med dolinsko občino in Kočevjem in kjer so imela prav prosvetna društv» najpomembnejšo vlogo.
Poudaril je obenem potrebo no spremljanju vsega našega dogajanja. Posebno skrb pa je treba pri tem posvečati šoli. V tem okviru je Waltritsch predložil resolucijo, v kateri izraža solidarnost goriškemu dijaštvu, ki se bori za demokratične svoboščine na šolah, za moderne metode šolske vzgoje in za izvajanje narodnostne in ja zikovne enakopravnosti v naših krajih. Občni zbor je resolucijo soglasno sprejel.
V	svojem osebnem imenu je nato spregovoril član predsedstva SPZ Edvin Švab. Pri razčlenjevanju dejavnosti in strukture SPZ, o kateri se vedno pogosteje govori, da preživlja krizo, je Švab izhajal iz dejstva, da je kulturno področje, ki ga pokriva SPZ m ki se prepleta z drugimi dejavnostmi, ki niso neposredno vezane na formalno strukturo SPZ, aktivno, kajti gotovo se bomo strinjali, je dejal, da je struktura SPZ dala v zadnjih letih zaleta dejavnosti Slovencev. Ugotoviti moramo, da gre danes za zaplet v svojih zahtevah, željah, načrtih in programih preko naše dejanske zmogljivosti. «To samokritiko in včasih samoobtoževanje, je med drugim dejal govornik, tako pri društvih kot pri SPZ moramo dobro oca niti in zato usmeriti naše zahta ve, in ne nazadnje našo jezo.
Del delegatov na občnem zboru SPZ, v prvi vrsti nekaj gostov
na republiko Italijo, ki do danes ni znala dati svojim državljanom slovenske narodnosti prave, ki nam pripadajo». Pri nadaljnjem razčlenjevanju te stvarnosti je Švab dejal, «da je treba dolgim vlakom priklopiti dodatne lokomotive z ustreznimi strojevodji in dodatnimi pogonskimi sredstvi. Mi, kot idealisti, polni dobre volje, zavednosti in želje po vidnih in hitrih uspehih, smo priklapljali samo nove vagone. Pri tem je treba iskati rešitve. Imamo namreč vlak — imamo društva, in kar je najvažnejše, imamo progo, že od prej, iz NOB, in ob tem je usmeritev SPZ vsem jasna». Na koncu je Švab spregovoril še o potrebi po iskanju ustreznih oblik, za sprejemanje in vključevanje otrok slovenskih staršev, ki ne govorijo svojega materinega jezika, se pa kljub temu čutijo Slovence in bi se kot taki radi vključili v naš kulturni tok.
Reseda o filmu
V imenu Mladinskega krožka iz Gorice je nato pozdravil Zdenko Hvala, ki je zaželel, da bi se že nadvse razveseljivi odnosi med SPZ in krožkom še naprej krepili. V imenu tabornikov RMV je pozdravil prof. Aldo Rupel. Zahvalil se je vsem društvom, ki so imeli in imajo do taborniške organizacije, iz katere izhaja največ naših mladih kadrov, razumevanje in so jo tudi ustrezno podprli.
Zelo zanimivo poročilo je imel mladi slovenski filmski izvedenec in kritik Sergij Grmek, ki je ob ugotavljanju, da je za našo narodnostno skupnost bistvenega pomena, da se širi vsa kulturna proizvodnja naroda med narodnostno manjšino samo, posebej poudaril, da je predvsem film danes pomemben element narodne kulture in čudovito sredstvo in je zato pravilno, da se skuša čimprej odpraviti ta pomanjkljivost v delovanju SPZ. Zavzel se je nato za postavitev primerne strukture, ki bi uresničevala to zahtevo ter je pri tem posredoval vrsto tehničnih nasvetov ter vsebinskih predlogov, ki jih je občni zbor sprejel z vidnim navdušenjem.
Niko Škamperle, predsednik Težaškega partizanskega zbora, ki je pred kratkim postal član SPZ, kakor je na začetku občnega zbora poudaril tajnik Mirko Kapelj (občinstvo je s toplim aplavzom sprejelo v zvezo tako Partizanski zbor kot Slovensko amatersko gledališče ter že najavljeni pristop Tržaškega okteta), se je zahvalil za sprejem ter orisal cilje in namene zbora, ki se ne bo omejeval samo na gojitev partizanskih in borbenih pesmi, temveč bo aktivno spremljal celotno zamejsko dogajanje. V prvi vrsti pa se bo zavzemal za to, da bi italijanske oblasti priznale pravice bivšim borcem. ki teh pravic še ne uživajo.
Danilo Nanut, ki je spregovoril v imenu PD «Oton Župančič» iz Štandreža, je ugotovil, da društvo, ki ga zastopa, dobro deluje da ima pevski zbor, dramsko družino, šahovski krožek ter filmski in fotografski odsek, hkrati pa je dal zelo negativno podobo o razmerah, v katerih naša skupnost živi, ker da je danes vedno več problemov ali bolje, da je danes še več nerešenih vprašanj, kot jih je bilo nekoč, ker problemi naraščajo. Zato je mnenja, da bi bilo treba strniti vrste, da «združeni nastopamo, kjerkoli se čuti potreba in da združimo napore v en cilj, v smer uveljavitve naših institucij na kulturnem in prosvetnem področju».
SAG: uspehi in težave
Sergij Verč je spregovoril o Slovenskem amaterskem gledališču (SAG), ki stopa letos v tretjo sezono svoje dejavnosti. Dosedanje delo in rezultate je prikazal z vrsto konkretnih podatkov, ki dokazujejo. da je SAG v sezoni 1972-1973 imelo nič manj kot 116 vaj in da so njegovi člani imeli tudi po 11 ur vaj na teden. Plod tega je bilo 23 celovečernih predstav oziroma prireditev od 1. oktobra 1972 do zadnjega maja letos, torej do konca sezone, kateri je poročilo veljalo, hkrati pa je SAG priredilo še 8 vzporednih prireditev, skratka po eno prireditev na teden. Če upoštevamo dejstvo, da je bilo v prvi sezoni v celoti 13 predstav in vzporednih prireditev, je napredek velik. Še večji pa je, če upoštevamo naraščanje občinstva. V prvi sezoni je SAG naštelo 1000 gledalcev, v lanski sezoni pa kar 4000, s poprečjem po 115 f?la dalcev na predstavo. To se bo morda zdelo malo, vendar je treba upoštevati dejstvo, da gostuje SAG pogosto na odrih oziroma v no-deželskih dvoranah, z zmogljivostjo kvečjemu 100 sedežev.
Verč je nato govoril še o soda lovanju SAG na srečanju gledaliških skupin Slovenije v Kočevju, o gostovanju v Sežani in na Koprskem in to v krajih, kjer že deset let niso imeli gledališke predstave.
Na osnovi teh podatkov je Sergij Verč izvajal sklep, da je SAG našlo svoj «življenjski umetniški prostor v sklopu slovenske narodnostne skupnosti v Italiji», da pa mu primanjkuje zaledja, predvsem moralno organizacijskega
Seveda je omenil tudi finančni
problem. Navedel je letošnji proračun, ki da je «dokaj izdaten, vendar pa prav tako zelo realen». Svoje poročilo je zaključil takole: «Vendar pa postaja zaradi minimalnih denarnih subvencij naše delo skorajda nemogoče in so razmere, v katerih kljub vsemu navdušenju dela, izredno težki, pretežki za normalen razvoj in za pravilno delovanje, zaradi česar postaja že naslednja premiera vprašljiva, kot postaja vprašljiv celo nadaljnji obstoj SAG.»
Rožič je govoril v glavnem o problemih pevskih zborov. Po njegovem mnenju so bile nekoč razmere težavnejše in vendar so bili zbori številnejši. Dodal je. da bi naj prišlo do pogostejših srečanj in pobratenj z društvi v Sloveniji, hkrati pa izrazil mnenje, da naj bi se pevski zbori naučili več partizanskih in borbenih pe smi, kajti skupni nastopi z organizacijami ANPI so se v zadnjih časih zelo uveljavili Poudaril je tudi potrebo po vedno pogostejšem obiskovanju Beneške Slovenije.
Za Glasbeno matico v Trstu je pozdravil občni zbor njen ravnatelj dr. Gojmir Demšar, ki se je zahvalil za vso pomoč, ki ji jo je nudila SPZ, nakar je spregovoril predstavnik PD «Danica» z Vrha prof. Leopold Devetak, ki je seznanil prisotne z dosedanjim da lom, usoehi in težavami svoja ga društva, obenem pa kritiziral goriško vodstvo SPZ zaradi nesporazumov, do katerih je v vodstvu prišlo v pretekli sezoni.
Tudi predsednik PD «Slovan» s Padrič Rafael Grgič je najprej spregovoril o dejavnosti padriške ga društva, ki je imelo v zadnjem času plodovite stike s šolo ter z društvom «Svoboda» iz Šoštanja. Dejal je, da se bodo ti stiki nadaljevali tudi v bližnji bodočnosti ter pri tem pozval SPZ na sodelovanje in pomoč pri uresničevanju zastavljenega programa.
V imenu SPD iz Trsta je pozdravil Dušan Jelinčič, ki je med drugim izrazil željo, da bi se v odbore prosvetnih društev v vedno večjem številu vključevale mlade sile, nakar se je občni zbor na predlog predsednika PD «Briški grič» Ivana Humarja, soomnil z enominutno zbranostjo žrtev, ki so prav na ta dap pred 32 leti padle na openskem strelišču pod streli fašističnih krvnikov.
Pozdrave je na to' prinesel dolgoletni prosvetni delavec Miro Prešel, ki je opravičil odsotnost bazoviškega prosvetnega društva na občnem zboru ter med drugim poudaril, da nosi veliko krivdo za neaktivnost bazovskega pevskega zbora «Lipa» Tržaški oktet.
Predsednik prosvetnega društva «Vesna» iz Križa Boris Košuta je priporočil večje sodelovanje med zvezo in društvi ter zlasti oouda-ril finančne težave, s katerimi se sooča kriško društvo, ki sloni izključno na mladih silah.
Pozdrave so prinesli tudi predstavnik ZSŠDI Dino Roner ter posebej sovodenjski župan češčut ter podžupan Cotič, ki sta prinesla pozdrav občinske uprave. Posebej sta poudarila, da so Sovodnje počaščene, da lahko gostijo občni zbor SPZ.
Predstavnik nadzornega odbora SPZ dr. Mirko Primožič je po končani razpravi prebral razrešni-co staremu odboru, nakar je vodstvo občnega zbora prevzela va lilna komisija pod predsedstvom Miroslava Košute, ki je na koncu prebral izid volitev. Potrjena je bila namreč kandidatna lista, ki jo je predložilo predsedstvo SPZ in katere seznam smo že objavili.
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Če hočete uresničiti program, disciplinirajte svoje delo. Ukvarjali se boste z družinskim vprašanjem.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Manjši nesporazum med vami in sodelavci. Zanesite se na svojo prisotnost duha.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Organizirajte si delovni čas in premagali boste vse težave. Previdni bodite v svojih čustvih.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Iz nekega razgovora potegnite koristne zaključke. Poiščite si druž bo veselih prijateljev.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Otre site se nezaupljivosti. Uspeh ni daleč. Nesporazum z ljubljeno osebo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) S pomočjo vplivnega prijatelja vam bo uspelo uresničiti neki načrt. Previdni glede zdravja.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) S pomočjo nekega znanca si boste utrditi položaj. Prijetno presena čenje.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Imeli boste srečo v nekem tveganem poskusu. Ganjeni boste od ljubezni najmlajših.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Oprite se bolj na lastne kot na tuje pobude. Zagotovili si boste simpatije.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Skušajte uresničiti neko svojo i-dejo. Neprijetne novice v zvezi z nekim prijateljem.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Prejeli boste nasvet v zvezi z nekim poslom. Računajte na prijatelje.
TOREK, 18. DECEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 12.30 šola
12.30	Poljudna znanost ČLOVEK IN MRAZ
12.55 Risani filmi:
Gustavove prigode Sinovi prednikov
13.30	DNEVNIK
14.10	Tečaj nemškega jezika
14.40	Izročitev književnih nagrad Etna - Taormina
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za otroke
17.45	Program za mladino
18.15	Njegovo veličastvo labod Dokumentarec
18.45	Poljudna znanost
Zgodovina dirke «Mille Miglia*
19.15	Nabožna oddaja
Danes v varlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	Brzec 416
V glavnih vlogah: Lucilla Morlacchi, Mario Fel'cìanì, Ele na Sedlak, Dorotea Aslamidis, Roberto Pescara itd.
21.15	Onega dne
SOVJETSKA ZVEZA: OBLAST IN KULTURA
22.30	DNEVNIK
DRUGI KANAL
18.15	Poskusna oddaja za gluhoneme 18.25 Nove abecede
18.45	Športni dnevnik
19.00	DOUGLAS FAIRBANKS Rojstvo nekega zvezdnika
Antologija prvih filmov, v katerih igra Douglas Fairbanks Danes se začne antologija prvih filmov ameriškega igralca Douglasa Fairbanksa. Predvajali bodo filme «The Lamb» iz leta 1915 ter filma «The Matrimaniac» in «A Modem Mu sketeer». Oddajo bo zaključil intervju, ki ga je dal Douglas Fr rbanks, vendar ne filmski umetnik, o katerem je govor, pač pa njegov sin
20.00	Ob 20. uri
Oddajo pripravil Bruno Modugno
20.30	DNEVNIK
21.00	Po Magelanovi sledi
P 'etekli teden smo sledili Magelanu do njegovega izkrca nav Braziliji. V nocojšnjem tretjem nadaljevanju bomo vi de!i, kako Giorgio Moser kot režiser in Alex Carezzo kot Magelan, skupaj s svojimi sodelavci iščeta ladjo za nada Ijevanje plovbe po sledeh velikega portugalskega pomorca. Grupa prispe v neko naselje, v katerem živi lastnik ladje, ki bi ustrezala njihovim željam. Z ozkotirno železnico pri spejo nato v kraj, kjer je ob pomolu privezana ladjica «Cis-ne». črnec Antonio, ki jim k-že pot, se vkrca z njimi in oddaja se v tem smislu nadaljuje . ..
22.00	Moji doživljaji
Srečanje s pevcem Tonyjem Cucchiaro
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.35 - P. 00 šola
Vrtec, Naša armada, Gledališče, Dr. Albert Schweitzer
10.40	Ruščina
17.45	Čudežna kitara Avtor J. Menart
18.00	Risanka
18.10	Obzornik
18.25	Naši zbori
Škofja Loka ima tisočletno tradicijo. Znana je kot zelo lepo mestece z majhnimi trgi, starimi hišami in čudovitim gradom. Poleg starega zelo lepo urejenega in negovanega mesta pa je tudi novi del mesta s prav tako lepo urbaniziranimi majhnimi mestnimi četrtmi., Toda bogato je v Škofji Loki tudi kulturno življenje, kajti Škofja Loka razpolaga z ženskim kvartetom, komornim zborom in oktetom. Ti ansambli gojijo razne zvrsti pevske umetnosti. Z zbori nas bo televizijska oddaja popeljala še na obisk v škofjeloški grad, na mestni trg, v industrijski del mesta, po okoliških hribih, vse od Črnega vrha do Jarčjega brda.
19.00	šolska TV
Nova matematika 19.20 VIETNAM
19.45	Barvna risanka
20.00	DNEVNIK
20.25	Reportaža
20.40	Pogovor z velenjskimi rudarji
Današnja oddaja bo obravnavala njihove probleme, vpraša nje proizvodnje premoga za potrebe energetike, govor bo o neusklajenih in nenačrtnih naložbah v premogovnike ter o položaju rudarjev, kj jih je ob vedno večjih potrebah vedno m"nj. Posebno se to opaža sedaj, ko so se zaradi sprema njenih "azmer v svetu energetike potrebe po premogu po kazale kot zelo akutne, premoga pa od nikoder,
21.30	H. Fnllada: Sam med volkovi ?L2I0 POROČILA
KOPP^KA BARVNA lELEVIZIJA
20.00	Risanka
20.15	DNEVNIK
20.30	V soboto zvečer Celovečerni film
22.00	VIETNAM
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Pratika: 12.20 Pihala: 13.30 Glasba po željah: 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert: 18.50 Pevec in orkester; 19.10 Slovenski znanstveniki na univerzi: Hektor Jogan: 19.20 Pravljice in pesmi; 20.50 Musorgski: Boris Godunov; 21.20 Pogled za kulise: 22.25 Zabavna glasba.
TRSI
12.10 Plošče; 14.30 Deželne kronike; 14.45 Tretja stran; 16.20 Deželni kulturni pregled; 19.30 Da želne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba 9.00 Operni zbori m baleti; 10.00 Z nami je...: 11.45 Melodije; 12.00 Glasba po željah:
14.00	Jugoslavija v svetu: 14.40 Mini juke box; 15.00 Jezikovne ba ležke; 15.10 Valčki, polke in mazurke; 16.40 Polifonski zbor iz Rima;
17.00	Svet, v katerem živimo, svet, o katerem sanjamo; 17.45 Godalni orkester Busoni; 18.00 Parada orkestrov; 19.00 Domači pevci; 19.30 Prenos RL: 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Zborovsko petje;
21.00	Srečanja; 22.00 Ščekova glasba; 22.35 Jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7-00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Po sebna reportaža; 11.30 četrti spa red: 13.20 Hit parade; 14.09 Odprta linija; 14.45 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Popoldanski spored; 17.35 Program za otroke; 17.55 Opravljivci; 18.45 Gospodarsko - sindikalna panorama; 19.20 Plošče; 19.50 Protagonisti: Helmut Walcha; 20.20 Ponovno na sporedu z Ornello Vanoni: 21.15 Tedenski literarni pregled; 21.40
Simf. koncert; 22.25 XX. stoletje. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 7.40 Pojejo G. Nazzaro in «H gruppo 2001»; 8.40 Kako in za kaj?; 8.55 Melodrama; 9.50 Radijska nadaljevanka; 10.05 Nove ital popevke; 10.35 Na vaši strani;
13.50	Kako in zakaj?; 14.00 Pia šče; 15.00 Klasik leta: Nicolò Machiavelli; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža;
17.50	Telefonski pogovori; 20.10 Plošče; 21.20 Odrska glasba.
III PROGRAM 10.00 Koncert; 11.30 Včerajšnji in današnji interpreti; 12.20 Sa dobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Čajkovski, Suita štev. 2; 15.35 Klavirske skladbe;
16.00	Instrumentalna glasba; 17.20 Telemannova suita; 17.50 Brez naslova; 18.10 Jazz; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.15 V diskoteki; 21.30 F. Dopliker: «Un nido sicuro».
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.30 Pa ročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Kako se spreminja zemeljsko površje; Komorni zbor; 10.15 če se pleše...; 11.15 Z nami doma in na poti;
12.10	Zvoki in barve; 12.30 Kma tijski nasveti; 12.40 Domači ansambli; 13.30 Priporočajo vam...;
14.10	Ali jih poznate?; 14.40 «Na poti s kitaro»; 15.40 Mozart: Simfonija; 16.40 «Vrtiljak»; 16.40 M. Dib: Afriško poletje; 17.10 Koncertni oder; 17.45 Prof. dr. Janez Strnad: Kemija v vesolju;
18.00	Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Orkester Carmen Dragan; 18.30 V torek na svidenje!;
19.00	Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel J. Privška; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi: 20.30 Pavle Lužan: Dan gospoda Iksa; 21.20 Melodije v ritmu; 22.15 Od popevke do popevke; 23.05 P. Preradovič: Pesmi; 23.15 Iz opusa Albana Berga.
SPORT SPORT SPORT
IZIDI	
Bologna — Torino	2:2
Fiorentina — Inter	1:0
Foggia — Genoa	1:0
Juventus — Cesena	2:2
Roma — L.R. Vicenza	1:0
Lazio — Napoli	1:0
Milan — Verona	2:1
Sampdoria — Cagliari	1:1
NOGOMET
VA SKUPINI C LICE
LESTVICA
Juventus, Nopoli in Lazio 13, Fiorentina 12, Foggia 11, Bologna, In-ter in Milan 10, Cesena in Torino 8, Cagliari 7, Roma in Genoa 6, Samp-doria in Verona 5, L.R. Vicenza 4.
PRIHODNJE KOLO Cagliari — Juventus, Cesena — Sampdoria, Genoa — Bologna, In-ter L.R. Vicenza, Napoli — Milan, Roma — Fiorentina, Torino — Foggia, Verona — Lazio.
Tr IT mS
IZIDI
Ascoli — Catania	2:1
Atalanta — Catanzaro	u:0
Avellino — Como	Li
Parma — Arezzo	6:1
Perugia —	Reggiana	1:1
Reggina —	Palermo	0:0
Spal — Bari	1:0
Taranto —	Novara	0:0
Ternana —	Brescia	5:0
Varese — Brindisi	4:1
LESTVICA
Ascoli 17, Varese 16, Brindisi in Ternana 15, Parma in Como 14, Novara 13, Avellino, Atalanta, Brescia in Reggina 12, Catania, Spai in Taranto 11, Arezzo, Palermo, Catanzaro in Perugia 10, Reggiana 9, Bari 4.
PRIHODNJE KOLO Arezzo — Ascoli, Bari — Como. Brindisi — Brescia, Catania — Atalanta, Catanzaro — Taranto, Novara — Perugia, Palermo — Parma, Reggiana — Avellino, Spai — Reggina, Varese — Ternana.
A SKUPINA
c:
IZIDI
Belluno — Lecco	0:0
elodiasottomarina — Alessandria	0:0
Bolzano —	Derthona	2:0
Udinese —	Legnano	2:0
Mantova — Padova	2:1
Monza — Vigevano	2:1
Pro Vercelli — Gavinovese 1:1 Trento — Savona	2:1
Triestina —	Solbiatese	0:0
Venezia —	Seregno	2:0
LESTVICA
Venezia 20, Alessandria 19, Lecco in Belluno 18, Pro Vercelli, Trento in Udinese 17, Mantova in Monza 16, Bolzano 15, Vigevano in Solbiatese 14, Seregno 13, dodi a sottomarina in Gavinovese 12, Padova 11, Legnano 9, Derthona in Triestina 8, Savona 6.
PRIHODNJE KOLO Alessandria — Mantova, Bolzano — Monza, Gavinovese — Solbiatese, Lecco — Derthona, Legnano — Clo-diasottomarina, Padova — Vigeva no, Savona — Trestina, Seregno Pro Vercelli, Udinese — Trento, Venezia — Belluno.
X
1
1
X
2
1
1
X
1
X
X
X
1
Bologna — Torino Fiorentina — Inter Foggia — Genoa Juventus — Cesena L.R. Vicenza — Roma Lazio — Napoli Milan — Verona Sampdoria — Cagliari Ascoli — Catania Avellino — Como Reggina — Palermo Taranto — Novara Ternana — Bresta KVOTE
13 - 1.682 000 lir 12 -	62.000 lir
1.	— 1. Fruttuoso
2.	Latest Record
2.	— 1. Orpello
2. Alghero
3.	— 1. Squillante
2. Cullinan
4.	— 1. Haelvia
2. Timo
5.	— 1. Colibrì
2. Nicomaco
6.	— 1. Magiphil
2. Alchino KVOTE
12 - 331.511 lir 11 — 29.300 lir 10 —	5.000 lir
1 X
Dober nastop Triestine pred domačim občinstvom
Še vedno pomanjkljivosti v napadu
Triestina — Solbiatese 0:0 i
TRIESTINA: Marson, Lucchetta, Pomaro, De Luca, Albicocco. Fera, Rossi, Brusadelli, Berteli, D’Alessi, Cattai.
SOLBIATESE: Zecchina, Vicenzi (Vaccari v 16. min.), Rossi, Filac-chione, Fiorin, Guidetti, Volpati, Invernici, Fumagalli, Pezzotti, Tosetto.
SODNIK: Baldoni iz Ancone.
Triestina je v nedeljo na domačem igrišču končno vendarle pokazala nekaj pozitivnega. Po celi vrsti porazov, zaradi katerih je prišlo do zamenjave v tehničnem vodstvu, so tržaški igralci v nedeljo prikazali precej drugačno igro, ki je celo navdušila prisotno občinstvo, ki enkrat toliko ni štedilo z aplavzi. Tržačani so zaigrali prenovljeno in so bili le za malo ob celoten izkupiček, posebno če pomislimo, da so si v drugem polčasu zapravili dve izredni priložnosti za gol. Najprej je
Na vrhu lestvice A skupine C lige je zopet le ena ekipa. Venezia se je odlepila od Alessan-drie, ki je v Clodii naletela na oviro. Lecco in Belluno pa sta složno na tretjem mestu, potem ko sta medsebojno srečanje zaključila neodločeno. Svojo pot proti vrhu pa nadaljuje Udinese, ki je v nedeljo odpravil s klasičnim 2:0 šibki Legnano, ki ima le točko več kot Triestina. Tej dela na dnu lestvice družbo tudi Derthona, ki je v nedeljo zgubila proti Bolzanu na domačem igrišču. Zadnje mesto pa pripada še vedno Savani, ki je odšla poražena tudi iz Trenta, ki je na vrhu lestvice skupno z Udinesejem in Pro Vercellijem.
Rossi za las zgrešil mrežo, saj je žogo ubranil neki branilec Solbia-teseja, ko je bil vratar že premagan, nato pa si je v zadnjih minutah zapravil zadetek še D’Alessi, ki je bil v nedeljskem srečanju izredno aktiven. Enkrat toliko še ni omejil le na statično igro, temveč se je podajal v napadalne akcije, skupno s Cattaijem, ki je vstopil v ekipo po večtedenski odsotnosti zaradi poškodbe Prav ta igralec se je izkazal kot najbolj pomembna nova Cergolijeva vključitev v moštvo, ki je z lahkoto vzdržalo protinapade Solbiateseja.
Proti Solbiateseju je prišla do izraza borbenost tržaških tretjeliga-šev, potem ito so bili že vsi prepričani, da je TJ-iestind zSŠla v dokončno Icrizo. Vendar pa' je'letošnji zadnji nastop na domačem igrišču prikazal precej prenovljeno moštvo, ki je slonelo na hitrih akcijah in na borbenem duhu, kar se že dalj časa ni zgodilo. Škoda pa, da niso bili Tržačani sposobni, da bi tudi zaključili vse svoje akcije, saj nista bla v napadu Berteli in Rossi vedno sposobna, da bi izrabila dobre predložke svojih tovarišev in našla pot v gol. Občutila se je odsotnost ključnega igralca v napadu, ki naj bi po mnenju nekaterih bil Schillirò, v nedeljo odsoten zaradi bolezni. Morda pa se bo vrnil v ekipo že prihodnjo nedeljo proti Sa-voni, ki je trenutno zadnja na le-stvici.
Morda pa bo k boljši igri Triestine pomagala tudi delna zamenjava v vodstvu, kjer naj bi Sandro Mon-cini prevzel ekipo v svoje roke namesto dosedanjega predsedstva. Sedanji predsednik Colummi pa naj bi postal predsednik delniške družbe, ki naj bi finansirala Triestino. Vendar pa so to za sedaj le govorice, za katere je malo verjetno, da se bodo v celoti uresničile.
Radi
Ponziana-S. Giovanni 1.0
V sobotnem mestnem derbiju s S. Giovannijem je enajsterica Pon-ziane zmagala, s čimer se je povzpela na vrh lestvice promocijskega orvenstva. Čeprav ima Ponziana e-nako število točk kot Cervignano, je prva zaradi boljše razlike v golih. Cervignano je bil ob vodstvo zaradi remija v Maniagu, medtem ko so tržaški igralci v borbenem sre-
čanju odpravili Svetoivančane s strelom Gerina v 11. minuti prvega polčasa, ko je sodnik dosodil enajstmetrovko in jo je Gerin z lahkoto realiziral. Tržačanom je tako po enajst-tedenskem zasledovanju uspelo, ujeti tekmece iz Cervignana. Sedaj pa je njihov glavni cilj varovanje vodstva in upanje, da bodo prestopili v D ligo, čeprav manjka do zaključka prvenstva še precej tednov.
ATLETIKA
CELJE, 17. — V nedeljo je bil v Celju prvi letošnji pregledni zimski kros za jugoslovanske atlete, katerega se je udeležilo osemdeset tekačev. Med najboljšimi sta manjkala le Dane Korica in Vera Nikolič.
Med člani je zmagal Peter Svet, ki je prepričljivo osvojil prvo mesto. Svet bo zastopal Jugoslavijo na znamenitem Silvestrovem teku v Sao Paulu.
Med članicami pa se je na prvo mesto uvrstila Breda Pergar.
Nedeljski kros je bil prvi izmed treh preglednih tekmovanj za balkansko prvenstvo, ki bo marca v Velenju.
MLADINSKI NOGOMET Gaja — Libertas Sv. Sergij 3:1
NARAŠČAJNIKI CGS — Union	1:0
KOŠARKA
V MOŠKI B LIGI
Tretji poraz Patriarce proti ekipi iz Mester
Duco Mestre Gorice
Patriarca iz 94:79
PATRIARCA: Devetag 6, Furlan 7, Soro 10; Mauri 16, Del Ben, Pie-ris 16, Flebus 4, Bruni 20.
DUCO MESTRE: Quintavalle 15. Dalla Costa, Cedolini 26, Villalta 25, Facco 8, Suzzavo 12, Gracis 8, De Stefani.
SODNIKA: Zambelli iz Milana ter Stoppini iz Pavie.
PROSTI STRELI: Duco Mestre 22:32, Patriarca 5:8; zaradi prekrškov sta zapustila igrišče Pieric in Devetag.
Tretji poraz goriške Patriarce v tem prvenstvu košarkarske B lige. Tokrat so Goričani z dvignjeno glavo zapustili igrišče ekipe Duca iz Mester, saj so nekateri opazovalci bili mnenja, da sta ti dve ekipi resni kandidatinji za prestop v višjo ligo. Tudi igra je bila na zelo visoki ravni. Zmagala je bolj tehnična ekipa, ki je znala izkoristiti nekatere napake nasprotnikov. Patriarca pa še ne zna predvajati dobre skupne igre in to se je pokazalo predvsem v tej tekmi, kjer smo videli lepe akcije le po zaslugi nekaterih posameznikov.
V	prvem delu tekme je bila igra precej uravnovešena. Patriarca in Duco sta zaigrala precej umerjeno in lepe igre ni manjkalo.
V	drugem polčasu pa so domačini ostreje napadali in so si priborili prednost v točkah, ki so jo tudi obdržali do konca tekme.
P. R.
IlIUHiK VKSTI NA ŠKSTI STHAN1
nogomet -
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
Ekipa Zarje prepričljivo zmagala v slovenskem derbiju s Primorjem
Veliko presenečenj v Križu - Hud poraz Juventine - Breg zopet brez točk
Zarja — Primorje 2:0 (1:0)
ZARJA: Babuder, Stojan Križman-čič, Komar, Primožič, Metlika, Vojko Križmančič, Grgič, Bon, Žagar, Marc, Ražem (Bessi), Tasso.
PRIMORJE: Štoka. Vižintin, Be-zin, Bukavec, Tomizza, Barnaba, Drioli, Bolčič, Prašelj, Husu (Milič).
Sodnik: Toffoli iz Trsta. Strelci: v 35. min. p.p. Bon, v 43. min. d.p Bessi.
V slovenskem derbiju letošnjega nogometnega prvenstva amaterske lige je bila zmaga Zarje nad Pri morjem zaslužena. «Plavi» so izkoristili priložnost v prvem polčasu, v drugem pa so se zaprli v obrambo, ter odgovarjali na napade go slov s hitrimi protinapadi. Zmaga proti Primorju je seveda dobrodošla, saj so mnogi mnenja, da sodi Primorje med najmočnejše enajsterice v tem prvenstvu. Je celo favorit za prestop v višjo ligo.
Tekma pa je pokazala, da je Primorje le poprečna ekipa. V napadu ima precej udarne moči, toda v o-brambi so bili gostje večkrat v težavah.
Zmaga Zarje je bila povsem zaslužena. Bazoviška enajsterica je pokazala napredek, četudi je v začetku prvenstva napredovala slabo. Moštvo se vedno bolj spreminja v homogeno celoto, kar je nedvomno zasluga požrtvovalnega in sposobnega trenerja Marija Turca, ki je
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V NOGOMETNEM PHVENSTVU 3. AMATERSKE LICE
Primorec zmaguje tudi na tujem Union osvojil v nedeljo le točko
En go! (in tri prečke) premalo za zmago Olimpije
Lib. Prosek — Primorec 0:1
LIB. PROSEK: Gersinich, Covel-li, Babich, Morgan, Ruan, Ridolfo, Verde, De Cesco, De Grassi Franco, De Grassi Bruno, Rozman.
PRIMOREC: Kante, R. Križmančič, Sluga, Čuk, Papatico, Sosič, D. Možina, V. Možina, P. Kralj (v 23. min. d.pi -D’Este), Mervič, B. Kralj, 12 M. Kralj, 14 B. Križmančič.
STRELEC: "v 26. min. d.p. Valdi Možina.
KOTI: 5:5
GLEDALCEV: približno 150.
Primorec se je tudi v nedeljo vrnil domov z vsem izkupičkom, tr<-krat s Proseka To je šesta zaporedna zmaga Trebencev, ki so tako zaključili prvi del prvenstva na 2. mestu lestvice. Zanimivo je, da so Trebenci do sedaj premagali vse najboljše ekipe, doživeli pa so dva poraza, in sicer proti Baxterju in Sampvitu, ki sta v spodnjem delu lestvice. Primorec je v nedeljo igral v enaki postavi kot proti Unionu in je tako (čeprav v gosteh) odnesel z igrišča obe točki. Trebenci so se za to tekmo vestno pripravljali. Skupno z navijači so iz Trebč na Prosek prišli z zasebnim avtobusom. Zavedali so se, da jih čaka naporna tekma, in sicer proti nasprotniku, ki je po dveh zaporednih porazih meril izključno na zmago.
Takoj v začetku se je igra odvijala bolj na sredini igrišča. Domačini niso nikoli ogrožali resneie Kan-tejevih vrat, medtem ko so Trebenci od časa do časa resno zaposlili nasprotnikovo obrambo. V 15. min. je Mervič lepo streljal kazenski strel, a domači Vratar je bil na mestu. V 30. min. je Pavel Kralj zamudil priložnost, ko je podal žogo krilu namesto da bi streljal na vrata.
V drugem polčasu so imeli Trebenci priložnost streljati s P. Kra Ijem in B. Kraljem, a obramba Li-bertasa je bila vedno na mestu. V 20. min. je v enem izmed redkih protinapadov Libertasa Kante lepo rešil svoja vrata. V 23. min. je stopil na igrišče D’Este na mesto P.
Kralja. V 28. min. se je Valdi Možina spustil proti vratom Libertasa in je izven kazenskega prostora streljal ter povedel svoje moštvo v vodstvo. Po tem golu so Trebenci nadzorovali igro in so se spuščali v nagle protinapade, tako da bi (najprej Boris Kralj potem D’Este) lahko tijdi,podvojil'- V 40. min. so imeli igtalci Libertasa izredno priložnost remizirati. Sodnik je dosodil prosti,,,sti;^l za domačine, vratar Kante" ga je'odbil a prekratko. Pritekel je igralec Libertasa Morgan in streljal, a žoga se je odbila v vratnice. Do konca tekme se ni več zgodilo nič posebnega.
Naj omenim, da so bili ob robu igrišča skoraj sami trebenski navijači, ki so znatno pripomogli k zmagi Primorca.
Bruno Križmančič
Union — Bar Veneto 1:1
(1:0)
UNION: Taurian, Sartori, Laska, Vidal, Bandi, Del Zio, Attini, Vicini, D’Agnolo F., Nadlišek (k), Bisceglie, 12. Vedana.
BAR VENETO: Sabadin, Bianchi, Baiocco, Bislacchi, Rossit, Sechi. Pregare, Cavalli, Viceconte. Fortini, Baiocco.
Strelci: v 2. min. Vicini, v 58. min. Bianchi.
Unionovi igralci so že v prvih minutah prišli v vodstvo z Vicini-jem in vse je kazalo, da bodo realizirali še večkrat. Toda slabo sojenje je to preprečilo, tako da se je moral Union večkrat zapreti v obrambo in je lahko računal le na hitre protinapade. Tako se je prvi polčas končal s tesnim rezultatom v prid Podlonjercev.
Vse je kazalo da bodo «piavo -rumeni» zaigrali v drugem polčasu tako dobro, kot v prvih minutah prvega polčasa, a nepotrebna izključitev Sartorija, je še bolj razburila naše fante.
Do tržaškega zadetka je prišlo v 13. min. d.p., ko je lep strel desnega branilca Bar Veneta presenetil našega vratarja. S tem golom se je
tudi končala tekma, saj je rezultat ostal nespremenjen. Omeniti je treba še, da je v predzadnji minuti naš vratar lepo ubranil močan strel tržaškega napadalca. Podlonjerci so bili po koncu tekme zelo slabe volje, saj so pričakovali več.
Mauro
Sampvlto — Olimpija 2:1
SAMPVITO: Canciani, Race, Lodi, Gerin, Pittoni, Moscolin, Pe-dtazzoli, Aganiti, Galletti, Cecchini, Caussi.
OLIMPIJA: Furlan, Husu, Blaži-na, Pertot, Štoka, Delise. Verginella D., Čemjava, Daneu, Manzut-to, Rebula.
STRELCI: v 30. min. p.p. Galletti, v 7. min. d.p. Pedrazzoli, v 12. min. Čemjava.
Po nedeljskem negativnem rezultatu z ekipo Baxter, ki je precej skalila vzdušje, je bilo za izgralce iz Gabrovca srečanje v Padričah s Sampvitom dokaj težka preskušnja. Obmpija je vsekakor želela priti do točke, vendar je moštvo zaradi slabe kondicije nekaterih igralcev zaigralo v precej okrnjeni in nenavadni postavi, kar ni omogočalo prave povezave v igri. Kljub temu bi bila zmaga z nekoliko sreče lahko tu, saj so Rebula, Blažina in čemjava kar trikrat zadeli prečko in zgrešili še nekaj dobrih priložnosti.
Tekma je bila v začetku zelo u-ravnovešena in ni bilo nevarnih akcij. V 30. min. je Sampvito povedel. Vratarju Olimpije Furlanu je pri nenavadnem strelu žoga ušla iz rok, priložnost pa je Galletti takoj izkoristil.
V drugem polčasu v 7. min. je Blažina po nepotrebnem zrušil nasprotnika v nenevarnem položaju. Bila je to enajstmetrovka in 2:0 za Tržačane. Po golu je šla Olimpija odločno v napad, nekaj minut zatem je zmanjšala izid z lepim golom Černjave. V drugem delu 'gre so si Gabrovčani zapravili najboljše priložnosti, tako da jim kljub o-čitni premoči ni uspelo dati še e-nega gola.
E. K.
dokaj obnovil svoje moštvo. Za gole pa sta tudi tokrat poskrbela Bon ter Bessi, ki sta z močnimi in lepimi* streli premagala nasprotnega vratarja Štoko. Predvsem je potrdil svoje strelske sposobnosti Bessi in nedvomno bo njegova vloga v bazoviškem moštvu dokaj pomembna, ker so ostali strelci še nekoliko izven forme.
Domačini so v začetku igre izvedli nekaj nevarnih akcij. Obramba je bila z Babudrom vedno na svojem mestu, nato pa so prevzeli pobudo v svoje roke bazoviški nogo-
Tudi v 12. kolu je prišlo do presenetljivih izidov. Stock in Muggesana, ki sta do sedaj gospodarila na vrhu lestvice, sta položila orožje. Predstavniki Stocka so na domačih tleh klonili razigrani enajsterici Au-daxa, ki je s tem podvigom dohitela na drugem mestu Mug-gesano. Miljska enajsterica je namreč v Križu podlegla Vesni. Ta spodrsljaj Stocka in Maggesane je nekoliko spremenil zgornji del lestvice. V vodstvu je sicer še vedno ostal Stock, ki pa ima sedaj le pičlo točko prednosti pred že omenjeno Maggesano, Audaxom, Vesno in presenetljivim Flaminiom, ki je odpravil tudi Campanelle in s tem nadaljuje svojo pozitivno serijo: 10 tekem — 14 točk.
Nedeljski zavrtljaj je bil nadvse uspešen za enajsterice s spodnjega dela lestvice. Duino je končno prišel do prve prvenstvene zmage na račun Sant’Anne, Edera pa je s čisto zmago v Štandrežu dohitela Juventino. Tema ekipama je ostala za petami tudi Zarja, ki je na domačih tleh s klasičnim izidom odpravila Primorje. Inter SS in Fossalon sta z remijem v neposrednem dvoboju ostala v družbi Duina.
Na repu lestvice je po porazu z Libertasom, (deseti poraz v tem prvenstvu) ostal Breg osamljen, saj ima kar pet točk zaostanka za predzadnjo uvrščeno ekipo Campanell. Za Brežane je torej postal položaj skoraj brezupen.
Naj omenimo še, da bodo prihodnjo nedeljo odigrali tri zaostale tekme in sicer Zarja -Libertas, Breg - Inter SS in Vesna - Primorje.
B. R.
metaši, ki so' bili zaradi skupne igre nedvomno boljši tekmec na igiršču.
S to zmago je Zarja še bolj utrdila svoj položaj na lestvici, kar pa je še posebno važno, je moštvo pokazalo napredek ter dopušča dobre upe za bodoče nastope.
RAAL
Vesna — Muggesana 4:0 (0:0)
Strelci: d. p. v 14. min. Bortolot-ti, v 27. mn. Caharja, v 34. min. Boris Tence, v 38. min. Zudini.
VESNA:	Rado Tence, Verzier,
Botti, Germani, Sandor Tence, Skrem, Caharija, Valente, Keleme-nic (k\ Bcrtolotti (Zudini od 29.
IZIDI 2. AL Duino — S. Anna	2:1
Edera — Juventina	4:1
Flaminio — Campanelle	2:1
Audax — Stock	3:0
Libertas — Breg	2:1
Inter SS — Fossalon	0:0
Zarja — Primorje	2:0
Vesna — Muggesana	4:0
LESTVICA
Stock 17, Muggesana, Audax, Flaminio in Vesna 16, S. Anna, Primorje in Libertas 12, Juventina 11, Zarja in Edera 10, Inter SS, Fossalon in Duino 9, Campanelle 7, Breg 2.
PRIHODNJE KOLO (6.1.74) Muggesana — Inter SS, Juventina — Audax, Stock — Duino, Campanelle — Edera, Libertas — Primorje, Fossalon — Breg, S. Anna — Flaminio in Zarja — Vesna.
min. d. p.), Boris Tence. 12. Košuta.
MUGGESANA: Coslovch, Stefanini (Flego), Sain, Varin, Dudine (k), Giovannini, Pugliese, Cafueri, Dilich, Borroni, Riva, Detela.
Sodnik: Felluga iz Trsta.
Opombe: Igrišče v dobrem stanju, vreme hladno. Gledalcev približno 300. Sodnik je v 34. min. d. p. o-pcmnil Kelemenica.
Vesna je presenetila tudi svoje najbolj optimistične navijače. Premagala je enega od kandidatov za prestop v višjo ligo, Mugge'ano. Zmaga kriških nogometašev je bila prepričljiva in zaslužena, čeprav je bil prvi polčas izenačen. Muggesana je v prvem polčasu pokazala zanesljivo igro na sredini igrišča, kjer se je izkazal veteran Giovannini. Vse je kazalo, da bo domačim nogometašem trda predia.
V drugem polčasu pa preobrat. Križani so odločno začeli napadati nasprotna vrata in so že v 14. minuti dosegli prvi gol z Bortolottijem. Muggesana se je nato le opomogla, saj ni pričakovala takega navala domačinov. Bdlo pa je prekasno. Kriški nogometaši so se dobesedno razigrali. Kelemenic, Valente in Germani so skrbno organizirali i-gro na sredini igrišča. V napadu pa so Boris Tence, Caharija in Bor-tolotti s hitro in učinkovito igro stalno spravljali v težavo gostujoče branilce. V 27. minuti je padel drugi
gol pa po zaslugi hitrega Caharije Za Muggesano je bil to konec. Gostje so popolnoma popustili. Vesna pa je nadaljevala z napadi in je v naslednjih minutah dosegla še dva gola z Borisom Tencejem in Zudi-nijem.
Sami navijači so bili presenečeni ob taki igri kriških nogometašev. Take odločnosti vseh igralcev in učinkovite igre v napadu že dolgo let nismo videli v Križu. Vesna je torej ponovno dokazala, da je njena visoka uvrstitev v lestvici zaslužena. Moštvo je uigrano in odločno. Posebej bi tokrat amen li Lori sa Tenceja, ki je bil zelo učinkovit v napadu in je večkrat kn p-ko pomagal tudi pri organizaciji i-gre.
b. 1.
Edera — Juventina 4:1 (2:1)
JUVENTINA: Plesničar, Faganel, Tomažič, Nanut, Makuc, E. Tabaj, Uras, Marvin, M. Tabaj, Montico, Ferfolja (Ferletič).
EDERA: Med'n, Preprost, Bagordo, Qcivizzo. Veglia, Grozic, Fa-vento, Godas, Vouk, Modonutti in Gardoz.
SODNIK: De Ros iz Krmina.
STRELCI: v 16. min. p.p avtogol Plesničarja, v 17. min. Modonutti, v 25. min. Uras, v 20. min. d.p. Fa-vento ter v 45. min. Gardoz.
OPOMBE: v 24. min. p.p. je sod- * S
(Nadaljevanje na 6. strani)
•iiaiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiH
KVALIFIKACIJE ZA NOGOMETNO SP
Jutri za Jugoslavijo odločitev v Grčiji
Če «plavi» ne bedo zmagali z vsaj dvema goloma razlike, bodo izločeni
J ugoslovanska nogometna državna reprezentanca je včeraj odpotovala v Atene, kjer se bo jutri srečala z Grčijo v povratni izločilni tekmi za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu. Pri pripravah v Splitu so jugoslovanski reprezentanti razpoloženi optimistično. Tako igralci kot člani strokovnega vodstva so izrazili optimizem, čeprav se zavedajo, da bo srečanje z Grki naporno, ker mora Jugoslavija zmagati ž najmanj dvema goloma razlike, če hoče še upati na potovanje v Munchen. Položaj je namreč tak: če zmagajo Jugoslovani v Grčiji z dvema goloma razlike, bodo lahko odigrali odločilno tekmo s Španijo, če zmagajo s tremi ali več goli prednosti, so avtomatično uvrščeni v finale, če pa zmagajo le z golom razlike, bi bila ta zmaga isto kot poraz, saj bi bili izločeni.
Prvo srečanje med Jugoslovani in Grki se je v Beogradu zaključilo z zmago «plavih», ki so zmagali z 1:0. Sedaj pa bodo jugoslovanski igralci na: topali na tujem, kjer bo njihova naloga precej težka, čeprav se obračun medsebojnih srečanj absolutno nagiba v korist Jugoslavije, pa so se Grki v zadnjem času precej okrepili in znajo pripraviti tudi presenečenje. kar naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da se je Puskas, ki pripravlja Grke, nahajal štiri dni v Španiji pri svojem starem tovarišu Kobali, španskemu selektorju. Tam pa naj bi ne bil le zaradi obujanja spominov na nekdanje, slavne dneve...
Jugoslavija in Grčija sta se doslej srečali enajstkrat. Jugoslovani so o-semkrat zmagali, enkrat remizirali dvakrat pa zgubili. Od tega so sedem tekem igrali po osvoboditvi in sc dosegli šest zmag ter en remi. Vsa srečanja so veljala za kvalifikacije SI’ ali za olimpijske igre.
Ni še določeno, v kakšni postavi bo igralo jugoslovansko moštvo, pred-vsen zato, ker je Oblak še poškodn van. Najverjetnejša postava (z Oblakom) naj bi bila: Marič, Buljan, Hadžiabdič, Pavlovič, Katalinski, O-blak, Petkovič, Karasi, Zmajevič, Jer-
kovič, Džajič.
Zaradi večje napadalnosti moštva pa je možno, da bo nastopal tudi Ačimovič, o čemer bo odločalo danes strokovno vodstvo v Atenah (po treningu).
Zaradi tehničnih težav jugoslovanska televizija ne bo prenašala jutrišnjega srečanja v Atenah.
KOŠARKA
Lloydu se je zataknilo v B ligi
Po več uspešnih kolih je moral tokrat Lloyd v Forliju poražen z igrišča. Lloydovci so igrali proti domači ekipi Brina in so zgubili z devetimi točkami razlike (75:84). V tržaških vrstah sta si dva najboljša igralca Čepar in Pozzecco že v prvem polčasu nabrala po štiri osebne napake, tako da ju je moral trener Geroli kaj kmalu zamenjat’.
S tem je bila seveda moč v napadu Tržačanov manjša, poraz pa neizbežen. Dobro se je tokrat izkazal Poli (16 točk).
Lestvica: Duco Mestre in Alpe Bergamo 11, Lloyd Adriatico 10, Patriarca GO, Brina Forli in Gorena PD 8, Rondine Brescia in Mara/zi BO 6, Febal Pesaro, Nayform UD in La Torre R.E. 4, Sarila Rimini 12.
3. zmaga Itaisidra
V	7. kolu 3. moške italijanske lige je Italsider končno osvojil tretjo prvenstveno zmago. Izid: Italsider — Zingalt 69:58 (32:22). Na lestve! je Italsider sedmi s šestimi točkami.
Ginnastica prva
V	5. kolu 2. ženske italijanske lige so med drugim dosegli te izide: Ginnastica Ts — VB Conf 50:38, CMM — Danvil 70:47, Mirandola Rovigo — Julia Trst 56:55. V lestvici je Gimnastica prva z osmimi točkami, Darwil na osmem mestu s štirimi točkami, Julia pa zadnja brez točke.
b. 1.
SPECI ATOR:
MAFIJA
| VČERAJ in DANES |
Pred konferenco v Apalachinu je bila nekakšna predkonfe-renca mafije v Palermu. Na omenjeno predkonferenco na Siciliji so prišli kot delegati iz Amerike Santo Sorge, Joe Bonanno, John Bobaventa in Carmine Galante. Omenjena četverica je bila tudi v Apalachinu.
Razen tega je bil v Apalachinu tudi Frank Garofalo, ki je živel že dve leti na Siciliji, tam pa je zastopal velikega bossa Luckyja Luciana. V Apalachinu je bil tudi Frank Coppola.
Garofala in Coppola so zdaj v Italiji aretirali, Sorgeja pa naj bi prijela ameriška policija.
Zborovanje italo - ameriških gangsterjev (od 63 prisotnih jih ima 60 italijanski priimek) je v Apalachinu razpravljalo tudi o tihotapstvu mamil s posebnim ozirom na Sicilijo. Odposlanci s Sicilije so prinesli nove direktive.
Ali imamo lahko boljši dokaz o enotnosti mafije v Italiji in v Ameriki?
Se posebej pomembno je naslednje: Santo Sorge je doma iz Mussomelija, kjer je imel svojo rezidenco Genco Russo, šef celotne mafije na Siciliji.
Ob omenjenih odkritjih je pisala turinska «Stampa»:
«Dokazujejo torej, da se mafija ne začenja in ne končuje na Siciliji in da ni formirana samo iz starih campierov na poljih in iz špekulantov z gradbeništvom v mestih. So tesne in
konkretne vezi med Sicilijo in Ameriko, pri čemer je še posebej pomembno tihotapstvo mamil. Operacija, ki je pripeljala do teh aretacij, ni operacija antimafija, temveč proti mamilom, toda mafija je zadeta prav v svoje srce.»
Predstavnik ameriškega pravosodnega ministrstva je izjavil, da je omenjena operacija v Palermu še nov dokaz več o enotnosti mafije v Italiji in v Ameriki in da bodo aretacije, opravljene v Italiji, koristile ameriški policiji in sodstvu za nove, konkretne intervencije proti organiziranemu kriminalu v ZDA.
Omenjena operacija je tudi povod, da govorijo o kapita-lih v rokah mafije. Z mamili se veliko zasluži. In kako tudi ne, če mamila, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda, stanejo na Siciliji 700.000 lir kilogram, v Ameriki pa ga prodajajo po 12 milijonov lir za kilogram! Turinska «Stampa» piše:
«Iz teh ogromnih dobičkov je rastla tudi sama pomoč mafije na Siciliji. Kontrola nad tihotapljenjem mamil je omogočila mafiji kontrolo nad pretežnim delom podjetij, izmed katerih so na prvem mestu gradbena podjetja, številni natečaji za te in druge posle se končujejo v korist mafije in celo po vseh zakonskih predpisih, ker so člani mafije najbogatejši. Celotna, manjša mesteca pa se uklanjajo nadoblasti mafije, ker samo člani mafije lahko kreditirajo in posojajo. Vasi se pokoravajo zato, ker mafija administrira vodo, voda pa je dana v koncesijo članom mafije, ki so najbogatejši. Tako je tudi z zemljišči za gradnjo poslopij, tako je tudi s trgovino in industrijo. Rapitali ki jih kopičijo s hitotapstvom mamil, niso pasivni, investirajo jih in proizvajajo tako nova bogastva in novo moč mafije. Po vojni njena moč narašča. Sicilija sama ni mogla dati toliko kapitala. Kapital prihaja od tihotap stva mamil, vodijo pa ga šefi italo - ameriškega podzemlja .. Toda to, kar je zdaj razkritega, mora biti samo začetek. Vsi zdaj vedo, da se tihotapstvo in mafija vzajemno vzdržujeta. Omejiti to izredno operacijo policije na sodni proces samo
proti tihotapcem mamil bi bila velika napaka. Treba je najbolj direktno udariti po mafiji kot takšni.»
KIDNAPIRANI GANGSTER
Zdaj pa se povrnimo k že omenjenemu Joeju B ananasu. 21. oktobra bi se moral pojaviti pred kongresno komisijo, ki vodi preiskavo o ameriškem gangsterstvu, nadaljuje pa z onim, kar se je bilo začelo z odkritji Joeja Valachija. Njegovo ori gdnalno in resnično ime je Giuseppe ali Joseph Bonanno, toda tako ga že zdavnaj nihče več ne naslavlja in ga tudi ne pozna. Pred komisijo bi se moralo zvrstiti še kakih trideset večjih ali manjših gangsterjev, toda v tej skupini je bil najpomembnejši Bananas, ki je bil sicer že enkrat pred omenjeno komisijo avgusta, toda očitno ni bilo zadovoljujoče tisto, kar je bil tedaj odgovoril. Vendar pa 21. oktobra Bananas le ni nastopil pred komisijo,
Tisto, kar se je bilo zgodilo dan poprej, v noči med 20. in 21. oktobrom, je bila senzacija za celoten ameriški tisk. Vsi časniki so prinašali naslove z ogromnimi črkami:
Joe Bananas žrtev ugrabitve!
V komentarjih je pisalo:
Od umora Alberta Anastasie v newyorški brivnici ni bilo v gangsterskem svetu večjega dogodka od «kidnapinga» Joeja Bananasa.
Bilo je pol ure po polnoči, ko se je to zgodilo v strogem središču New Yorka, v elegantni Park Avenue, tam nekje blizu križišča s 36. ulico. Bila je viharna noč, padal je hud dež in avtomobilski promet je bil zelo redek. Edina priča dogodka je bil odvetnik William Maloney, majhen, malce šepav mož z redkimi, rdečkastimi lasmi, očitno eden izmed glavnih Bana-nasovih odvetnikov. Odvetnik Malomey je pravzaprav tudi a-larmiral policijo, kasneje pa je imel tiskovno konferenco, kot je to že v navadi. Poglejmo Maloneyevo zgodbo:
«Joe naj bi jutri nastopil pred preiskovalno komisijo. Poklican je bil, da bi odgovarjal na vprašanja v zvezi s preiskavo, ki je v teku. Prišel je k meni na Park Avenue številka 35, da bi se posvetoval z mano in mojim asistentom odvetnikom Josephom AUenom ob 20.30. Razpravljali smo dolgo, potem pa smo Joe, Allen in jaz odšli na večerjo v restavracijo Pencil na vogalu Tretje avenije in 45. ulice. Servirali so nam odličen «filet mignon», pili pa smo črno vino. Restavracijo smo zapustili malo po polnoči, da bi s taksijem spet prišh v moje stanovanje, kjer naj bi nadaljevali razgovore. Ko smo prispeli pred hišna vrata, je odvetnik Allen prvi skočil iz avtomobila in stekel v hišo. Drugi sem izstopil jaz in plačal šoferju, potem pa je izstopil Joe. Medtem ko sem plačeval šoferju, sem zaslišal neki glas, neki človek je pravil Bananasu:
«Pojdi z nami, «boss» te išče...»
To je bil možakar, visok dva metra, tip, težak sto kilogramov. Deževalo je in imel je dežni plašč. Vlekel je Joeja proti 36. ulici... «Kam ga pelješ» sem zavpil, medtem ko je taksi odhitel. «To je moj klient!» sem vpil. «To se tebe ne tiče, pojdi domov!» mi je rekel eden izmed dvojice in mi prislonil revolver na trebuh, potem ko je poprej izstrelil kroglo v Močnik. Joeja so odvlekli do vogala 36. ulice, kjer je čakal siv, star avtmobii «sedan» z dvema vratoma in tablico «New York»! Joe se je upiral, toda dvojica ga je porinila v avtomobil, ki je odbrzel s polno hitrostjo proti Lexington Avenue... Nisem bil presenečen, toda vse je potekalo s tako bliskovito hitrostjo, da nisem mogel uspešno reagirati. Moram pripomniU, da je bil Joe ves omenjeni večer spokojen, očitno ni slutil, da bi se mu lahko pripetilo kaj podobnega.»
Neki novinar je vprašal odvetnika Maloneya, ali bi mogel prepoznati omenjenega giganta, a Maloney je odgovoril: «Kadar ima človek pritisnjen revolver na trebuh, nima časa da bi meril dolžino nosu in opazil barvo oči napadalca.»
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	18. decembra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/II nad. telefon 22 207 Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT • Trst
TRŽAŠKI DNEVNIK
HVALE VREDNA POBUDA
Likovna razstava v «Salvemini» za pomoč čilskim preganjancem
Sodelujejo najbolj kvalificirani likovniki
IZ SODNIH DVORAN
MILE KAZNI ZA NAPADALCE NA POLICIJSKEGA FUNKCIONARJA
Prisodili so jim
Vodstvo tržaške Zveze demokratičnih žensk je prišlo na lepo in hvale vredno idejo: s pomočjo tržaških likovnikov organizirati prodajno razstavo likovnih stvaritev, katere izkupiček je namenjen pomoči svojcem čilskih političnih preganjancev. Pobudi vodstva ženske zveze se je odzvalo skoraj štirideset tržaških umetnikov in od sinoči je v dvorani krožka «Salvemini» na Korzu Italia 12 v drugem nadstropju razstava 38 olj, risb in grafik ter enega kipa, ki ga je dal v ta namen Bruno Alzetta. Ne moremo navesti naslovov in ustvarjalcev vseh 38 olj, risb in grafik, vendar lahko rečemo, da so med temi dela tudi najbolj kvalificiranih tržaških likovnikov, med katerimi so na primer Mascherini, Rosigna-no, Spacal, Sormani, Ponte, Pedra, Zandegiacomo, Palčič, Devetta, Pisani, Brumatti, Cesar, Bastianutto, odlični Altieri, Romolo Bertini, itd.
Kot že rečeno, gre izkupiček razstave, katere dela so namenjena prodaji, v sklad za pomoč svojcem čilskih političnih preganjancev, zato smo prepričani, da pobuda ne bo ostala brez odziva. Vrhu tega so na voljo občinstvu dela, katerih cena je dostopna tudi manj premožnim ljudem, pa tudi dela za zbirčnejše okuse, skratka se cene vrtiio od 15.000 do 180.000 lir.
Razstava bo trajala samo do božičnega predvečera, torej do 24. t.m. in je dostopna vsakomur sleherni dan od 17. do 20. ure.
Kmalu začetek čiščenja kanala na Ponterošu
Avtonomna turistična ustanova bo končno začela s čiščenjem kanala na Ponterošu. Ta dela so bila predvidena že pred časom, a jih niso mogli nikoli izpeljati zaradi raznih zaprek. Prvotno so za to delo predvideli 50 milijonov lir izdatka, kasneje pa so morali to postavko zvišati na 70 milijonov.
če ne bo prišlo do nadaljnih za-
prek, bodo kmalu oddali na dražbo dela, ki se bodo zaključila v juniju, ob začetku prihodnje turistične sezone.
Dramska skupina E. Toti bo obiskala obnemogle
Za bližnje božične praznike bo dramska skupina občinskega rekre-atorija iz Starega mesta «E. Toti» obiskala nekatere skupnosti, ki zaradi enega ali drugega razloga živijo ob robu mestnega življenja, kot so upokojenci v zavetišču ECA, slepci Inštituta «Rittmayer» ter bolniki openskega sanatorija. Skupina se bo tem ljudem, ki jim ni dano, da bi lahko neposredno spremljali umetniško življenje v našem mestu, predstavila z glasbeno komedijo «Viva la gente de Rena», ki jo je napisal Ruggero Paghi in uglasbil Galliano Buttignoni.
DANES POPOLDNE PRI SGZ
rSestanek namenjen gostincem iz okolice
Sekcija za gostinstvo pri Slovenskem gospodarskem združenju obvešča vse gostince s podeželja, da bo danes popoldne ob 16. uri na sedežu SGZ (Trst, Ul. Cicerone 8/B -pritličje) poseben sestanek, namenjen skupnemu pregledu težav, ki izhajajo iz sedanjega kritičnega položaja in razpravi o možnih izboljšavah za bodočnost.
Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja bo poročalo o delu, ki ga je na tem področju doslej opravilo in o stikih, ki jih je imelo s pristojnimi oblastmi. Tajništvo je nadalje izdelalo vrsto predlogov za delno omiljenje negativnih posledic, ki jih je prinesla prepoved osebnega avtomobilskega prometa ob nedeljah in praznikih.
Na sestanek so toplo vabljeni vsi gostinci, katerih ideje in predlogi i bodo vsekakor dobrodošli.	i
Na kazenskem sodišču se je zaključil proces proti pobalinom, ki so pred tremi tedni napadli policijskega funkcionarja dr. Volpe ja, mu iztrgali izkaznico in ukradli avtomobil. Gre za 25-letnega Alda Lussija iz Ul. Furlani 1, za 22-letnega Fulvia Cus-mana iz Ul. Pagnano 5 in za 27-let-nega Giuseppeja Lakoseljca iz Drevoreda XX. septembra 69.
Pred sodiščem, ki mu je predsedoval dr. Corsi s stranskima sodnikoma dr. D'Amatom in dr. Gridellije-vo, so se obtoženci morali zagovarjati namernih telesnih poškodb na škodo 31-letnega Roberta Mrdalija iz Ul. Panebianco 81, ki so ga pretepli na Istrski ulici 21. novembra zvečer še pred napadom na dr. Volpeja, ter upora javnemu funkcionarju, tatvi-
NAROČITE SE na
PRIMORSKI
DNEVNIK
za leto 1974
ZA VSE, KI PORAVNAJO CELOLETNO NAROČNINO DO 28. 2. 1974:
■	brezplačno mesečnik DAN
in
NAGRADNO ŽREBANJE
V VREDNOSTI 2.300.000 LIR Naročnino sprejemajo:
■	uprava: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 795-823
■	raznašale!
■	pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374
■	Tržaška kreditna banka: tek. račun št. 1192
Vsak nov naročnik bo prejemal do 31. decembra 1973 Primorski dnevnik brezplačno
dobro leto zapora
ne in poškodovanje avta, Lussi pa še žalitve in poškodb javnega funkcionarja. Lussi, ki je udaril voditelja političnega urada kvesture in mu iztrgal iz rok policijsko izkaznico in ga vrh tega še psoval, je priznal, da ga je udaril in žalil, dejal pa je, da ni vedel, da gre za policista in da mu ni iztrgal izkaznice. Cusman je priznal samo, da je dr. Volpeja porinil, Lakoseljac pa je zanikal vsakršno krivdo.
Javni tožitelj dr. Tavella je zahteval 4 leta in 10 mesecev zapora za Lussija, za ostala dva pa po 3 leta in 8 mesecev zapora.
Sodniki so izrekli milo obsodbo: 16 mesecev zapora in 20 tisoč lir globe za Lussija, za Lakoseljaca in Cusma-na pa po eno leto zapora in 20 tisoč lir globe. Odbili so zahtevo po izpustitvi na svobodo, na kar so odvetniki Morgera, Filograna in Garetti napovedali priziv.
Trgovine bodo odprte tudi 23. decembra
Tržaška občina je delno sprejela predlog združenja trgovcev o odprtju trgovin za praznike Trgovine bodo odprte po običajnem dopoldanskem umiku tudi v nedeljo, 23. decembra. Občina je tudi preklicala obvezno tedensko zaporo v tednu od 10. do 15. decembra za vse trgovine, ki bi morale biti zaprte v ponedeljek dopoldne ali v sredo popoldne.
S sadnim sokom Je spil
tudi steklen drobec
Luciano Foschi, star 32 let stanujoč v Ul. S. Spiridione 6. bo moral ostati v bolnišnici na opazovanju nekaj dni, ker se mu _ je pripetila dokaj nenavadna nesreča: v baru «Rex» v Pašaži Pretti je naročil sadni sok, ko pa je spil tekočino, ga je ostro zabolelo v grlu. Kozarec se je namreč zdrobil in Foschi je požrl drobec stekla. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer bo moral ostati, dokler bo drobec stekla v trebušni votlini, saj je nevarno, da mu rani črevesje.
Novi program šamponov kozmetike NARTA
■ z naravnim ekstraktom kamiličnih cvetov preprečuj‘e vnetje in Iritacijo kože. Priporočljiv je predvsem za umivanje občutljivega lasišča
■ z naravnim ekstraktom koprive pospešuje prekrvavlje-nje lasišča in je predvsem primeren za umivanje tankih in redkih las
z naravnim ekstraktom koprive
KOPRIVNI ŠAMPON
Narta
z naravnim ekstraktom kamiličnih cvetov
KAMILIČNI ŠAMPON
Narta
z naravnim ekstraktom hmelja
GOLDING ŠAMPON
bogat z vitamini B skupine Narta
z ekstraktom hmelja in vitamini skupine B neguje in krepi lase. Priporočljiv je za pranje mastnih las
BREZOV ŠAMPON |
NARTA
s sokovi in vonjem breze neguje lase. Priporočljiv je za umivanje vseh vrst las
Izdeluje ILIR13 A kozmetika narta.
SPORT SPORT SPORT
KOŠARKA
V MLADINSKEM PRVENSTVU
Presenetljivo dobra igra Poleta proti ekipi Tigers
Adrijan Sosič najboljši strelec * Izkazala sta se tudi uspešni Edi Sosič in požrtvovalni Loris Tavčar
Tigers GO — Polet 84:80 (39:41)
POLET: Adrijan Sosič 21, Daneu 4, Guštin 19, Dolenc, Kraus 16, Škerlavaj, Tavčar, Starc, Edi Sosič 20.
TIGERS GO: Benci, Barile 14, Guerra, Prinčič 10, Castellano, Gallo 8, Marini, Femia 15, Sclauzero 15, Tavasani 24.
SODNIKA: Fegac in Piculin iz Trsta.
PROSTI METI: Polet 6:10, Tigers 2:8.
PET OSEBNIH NAPAK: Femia (72:73), A. Sosič (78:80).
Poletovi košarkarji so odigrali svojo do sedaj najboljšo prvenstveno tekmo. Proti močni peterki Tigers iz Gorice so namreč zgubili s samo štirimi točkami razlike, potem ko so celo v prvem polčasu vodili z dvema točkama razlike (41:39). Poleg tega pa so naši košarkarji nastopili še brez Robija Gantarja, ki bi bil
lllllllllltlllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllHIllIHIIIIII
Zarja prepričljivo zmagala
(Nadaljavanje s 5. strani)
nik izključil Marvina, ker je ta s pestjo udaril nasprotnika.
Hud poraz štandreške Juventine v nedeljo na lastnem igrišču proti Ederi, ki ni v tej tekmi pokazala posebno lepe igre. Štandrežcem je od vsega začetka šlo vse po vodi, tako da so gostje prešli v vodstvo z avtogolom Plesničarja, ki ni u-spel zadržati precej lahkega strela in mu je žoga ušla v mrežo. Minuto kasneje je Edera podvojila. Vezni napadalec Modonutti je streljal precej močno proti vratom in žoga je v drugič ukanila Plesničarja Seveda, po teh tako nepričakovanih golih je nastopila v štandreških vrstah živčnost. V napadalni akciji domačinov je Marvin udaril s pestjo nasprotnika, ker mu je ta s prekrškom odvzel žogo. Sodnik je u-pravičeno izključil slovenskega i-gralca. Tako početje ne prispeva k ugledu igralca samega' hiti 'Celotne ekipe, saj jo je Marvin s tem svojim dejanjem le oškodoval. V 25. minuti igre je uspelo Juventini, 'pd lepi skupni akciji doseči gol s strelom Urasa. Po golu so skušali štan-drežci izkoristiti ugoden trenutek za izenačenje. Nekajkrat je šla žoga za las mimo vratnic in vse je kazalo, da bodo domačini nadoknadili zgubljeno.
V drugem polčasu je bil forsing Juventine zelo uspešen, do gola pa ni prišlo. Nič ni pomagala velika požrtvovalnost Urasa in Tomažiča, najboljšega igralca na igrišču (zaradi njegovega velikega doprinosa v napadalnih akcijah). Naj omenimo izredni priložnosti, ki sta se nudili Ferfolji, ko je sam pred vratarjem poslal žogo ven ter strel Faganela, ki ie z glavo poslal žogo na prečko Napadalna igra je seveda oslabila domačo obrambo tako, da so gostje v 20. minuti dosegli svoj tretji gol s Faventom. Juventina je še dalje napadala, a tokrat precej nepovezano, saj so bili njeni igralci precej utrujeni in niso utegnili več graditi iere. V zadnji minuti drugega polčasa so gostje dosegli še četrti gol, po osebni akciji Gardoza.
Rudi Pavšič
Libertas Ts — Breg 2:1 (1:0)
BREG: Ota, Manfreda, Rodella, Saxida, Vidos, Poropat (Fomasa-ris). Samec, Gasperutti, Marche-sich, Race, Grahonja.
LIB.: Visnoviz, V^doni (Lunetin), Paolich, Paoli, Mottica, Kauzki, Russo, Ferrara, Auber, Vascotto, Cadelli, Pemisco.
Strelci: Rodella (avtogol) 7. min.. Samec 54. min. in Russo 85. min. hodnik: Zidarich (Ts). Gledalcev: 70.
Brežani so ponovno ostali praznih rok in si poraza zopet niso zaslužili. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da so Brežani slabi kovači svoje sreče: v napadu za-streljajo še tako ugodne priložnosti, medtem ko so v obrambi točnejši in se žoga pogosteje znajde v last ni mreži.
Tekma na igrišču v Ul. Flavia se je začela s četrturno zamudo in zaradi toplega sonca sta ekipi začeli igrati dokaj živahno. Kazalo je, da bo Breg prevzel pobudo, ko so domačini nepričakovano prišli v vodstvo. Cadelli je poslal v kazenski prostor naše ekipe visoko žogo, za katero sta se pognala Rodella in Ota, branilec se je prvi dotaknil usnja in ga nesrečno poslal v lastno mrežo, mimo nemočnega vratarja. Minuto za tem je imel Gasperutti izredno priložnost, vendar je Libertasov branilec ustavil žogo z roko pred lastnimi vrati. E-najstmetrovko je Marchesich streljal za dober meter od vratnice. «Plavi» so zapravili še nekaj ugodnih priložnosti in končno je uspelo Samcu popraviti stanje z lepim golom, deset minut po premoru Igra se je nato osredotočila na sredini igrišča in vse je kazalo, da sta e-kipi z remijem popolnoma zadovolj ni, ko se je Cadelli znašel v bre žanskem kazenskem prostoru, si po pravil žogo z roko (s tem ukanil Oto in Rodello) ter podal Russu, ki je samo potisnil usnje v prazna vrata in s tem zapečatil izid.
Ist
lahko Poletu v veliko pomoč pri lovljenju odbitih žog.
Openski igralci so začeli slabo, saj so gostje prišli takoj v vodstvo (2:8) in vse je kazalo, da bo našim fantom trda predla. Nato pa so le zaigrali bolj sproščeno in so bili gostom enakovredni. Tekma je bila na tehnično dobri ravni, kot tudi zgovorno kaže izid. Priča smo bili hitrim napadom na eni in drugi strani. Pri ppletovcih pa se je poleg Adrijana Sosiča razigral tudi Edi Sosič, ki se je predvsem uveljavil kot dober strelec (20 točk). Prvi polčas je torej potekal v znamenju izenačenosti.
V drugem delu so poletovci vse do poslednjih minut stalno vodili, čeprav z minimalno razliko dveh — treh točk. V sredini tega dela tekme se je lažje poškodoval Daneu, ki ga je zamenjal Loris Tavčar. Tavčar je presenetljivo dobro opravil svojo nalogo. Res ne moremo mimo tega, da bi ne pohvalili tega požrtvovalnega Poletovega košarkarja, ki bolj malo igra v prvenstvu, vselej pa pridno in požrtvovalno trenira. Žal, pa tudi njegova dobra igra ni zadostovala za zmago. Goričani so proti koncu tekme bili le odločnejši od poletovcev in so tako zmagali s štirimi točkami prednosti.
Ne glede na poraz pa moramo o-ceniti Poletov nastop kot zadovoljiv.
PROMOCIJSKA LIGA Villesse — Kontovel 58:70 (29:29)
VILLESSE: Vidoz, Ferrara, Pod-brscek, Mocenigo, Corsi, Minin, Co-bas, Močilnik, Bigai, Bardusco.
KONTOVEL: Daneu, Štoka, Luk-ša, Lisjak 5, A. Zavadlal 26, Kralj
6, P. Starc 27, Zavadlal D. 6, I. Starc.
PROSTI METI: 2:6.
SODNIK: Bosehin iz Sredipolja.
PET OSEBNIH: Zavadlal D. 55:70.
Po dveh zaporednih odloženih tekmah (prvič zaradi mraza, drugič zaradi prazničnega mostu) so prišli na svoj račun tudi kontovelski košarkarji.
Tokrat so odpotovali v goste Vil-lesseju, ki je s Kontovelom zasedal zadnje mesto. Našim predstavnikom se je torej nudila lepa priložnost za osvojitev prvih točk. Niso nas razočarali ,saj so nasprotnika dobesedno nadigrali in to predvsem v drugem polčasu.
Prvi del igre je potekal počasi in priča smo bili nezanimivi igri, čemur je botroval tudi mraz. Če temu dodamo še polurno zamudo sodnika, ki je še bolj spravila v slabo voljo igralce, pa je slika dokaj jasna.
Ne glede na to so Kontovelci prvi povedli z 8:2. Dalje pa ni šlo. Villesse je z organizirano igro izenačil in povedel s 14:9. To pa je bilo tudi vse, kar so domačini dosegli. Kontovelci so pravočasno pritisnili in do kraja prvega polčasa skrbno nadzirali zagrizene nasprotnike.
Kontovelci so se v drugem polčasu predstavili čisto v drugi luči. Zaigrali so odločno in brez treme. Dosegli so tudi lepo prednost v koših in jo skrbno čuvali do konca tekme. Tu je prišla zopet na dan realizatorska sposobnost Starca in A. Zavadlala, ki sta skupno dosegla 53 košev! Na odbitih žogah, pa se je uveljavil Kralj.
Točke: A. Zavadlal 2, Starc 1.
H. L.
ŠPORTNIK LETA 1973
Boksar M. Beneš najboljši v SFRJ
Z anketo beograjskega športnega časopisa «Sport» so proglasili za najboljšega jugoslovanskega športnika v letu 1973 boksarja Marijana Beneša iz Banjaluke.
MADRID, 17. — Sovjetski velemojstri so osvojili vsa tri prva mesta na mednarodnem šahovskem turnirju v Madridu. Zmagal je Karpov (11 točk) pred Tukmanovim (10,5) in Furmanom (10. Jugoslovanska šahista Ljubojevič in Planinc pa sta se uvrstila na deveto, oziroma deseto mesto.
NOGOMET
V srednjeameriški izločilni skupini si je pravico do nastopa v finalnem delu svetovnega nogometnega prvenstva v Miinchnu priboril Tahiti, ki je med drugimi odpravil tudi tako kvalificirane nasprotnike, kot je reprezentanca Mehike.
Zmagovalce te izločilne skupine pripravlja in vodi Tržačan Ettore Trevisan, za katerega je lani kazalo, da bo postal trener Triestine, potem ko je bil trener pri grškem prvoligašu Panathinaikosu. Trevi-san je nato nekaj časa deloval pri italijanskih nogometnih klubih v nižjih ligah, nakar je šel v Francijo. Nazadnje pa mu je bilo zaupano vodstvo tahitijske nogometne reprezentance, katero je moral pravzaprav šele ustvariti, saj je imel na razpolago le igralce, ki so imeli mnogo dobre volje, a malo izkušenj.
KOŠARKA
Izidi mladinskih moštev
NARAŠČAJNIKI CGS — Bor	61:22
Inter 1904 — Kontovel 145:34 PRIJATELJSKA SREČANJA (Letniki 1962 in mlajši) Sokol — Bor B	19:15
Bor A — Sokol	34:12
Jutri, v sredo bo ob 19.30 seja odbora ZSŠDI. Seja bo v Trstu, Ul. Geppa 9.
lAiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiTìiniiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiinniiiiiiiiiumiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiik
ODBOJKA
V ŽENSKI B IN MOŠKI C LIGI
Našima šestericama letos ne gre
Čeprav-bi obe lahko v soboto zmajali, sta ostali praznih rok
Bor - Libertas Brescia 2:3 (15:13, 13:15, 15:11, 10:15, 9:15)
BOR: Kufersin, Bezeljak, Bolčina, Božič, Furlanič, Jevnikar, Kalan, Pernarčič, Prašelj, Rauber.
LIBERTAS:	Panada, Mombelli,
Lombardi, Tosin, Zovida, Zezzola, Terraroli, Ro, MartineUi.
Boru v soboto ni uspelo premagati svojih nasprotnic iz Brescie, s katerimi ima naša ekipa še od lanskega prvenstva odprt račun. Srečanje s to ekipo so namreč «pla-ve» lani obakrat zgubile, in prav prvi poraz je oznanil začetek krize, ki je zajela Borovo vrsto.
Libertas igra, z ozirom na pretekla prvenstva, z nekoliko spremenjeno postavo, saj so nekatere mlajše igralke stopile na mesto starejših, ki so nehale z udejstvovanjem. Najbolj vidna je odsotnost bivše reprezentantke Agostijeve, ki je bila na mreži skorajda neustavljiva. Vendar pa ni ekipa letos nič slabša od lanske, saj so mlade sile uspešno napolnile nastalo vrzel. Glavno Libertasovo orožje je skorajda nepremagljiv? obramba, ki brani še tako težke in nemogoče žoge. Če temu dodamo še precej učinkovit napad, je jasno, zakaj zaseda Libertas prvo mesto na lestvici.
Borovke poraza niso zaslužile. Res je sicer, da niso odigrale svoje najboljše tekme, vendar so pa bile skozi vso tekmo svojim nasprotnicam
povsem enakovredne. Njihova glav-1 rušič, Škrk, Peterlin in Ušaj. na napaka je bila v tem, da niso SODNIK: Bresigar iz Gorice, predvajale konstantne igre. Vrhun-
skim akcijam so sledile začetniške napake. Tokrat je bilo zgrešenih malo servisov, toda, žal skoraj vsi v odločilnih trenutkih. Poleg tega so «plave» zaigrale zelo živčno in se nikakor niso mogle umiriti. Kljub temu s prikazano igro niso razočarale.
Prvi set je po izredni izenačenosti osvojila domača ekipa. V drugem delu igre je Libertas povedel s 7:0 in nato z 8:1. Z zagrizeno igro so «plave» celo povedle s 13:11. Zgrešeni servis pri tem stanju pa je borovke stal set. V nadaljevanju je bil zopet uspešnejši Bor, ki je pa v četrtem nizu zaradi svoje živčnosti prepustil pobudo gostom. V odločilnem delu igre je Bor povedel s 5:1. Žal, pa so naše igralke popustile in Libertas je srečanje zaključil v svojo korist.
Po tem porazu se je Bor pomaknil za eno mesto nižje na lestvici. V prihodnjem kolu ga pa čaka težko gostovanje proti zelo solidni ekipi Junior.	INKA
AGLI Montecchio — Kras 3:1 (13:15, 18:16, 15:3, 15:9)
MONTECCHIO: Vignato. Faggia na, Guderzo, Longo, Trevisan, Pilati, Sartori, Levato, Visonà, Zam-bello, Castegnaro.
KRAS: živec, L. in I. Budin, Ves-naver, Zadnik, B. in R Milič, Ma-

MUCANJE
SLALOM ZA SP
Odjuga preprečila zmagoslavje Italije
Prvo mesto je prepričljivo osvoji! Italijan Gros, ki vodi tudi na lestvici za SP
INNICHEN (Vipiteno), 17. - V smučarskem tekmovanju za svetovni pokal je v slalomu italijanski predstavnik Piero Gros gladko osvojil prvo mesto z zmago v prvi in drugi vožnji. Gustav Thbni pa je zopet doživel poraz, čeprav je dosegel odličen čas v prvi vožnji, v drugi pa je napravil banalno napako. Dobro se je odrezal tudi avstrijski smučar Kniewasser v tekmovanju, ki je bilo od minute do minute bolj napeto in se je lestvica neprestano spreminjala. Italijani, ki so v prvi vožnji zasedli skoraj vsa mesta v prvi deseterici, so bili že prepričani, da so se maščevali nad Avstrijci, ki so jih porazili včeraj v Saalbachu. Vendar pa sta lažja proga v drugi vožnji in topel veter opravila svoje in italijanski predstavniki so morali prepustiti častna
mesta avstrijskim in nemškim smu čarjem.
V tem edinem tekmovanju za svetovni pokal, ki se odvija na italijan skem ozemlju, je bila skupna 'est vica v slalomu naslednja:
1.	Piero Gros (It.)	98”04
2.	Johann Kniewasser (Av.) 100”72
3.	C. Neureuther (ZRN) 100'’95
4.	F. Radici (It.)	101*'04
5 E. Stricker (It.)	IOF’33
Lestvica za svetovni pokal:
1.	Piero Gros (It.)	48
2.	Hans Hinterseer (Av.)	46
3.	Reinhard Tritscher (Av.)	34
* * *
SAALBACH, 17. - V nedeljo so v veleslalomu v Saalbachu avstrij ski alpski smučarji poželi pravo zmagoslavje. Vsa prva štiri mesta so osvojili domači tekmovalci, zmagal pa je Hubert Berchtold.
V	soboto je moška šesterka Kra-
sa doživela v Montecchiu poraz, ki bo najbrž pustil vidne posledice in v bodoče bo škodo res težko popraviti. Ekipa AGLI je do sobote zasedala zadnje mesto na lestvici brez osvojene zmage. No, niti proti tej ekipi, ki je na igrišču pokazala vse svoje pomanjkljivosti, ni znal Kras izbojevati predvidene zmage. Kot je izglodalo iz razpleta dogodkov na igrišču v prvem delu prvega seta, bi moral Kras slaviti gladko zmagoslavje. saj Montecchio ne zasluži drugega kot zadnje mesto na lestvici, medtem ko bi Kras (glede na svoje adute) zaslužil mesto nekje na sredini točkovne razpredelnice. Vendar se v Krasovi šesterki (in tudi izven nje) dogajajo čudne stvari, ki prinašajo dezorganizačijo in živčnost. Ta huda Krasova bolezen je predvsem moralnega značaja, saj je več učiteljev kot učencev. Brez najmanjšega dvoma je Kras ubral rakovo pot in po tem, kar smo videli doslej (predvsem v soboto), menimo, da je ekipa že zapisana usodi Kako se izogniti nazadovanju? Možna je le ena pot:	takojšnji
ukrepi tako tehničnega kot tudi (ča je potrebno) disciplinskega značaja, šele ko bo v Krasovem taboru zavladala sloga in se bodo vsi vedli odgovorno, bi morala priti do izraza vsa moč ekipe. Upajmo, da ni in ne bo prepozno. Obstajajo teoretične možnosti, da se popravi skoraj brezupni položaj, vendar je potrebna trdna volja in drastični ukrepi.
V	prvem setu je Kras zaigral u-činkovito in je brez večjega naprezanja dosegel gladko vodstvo 14:3. Tedaj pa je prišlo do prelomnice. Zaradi podcenjevanja nasprotnika so krpsovci zagrešili celo vrsto napak.
V	drugem setu so se domačini opogumili, kljub temu pa so naši odbojkarji stalno vodili (9:4 in 12:8). Na koncu pa je domačinom uspelo (tudi po zaslugi nekaterih dvomljivih sodnikovih odločitev) osvojiti niz.
V	tretjem setu so naši igralci zbrali le 3 točke proti nasprotniku, ki je bil vse prej kot nezadržen.
V	četrtem so zmedeni Krasovi odbojkarji poskušali še zadnjo karto in dosegli vodstvo 5:2, nakar jim je Montecchio brez večjega naprezanja zadal še zadnji udarec.
Vzroke poraza moramo vsekakor iskati v Krasovih vrstah. Kot zanimivost pa naj navedemo to ugotovitev: po mnenju večine so bile mnoge sodnikove odločitve vsaj dvomljive in krasovci so bili delno oškodovani. Itoi tem naj razodenemo, da sodnikov sin nastopa v vrstah goriškega Caldinija, ki se (glej slučaj!) bon s Krasom za obstanek v ligi. S tem nočemo naprtiti možu s piščalko krivde za Krasov neuspeh, vendar bi morala odbojkarska federacija biti pozorna in se izogniti takim naključjem, ki lahko le škodujejo določenim ekipam.
I	-b«-