Pottnina piafana v gotovini Leto LVII. V Uublisni, v petek, dne 20 decembra 1929 Št 291
St. 2 oir
Naročnina
Dnevno itflaja
n kraljevine lugo>l»l|« mesečno iU Uln polletno 190 utn celoleino 3UO Dm
za inozemsrvo
me-.ei.iio 4U Din necie isKa itdam ce.oie nu v Juge slaviti i2o um. za Inozemsivo I40C
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l sioip. pclli-vialo mali oglasi po l'3C in 2D.veC|l oglasi nad 45 mm viiine po Um 1-3U. ve UR! po i m * Din, v uredn-Skemdelv vrstica po iu Din o Pr vccicm o noro :uu popust lzitle ob 4 ziuiral razen ponaeljKa in dneva do orazniKu
ureaaisii« /e i hopiioneoi ulici Si. Rokopisi se nc vrataio. nclranhlrana pismo se ne spreiemoio > Vreuniiiva tnlnion 41. 20S0. uoravnMIvo it. 2328
vpruua /e fKupnui|ei/i ua.su. o teliounl račun; Llubllana tlen. »0.65« In IO.J4S
za Inseiaie, Soia/eioSi.7363, Zagreb .41. 39.UII, Prni/(J In Dunai Si. 24.797
Bolgarija pred
slovansko ortentacifo ?
Grška in Jugoslavija
Iz'a ta zunanjega ministra Mthalokopulosa
Belgrad, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Ženevski list »Pax« objavlja razgovor direktorja »Re-vue des Balkans« z grškim zunanjim ministrom Mihalokopulosom.
V razgovoru se je direktor dotaknil naravno najvažnejših grških gospodarsko-poli-tičnih vprašanj in je vprašal Mihalokopulosa, kako stojijo razmere med Grčijo in Turčijo. Mihalokopulos je odgovoril:
»Mi bomo storili vse potrebno, da se spor med nami in Turčijo reši v splošno zadovoljstvo. Naš poslanik v Angori je v tem smislu dobil potrebne instrukcije tn če bi tudi na turški strani opazili dobro voljo, se bomo lahko sporazumeli.«
Nato je Mihalokopulos govori! o odnošajih med Grčijo in Jugoslavijo z zelo iskrenim glasom. Mihalokopulos je govoril o prijateljski pogodbi med Grčijo in Jugoslavijo. Zavračal je očitke, da bi se Grška nagibala k Turčiji. Njegova država se ne nagiblje k nobeni državi. Grki delajo za prijateljsko zbližanje z vsemi državami.
Ko je bilo govora o tem, da se sklene gr- i ško-italijanska pogodba, je predlagal odlog j podpisa te pogodbe v nadi, da bo istočasno lahko sklenil grško-jugoslovansko pogodbo v j
Naša trgovina s si
Potrebne energične odredbe p
Belgrad, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Gospodarski krogi znova opozarjajo spričo konkurence, ki jo zoper naše slive uganja inozemstvo in zoper katere so zlasti od angleške strani prišle pritožbe s fotografijami, v katerih kažejo, kako so se zaboji s slivami zlorabljali v to, da se je dovažalo slabo blago, da je naša trgovina s slivami v mednarodnem svetu v veliki nevarnosti. Opozarjajo predvsem na to, da je zlasti Anglija večkrat poslala svojo posebno sporne-
Mata antanta proti Youngovem načrta
Nov prit sk velesil na Mad arsko zaradi vzhodnih reparacij
Pariz, 19. dec. (Tel. Slov.) Po vesteh pariških listov je sedaj prvemu sunku Snovvdena proti Youngovemu načrtu sledil drugi sunek male antante. Romunski zunanji minister Mironeseu je v imenu češkoslovaške, Jugoslavije in Romunije brzojavno protestiral proti njemu pri velikih zaveznikih. Mala antanta bo odklonila Youngov načrt, če se istočasno ne uredijo konč-
Trgov. pogodba s Španijo veljavna
Madrid, 19. dec. AA. Včeraj so bile izmenjane ratifikacijske listine o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Španijo. Svečani izmenjavi so prisostvovali s strani Španije general Primo de Rivera, glavni tajnik mini- j strstva zunanjih zadev Palacios, šef protokola i Landecho, šef trgovske sekcije Lopez Lago in šef diplomatskega oddelka grof Bailen. Ju- i goslovansko vlado je zastopal upolnomočeni I minister v Madridu Dragomir Jankovič z vi- j sokimi uradniki jugoslovanskega poslaništva, i
Ban Si'o vič odpotoval v Belgrad j
Zagreb, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Zagrebški ban dr. Josip Šilovič je danes sprejel posebno deputacijo pred božičnimi prazniki in prihodnje dni ne bo več sprejemal strank, ker je radi službenih poslov odpotoval v Belgrad, kjer se bo mudil delj časa.
noveljavno vzhodne reparacije.. Če velesile ne bodo mogle pripraviti Madjarske do popuščanja, se mora končna konferenca odgoditi. >Ex-celsior« piše, da bodo velesile z Italijo vred v kratkem času energično pritisnile v Budimpešti, da bi madjarska vlada, ki je do sedaj odklanjala vsakršne obveznosti, popustila.
Novi menični zakon stopil v veliavo
Belgrad. 19. dec. (Tel. »Slov.«) Danes je stopil v veljavo novi menični zakon in novi čekovni zakon. Novi menični in čekovni zakon sta bila podpisana 29. novembra 1928 in sta bila v »Službenih Novinah« objavljena 19. decembra 1928 z enoletno legisvakacio. S tem zakonom bodo v celi državi izenačena menično pravna področja. S tem se bo mnogo pripomoglo, da se bo poleg političnega izvršilo tudi gospodarsko zedinjenje. Naš menični zakon je izdelan na podlagi pravil meničnega pravilnika, ki je bil sestavljen na haaški mednarodni konferenci za izenačenje meničnega prava iz leta 1912. in ki je po zamisli konference imel nalogo, da bi se vzporedno uveljavil v vseh državah, ki so ta mednarodni pakt podpisale.
Mladen Lorhovič aretiran v Gradcu
Naša trgovina s slivami v nevarnosti
Potrebne energične odredbe proti brezvestnim izvozničariem
Bolgarska zunanja politika je na razpotju. V tem oziru mnogo pove že dejstvo, da sta bila nedavno v Rimu zelo hladno sprejeta bolgarski zunanji minister Burov in celo finančni minister Molov, ziutn prijatelj Italije. Za našo trditev govori tudi odhod italijanskega poslanika Piancinija iz Sofije, ki gu je rimska vlada moruta odpoklicuti ravno radi prevelikega vmešavanja v bolgarsko politiko. Vse to in pa vprašunje vojne odškodnine, kjer je zavzela Italija napram Bolgariji neprijazno stališče, pa ni edini in tudi ne najgloblji razlog ohlajenja bolgarsko-ita I i jonskega prijateljstva.
V bolgarskih vladnih krogih sta sc namreč že dolgo borili z« prestiž Molova in Borova smer. Molov se je ogreval za čim ožje nasla-njanje na Italijo v finančnem in političnem oziru. Zato ni čudno, če je Molov predsednik italijansko-bolgarske bntike in bolgarsko-itali-janske lige. Zunanji minister Burov pa smatra za nujno potrebno bolj slovansko orientacijo. Radi tega želi, da se bolgarska vlada otrese vplivov makedonskih nasilnih organizacij in tistih neodgovornih tujih činiteljev, ki jim dajejo potulio in pomoč. Burov pričakuje od zbli-žanja z Jugoslavijo in malo antanto večjih uspehov v zunanji politiki in zboljšanje bolgarskega narodnega gospodarstva.
Toda Burov je bil doslej preslab v vladi in napram vplivom mokedonstvujuščih, dn bi mogel uveljaviti novo zunanjepolitično orientacijo. Tudi sprememba vlade je bila nemogoča, dokler je bila opozicija razbita in dokler je Georgi Jordanov igral najvažnejšo vlogo med zemljedelci.
Georgi Jordanov. iz rsten demagog z Ijud-skošolsko izobrazijo in navaden kmet iz južne Bolgarije, se je povzpel do odločilnega mesta v bolgarskem zemljedelskem gibanju od revolucije leta 1923. ko so padli kot žrtve ministrski predsednik Staml>olijski in vsi ostali duševni voditelji zemljedelske stranke. Georgi Jordanov se je ogreval za bodočo diktaturo bolgarske zemljedelske stranke, ki jo je nameraval izvršiti s pomočjo komunistov. Neomejeno oblast v zemljedelskem pokretu si je skušal zagotoviti z razširjanjem nazora, da morejo kmetske zahteve poznati in za nje delati samo kmetje, nikakor pn ne izobraženci. Maščevanje nad krivci revolucije leta 1923. nad sedanjimi vladodržci ter sovražno razpoloženje proti neodgovornemu ustavnemu činitelju je bila gonilna sila njegove politike. Iz teh razlogov je odklanjal sodelovanje s katerokoli stranko razen s komunisti. Ker pa bi pri obračunavanju s krivci revolucije moralo priti do boja z tna-dekonskimi organizacijami, ki so dejansko pomorile vseh onih 30.000 kmetskih in delavskih žrtev revolucije, sc je laskal Italiji in se potegoval za njeno pomoč.
Treznejši in uvidevnejši odločilni možje v stranki so bili nezadovoljni z nazori in taktiko Georgi Jordanova. Ker Jordanov ni hotel popuščati, se je začela prej enotna zemljedelska stranka drobiti v vedno več strančic in struj.-
Ali preden se je moglo pričakovati, je prinesel rešiitev najmlajši naraščaj, vzgojen v Pragi v treznem slovanskem duhu. S češko pomočjo je osnoval za kmete dnevuik »Pladne«, ki jih je še bolj utrdil v njihovem prepričunju, da se je mogoče rešiti iz strahovite gospodarske krize in neznosnega pritiska sedanje vlade samo z zeditijenjetn vseh zeniljedelskih strank in struj v enotni stranki. S fino taktiko odkriva »Pladne< vedno nove afere sedanje Ljap-čeve vlade, obenem pa je počasi izpodkopal tla kvarnim nazorom Georgi Jordanova. Kmalu je nnstul med kinetskimi množicami tako tnočon pritisk na zemljedelske voditelje, da so se pred nekaj dnevi na zliorovatiju združenih zemljc-delcev morali zediniti vsi najvažnejši voditelji, nazore Georgi Jordanova pa vreči med staro šaro in se izreči za sodelovanje z vsako stranko, če bi tako nanesle potrebe.
S tem so se zemljedelci odločno izrekli za parlamentarizem in si postavili most do sodelovanju z vsemii strankami, obenem pa zlomili odpor in nezaupanje dvornih krogov. Zato je sedaj mogoča enotna fronta opozicije. Ker v novi vladi ne zahtevajo niti ministrskega predsednika — vedo namreč, da bi jim svobodne volitve prinesle ogromno večino — jc tega pre-okreta vesel tudi bivšii ministrski predsednik Malinov, voditelj opozicionalnih demokratov, mož bodočnosti, ki uživa ugled v vseh strankah in v vseli krogih, zlasti med nezadovolj-neži vladne večine.
In nezadovoljnežev v vladni večini je vedno več. Nejevoljn/i so nad prevelikim vladnim pritiskom, ki preganja celo vladne poslance. Vidijo nevzdržne gospodarske razmere. Dočim se Čehi zanimajo za črnomorska pristanišča in skušajo dvigniti tujski promet v Bolgariji, so Bolgari razočuranii nad italijansko finančno in politično pomočjo. V vladni večini ima vso oblast v rokah gotova skupina, dočim so drugi poslanci samo Statisti. Toda do odločnega boja v vladni večini doslej ni tnoglo priti ravno radi dosedanjo razcepljenosti in nespametne taktike zetnljedelcev.
Ne samo nczadovoljneži v vladni stranki, ampak tudi treznejši člani vlade sc /uivedaio,
da so neprestani uboji med Makedonci še bolj osovražili med ljudstvom makedonske organizacije in vlado, ki sc na nje opira in ne upu nastopiti proti njim. Zunanji minister Burov pa najbolje ve iz lastne skušnje, kako ti makedonski napadi jemljejo ugled Bolgariji v inozemstvu. Vsi razsodni bolgarski vodilni krogi se vedno bolj zavedajo, da so odločno slovansko orientirani ne samo vsi bolgarski kmetje ruzen Makedoncev, ampak tudi vse najmlajše izobraženstvo, ki jc študiralo v Parizu in v Pragi in uživa med ostalim izobraženstvom največji ugled. Zato je Bolgariji zbližanje z Jugoslavijo ne snnio zunanjepolitična in finančna, ampak rnordu še bolj notranjepolitična potreba. Ali bodo bolgarski vodilni politiki dovolj energični, tla bodo v najkrajšem času pomagali slovanski orientaciji do zmage kljub odporu Makedoncev in njihovih zaščitnikov, ali pa sc bodo ustrašili tega pritiska in se prej upili s celim bolgarskim nnrodom nekaj enš pelina, bo pokazala najbližja bodočnost. —b—
zvezi s solunsko svobodno zono in s tem razčistil sporna vprašanja med Grčijo in Jugoslavijo.
Urejevanje spornih vprašanj med nami in Jugoslavijo, je dejal Mihalokopulos, je ustvarilo za oba naroda epoho velikega prijateljstva in sodelovanja. Mi se iskreno divimo veliki sposobnosti jugoslovanskega naroda in vrlinam njegovega suverena, ki je do sedaj vedno dokazal, da je na vrhuncu kritičnega duha.
Grčija in Jugoslavija bosta nadaljevali na tem polju, ki ga jima odrejajo njuni skupni interesi. Glede bodočega odstopa solunske zone, v kolikor prihajajo v poštev tudi druge države, razen Jugoslavije, smatramo mi, je dejal Mihalokopulos, da naše prijateljske sosede ne bi imele ničesar proti temu. Poljska, Češkoslovaška in Romunija bi dospele do Soluna preko Jugoslavije, torej preko prijateljske države. V to svrho se bo morala naravnost sklicati skupna konferenca, ki naj bi to vprašanje do podrobnosti obravnavala.
Glede balkanske antante je Mihalokopulos bil mnenja, da se ta zveza ne bo ustvarila prej, preden se ne uredijo sporna vprašanja med posameznimi balkanskimi državami.
nico različnim trgovskim združenjem, katere je opozarjala, da so nekateri jugoslovanski trgovci zlorabljali prilike in mesto čistega blaga odvažali v inozemstvo pokvarjeno blago. Ker je ta praksa trajala zadnji dve leti, je inozemstvo zavračalo to jugoslovansko blago. Radi tega se množe klici, da jc treba ukreniti vse potrebno, da se tem zlorabam od strani privatnikov čimpreje stopi na noge.
Zagreb, 19. dec. (Tel. >Slov.«) Mladen Lorkovič, sin pokojnega Lorkoviča, je bil v Gradcu aretiran, ker je osumljen, da se je udeležil v zvezi z atentatom na pokojnega Šveglja tudi atentata na detektiva Keča in Tremskega.
Drobne vesti
Sarajevo, 19. dec. (Tel. >Slov.«) Pravosodni minister dr. Milan Srskič je prispel v Sarajevo, da tu proslavi svojo slavo svetega Nikolaja.
Sarajevo, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Dolgoletni angleški konzul v Sarajevu Charles Craiglt jo danes odpotoval iz Sarajeva na svoje novo mesto v Smirni.
Split, 19. dcc. (Tel. »Slov.«) Z admiralsko ladjo >Vila« jc prispel v Split mornariški poveljnik admiral \Vickerhnuser. V Splitu se nahaja tudi general Veselinovič.
Krat jeva zahvala
Belgrad, 19. dec. AA. Povodom krstne slave kraljevskega doma in na rojstni dan Nj. Vel. kralja so bile poslane na najvišji naslov številne čestitke iz notranjosti države in iz inozemstva z izrazi udanosti in zvestobe tei z željami za dolgo življenje, srečo in napredek članov kraljevskega doma.
Pisarni Nj. Vel. kralja je po najvišjem nalogu čast, da se zahvali podanikom in ustanovam za poslane čestitke. (Iz pisarne Nj. Vel. kralja št. 10.846.)
Češki list o sollrsltih pogajanjih
Praga, 19. dec, AA. »Lidove Noviny« pri-občujejo uvodnik o jugoslovansko-bolgarskih pogajanjih v Sofiji. V članku sc veli, da je sedanji trenutek posebno ugoden za likvidacijo vseh spornih vprašanj med obema državama. 0 uspehu pa bo mogoče govoriti samo, ako bo bolgarska vlada prekinila vse zveze z ma-kedonstvujuščimi in iskala pri narodu popolno zaslombo za splošno ozdravljenje Bolgarske. Dokler sofijska vlada ne bo imela dovelj poguma, da odreče zaščito in podporo teroristični skupini, bodo imela pogajanja z Jugoslavijo samo teoretičen pomen brez praktične veljave. Bolgarska vlada je pred alternativo, da se odloči za politiko miru ali pa da nadaljuje katastrofalno politiko, ki ji jo narekujejo makedonstvujušči.
Enotetna bilanca
12. deccmbra je bilo eno leto, kar je Mani« prevzel v Romuniji v imenu kmečke stranke državno krmilo v roke. Zgodilo se je, da so se prvič v romunski politični zgodovini vršile svobodne volitve. Pri tej priliki sc je zvršil pravi ljudski plebiscit za Mmiu-a, ki je izšel iz volitev z večino 360 mandatov proti 42 poslancem opozicije, med katerimi jc vštetih tudi 15 Mad-jarov.
Maniu je ob svojem nastopu zelo mnoge obetal in — kar je zopet edinstveno v romunski politični zgodovini — veliko obetanega je tudi spolni!
Predvsem sc je lotil upravne reforme, ki jc sploh najtežje vprašanje romunske vlade. Začel je pri glavi — v ministrstvih in odpravil 7 ministrstev. Sorodni resori so se združili. S tem jc državne finance znatno olajšal. Pri tej reformi je Maniu postopal odločno in dosledno, brez ozira na osebne momente. Sedaj je na vrsti uradniško vprašanje. Romunija šteje 17 milijonov ljudi, pa ima 500.000 uradnikov, kar pomeni strašno obremenitev davkov. Razne liberalne vlade so nastavljale v urade svoje ljudi, ki so bili brez vsake kvalifikacije. Dobili so se seznami uradnikov, ki poleg imena nosijo označbo »analfabet«. Sedaj se vrši velikansko čiščenje, ki gre za tem, da se tem »uradnikom« preskrbi kak drug kakor uradniški kruh. S tem se Romunija izločuje iz orientalskih upravnih manir in se približuje znatno zapadnim demokracijam.
Nadaljnji uspeh Maniu-jeve vlade je realiziran budžet, ki ga je tudi šele prvič dobila Romunija pod kmetsko demokracijo. Postavke o izdatkih odgovarjajo dejanskemu položaju, pravtako tudi dogodki. Proračun je aktiven in tudi nekoliko znižan, kot v prejšnjih letih. Z novim letom se je pričela stabilizacija valute, na novo se je izvršila reorganizacija Narodne banke kakor tudi organizacija prometa. Dokaz, da inozemstvo zaupa v novo vlado, je veliko državno posojilo, ki se ga jim jc posrečilo dobiti.
Vlad ima sedaj v rokah sredstva, da sanira narodno industrijo in trgovino, ki je bila docela zanemarjena in nesmotrena. Romunija sklepa na vse strani nove trgovinske pogodbe. Opazuje sc posebno živahno gospodarsko zbližanje z Nem čijo in Avstrijo. Zunanje ministrstvo razvija živahno delavnost. Za dalekosežno gospodarske pogodbo s Poljsko so v teku pogajanja s Čcho slovaško.
Opozicija seveda ne gleda s prijaznim očesom vladnih uspehov. Končno so se organizirali in združili liberalci, Avarescuanci in liberalni kmetje ter podali nekako izjavo, da bo vladna gospodarska politika deželo minirala ter d.i nova razdelitev na province ogroža nacionalni interese. V znak protesta so tudi zapustili parla ment, kar pa ni nič tragično odjeknilo, nc dom:: nc na tujem. Opozicijo vodijo razne skrahiranc veličine, ki med narodom nimajo nikakc zasloni-be in bodo ob prihodnjih volitvah po vsej pri liki še bolj reducirane. Kmečki voditelj Maniu more biu zaciovoijen z uspem svoje enoletne vlade. Gospodarsko sc država dviga, politične konsolidira in v zunanjem svetu zadobiva ugled, ki ji po njeni velikosti in bogastvu pritiče.
Univ. prof. dr. R. Kušej:
Zakon o srbski
pravoslavni cerkvi
V	SI. N r dne 16. novembra t. I. je bil pod štev. 543 objavljen zakon o srbski pravoslavni cerkvi, datiran z dnem 8. novembra 192').
Zakon je izdan od državne avtoritete, kaka soglasnost ali sodelovanje cerkvenih krogov na njegovi vstvaritvi nista nikjer omenjena. Navzlic temu ne moro biti uiti najmanj dvomljivo, da so uzakonjena načela dobila tudi pristanek sv. sinoda, tako da nam \ celoti predstavljajo sporazum, dosežen med najvišjim cerkvenim in državnim predstavništvom glede vseh zadev, ki segajo tako v cerkveno kakor v državno interesno sfero, z drugiijii besedami, zakon je po svoji vsebini, dasi ne formalno, konkordat države z vrhovnim cerkvenim vodstvom. To izhaja povsem jasno iz čl 24, po katerem bo imel »Sv. Arliijerijski Sabor«, t. j. skupščina vseli pravoslavnih episkopov v državi, nalogo, sklepati o cerkveni ustavi in v njej podati podrobnejšo ureditev srbske pravoslavne cerkve kot celote ter določiti pristojnost in delokrog poedinih cerkvenih samoupravnih oblastev. Du mora biti la ustava formalno najprej predložena ministru pravde, ki jo po odobritvi predloži kralju v svrho uzakonitve, je samo logična posledica dejstva, da si pridržuje država napram cerkvi in delovanju njenih organov pruvico vrhovnega nadzorstva.
Po predmetih, katerih se tiče zakon o srbski pravoslavni cerkvi, se da ugotoviti marsikatera slienost z novodobnimi konkordati, ki jih je po svetovni vojni sklenila Sv. stolica z ruzličniini državami. Glavno načelo je široka avtonomija, ki je v eerkveno-verskih vprašanjih sploh neomejena, glede uprave imovine sicer po državi nadzorovana, toda nikakor ne na ozkosrčen. birokratski način, glede cerkvenega sodstva pa napram občemu pravu nekoliko zožena, ker se bo kot cerkveno kaznivo dejanje po čl. "> smatralo samo ono, ki bo kot tako v cerkveni ustavi določeno in bodo zanje veljale tudi samo kazni, ki jih bo cerkvena nstava predvidela.
V	ostalem pa se nanašajo določbe zakona: 1. na značaj srbske pravoslavne cerkve, II. na zbor patriarha in postavljanje episkopov, Ul. na vpliv cerkvenih oblastev na verski pouk v javnih šolah, IV. na gmotna sredstva, ki bodo cerkvi omogočala samostojno vzdrževanje. V. na cerkveno imuniteto.
I. Značaj srbske pravoslavne cerkve.
Srbska pravoslavna cerkev je v čl. I označena kot avtokefalna, t. j kot samostojna, brez kake hierarhične odvisnosti od katerekoli druge pravoslavne cerkve. Čin patriaršije je dobila že ob priliki združitve vseh poprej na našem sedanjem državnem teritoriju obstoječih, deloma avtokefalnth, deloma samo avtonomnih pravoslavnih cerkva v zjedinjeno srb-sko-pra vosla v no cerkev I. 1920. V to svrho je bil potreben pristanek ekumenskego patriarha v Carigradu, izdati po pravilih, veljavnih za vhodno cerkcv, v obliki posebnega odloka (tomus), ki je dutiran z dnem 19. marca (I. aprila) 1920. Na podlagi tega odloka carigruj-skega sv. sinoda je bila potem na konferenci arhijerejev vse kraljevine v Sremskih Karlov-cih dne 30. avgusta (12. septembra) 1920 slovesno proglašena obnovitev srbske patriaršije, ki je imela svoj sedež v Peču, a morala 1. 1766 po odredbi tujeverne oblasti prenehati. Poprej hierarhično cnrigrajskemu patriarhu podrejene eparliije v Južni Srbiji ler v Bosni in Hercegovini so postale sedaj od Carigrada neodvisne in kanonično združene z novo nastalo Srbsko pravoslavno cerkvijo, ki se vsled svoje avtokefalnosti popolnoma neodvisno od vseh ostalih pravoslavnih cerkva oskrbuje sama s svojo hierarhijo. Čl. t zakona, ki naglasa avto-kefalnost srbske pravoslavne cerkve in njeno dostojanstvo kot patriaršije, pomeni zgolj svečano ugotovitev tega, kar je bilo že devet let poprej po kanonskih predpisih izvtšeno Drugi stavek omenjenega člena, ki govori o javnosti cerkvenega učenja in bogoslužja ter o samostojnem upravljanju eerkveno-verskih poslov, pa je po ukinitvi ustave samo slovesno priznanje srbske pravoslavne cerkve po državi kot javnopravne ali privilegirane korporacije.
Izrecno je priznano srbski pravoslavni cerkvi kakor tudi njenim sestavnim delom in institucijam (ustanovam), ki bodo predvidene v cerkveni ustavi, svojsivo pravnih, ali kakor se izraža zakonik zapadne cerkve, moralnih ,, oseb, ki so spodobne pridobivati nepremično in premično imovino, jo vživali in z njo razpolagati v smislu zakonskih predpisov, la juristič-na osebnost ni zgolj zasebno- ampak javnopravnega značaja, ker je odlikovana z zelo široko samoupravo s pravico do nalaganja in pobiranja javnih davščin (čl. 3 in 9 ss.)
Cerkvena imovina mora služiti izključno cerkvenim ciljem in se ne sme odvzemati pod nikakim vidikom svrhi, kateri je namenjena (čl. 2, odst. 4). S tem so zabranjene konfiskacije in sekularizacije cerkvene imovine, hkrati po se je država odpovedala tudi vsem omejitvam v obliki amortizacijskih zakonov Samo ena izjemo je postavljena od važnega pravila nedotakljivosti cerkvene imovine, namreč v korist razlastitve, ki jo odreja poseben zakon.
Pod besedilo »osim slučaja ekspropriacijo predvidjene zakonom« bo spadala pač tudi razlastitev v svrho izvedbe agrarne reforme, ako se bo zakon o likvidaciji veleposestev nanašal tudi na cerkvena zemljišča.
Zakonski osnutek o Srbski pravoslavni cerkvi iz lanskega leta (I02H) jc bil za cerkev ugodnejši in po mojem mnenju stvarno pra-vilncjši. ker je prevideval v zadnjem odstavku čl. 2 razlastitev cerkvene imovine samo proti polni odškodnini. Sedanji zakon o odškodnini sploh ne govori, vse bo torej odvisno od tega. kaj bo določeno v zakonu, po katerem sc bo razlastitev vršila. Zato bo treba vso pa?njo posvetiti zakonu o likvidaciji veleposestev v svrho izvedbe agrarne reforme, bodisi dn i t njega cerkvena zemljišča kot Imovina obče-koristnih ustanov v Miislu bivše vidovdanske
Novi ustavni načrt fašistične stranke
Pariz, 19 dec. AA. Rimski tiskovni urad poroča, da je veliki fašistični svet proučil Ustavni načrt za fašistično stranko. Ustavni, načrt je postal z današnjim dnem obvezen za vse fašiste. Veliki fašistični svet je obenem pozval vse one, ki ne morejo popolnoma in brezpogojno izpolnjevati ostre discipline fašistične stranke, naj v teku tega tedna podajo ostavko na članstvo Oni. ki izstopijo iz zdravstvenih, gmotnih ali podobnih ozirov, pa lahko sodelujejo kot člani v ostalih organizacijah, ki so podrejene fašističnemu režmiu V fašistični milici pa mora vladati brezkompromisni vojni duh, ki predpostavlja, da so miličniki vsak čas pripravljeni na skrajne žrtve. Nadalje je bil sprejet sklep, ki pozdravlja fašistična vseučiliška udruženja, ki se bodo sestala v Rimu dne 21. decembra. Fašistična vseučiliška mladina je garda, ki bo v prihodnosti nadaljevala reševalne delo za Italijo v fašističnem duhu.
Rim, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Listi objavljajo zaenkrat samo zelo previdne komentarje.
»Popolo di Roma« navaja, da je poziv k izstopu iz stranke povzročila pomanjkljiva disciplina v fašistični stranki. »Tevere« smatra, da že lahko reče, da nihče ue bo prostovoljno izstopil, da bo morala radi tega stranka uveljaviti nove kazenske odredbe. Uvodnik v »Tribuni« razlaga nove določbe in pravi, da ni bila stranka za to tu, da bi preskrbovala varna služiisna mesta, temveč da predstavlja elito nove Italije. Država, ki jo je zavojeval fašizem, je danes na vsem svetu igno *ana. Proti njej se je postavil ves ostali svet, ki se že čuti obsojenega in ogroženega. V tej izolirani in od vseh strani napadani državi, ki se prav za prav že nahaja v boju proti vsem, predstavlja fašistična stranka najvažnejši in odločilni faktor. Ker so notranji dogodki stranke v Italiji zakriti « gosto zaveso, za sedaj seveda ni prav razumljivo, proti komu je naperjena posebno nova odredba velikega 'a-šistovskega sveta Treba bo torej počakati, v kateri meri in v katerih krogih se bodo pokorili pozivu za izstop iz stranke.
posojilo Nemčiji -
zaenkrat propadlo
Položai finančnega ministra HMerdinga omaran
Berlin, 19. dec (Te!. »Slov.«) Javnost |e bila zelo presenečena, ko se je zvedelo, da so sc razdrla pogajanja Nemčije za posojilo z ameriško banko Dillon Read et Co Izkazalo se je, da je dr Schacht povzroči) prekinjenje pogajanj. Dr. Schacht jc v svojem boju proti političnim instancam ostal močnejši. Dr. Schacht se boji, da bi pogajanja z banko Dillon Read et Co. ogrožala sklenitev večjega reparacijskega posojila, ki ga namerava država najeti po haaški reparačijški konferenci. Država je sedaj v veliki zadregi, ker njene obveznosti koncem decembra še niso krite. Neki nemški bančni konzorcij pa bo državi dal kredit 250,000 000 mark. ki se bo seveda potem plačal z najetim posojilom, ki pa se nc bo najelo pri Dillonu, temveč pri Morganu. Morgan bo dal tudi poznejše reparacijsko posojilo. Danes se je že širila vest, ki za sedaj še ni potrjena, da jc položaj finančnega ministra dr.
Francija in pomorska razorožitev
Pariz, 19 dec. (Tel. »Slov«) Londonska konferenca je dala danes povod, da se je v francoski poslanski zbornici pri posvetovanju o mornariškem proračunu sprožila generalna debata o problemih razorožitve. Francoska vlada bo imela v Londonu težko stališče. Francija se bori na dveh frontah in ri-skira pri tem, da ostane popolnoma izolirana. Francija uveljavlja namreč nasproti ameriško-angleški želji po resnem zmanjšanju oboroževanja na morju svoie potrebe po zavarovanju na morju, na drugi strani pa se bori proti italijanskim zahtevam.
Pariz, 19 dec. AA. Danes j;ojX)ldne je imel daljši govor Paul Boncour, bivši minister hi zastopnik Francije v Društvo narodov o pomorski razorožitvi. V svojem govoru je med drugi mdejai: Francija je bila v Ženevi v soglasju z Italijo. Toda vse kaže, da tako ne bo v Londonu, zato ker se bo konferenca za pomorsko razorožitev v Londonu sestala v znaku paritete med Francijo in Italijo. Na koncu svo-
Mac Dona'd in Snowden častna mvščtana Londona
London, 19 dec. (Tel. ;Slov.«) V zgodovinski Guildhalli je bilo danes s tradicionalnimi slovesnostmi podeljeno Mac Donaldu in Snovvdenu častno meščanstvo mesta Londona. V svojem zahvalnem govoru jc naglašai Hac Donald, da upa, da bo njegov obisk v Ameriki rodil uspehe, ki ne bodo samo ponos za angleški narod, temveč bodo s tem tudi drugi narodi imeli povod, gledati na Anglijo s hvaležnimi očmi za velike zasluge, ki jih je storila za ohranitev svetovnega mir«, Snovv-den je izjavil, da v Haagu ni zastopal samo angleških interesov, temveč da so bili angleški interesi obenem tudi splošni interesi. Dobri odnošaji med narodi morejo obstati samo na temelju pravičnosti.
Hilferdinga in državnega tajnika v finančnem ministrstvu Popitza omajan.
Berlin, 19. dec. (Tel. Slov) Na današnji seji mii)istrskega sveta in v razgovorih voditeljev strank se je danes obširno razpravljalo o možnosti odstopa finančnega ministra Hilferdinga in državnega tajnika v finančnem ministrstvu Popitza Predsednik državne banke dr. Schacht je bil videti mnenja, da je odstop državnega tajnika Popitza pestal neizogiben po doseda njem razvoju dogodkov. Na seji ministrskega sveta in na sestanku voditeljev strank se je Po-pitzu priporočalo, da prestovoljno odstopi. Iniciativo pa je dala samo nemška ljudska stranka. Smatra se za povsem megeče, da bo državni tajnik Popitz odstopil, dočim smatrajo razni politični krogi, da bi bil odstop finančnega ministra Hilferdinga neumesten že radi skorajšnje haaške konference. Zdi se pa, da današnji dogodki ne bodo imeli takojšnjih posledic.
jega govora je Boncour opozoril vlado na težkoče, ki bodo na konferenci za pomorsko razorožitev v Londonu in rekel: Če tudi sem v opoziciji nasproti vladi g. Tardieu-ja, želim s tem govorom obrniti pozornost francoskega parlamenta na solidarnost v dveh velikih interesih, ki se imenujeta interes Francije in interes miru. Govor je Boncour sklenil zvečer ob 8 ob burnem pritrjevanju.
Italijanski odgovor Franciji
Rim, 19. dec. AA. Danes je minister zunanjih zadev Grandi predal Mussoliniju noto italijanske vlade, v kateri ona odgovarja na zadnjo francosko spomenico glede pomorske razorožitve. Pričakujejo, da bo italijanski poslanik v Parizu predal noto Briandu jutri ali pojutrišnjem. Nota veli, da Italija ne odstopi niti od enega načela, ki jili je že prej formulirala glede na ravnopravnost v vprašanju pomorske oborožitve.	*
Sklad'šče smodnika zletelo v zrah
Pariz, 19. dec. (Tel. Slov.) Velika eksplozija je včeraj zvečer porušila v trdnjavi 'loul zopet veliko skladišče smodnika. To je po 11. novembru že druga eksplozija. Ob 7. zvečer je zletelo v zrak skladišče smodnika Franche-mare z 20DC0 kg smodnika. Visoko v zrak so švignili ogromni plameni, potem pa se je vlegel na mesto ogromen črn oblak. K sreči pa pri eksploziji ni bilo človeških žrtev. Javnost sedaj ne veruje več, cla se je eksplozija dne 11. novembra zgodila radi tega, ker se je smodnik razkrajal, ter zahteva natančno preiskavo, ali ne gre pri tem za malomarnost ali za kak atentat.
Dunajska vremenska napoved. Večinoma jasno. Nekoliko hladneje. Severovzhodni vetrovi. Visoki oblaki.
ustave sploh izločijo, bodisi, da se zanje iz-posluje vsaj polna odškodnina, ki bi jo morala plačati država iz svojih sredstev, kolikor bi se ne mogla v plačilo naložiti ugraruiiti interesentom.
Na vsak način hi imela razlastitev cerkvenih zemljišč proti neznatni odškodnini s strani onih, ki bi zemljo dobili v lust, za nujno posledico ogromno poslabša nje finančnega stanja vzhodne in zapadne cerkve. Ako hoče država, kakor je jasno izraženo v zakonu o Srbski pravoslavni cerkvi, njeno finančno osamosvojitev in vzdrževanje iz lastnih sredstev brez zveze z državnim proračunom v resnici izvesti, bi bilo samo modro, du njeno sedanjo imovino pusti neokrnjeno. Tem več ko bo cerkev nn lastnih sredstvih izgubila, tem večji bo motni biti državni prispevek k letnemu cerkvenemu proračunu. To velja v enaki meri zn vzhodno in zs zapadne cerkev, do katero bo morala država svoje razmerje prej ali slej nn slifen načiu urediti. Vse k«že. da ie šlu država h
agrarno reformo že predaleč in da bodo zemljišča, ki se dejansko že nahajajo v oblasti agrarnih interesentov, dasi še niso njih last, za cerkve definitivno izgubljena. Ako pa naj ima finančna osamosvojitev cerkva sploh kak smisel, jc vsaj upati, da se jim preko tega, kur so že izgubile, ne bo v svrhe agrarne reforme nič več vzelo. V glavnem se tiče to cerkvenih šum, do katerih ruzlistit ve so po bivši ustavi imele pravico sploh samo država in druga samoupravna telesa. Ob upoštevanju tega načela bi sploh tie obstojala za razlastitev cerkvenih šum nobeno pravna osnova, ker so cerkve some, kar se celo v predmetnem zakonu čisto jasno očituje, samoupravna telesa javnega prava. V toliko je značaj Srbske pravoslavne cerkve ki ji je v zakotni določen, velikega pomena tudi za znpadno cerkev, ki ho brez dvomit stiemelo zn enako osamosvojitvijo, katere temelj more tvoriti sailio njena lusi-n* imovina,
(Dalje prihodnjič.)
Papeževa okrožnica
„Mens nostra"
Rim, 19. dec. (Tel. >Slov.<r) >Osservatore Romano« objavlja danes najnovejšo papeževo okrožnico, ki se imenuje po začetnih besedah sMens nostra«. Izredno obširna okrožnica se bavi izključno z verskimi vprašanji in govori največ glede priporočila duhovnih eksercicij kot protiutež proti racionalizmu in materializ-mu modernega časa.
Dr. Korošec v Koinu in Frankiurtu
Berlin, 19 dec AA. Iz Kolna poročajo, da je jugoslovanski minister za šume in rude dr. Korošec posetil tamošnjega kardinala nadškofa Schultessa. Potem je bil dr. Korošec sprejet v mestni hiši po županu Adenauer-ju. Sprejemu je prisostvoval tudi jugoslovanski generalni konzul v Diisseldorfu Markovič in francoski zgodovinar grof Depagne s soprogo. Zupan Aden-auer je v svojem govoru poudarjal moč vere, ki spaja narode med seboj. Dr. Korošec je v svojem odgovoru izrazil željo, da bi nastali med Nemčijo in Jugoslavijo čim tesnejši odnošaji.
Berlin, 19 dec AA Iz Frankfurta ob Meni poročajo, da je tjakaj prispel dr Korošec v spremstvu nemškega poslanika v Belgradu K6-sterja. Dr. Korošec in g. Koster sta posetila liišo, v kateri je bil rojen Goethe, mestno hišo in stari del mesta.
Carinskega premirja ne bo?
Pariz, 19 dec. (Tel. »Slov«) Zdi se, cla je konferenca Društva narodov za odstranitev carinskih omejitev prišla na mrtvo točko, ravno tako, kakor njena predhodnica, konferenca za tujsko pravo. Na zadnji seji je bil sprejet protokol, s katerim se ima uveljaviti carinsko premirje, izdelano pri Društvu narodov, dasi tega protokola še ni ratificiralo zadostno število drža*. Čaškoslovaška in Poljska sta se sedaj temu uprli, in sicer Poljska z utemeljitvijo, da gospodarska pogajanja z Nemčijo še po štiri in pol letih niso končana, dočim se je Češkoslovaška izjavila s Poljsko solidarno.
Japonska grozi
* aktivnim nastopom
London, 19. dec. (Tel. Slov.) Povodom prodiranja mongolskih čet v pokrajino Barga je izjavil neki visoki japonski uradnik v harbinskem listu, da je Japonska že posvarila Rusijo pred prodiranjem v Mandžuriji. Če bi Rusija prodiranja ne ustavila, bi bila japonska prisiljena, da izstopi iz svoje nevtralnosti
Molov in Burov
v Londonu
London, 19. dec. (Tel. Slov.) Bolgarski zunanji minister Burov in finančni ministei Molov sta včeraj obiskala angleškega zunanjega ministra Hendersona in finančnega ministra Snovvdena. Bolgarska ministra stn izjavila, da vsota 12.5 milj. zlatih frankov, ki jo je predlagal .eparacijski odbor, presega finančno moč Bolgarije. Z Macdonaldom je določena konferenca v petek.
Nemško državno sodišče proti pruski vladi
Leipzig, 19. dec. (Tel. >Slov.<) Državno sodišče je izreklo razsodbo v procesu, ki ga je nemška nacionalna stranka sprožila proti Prusiji, ker je prepovedala uradnikom, udeležiti se Hunenbergovega ljudskega glasovanja. Sodišče je razsodilo, da v državni ustavi zajamčena svoboda političnega mišljenja daje uradnikom pravico, da smejo pri ljudskem glasovanju ludi sami glasovati, brez ozira na vsebino ljudskega glasovanja.
Republikanci za rojalista
Pariz, 19. dec. (Tel. Slov.) V parlamentarnih krogih se širi vest, cla nameravajo napraviti Herrioi, Daladier in Martin skupno demar-šo pri Tardieu-ju. Namen tega koraka, ki združuje levo in desno opozicijo, je la, da dosežejo pomiloščenje voditelja rojalistov Leona Dau-det-a, ki je bil, kakor znano, obsojen pred dvema letoma na 9 mesecev ječe.
Diiašha Mata antanta
Dunaj, 19. dec. AA. »Wiener Neueste Nach-richten« prinašajo vest iz Prage, po kateri so češkoslovaške, jugoslovanske in runuinske stu-dentovske organizacije ustanovile Malo antanto dijaštva.
Drobne vesti
Madrid, 19. dec. Vrhovno vojno sodišče jc danes izreklo obsodbo proti artilerijskim oficirjem, ki so bili zapleteni v zaroto v Ciodad Realu. Polkovnik Paz je bil obsojen na 20 let temnice, 32 oficirjev pa na temnico od enega do 10 let. Štirje obtoženci so oproščeni. Vsi obsojenci so črtani iz kadra oficirjev.
Bruselj, 19. dec AA. Zbornica jc z 91 glasovi proti 5 sprejela zakon o flam.„.jeiji univerze v Gentu. 09 poslancev se je vzdržalo gla sovanja.
Dunaja to rW (Tel. Slov) Narodni svet je danes sprejel z glasovi svoje večine novi avstrijski tiskovni zakon.
Kraljeva proslava na Dunaja
Dunaj, 18. decembra. V torek ob 10 je bila tiha sv. maša v katoliški cerkvi sv. Aue, ob 11 pa svečuna liturgija v srbski cerkvi. Potem je poslanik dr. Milojevič sprejemal na poslanstvu čestitke.
Popoldne ob 5 je bil sprejem predstavnikov naše dunajske kolonije v vseh prostorih poslunstva. Udeležba je bila ogromna. — Najprej je g. poslanik pozdravil došle rojake in razložil v vzuešenih besedah pomen današnjega dne prvič v veliki Jugoslaviji. Na koncu so udeleženci zaklicali kralju in vsej njegovi visoki hiši navdušeni: Živiol
Po narodni himni, ki jo je zapel dijuški zbor »Slovenski Jug«, je sledil program, k'i je nudil mnogo umetniškega užitka. — Grofica Paumgartnovo s Studenca pri Ljubljani je rasvtirula par klasičnih skladb z znano preciznostjo in umetniškim razumevanjem. Naš Ado Darijan je zapel dve slovenski in eno hrvatsko pesem dovršeno in izzval navdušeno pohvalo. Izredno pozornost je vzbudil Brandl-trio naše gospe Panike Brandlove iz Maribora. Sviral je Smetanovo Sonato. Tri
Kmetijski odbor
za kran-ski okraj
V Kranju se je vršilo dne 16. decembra t. 1. prvo zasedanje okrožnega kmetijskega odbora za kranjski okraj. Izmed 20 članov jc bilo navzočih 19, trije posvetovalni člani ter okrajni načelnik vladni svetnik Josip Znidaršič in kot poročevalec odbora kmet. nadz. Josip Sustič. Okrajni načelnik Je v glavnih obrisih pojasnil pomen in smernice novega zakona o pospeševanju kmetijstva, na kar ee je odbor konstituiral.
Za predsednika je bil izvoljen Franc Jam-Dlk it Podredja, a za podpredsednika župan Josip Hafner Iz Škofje Loke. V banovinski kmetijski odbor sta izvoljena kot člana Franc B a š a r iz Stražišča ln Franc U r š i Č Iz Trate, za namestnika pa Josip Primožič iz Loma pni Tržiču.
Sledilo je sklepanje o načelnem programu za pospeševanje kmetijstva v kranjskem okraju. Poročevalec Josip Sustič je obrazložil in utemeljil posamezne nujne tn manj nujne ukrepe zj pospeševanje kmetijstva, ki so začrtani v ir čelnem programu, katerega je poročevalec podrobneje orisal.
Kako je Urša Petra ozdravila
Ljubljana, 19. decembra.
Po svojem začetku bi bila tole nekoliko zastarela zgodba, če ne bi bila končala šele v teh pired božičuih dneh.
Peter Neroda drugače ni neroden človek, le kadar se »ga« naseka, je neznansko siten in rogo-vili vsevprek, da se bogu usmili. V prvi vrsti si seveda privošči svojo boljšo polovico, ker mu je najbolj pri rokah, a tudi ostala njegova okolica ni varna pred njegovim uataknjenim razpoloženjem. Kriči, razgraja, grozi, se priduša in sploh.
V Miklavževih dneh ga je bilo zopet prijelo. »Čakaj, rogovilež rogovilusti,« si je mislila Petrova žena Urša. »Te bomo že ugnali Ic ln ko je Peter najbolj kričal in dopovedoval ženi, da je on gospodar, da ne da hlač »babi«, da njega ue bo uikdo komandiral, da se nikogar ne boji itd, je Urška šla in dala poklicati rešilni avlo. Nekoliko minut po-zmeje je obstal pred Petrovim domom rešilni avto, iz n'.,ega so skočili štirje krepki sumaritani.
»Moj dedec nori!«, je pošepetalu Urša prvemu na ušesa in se previdno umaknila v stanovanje. Sa-maritan je pokimal in se odpravil s tovariša skozi vežo na dvorišče. Kjer se je pravkar mudil Peter.
»Gospod Neroda,« ga je vljudno nagovoril sa-maritan. »Bodite mirni in stopite sami v avto. Ce bi se upirali, vam bi morali obleči prisilni jopič. Poglejte, štirje smol«
»Kam?«, se je zavzel Peter.
»Boste že videli Kratek izlet bomo napravili.«
Kaj je hotel Peter drugega, kakor vdati se in sJediiti možem v rešilni avto. Zaprla so se vrata za njim, avto je zabrnel in zdrčal proti bolnici.
»Vraga, saj nisem bolan!« 3e je upiral Peter, ko je spoznal položaj
»Prisilni jopič!«, je kratko opozoril sama-ritan. In Peter je bil mahoma krotak ko ovca
Skopali so ga, obrild, ostrigli, preoblekli, nakar ga je dvoje mišičastih strežajev spremilo na oddelek St. 7.
»Ho, med norce?«, se je uprl Peter. »Nak, sem pa že ne. Za prmej da ne!« Še preden se je zavedel, sta mu strežaija nataknila čudno oblačilo, ki je Imelo tako dolge rokave, da so jih Petru zavezali na hrbtu.
»Al' ste ,hecni'I«, se je posili nasmehnil Peter ln se skušal osvoboditi. Ni šlo.
»Razvežlte, da bom mogel gibati!«, je poprosil.
»Boste mirni?«
»1, seveda bom I Saj nisem nor. Bolj pameten sem ko vi vsi skupaj z mojo ,babo' vred.«
Tako je prišel Peter Neroda na opazovalni oddelek ljubljanske splošne bolnice.
Te dni se je vrnil in rad pripoveduje znancem, kako je bilo »na številki 7«.
»Ja kaj si pa počel skoro mesec dni tam?«
»Dela dosti. Pravim norcem, ki jih imajo zaprte v mrežastih kletkah, sem delal iz časopisnega papirja kape, kar Jim je bilo v veliko radost. Tu in tam sem katerega tudi »krenil« po rokah, če je hotel trgati mrežo Miril sem jih, jim prigovarjal in jih tolažil, kadar so le preveč rogovilili. Radi so me imeli in me rajši ubogali ko strežaje. Čital sem časopise, razmišljal in čakal, kdaj bo te ječe konec.«
»Kako so te pa .zdravili', he?«
»Spraševali so me naštevanko, n. pr.: koliko je 7X8, nato pa zopet narobe: koliko je 8X7. E. pa me niso ujeli. Sem obakrat prav povedal. Tudi 10 božjih zapovedi, C resnic, vero itd. sem moral moliti. Kcznli so mi na stropu miši, ki jih pa nI bilo. Nazadnje so se prepričali, la sem pameten in »o poslali po ženo, naj se podpiše ln me vzame ven. Pa nI nlS kaj rada storila to, salamlnska babnloa! Nisem mislil, da Ima žena tako moč, da lahko spravi moža med norce.«
Peter Neroda je sedaj ves spokorjen in poboljšan. Če ga »prime«, mu Urša kar zagrozi r norišnico in takoj Je krotak in iz srca ponižen-
dame pred tako izbrunim občinstvom in pa popolno umetniško obvladanje in tolmačenje, to je bila najlepša slika tegn večera. Pela je šj neka srbska pevka, ki ji ta hip ne vem več imena, in neki akademik. Obu sta želu obilo pohvale. Na koncu je akademski pevski zbor zapel še eno pesem. Darijana in akademika je spremljal uu klavirju nuš ožji rojuk nkudemik g. Drago C i in p e r š e k.
Omenim naj še, da je naš radio-specialist inž. Josip Sliškovič instaliral v dveh dvoranah dva velika dinamična zvočnika svojega sistema, izdelana po tvrdki Knpsch, in s posebnim ojačevalcem. Po teh zvočnikih se je vršilo na-jHJvedovanje in vsa daljna eodba za domačo zabuvo do devetih, ko je predsednik »Slovenskega krožka« zuključil ta prekrasni večer /. zahvalo poslaniku in njegovi soprogi za sijajno prireditev in pogostitev. — Pozneje je bila še intimna večerja v zasebnih prostorih g. poslanika. Tudi tu so bile razne napitnlce, meti katerimi je jako ugajala naša po motivih: »Kolikor kapljic tolko let« v imenu »Slovenskega krožka«.
Poneverbe pri novomeški
davkariji
Novo mesto, 19. dec .
Danes so stali pred kazenskim senatom tuk. okrož. sodišča bivši davč. uradniki v Novem mestu, ki so obtoženi številnih poneverb pri bivšem davčnem uradu, katere so se godile lansko in deloma tudi prejšnja leta.
Obtožnica vsebuje ogromno slučajev, katere jih obtožuje, da so jih izvršili. Razpravi, katera se je začela ob osmih zjutraj, predseduje sodnik okr. sodišča Romih, nadalje sta votanta sodnika okr. sodišča Kuder in Hočevar. Zagovarjajo pa obtožence cx offo (»stavljeni zagovorniki: sodnik Sporn, dr Vasič, kočevski odvetnik dr. La-v r i č in odvetnik dr 1 v a n e t i č. Državno tožilstvo zastopa dr. Kovač. Zanimivo je, kako so prišli na sled poneverbam.
Meseca januarja 1928 je dobil trgovec Josip Pavčič od davčnega urada poziv, naj plača cd svojega avtomobi a letno 3000 Din, Pavčič ni bil voljan plačati in je trdil, da avto ni podvržen taksi ili da je bil že tri leta iste oproščen. Tcda proti kcncu januarja ie prišel obtoženec Belč sam k Pavčiču in ga pozval, da mu takoj takso plača, ter mu predložil potrdilo ko.kovano s kolki za 30C0 Din, ki so bili že uničeni. B. je trdil, da je v zaupanju, da Pavčič plača zahtevano takso, kar sam kupil za 3000 Din kolkov, jih prilepil na potrdila in uničil. Ta nenavadna vnema je v Pavčiču vzfcucdla sum, da ga hoče za 3000 Din ogoljufati. Vedel je namreč, da ni njegova naloga iztirjavati od strank davščine na njiho-domovih, še manj pa zalagati za stranke kolke. Odkod pa naj bi pri svoji skromni plači vzel tisočake zato, da za oži kolke za stranko, ki se plačati brani. Vsi ti pomisleki zo nagnili Pavčiča, da je stvar ovadil najprej pri tuk. davčnem uradu, potem pa se pri delegaciji v Ljubljani. Uvedena je bila preiskava, ki je osvetlila način iztirjavanja kot neodgo-va rja joe predpisom in močno sumljiv. Cim bolj se je preiskava širila, tembolj so se kazale pri davčnem uradu nerednosti, ki so imele že kriminalen značaj.
Vsled tega je sodišče uvedlo preiskavo proti več uslužbencem davčnega urada. Obtoženci sami vale krivdo drug na drugega, obremenjujejo precej tudi bivšega davčnega upravitelja pokojnega Pretnarja. Danes so bile zaslišane priče iz okolice, proti koncu pa izvedena priča tuk. šef. davčne uprave Novak. Jutri pridejo na vrsto priče iz Novega mesta. Za proces vlada velikansko zanimanje v mestu m okolici.
Nesreča na kamniški železnici
Domžale, 19. decembra.
Včeraj popoldne, ko je vozil kamniški vlak št. 8414 z domžalske postaje proti Kamniku, je ua Rodici privozil čez železniški tir v trenutku, ko je vozil vlak. enovprežeu kmečki voz, na katerem sta sedela dva fanta. Vlak je butuil v zadnji del voza in ga zdrobil. Vozniku in spremljevalcu ter konju se ni ničesar pripetilo.
Na tem mestu je bilo že več nesreč in karam-bolov. Zato bi bilo umestno, da bi vozniki, ki vozijo preko tega prelaza, obračali malo več pozornosti nase.
Dneono se ponaulja nmloanle posode
zato je vredno, da gospodinja malo razmišljuje, kako naj si zmanjša trud tega posla in da bode posoda vedno čista in blesteča. Srečne so one, katere že več let uporabljajo idealno sredstvo za čiščenje
SCHICHTOV OmiHOL
Napredek Jezice
Ježica, 18. decembra.
Na Inioijaitivo podružnice okrajne kmetake zveze se je ustanovila »Hranilnica in posojilnica r z. z o. z.c, katera bo pričela poslovati s 1. januarjem 1930. Hranilnični lokali bodo v župnišču, ter bo denarne vloge sprejemal g. župnik France Košir. Hranilnica bo dajala enake obresti kakor vse druge hranilnice, posojila se bodo dajala po jako ugodni ' obrestni meri. Zatorej se vsi poslužujte domače hranilnice in posojilnice, ker Vam bo nudila vso varnost. Ne držite denarja doma ter rajši vsakega kovača prinesite v hranilnico, pa najsibo znesek tudi majhen ali velik, ker iz malega raste veliko. Starši, navajajte svoje otroke ua varčevanje in dajte jim veselja, da se bodo v mladosti naučili varče- 1 vati.
V svrho pojasnenja bo priiedila podružnica okr. kmetske zveze v nedeljo 22. decembra 1929 po drugi sv. maši v društvenem domu na Ježici predavanje, ki ga bo izvajal g. dr Hasaj, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani. Pridite polnoštevilno k predavanju, ker bo g predavatelj obširno obrazložil pomen in važnost hranilnice ln posojilnice, ki ga bo nudila vsem njenim članom.
Na Sentjanžev večer ob pol 8 bo priredilo prosv. društvo filmsko predavanje Beli stidion. Vsi so vljudno vabite, dn se tega predavanja udeležite I |
Ta teden so se namestile novo kažipotne deske, ki so bile jako potrebne. Kažipotne deske so prav lične in naredijo nn tujca jako lep utls
Na Sv večer bodo prvič zapele nove cerkvene orgle katere je prenovil g. Jenko. Kor se je povečal ter bo sedaj prostora na koru za 00 pevcev. Poprava kora in orgel je zopet velika pridobitev za našo farno cerkev.
Cez prevzetni Smolnik v pobožne Ruše
Ruše, 17. decembra.
V svoje opravičilo — da se zavarujem pred ljudsko sodbo — moram povedati, da zgornji naslov ni moja last. Slavček »pohorskih poti« je v »mariborski legendi« dal imenovanim občinam označene prilastke. Tudi on se je v »pojasnilu« zavaroval pred ljudsko sodbo, češ, označene prilastke »si je izmislil ljudski dovtip:. Ko bi bil jaz pesnik, bt zapisal drugače, tako namreč: »čez pobožni Smolnik v prevzetne Ruše«.
Onega dne sem usmeril svoj sprehod na Smolnik. Ne brez smotra — po opravkih. »Beati pedes evangelizantium.. .< Pa peš, ne po vzpenjači, ki je samo še ideja. To moram povedati radi Žaneta iz Vojne, ki mi je v zadnjem svojem pastirskem listu pod črto dostavil: »Mislim, da Ti mora iti salamensko kislo, da se tako zelo poteguješ za vzpe-njačo na Pohorje.« Vedi, Žane, da je jtohorska vzpe-njača projektirana iz Radvanja pri Mariboru — če se ne motim — proti ruški koči, da nam Rušancem ne bo prav nič koristila in, da Rušani za pohorsko vzpenjačo sploh nismo posebno navdušeni. Kar nas je bogatih, se bomo z avtomobili vozili na Pohorje, po novi cesti Ruše—ruška keča—Šmartno, siromaki so pa itak va/jeni peš hoditi. Ker pa vsi bogatejši Rušani trenutno še nimamo svojih avtomobilov in ker imenovana cesta še tudi ni zgrajena, hodimo na Pohorje zaenkrat še vsi — peš.
Vreme v hribih je trenutno spremenljivo. Iz Ruš sem šel ob jasnem, ko pa pridem do prvega pohorskega kmeta, sem se kar naenkrat znašel v megli, da se mi je kadilo pred očmi, — a ne od prečute noči Le poslušajte, kaj se mi je pripetilo. V Hlebovem domu.
»Tončka, dajte mi hitro velik obliž.c
»Gospod, kaj se vam je pa pri]>etilo?« — Moral sem povedati resnico. Nisem imel časa, da bi iztuhtal boljši, a namišljeni odgovor.
»Urnih krač sem prisopihal do smolniške cerkvice, katere pa radi goste megle nisem opazil prej, dokler nisem z nosom zadel ob njen zid.« Smola na Smolniku. Sedaj pa imaš znamenje na nosu v spomin na oni dan.
Tej nosni operaciji je sledil sestanek s pohorskimi »holcarji«. Ni bil to kak političen shod, da me nazadnje še ne zapro.
»Kako živite v teh oddaljenih planinah?«
»Trdo življenje, gospod, trd kruh in ovsen. Dan za dnem se ukvarjamo z lesom, žgemo oglje, ob vsakem vremenu, ob vročini iu mrazu dneva, dan za dnem, leto za letom. Ob zdrobu, ob vodi, ob skorji Irdega kruha živimo, v zakajenih zasilnih kočah stanujemo, večkrat skupaj z ovčke in petelinom Življenje, ki ga vi, gospod, ne poznate.«
»Vsaj nekoliko ga poznam. Tudi v take hribovske bajte sem že pogledal Vem. da je težko in trdo življenje, a prepričan sem. da ste dostikrat srečnejši tn zadovoljnetSl od onih, ki so v mehkih oblačilih in v gosposkih hišah. Povejte mi.
ste zadovoljni s svojim položajem, bi si želeli v dolino, v fabriko, v mesto?«
»Ne doline, ne fabrike, ne mesta ne pogreša mo. Živimo zase in ljubimo svoj gozd, kakor ga je ljubil Janez Kasjak. Parkrat na leto pa že prldemc v dolino med ljudi. Sicer pa imamo tudi po planinah gostilne, naša shajališča.«
»Na Boga se spomnite kedaj?«
»Ni prilike, da bi dosti mislili na Boga. N« nedelje, ua praznike. Le tuintam prihajamo v župnijsko cerkev. Kdo .bi nam zameril. Po tri ure in še več smo oddaljeni od fare. Upamo, da nam bo tudi Bog prizanesljiv.«
»Vero ohranite in živite po veri m v molitvi ostanite združeni z Bogom!« — Odlomek robinzo-nadel	»
Šele po tem razgovoru smo opazili, da zuno; »nebeški tkalci platno tko«. Prej megla, sedaj snegi To vam je bila Tončka vesela 1 Že dva meseca prosi za »neg, pa ga ni in gostov tudi ne Tončka je prvakinja v smučanju. Je iz take rodovine. Pa še tokrat jo je upanje varalo. Ponoči se je spet zjasnilo.
Potem čez pobožni Smolnik v prevzetne Ruše proti domu. Mimo pohorskih kmetij, katere izumirajo. Hlebevo, Prodnerovo, Arlovo. vse je šlo. Samo štirje močni hrasti še stojijo in na nasprotnem bregu dva. Naj trdno stojijo. Same do zadnjega pohorskega kmeta s Smoluika ie spgal sneg, v črti kot bi odsekal. Zbogom Smolnik I Na svidenje božično noč' Tudi pozimi so lepi pohorski gozdovi.
Zakasnil sem se V jiozni, temni nočni uri sem sam šel s Pohorja domov.
Psi raztrgali kravo v hlevu
čuden in skoro neverjeten slučaj se je danets dogodil na Mirni. Ko je prišla davi služkinja posestnika in trgovca Š. na Mirni v hlev molst krave, je dobila eno izmed krav vso raztrgano ln komaj še pri življenju. Ponoči so prišli v hlev domači psi volčjaki in se lotili uboge živali. Imela je zadnji konec ves raztrgan, da so ji čreva visela iz trebuha. Pri obrambi si je uboga žival še zlomila hrbtenico in si polomila rogove Ubogo žival so takog ubilii Ln jo rešili groznih bolečin.
Novice iz Šoštanja
Z otlra. Pomočniški odsek Obrtnega društvi je uprizoril v soboto in nedeljo »Napoleonovega oficirja«. Vloge so bile prav srečno razdeljene in je bila ta igra ena najboljših v letošnji sezoni. Igralcem vsekakor lahko čestitamo!
Šahovski turnir. Te dni se je končal v kavarni »Jugoslavija« šahovski turnir, ki se ga je udeleževalo 16 šahistov Igralci, ki so dosegli 50% so: Zalar 12 točk, Zavadlav 11'/,, Resnik 10»/» Koželj 10, Koren 9'A, Sušel 8'A ln dr. Medic ter Robinščak 8 točk.
Smrtna kosa. V sredo je umrl tukajšnji trno vec g. 1. Končan. Blag mu spornim
Poslano
gospodu JOS. KRA MARJU, drogistu.
Ljubljana.
Vzemite na znanje, da Vas bomo za Vašo »Javno zahvalo« zasledovali nre. sodiščem, kjer boste imeli priliko, dokazati svoje fantastične trditve. S spoštovanjem
Za Udruženje drogistov Kraljevine Jugoslavije Sekcija za Slovenijo. V Ljubljani, dne 19. decembra 1929.
A. KANC, s. r., t. č. predsednik,	M. PH. S. BORČIC. t. č. tainica.
Darila za vsakogar v bogati izbiri!
M. T far • ifufiHana
Opozarj sp ua polnilna PEhESA n SVINČNIKE sveto no m nt zuauike
„MONTBLANC" ....................................
Koledar
Petek, 20. decembra: Evgenij in Makari"
Osebne i?esS»
—	Mons. Tomo Zupan — častni občan. Občinski odbor občine Nako je v svoji seji, dne 15. t. m. izvolil gospoda monsignora prol. v jxjkoju Tomo Zupana za njegove zasluge za častnega občana občine Naklo.	.....
—	Častno cbčanstvo je podelil občinski odbor trga St. | ur i j ob južni žel. bivšemu gerentu celjskega okrajnega zastopa g. vladnemu svetniku dr. Anionu Farčniku, okrajnemu načelniku v Lendavi, za velike zasluge, ki si jih je pridobil za občino. . _ ..
= Novi kandidate za poštne zvanicnike. Dne 18. t. m. so napravdi na osemrazredni osnovni Soli v M ostali pri Ljubljani predpisani šolski izpit ( za zvaničnike sledeči nižji poštni uslužbenci: Va- j lentin Prestopnik, Franc Gersak, oba pismonoše pri pošti Moste: Ivan Sninoiorčan, Sune Sare, Franc Babn k, ambulančna uslužbenca iz Ljubljane; Ivan Kaplan, Ivan Zupančič, Ivan šu-Meršič od poš'no-prometne službe Ljubljana II. Vsi so napravili izpit z dobrim uspehom.
No vi grob ovi
•f Umr! je v Ljubljani g. Ivan K o z j a k ,
srojaški pomočnik. Pogreb bo s Celovške ceste 03 v soboto 21. dec.
Mala kronika
it Na zbor delegatov JOZ v nedeljo, 22. t. m., imajo vstop samo de.egati in delegaikinje ter ostalo članstvo z legitimacijo. Izvajala se bo stroga kontrola.
ir Trgovinske in obrtne obratovalnice v nedeljo dne 22. decembra t. I. poslujejo od 8 do 14.
Zbornica za TOI obvešča, da smeio bdi v smislu okrožnice g. bana Dravske banovine i dne 16 decembra 1029, št. 484, v nedeljo pred Božičem dne 22. decembra t. t. vse trgovinske in obilne obratovalnice odprte od 8 do 14, kolikor ni za posamezne stroke kaj drugegi določeno po seda, veljavnih uredbah bivših velikih županov ljubljanske, mariborske in z.->srrebš!(e oblasti.
ir Olaišave m božični promet ua železnicah. Zagrebška železniška direkcija je izdala obsežne odredbe, da kolikor mogoče olnjšn in pospeši potniški promet o božiču. Na progah Zagreb—Belgrad, Zagreb—Sušak, Zagreb- Split, Zaireb—Osjek, Zagreb— Varažtin, Ž?greb— Banjnlukn. pa tudi na ostalih manjših progah bodo v dneh od 21. do 24. t. m. priklopili vsakemu vlaku toliko vagonov, kolikor jih bo treba, da bo prostora za vse potnike. Posebno se bo pazilo na starce, ženske in otroke. Večje skupine vojakov dobe lastne vagone. Vsi vozovi bodo zakurjeni in razsvetljeni.
it Prvi sneg v Zagrebu in na Hrvatskem je pade! v noči od srede na četrtek. Na ulicah ni obstal, pač pa pobelil strehe. Tudi v Belgradu je v sredo snežilo. Včeraj pa so v Ljubljani naletavale snežinke, ki iih ie burja veselo nosila po zraku
★ Veiika buija v Pnmoriu. V Hrvatskem Primorju je divjala v gredo velika burja, ki je povzročila hud mraz Morje je bilo zelo nemirno. Parniki iz Dalmacije so prišli z velikimi zamudami. Zveza med otokom Pagom in Sušakom je bila pretrgana, dečtm se je železniški promet normalno vršil. V Gorskem Ko.arju je bila velika burja, v Fužinah pa je snežilo. Na sušaški postaii ie burja odnesla enemu vagonu slreho, na potniških vlakih pa je pobila vse šip«. Na Sušaku samem je burja prevrnila voz s konji in voznikom. Voznik je moral v bolnišnico, konje pa so radi poškodb pobili. Burja je pometala ob tla tudi več ljudi, ki so bili prepeljani v bolnišnico. Burja je tudi pretrgala eno telefonsko zvezo z Zagrebom.
Zlata in srebrna bronsa
za okr ske b<žičnpgi drevesi.
DROG RIJA GR GORIC LJUBLJANA - Pr šernova ul. 5
V »Službenih novinah« S'. 297 od 18. decembra t. 1 je objavljen >Zakon o vinu., dalje »Pravilnik o sestavi tn delokrogu banskega sanitetnega sveta« in >Službeui red za delavce v državnih tn privatnih rudnikih«.
ir Roparski napad za 10 dinarcv. Na cesti Osjek-Bilje sta dva maskirana roparja napadla iz zasede delavca Janoša Kerekeša. ga pobila na tla in inu uropala denar — približno 40 Din. Tamkajšnje prebivalstvo je vznemirjeno, ker se v zadnjem času roparski napadi množe.
ir Ivan Pregljevih izbranih spisov IV. zvezek je pravkar izšel v zalogi Jugoslovanske knjigarne. Obsega oba dela »Zgodbe zdravnika Muznika« in pa novelieo »Tolminske matere sveli večer«. Zgodbe zdravnika Muznika II. del še ni bil nikjer objavljen in je nov. Cena za v platno vezan izvod 60 Din, broširan 45 Din. Kot božično in novoletno darilo so Pregljevi spisi izmed najprimernejših.
Stanko Premrl: Božične skrivnosti. Samospevi s klavirjem. Besedilo Vitala Voduška. — Ti pred enim letom izišli slovenski samospevi so posebno prikladni za razne božične prireditve. Polni so važnosti in bež čne ljubkosti. Vsak izmed njih je samorasla skladba, vseh 16 skladb pa tvori lepo celoto in skupno misel. Kritika jih je splošno najugodneje ocenila. Povsod, kjer so se peli, so bili z navdušenjem sprejeti. Prav toplo jih priporočamo zdaj za BcžiČ vsem našim pevcem. Izvod slane 15 Din. Na prodaj po vseh ljubljanskih knjigarnah.
ir Božično darilo v fini izdelavi v srebru in zlatu nudi F. Čuden, Prešernova 1. Oglejte si ■zložbe.
■k Volnene nogavice, pletenine in rokavice po nizkih cenah pri tvrdki K A R L PRELOG. Ljubljana
it Gospodinle Vaše perilo pere, posuši rnonas sli lika »ovsrna Jos Reich
»Polenovka se že namaka«,
tako mi pravi sosed Jaka,
»potem pa »Buddha«-čaj še vroči,
to bo vese'ja v naši koči.
Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva 3.
Nesreča rse počiva
— Prva nesreča na ledu v letošnji z:mi.
Iz Trbovelj: Zaradi poledice se je zgodila v sredo dopoldne prva nesreča. Rudar Bož<ak Martin jc ho el stopiti na pcickot (vež ček za drva). Pri tem mu je pa spodrsnilo na poledenelem tramu in mež si je pri padcu zlomil nogo.
D *nes vi li <><
ijera!
S3'v
ZL1KOVC8 ¥ IRAKU
V gla nih v osjah d a najholi a nemš a komika tiegfried Ar o n K rt Gerron! Pre Itr ite si ravi časno v.-topn ce. Ob 4 '/<7 /',■> 9. KINO LJUBLJANSKI DVOR - TEL. '73">
Ljubljana
Kal bo danes ?
Drama: Zaprto. Opera: Zaprto.
Kino Ljubljanski dvor: Zllkovci v Iraku. Union, velika dvorana: Časini večer mestne občiiij Glasbeni Matici. Začeiek ob 8.
Lc-karne: Nočno službo imajo: Mr. Trnkoczv ded.. Mestni irg 4 in Mr. Ramor, Miklošičeva c. 20.
0 Prosvetni veter, ki bi so moral vršiti danes ob 8 zvečer v »Unionuc, odpade vsled koncerta Glasbene Matice. Večer se bo vršil v januarju.
0 Častni vičer pevskega zbera Glasben«. Matice ljubljanske, katerega priredi na čast zboru mestna občina ljubljanska se vrši nocoj ob 20 v veliki dvorani hotela Union. Na častnem večeru govo.e mestni župan dr. Dinko Puc, dr. Janko Pretnar in dr. Vladimir Ravnihar. K sklepu nastopi pevski zbor Glasbene Matice jxid vodstveni svojega zborovodje g. Mirka Poliča. Zbor to odpel pretežni del koncertnega programa, ki je bil določen za iranco-sko iurnejo. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
0 Gasilna preizkusn a na veiesejmskem prostoru. Problem varnosti pred ognjem je kljub vsem priodobitvam tehnike še vedno zelo važen za vsako podjetje in vsakega gospodarja. Prav umljivo je torej, če prihajajo na irg vedno novi aparati, ki omogočajo hitro in sigurno gašenje. V Ljubljani smo že večkrat videli razne peskuse z gašenjem in zadnji se je vršil včeraj popoldne na velesejmu. Direkcija državnih železnic namerava naročiti sto rečnih avtomatičnih gasilnih aparatov in je že razpisala dobavo. Včeraj popoldne je pred komisijo železniške direkcije dokazovala tvrdka »Telore-
klanif veliko uporabnost svojih aparatov »Guwy«.
Šestčlansko komisijo je vodil ing. Zelenko, prisotnih jia je bilo tudi več zastopnikov drugih institucij in uradov ter nenavadno mnogo radovednega občinstva. Poizkusi so se vršili z gorečim bencinom, petrolejem, oljem, filmi, karbidom, lesno volno, lesenimi zaboji, lakom. z etrom in z gorečim avtomobilom. Aparati »Guvvy« so se pri poizkusu zelo dobro obnesli ter v nekaj sekundah pogasili velike plamene Prisotni eo bili z uspehi poizkusa prav zadovoljni Vse preskušavanje je trajalo dobro uro. Enake poizkuse bodo napravile, kakor smo Čuli, tudi konkurenčne tvrdke. Tako se bo v soboto dopoldne vršila preizkušnja »Minima.v« ajmratov.
0 Mestui magistral opozarja, da je razdeljevanje lepakov 1» mestnih ulicah dopuščeno le z ma-gistratnim dovoljenjem, ki ga daje proti primerni odškodnini za čiščenje ulic mestni gospodarski urad. Prestopki se bodo kaznovali po ceslno-poticij-skem redu z globo od 100—1000 Din odnosno z ustrezajočo zaporno kaznijo.
0 Vos zdrobil noso. Na Ižanski cesti se je včeraj ob 2 popoldne pripetila težka nesreča. Ižanci so zjutraj pripeljali drva v Ljubljano, v prvih popoldanskih urah pa so se s praznimi vozim vračali domov na Ižansko. Na enega teh praznih voz se je vsedla 40 letna kmetica Ana Čuden, iz Iške vasi doma. V rokah je držala prazno košaro. Ta ji je med vožnjo omaitnila z rok. Čudnova jo je hotela ureti še v zraku toda padla je sama na tla in pod voz Zadnje kolo voza ji je šlo Čez desno nogo in jI jo strlo v mečih. Voznik je seveda na presunljiv krik nesrečne ženske takoj ustavil voz ali bilo je prenozno Po [jonesrečenko je prišel reševalni avto, ki jo je odpeljal v bolnišnico. Če čudnr vi že ne bo treba amputirali noge, bo vseeno imela zanjo ta nesreča grozno posledico: oslala bo pohabljena za vedno.
O Bugarski počel nove neumnosti. Že prva
leta po prevratu se je pojavil v Sloveniji bivši belgrajski ndvoknl Milan Bugarski. S svojim imj>o-nujočim nastopom je premolil marsikoga — in marsikatero, zakaj bil je kljub svoji visoki starosti mid vse spreten ženitveni slepar. Presedel je več let po kaznilnicah v Sloveniji tn bi! pred dobrim letom izpuščen iz zaporov. Tedaj je obljubil, da ne bo več sleparil lahkovernih Slovenk nli obljube ni držal in je držati ni mogel. Sedaj ga jc- ljubljanska policija aretirala In samo še ?aka, da zasliši vse priče proti njenitf. Dolg zapor Bugarskega seveda čaka vnovič. Le čudno je, da more Bugarski nastopati kot nadebuden ženin, ko mu je vendar že 60 let!
© Dva vloma, Hišnica Uršula Kovič v Ko-rytkovi ulici št. 19 ima navado, ki je ni preveč Priporočati, namreč lo, da skriva ključe od svojega ' inovanja pod slamnjačo pred pragom To je izrabil predrzen nepoštenjakovič, ki je v sredo lepo odklenil njeno stanovanje in pobra' iz njega več bi'iga in perila, vrednega skupaj 1600 Din. Po vlomu je stanovanje zaklenil in zopet ključ položil ped slamnjačo, lako, da ga je okradenka lahko na-
Ukradenega blaga seveda ni mogla več najti. — V Zemelrokovo tovarno tin Gllncah je bil izvrši ponoči drzen vlom. Vlomilec je odnesel več orodja, vrednega približno 500 Din.
0 Čigave so vreče? Nepričakovano odkritje je napravil pred včerajšnjim posestnik Alojzij Jev-nikar pri svojem' kozolcu v S|Kvlnji Šiški. Zn kozolcem je nemreč našel omot 4(j vieč za cement. Skril jili je tam najbrže kak tat. ki jih je hote! pozneje ulihot pili v mesto Policija poizveduje sedaj, kje bi bile te vreče ukradene.
Tfss ©OSOOffl«4
bele sifon, cefir in popelin srajce z 2 ovratnikoma cd navadnih do najfinejših kvalitet, najmodernejših vzorcev, spafte sraice, spodnje giadl in barhent lilače. vseh vrst trikot perilo, kravate, šale, nogavice kakor vse modne potrebščine, oo jako nizkih cenah, dobite edinole pri:
F. in I, Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29.
0 Vsak petek sveže namočena polenovka pri
^Bobenčku«.
0 Služkinje! Vaša božičnica se bo vršila letos v nedeljo, dne 22. decembra, v dvorani palače De-'avske zbornicc na Miklošičevi cesti ob pol petih popo'dne. Pridite jxjlnoštevi!no! Povabite nove to-variJice, da se v družbi z vami navžijejo pravega božičnega veselja!
© Svari se pred nakupom perila z rdečima črkama »U. K.« in barvaste ogrinialke Pojasnilo o tem na želio v inser. oddelku »Slovenca«.
© Drogerita ^Sanitas« je v Ljubljani samo ena: na Dunajski cesti 5 (bivša Frelihova hiša).
Me roirfUr svoM« mroh ? r tttlen oitem
ravi \sak ki 3e poskusil "/r d o prijeten pre arat
□in 33*50 v vse ura e
države ctaar Dr. Ceroetov rolluvoi Koledar 1990 • pnalovam adr««ari*ni J»-go> «»i|a. > alof» «e manlla. Dar, tu« timpiais, lani fa ni moglo vet Ato kupcev dobiti te loncem leta. - UR. ČEKNE, Miklošičeva ce»la 6.
LIUBLIANA.
Maribor
ki je Ti TBvljen iz r; j^ga olja. Dobiva se v vseh lekarnah.
□	Kol zaključek slovesnosti zlatomašniškega jubileja sv. Očeta, papeža Pija XI., bo v nedeljo, dne 22. t. m., ob pol 10 v tukajšnji stolnici zahvalna služba božja s primerno pridigo, pontilikalno sveto mašo in z zahvalno pesmijo »Te Leuin« k sklepu. Sveto mašo daruje prevzvišeni knezoškol dr. An-rej Karlin.
□	Porcčilo o včerajšnji občinski proračunski seji glej na drugi strani.
□	Jurij Stern — preminul. Včeraj zjutraj je f» dolgotrajni bolezni preminul v starosti 76 let iiišni polemik Jurij Sletn, Tattenbachova 20, bivši kovaški mojster in cerkveni ključar pri cerkvi Matere Milosti. Pred vojno, ko so se Slovenci jeli v Mariboru zbirati, je bil pokojni Stern skupni kandidat slovenskih strank pri volitvah v deželni in državni zbor. Pogreb blagega pokojnika bo jutri popoldne. Svetila mu večna luč!
□	V isti zvezi. Glede jrožara v Lubejevi in Teichmeistrovi baraki in pa vloma, izvršenega pri R. Kifimannu, se ponujajo zanimive zveze, ki so dale tudi policiji povoda, da je topogledno uvedla obsežno preiskavo Izkazalo se je namreč že od prvega trenutka, da je moral bili ogenj, ki je vj*-|>eliI omenjeno barako ob Motherjevi ulici, jxxilak-njen. V isti noči pa je bi! tudi izvršen rafiniran vlom v pisarniške prostore R. Kiflmanna in je izginilo iz blagajne približno 69.000 Din, več kolekov in precej drobiža Namen ponočnih vrtunov je bi! eviaenten: s podtaknitvijo požara v Motherjevi ul.. ki je le nekaj minut oddaljena od mesta vloma, osredotočiti vso pažnjo meljskega prebivalstva na požar ler medlem s tem večjo nemotenostjo izvršili svoj preačunani jiosel. Vsekakor izhaja iz toka preiskave, da gre za storilce, ki poznajo v meljskem predmestju razmere precej dobro. V prvem trenutku ni bilo možno sklepati na zvezo med obema dejanjema; vendar pa so se jx3zneje izluščevali momenti, ki govore z visoko verjelnosljo, da gre v obeh slučajih za ene ter iste krivce.
□	Prijatelji mladine se bodo ponoštevilno udeležili telovadne akademije, ki jo prirede dijaki mariborskega orlovskega odseka v soboto zvečer \ dvorani Prosvetne zveze na Aleksandrovi cesti 6. Na sporedu so nekatere izvirne telovadne točke. Spored: proste vaje članov. Jutranja (izvajajo članice), proste vaje mladcev, geometrijsko gibanje (mladenke), gimnaslične vaje članov, proste vaje članic, bradlja, ritmične vaje naraščaja, elegija (čla niče), pohod (člani). V soboto vsi k prireditvi naših šludeniov.
□	Okoli 3000 božičnih drevesc stvarja na
Glavnem trgu pravcato gozdišče. Vmes živahno vrvenje — skrbne mamice in zabaveželjeti drobiž. Cene se gibljejo od 5—200 Din za božično drevesce.
□	Na Štelanovo uprizori mariborski Ljudski oder v dvorani Prosvetne zveze znamenitega Molie-rovega »Skopuha«. Ze pri nedavni prvouprizorilvi in pri ponovitvi pri Sv. Lenartu v Slov. goricah jc marljiva dilctanlska družina tukajšnjega Ljudskega odra žela priznanje občinstva. Dolžnost javnosti ie. da se s polnoštevi'no udeležbo oddolži plemenitim stremljenjem mladine, ki se udejstvuie pri Ljudskem odru. Pričelek igre ob pol 17.
□	Z avtomobilom v — Dravo so zavozili pri Fali na nekem nevarnem ovinku nekateri potniki. Do neprostovoljne kopeli, ki bi bila sicer tam v juliju ali avgustu zelo dobrodošla in prijema, ni prišlo, pač pa so z niujo in jxj dolgotrajnih prizadevanjih privlekli vozilo na suho. Kopeli ni bilo, Blažev že-gen pa dajemo nn s leni, da ne priobčujemo imen omenjenih polnikov.
□	V strokovni šoli JSZ je drevi predavanj* o 40-letnici obstoja okrožnih bolniških blagajn. Pre dava tov. Semen i č o zgodovini in važnosti le usta nove za delavstvo. Vsi tovariši se obeneme naprošajo, da se v nedeljo, dne 22. t. m., polnošteviliM udeleže s'avnoslnega zborovanja k proslavi omenjenega jubileja ob 10 dopoldne v bivšem kinu Ajxilo.
□	Smrtcnosna poškodba. Petlelna Jožeta 1 ur-šič, rejenka pri Ivanu in Mariji" Blatnik, je padla v kuhinji lako nesrečno na tla, da si je pri padcu |>re-bila lobanjo Ubogo dekletce je včeraj zjutraj na posledicah zadobljenih težkih poškodb podleglo.
□ Na poledenelih tleh je ?|>odrsniia pred mag-dalensko cerkvijo 60-lclna Marija Cvetko ler pri padcu zadobila občutne jjoškodbe na glavi. Zdravi se v tukajšnji splošni bo'nici.
□	Še k vlomu v Kiiimannove pisarniške prostore. Kakor se glasi fioročilo omenjene stavbne tvrdke tukajšnji policiji, je povzročena škoda še večja, kakor se je prvotno domnevalo; iz zaklenjene blagajne je izginilo 08 853.32 Din in sicer približno 4000 Diu kovanega denarja, trije zavitki 100 dinar-
G. K. Chcsterton — Fr. Pol janee:
Grehi princa Saradina
(Nadaljevanje.)
Ko je tako stol in strmel v vodo — v gibajoče se zrcalo solnčnega zahoda — jc z onega konca otoškega vrta zaslišal lahen žvenket, ki se pa ni bilo uioči o njem motiti — mrzlo zadevanje jekla. Obrnil je gluvo.
Tam proč na najbolj oddaljenem rtiču ali nosu dolgega otočka, na progi šote za zadnjo vrsto rož sta dvobojnika pruvkar križala meče. Večer nad njima se je bočil v kupolo iz čistega zlata in dasi sta bi la odduljena, se je vsaku (podrobnost odražala. Svoje suknjiče sta vrgla proč, toda rumeni telovnik in beli lasje Sura-dinovi, rdeči telovnik in bele hluče Aiilonelli-jeve so bliščale v vodoravni svetlobi kakor barve plešočih lutk v umetnih urah. Meča sta 9e od konice, do ročaja blisketala kakor dve de-inantni igli. Nekaj plašnega je bilo v obeh jk>-stavah, ki sta bili videti tako majhni in veseli. Kakor dva metulja sta bila videti, ki skušata drug drugega nabosti na zamašrk.
Oče Brown je tekel, kar je mogel, njegovi mali nogi sta brzeli kot kolo. Ko je pa prišel na bojišče, je spoznal, da je prišel oboje: prepozno in jirezgodaj — jirpjjozno, dn bi sjiopad v senci srditih, nn svoja vesla se naslanja joči h Sicilijnnoih ustavil, in prezgodaj, du bi preprečil vsakršen nesrečen izid. Moža sta si bila namreč izredno dobro kos; princ je rabil svojo spretnost z neko porogljivo zaupnostjo, Sicilija nec pa svojo z morilsko skrbnostjo Malo si-jajnejšiii boriiskih dvojic je bilo kdaj moči videti v nabitih nmfitentrih, kakor je bila ta. ki je zvenčala in blisketala na tem pozabljenem
otoku v trstiknvi reki. Omamni boj se je tako dolgo vagal, da je v upirajofem se duhovnem začelo zaživljati upanje; pio vsej človeški verjetnosti se je moral Puvel s jiolicijo kmalu vrnili. Nekaj pomoči bi bilo tudi. če bi se Flambeau vrnil od svojega ribarjenja, saj Flambeau je, da fizikalno govorimo, odlegel /a štiri druge. Toda o Flnmbcuuju ni bilo nika-kega znaka in kar je bilo bolj čudno, nobenega znaka od Pavla ali policije. Nobenega drugego splava ali droga ni bilo. da bi človek za veslal; na tem izgubljenem otoku, v tej brezimni mlaki «io bili odrezani kot na kaki skali v Tihem oceanu.
Skoro v istem hipu, ko mn je prišla tn misel. se je zvenfatije rnpirjev zgnetlo v ragljn-nje, prinčeva roka se je zavihtelo kvišku in ostrina se je zndaj med pleči znblisnila skozenj. Prevrgel se je v velikem Irtrem vrtincu; skoro kakor bi kdo zadrevil polovico deškega kotača. Meč mu je liki zvezdni utrinek zletel iz roke in se potopil v daljno reko. On sam pa je padel, da se je zemlja stresla in da je s telesom polomil veliko rožnato drevce in — kakor nekako peklensko žrtev — vrgel kvišku oblnk rdeče prsti. Sicilijnnec je krvavo žrtev daroval duhu svojega očetn ...
Duhovni je bil pri truplu hijioniii no kolenih; pa le, da se je le preveč prepričul, da je truplo. Ko je le še nekaj brc/upno poskušal, je prvič zaslišal z one «trnni reke glasove in zagledal policijski čoln, ki je s stražniki in drugimi važnimi osebnostmi, vštevši razburjenega Pavla, br/el proti ladjišfu. Mali duhovni je vstal z očividno dvoumnim izrazom.
»Hm, za vse nu svetu.« je mrmrni, »za vse na svetu, zak.ij le ni mogel prej dospeli!«
Kakih sedem minut kasneje je otok zastavil
naval meščanov in policije in ta je zmagovalnega dvobojevuleo prijela in ga jio predpisih o|>oinnila, dn bi se vse, kar bi rekel, utegnilo zoper njega uporabiti.
»Ničesar ne porečem,« je odgovoril blaznež s čudovito mirnim obrazom. »Sploh ničesar več ne porečem. Ves srečen sem in samo to še želim, da me obesite.«
Nato je usta zaprl, in odvedli so ga, in čudna. tofla gotova resnica je, da jih nn tem svetu ni več odjirl, ruzen da je ob zasliševanju rekel: i-Kriv.«
Oče Brovvn je strmel v vrt, ki se je bil nenadoma nngnctel, v moža krvi, ki so ga prijeli, v trujilo, ki so ga po zdravnikovi preiskavi odnesli, kakor človek strmi, kadar minejo kake grde sanje; tlili ganil se ni, kakor človek v pravljici. Najnivedal je svoje ime in naslov, za pričo, odklonil jia je, ko so mu ponudili čoln na obrežje; ostal je sam na otoškem vrtu in strmel v polomljeni rožni grm in v vso zeleno po/nrnico te nagle in nerazrešljive žaloigre. Svetloba ob reki je pojemala; megla je vstajala iz močvirnih bregov; nrkaj za|>oznelili ti-čev je zdaj j>a zdaj prhutnilo prek.
V njegovi podzavesti (ki je bila Izredno živahno) je trdovratno tičala neizruznn gotovost, da tu nekuj šc ni pojasnjeno. To čuvstvo, ki se ga je ves dnn oprijemalo, se z njegovo mislijo o »deželi ogledal« ni dnlo razložiti. On vsekakor ni videl prave zgodbe, ampak neko igro ali pretvnro. In vendar se ljudje ne dajo obesiti ali skoz telo prebosti zaradi zlogovne uganke.
Ko je modrujoč sedel nn stopnicah ladji-ščo, se je nočnsi zavedel vitke, temne črte jadru, ki je nntilioma prihajalo doli po bleščeči sc reki, in skočil je na noge in čuvstva so ga
tako prevzela, dn je skoro zajokal.
»Flumbeau.« je kriknil in prijatelju zopet in zopet slresul obe roki, da sc je športnik, ko je s svejo ril«, i sko opremo stopil n« breg. zeio čudil. »Flambeau,« je dejal, »ali vas niso ubili?«	»
»Ubili?« je ribič jronovil ves začuden. »In iekaj n^j b' me ubili?«
»O, zato, ker skoro vse druge so.« je njegov tovariš skoro divje odvrnil. »Saradin je umorjen, in Antonelli želi, da ga obesijo, in njegova muti je v omedlevici, iu juz zase ne vem, ali seui na tem svetu ali ua prihodnjem. Toda, hvula Bogu, vi ste prav na istem « ln obesil so je strmečemu Flunihenuju zu roko.
Ko sla se vračala z ludjišča, sto prišla pod knp ni/.ke bambusove hiše in pogledala skoz eno izmed oken, kukor sta bila že ob prvem prihodu naredila. Opuzila sta s svetilko razsvetljeno notranjost tako premišljeno urejeno, da jima je oči ujela. Miza v dolgi ohednici je bila za obed pripravljena, že ko je bil Sarudf-nov uničevalec kol strela treščil na otok. Zduj pa se je obed mirno nadaljeval; gospa Antony je namreč nekoliko mračno sedela na koncc inize, dočim je gospod Pavel major domo (hišni upravitelj) sedel zgoraj in jedel in pil z najboljšim tekom; mokrotne, modrikast« oči so mu čudno buljile iz obraba, sloku postava je bila ncprodiimn, pa vendar nikakor ue brez zadovoljstvu.
S kretnjo mogočne nepot rpežljivosti je Flambeau jiolresel okno, ga šiloma odprl in srdito glavo |>omolil v razsvetljeni prostor,
»Dobro!« je /avpil »Da ste potrebni okrep-čila, razumem; toda gospodarjev obed, ko leži umorjen na vrtu, kar ukrasti — —«
(Konec sledi.).

(Ded cvetlicami
skr ia mul' steklenica purfjma ▼»' l«i uige. Orcg^r ja GrenoriČ I jubljuna. Hre*frnova ulica 5
'd* ii ~	»•~iii)Kw_i»ri_rni. -iiu">»_» r ii V
skih bankovcev, 10 lisočdinarskih bankovcev, aaialo >a raznega denarja; razen lega je izginila tudi amov-a, torba za inkasiranje, I mikrometer, razne znamke ter več drugih predmetov. V zvezi z omenjenim vlon.om je izvršila policija več aretacij in huiub preiskav, zaenkrat pa brez uspeh«.
LI Došlol (aj uute ione. 1'osebno te opuvum tudi na bogato zalogo obeskov u božično ir.— o Prvovrstno blago, solidne cene. Jai io Lesj»k, Maribor.
E
Celie
& Lik Ivana Cankarja postaja večji in večji, čim bolj se nam njega zemelisko življenje odmika v večnost. Gledališka družina Katol. prosvetnega društva v Celju se pokloni v nedeljo dne 22. decembra popoldne v Narodnem domu spominu Ivana Cankarja z uprizoritvijo enega njegovih prvih dramskih del drame »Jakoba Rude«. V Celju nam Cankar tako poredko govori raz oder, da bi morale vsaj te redke uprizoritve biti pravi prazniki. — Vstopnice za nedeljsko predstavo se dobijo v Slomškovi tiskovni zadrugi.
•© Pevci in pevke Katol. prosvetnega društva! Drevi ob 8 je v Orlovskem domu važna pevska vaja. Pridite polnoštevilno in točnol
& Važno gospodarsko predavanje se vrši v nedeljo dne 22 decembra ob 8 zjutraj v telovadni dvorani Orlovskega doma v Celju. Hmeljarski in poljedelski nadzornik g. inž. Janko D o 1 i n a r bo ob lilmu govoril o prevažnem vprašanju pravilnega gnojenja s posebnim ozirom na vpornbo umetnih gnojil. K predavanju je vabljen vsaLJ" Ui se za to vprašanie zanima in to naj bi bili .id-vsem naši okoliški kmečki gospodarji. Predavanje se vrši v delokrogu Katol. prosvetnega društva celjskega, ki namerava, ako se bo ob tem prvem predavanju pokazalo dovolj zanimanja, prirediti serijo aktualnih predavani za naše kmečko gospodarstvo. - Enako predavanje se vrši na pied-večer, t. j. v soboto 21. decembra ob 7 zvečer v posojilnični dvorani v Vojniku, v nedeljo 22. decembra popoldne ob 3 pa v društveni dvorani pri g. županu Jelovšeku v Petrovčah.
Čestitamo) Kakor je iz poročil o turneji ljubljanske Glasbene matice po Franciji razvidno, je vsepovsod žela izreden uspeh skladba našega rojaka g. dr. A. Schvvuba »Ave Maria«. Vemo, da je skromni g. doktor prejel za ta medn»rocini uspeh svoje skladbe It obilo čestitk, čestitamo mu imenom naših celjskih (itateljev tbui mi z zagotovilom, da smo ponosni, da je baš skladba našega rojaka in odličnega celjskega kulturnega delavca dosegla tak izredni uspeh.
& Kdo je Izgubil hranilno knjižico? Gospa Josipina Leskovšek iz Trnovelj je našla prošlo nedeljo ob jutraniih urah na Krekovem trgu hranilno knjižico, izstavljeno pri Ljudski posojilnici v Celju na ime Gregorja Lebna. Lastnik jo dobi pri celjski policiji.
& Medicinsko druitvo na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani bo priredilo 11. jan. 1930 svoj II. medicinski ples v Celju. Vodstvo plesa je v rokah celjskih gg. zdravnikov pod predsedstvom g. dr. J. Rebernika, prim. dr. Iv. Rajšpa ,n dr. A. Schwaba. Ples ima namen prinesti društvu virov za nabavo knjig, kater« društvo izposoja svojim članom, ki si jih sami ne morejo nabaviti. In teh je večina. Pomagati tem je naša dolžnost. Upamo, da ne bo nikogar, ki bi nas pri tem ne podpiral. — Društvo medicincev. — Pripravljalni odbor.
Radio
Programi Kadšo-Lmbliana i
Petek, 20. decembra: 12.30 Reproducirana glasba. 18.00 Časovna uapoved, borza, repr. glasba. 18.30 Iz današiijih dnevnikov. 17.30 Koncert radio orkestra 18.30 Zunanja Irguvina. dr Valenčič. 19.00 Gospodinjska ura. 19.30 Italijanščina, dr. Leben. 20.00 Chopinov večer: Uvodno besedo govori dr A Dohnar. Samospeve poje ga. Škerlj-Medvedova. Klavirske ločke izvaja ga. Osterc-Val .akova 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 O morse-jevih znakih predava g. Povše.
Sobota, 21. decembru: 12."H) Reproduciruna glasba. 13.00 Časovna napoved, borza, repr. glusbu. 12.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio-orkestra. 18.30 Lsperunto, poučuje g. llerkov. 19.00 O tumeju Glasbene Matice po Frunciji predava g. Grčur 19.30 Nemščina, poučuje dr. prof. Grafcnnuer 20.00 Sloveti, narodne v venčkih (lludio-oi kester), solospeve [x>je a. Likovič. 22.00 Časovna napoved in poročila, lahka glasba.
Drugi programi i
Sobota, 21. decembra.
Belgrad: 1705 Mludinska ura 18.00 Popold. koncert radio-k\urlcia. 20.00 Koncert gosp. Krumbliolzu. solo violina, 21.00 »Srečka št. 9090«. veseloigra. 21.20 Dnevne vesti in čus. 21.30 Pevski koncert g. Bubičofr. 22.30 Plesna glasba, — Varšava: 16.15 Reproducirunu glasba. 17.15 Literurnu uru. 17.45 Mludinska uru. 19.25 Iteproducirana glasba. 20.30 Večerni koncert. 23.00 Plesna glusbu. — Budupest: 12.05 Reproducirana glasba. 17.00 šolska matineja. 19.00 Ogrske narodne. 20.15 Iz študija: Molierov »Le Misuntrope«. 22.20 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 11.00 Iteproducirana glasba. 15.30 Popoldanski koncert. 17.45 Glasbene pravljice. 18.15 Komorna glasba. 20.30 Dunajske operete in pesmi. 23 30 »OI> dvanajsti uri«, drama. — Milan: 11.25 Reprodueiranu glusba. 12.30 Opoldanski koncert. 13.30 Koncert radio-orkestra. 16.30 Mludinska ura. 17.00 Koncert kvinteta. 20.30 Prenos operete. — Praga: 20.15 Koncert radio orkestra. 21.15 Reproducirana glasbo. 22.20 Zabavnu glusba. — Lnngcnbcrg: i 0.13 Reproducirana glasba. 12.10 Reprodueiranu glusbu. 20.00 Veseli večer, vmes komedija »Usodni dežuik«. 23.00 Plesna glasbu. 24.00 Jazz na ploščuh. — Rim: 13.15 Koncert radio-kvinteta. 17.30 Popoldanski koncert. 21.02 Večerni koncert, vmes komedija. — Berlin: 19 Kriza duhovne svoliode, predavanje; nato plesna
fksba. — Katovice: 16.20 Reproducirana ghis-a. 17.10 Literarna ura za mladino. 17,45 Mladinska ura. 20.30 Zabavno glasba. 23 00 Plesna glasbe. — Toulouse: 1900 Mnndolinski koncert. 19.30 Plesna glasba. 20.15 Instrumentalna glusba. 21.00 Večerni konccrt. — Stutfgnrt: 19.30 Vesclu ura. 2o.3o Komedija. 21.45 Glasbena zabava. nato plesna glasba. — M. Ostrava: 11.30 Reproducirana glasbu. 12.30 Opoldanski koncert. ib.30 Mladinska ura. 17.30 Reproducirana glasba. 19.00 Zabavna glasba. 21.10 Ljudska glasba. 22.00 Zabavna glasba, 23.00 Plesna glasba.
Gospodarstvo
Slovenski lesni trg
Položaj je ostal isti, kakor smo ga označili v našem zadnjem poročilu, neizpremenjeno mlačen. Smo pač tik pred Božičem in pred Novim letom!
Nikamor se ne makne. Tudi drva so pri*la v nekak zastoj in se celo neprestano ponujajo, «<■ vedi ne suha, pač pa tnko zvan* »polsuha«, »i so bila no \ oči ni sekana in delana v bližnji preteklosti. Oba nervozna kontrahentu pri dr-vih imata vsak svojo poliožno željo; kupec: da bi bila cela zima šc tuko brez snega in mraza, naš prodajalec pa: da bi vsaj že enkrat sne£ padel in mruz pritisnil, da bi mogli hitro voziti in hitro v denar spruviti van drva Upajmo, dn bo Boe n slišal našega nezadovoljnega, toda brez proi'«i. v od struni kupca.
Za oglj«- postaja položaj ugodnejši posebno
Ca v slučaju hude zime in velike zaloge kje v ližini železnice. Razen navudnega kosovnega, odnosno kosovnega oglja pomešanega s »ca-nello«, se zelo išče samo »canello«. ki se seveda veliko dražje plača, kakor po navadno bukovo og'ie. Z ozirom na dejstvo, da sc no večini našim producetitom oglja ne »zljuoi« izdelovati same »canelle«, jim svetujemo, da bi se jim tozadevni poskusi dobro i/plačala. — Istotako ponovno prosimo, da ne uničujejo bra-ške in pralni, ker se oboje dobro proda. Ob tej
Eriliki moramo navesti, da gre braška in prah ukovega oglja samo v Italijo kjer se izdelujejo briketi ter se nam direktno vsiljuje vprašanje, zakaj mi surovine samo izvažamo, namesto. da bi jih mi saini spremenili v pol- in cele fabrikate? Po našem mnenju bi bila tovorna za izdelovanje raznih briketov kaj na mestu.
V	mehkem lesu riijimo na mrtvi točki Povpraševanj, oziroma bolje rečeno »tipanj« je še precej, vendar do zaključkov ne pride, ker so interesentu naše cene previsoke. Prerokuje se po raznih inozemskih časopisih, da bodo cene na spomlad padle in to radi ogromnih množin ruske provenijence, ki bodo vržene no sre-dozemni in srednjeevropski lesni trg, vendar smo mnenja, da bo pri tem številka prevoza bodisi via terra ali via tnare igrala vsekakor važno vlogo. Na vsak način pa toplo priporočamo našim industrialcem strogo izvajanje re-zunja in manipulacije robe. tako da bo že radi svoje fine izdelave konkurenčno zmožna v prekomorski trgovini. — Mimogrede vprašamo. kdaj se bo vendar enkrat že kaj naredilo tudi za našo lesno stroko, če drugega ne. vsaj ono strokovno šolo za obdelovanje lesa. kateri predlog je svojca« stavil g. Ivan Mohorič. tajnik zbornice za TOI v bivši oblastni skupščini? Čim pozneje se to uresniči, toliko več milijonov dinurjev narodnega premoženja gre v direktno zgitbol
Trnmarija se tudi ne makne, razen kakih malih specielnih naročil, vetidor ona pride ob svojem času r,izurilo v akcijo. kakor vedno, ter se ji ni treba nati kake ruske »poplave«.
Za leto 1930 išče neka inozemska tvrdka 25.000 brzojavnih drogov (smreka, jelka, bor) od 6.50 do 15 m tn siicer od 6 50 m 5000 komadov, od 8 m 15.000 komadov, od 9 m 1000 komadov. od 10 m 3000 komadov, od 12 m 500 kottta-| dov in od 15 m 500 kotnudov. z na jmanjšim premerom v vrhu II cm. — Kakor smo že v naših prejšnjih poročilih ooomnili. se bodo brzojavni drogi prihodnje leto lahko produli tet jo njih produkcija priporočljiva.
V	hrastovim se je prodalo nekoliko vagonov ftodnic in neobrobl jenih plohov za izdelovanje vagonov. — Kakor že zadnjič omenjeno, je iskala Grčija 25.000 hrastovih pragov 1.80 krat 12 krat 18, katero množino pa je med tem povečala za nadaljnjih 100.000 komadov. Včeraj se je vršila tozadevna licitacija in bomo v kratkem doznuli o njenem rezultatu.
Okrogel les, nosebno smreka, je v stulnem povpraševanju. Cena je kljub splošnemu mrtvilu čvrsta.
V	bukovini ni nič novega. Iščejo se čisti testoni in sicer od 18 cm odnosno 19 cm širine naprej.
Za predstojefe božične praznike se je prodalo precej božičnih drevesc iti sicer za Italijo, medtem ko se Vojvodina zanima še naprej za iste.
Z ozirom nn okolnosl, da živimo v dobo organizacije in koncentracije, si ne moremo kaj. da ne bi zopet opozorili naše lesne pro-ducente na nujno potrebo ustanovitve lesnih korporacij, odnosno organizacij (zadruge), kakor se snujejo ravnokar v sosednji Avstriji.
Trgot/sfta horesoondenca s Trstom
Svoječasno smo objavili poziv našim trgovcem, da se v korespodenci s Trstom poslužujejo slovenskega jezika, nc pa kakor do sedaj nemškega. V tem oziru je važna objava zunanjega ministrstva, ki publicira pismo gen konzulata v Trstu. V tem pismu prosi konzulat ministrstvo, da deluje j pri trgovskih zbornicah, da bi vplivala na trgovce, j ki so s Trstom v poslovni zvezi, da bi svojo kore- I spondenco vodili v našem jeziku. Zato tudi zunanje ministrstvo s svoje strani prosi gosp. zbornice, da vplivajo no svoje člane, da trgovsko korespondenco s Trstom vodijo v našem jeziku.
To je vsekakor zelo vpoštevunja vreden na- ' svet v današnjih časih in zato pozivamo tudi naše gospodarske korporacije. posebno pa Gremij trgovcev v Ljubljani, katerega člani največ trgujejo s Trstom, da vpošlevajo te nasvete in želje zunanjega ministrstva in da grentij sklene vsem svojim članom to željo prav posebno priporočiti.
Direktna poslovna zveza s Španijo. Prihodnji mesec otvori parobrodna družba »Oceanin ' na Su-šaku rodno trgovsko zvezo s španskimi pristanišči. To bo sedaj po sklenjeni trgovski pogodbi prišlo prav našemu izvozu v Španijo.
Iz hrvatske losne industrije. Brača Janekovič, trg. z lesom in parna žaga, d. d. v Zagrebu, izkazuje za leto 1928. pri kapitalu 5, upnikih 17.1 (8.2) in donosu 1.4 (2.1) izgubo v znesku 1.82 milj. Din, dočim ja bilo za 1927 izkazano 0.00 milj. Čistega dobička. Ta velika izguba je izkazana zaradi velikih odpisov od dubioz (za 1.24 milj Din napram odpisu v letu 1927. za 0.6 milj. Din). — Kakor poročajo, je švicarska holding družba Ofa prevzela večino delnic Narodne Sumske industrije v Zagrebu (kapilal. 12 milj. Din) Družba ie spadala v koncem Jugoslovenske banke, ki je tudi že prodala ves svoj paket delnic. Do sedaj je biln večinska delničarka Narodna šumska domovinska nrn-izvodnja drva pri kateri pa je udeležen budim-peštanski kapital.
I Likvidacija: Murub, d. d., tvornica gradbenega kamna in cementnih proizvodov v Zagrebu
TWno dobrodošle
so pod božičnim drevescem Blida kasete. Te kasete so kot ustvarjene za darila ter naredijo s svojo čudovito lepo ubrano vsebino, veselje vsaki ženi. Ne pozabite v Vašem seznamu za darila
objavlja za dnevni red občnega zbora predlog o likvidaciji.
Povišanje kapitala: Suzana, tvovnica usnja v Zagrebu povišuje kapital od 0.5 na 1.0 milj. Din z izdajo 500 novih delnic po nom. 1000 Din (1 : 1) emis. tečaj J 000 Din. rok do 31. decembra 1929.
Borza
Dno 19. decembra 1929.
DFNAU
Devizni promet jo bil znaten. Tečaji pa še nadalje popuščajo. Privatno blago je bilo zaključeno v cjev.zah Budimpešta in Trst, dočim je v de-viza Berlin, Curih in Dunaj intervenirala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 227350 bi.. Berlin 1348-1351 (1349.50), Bruselj 788.93 bi, Budimpešta 987.43 -990.43 (988 93), Curih 1094.40—1097.40 (10C8.90), Dunaj 791.65—794.65 (793.15), London 275 bi. Newyork 58.23 bi., Pariz 221.89 bi., Praga 167.32 bi., Trst 293.80—295 80 (294.80).
Zagreb. Amsterdam 2273.50 bi. Berlin 1348 —1351, Budimpešta 988.22 bi., Curih 1094.40— 1097.40, Dunaj 701.65-704.65 London 274.60— 275.40, Neivyork 56.13—50.33, Pariz 220.89—222.89, Praga 166.92—167.72, Trst 298.825—295 825.
Bcigrad. Borza radi pravoslavnega pruznika ni poslovala.
Curih. Belgrad 9.1270, Berlin 123.11, Budimpešta 90.08, Bukarešt 3.07125, Dunaj 72.88, London 25.0925, Madrid 71.10, Newyork 514.05, Pariz 20.25, Praga 15.2675, Sofija 8.72, Trst 26.9075, Varšava 57.775.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.61, (valuta) 12.56, v Londonu, Newyorku in v Pragi neizpremenjeno.
vRIT)\OSl\'l PAIMNII
Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kred. 124 den., Praštediona S05 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 180 den., Stavbna 50 den.. šešir 105 den., Ruše 250 -260.
Zagreb. Drž. pap.: vojna Skoda ar. 435 - 436 (436), kasa 435-436 (486), termini 12. 435-436, 7% inv. pos 85.25- 86 (85.25), agrari 52 d. Bančni pap.: Hipo 201-202 (201), Poljo 16 50—17, Hrv. 50 d., Kred. 97—101, Jugo 83- &1 (83), Ljublj. kr. 125 d., Medjun. 58 60, Prašted. 905—910, Srpsko 157 d., Zem. 128-182. Ind. pap.: Guttmann 185— 190, Slavonfa 190. SIavex 90—95, Danica 110 b., Drava 250—270 (270). Sečerann 885—410, Osj. Ijev. 190 d., Brod. vag. 180—140, Union 145 b., Isis 19 d., Trbovlje 468 -467 50. Vevče 182 d. Nar. Sum. 13—80, Piv. Sar. 150—170, Jadran plov. 540
Belgrad. Borza radi pravoslavnega praznika ni poslovala.
Dunaj. Podon,-suvskn-jadran. S6.10. VViener Bankverein 21.50, Creditanstalt 51. Eseompteges. 170, Aussiger Chemischp 221 75, Ruše 31. Alpine 33.80, Trboveljska 56.30, Lovkam 6.50. Rima Mura^ 99.05.
/itn
Radi pravoslavnega praznika danes novosad-ska borza ni poslovala. Izvenborzni promet je bil dokaj živahen, zlasti je bilo povpraševanje po p8e-
nici dosti jako, tudi za koruzo se je kazalo nekaj zanimanja, dasi je umetno sušeno blago slej kc prej zanemarjeno Cene so ostale v bistvu popol noma neizpremenjene.
Novi Sad. Borza radi pravoslavnega praznike ni poslovala.
Budimpešta. Tendenca oslabljena. Pšenica marec 23.10— 23.06, zaklj. 23.06 -23.07, maj 24-28.95, zaklj. 23 95-2306, rž marec 16.80-16.19 za kij. 16.12-16.13, koruza maj 15.70—15.74, zaklj. 15.74 -15.75, koruza tranzit maj 15.14. zaklj. 15.14 -15.16.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 5 vagonov desk in l'A vagona koruze. Tendenca nespremenjena.
Železniški pragovi za Španijo. Neka madridska tvrdka se zanima za hrastove in borove železniške prage: 2.60—2.65, 0.26 širine in 0.12 debeline. Nadalje se tvrdka informira za brzojavne borove drogove sledečih dimenzij: 8. 12, 18 tn. premer na vrhu 12—15 cm, s|>odaj 30 cm. Nadalje se zanima tudi za hrastovino. Najmanjši premer 32 cm. najmanjša dolžina 2.65ein. Tvrdka namerava kupiti 15 do 20 tisoč drogov ter 900.000 pragov. Prvo naročilo bi bilo za 300.000 pragov, ki bi morali biti aprila 1930 v Španiji.
Angleški trg. Po poročilu našega poslaništva v London u bo sindikat angleških uvoznikov lesa. ki je bil stvorjen lani in ki je za letos kupil od sovjetov ca. 300.000 standardov lesa (standard jc 4.67 kub. metra), tudi leta 1930 kupil ca. 700.000 standardov. Toda zadnje čase sc opaža nezadovoljstvo zaradi neke vrste monopola lega sindikata. Saj ta sindikat v mno-gočem lahko vpliva na cene. Ta veliki izvoz ruskega lesa je imel za posledico padanje izvoza lesa iz skandinavskih držav in Finske. Toda zadnja koncentracija 12 največjih švedskih tvrdk pod egido znunega industrijalca ir finunčnikn Kreugerja da slutiti, da se bo švedska zopet skušala uveljaviti na angleškem trgu. ludi I oljska se zelo zanima za izvoz v Anglijo. Z vladne strani je bi! stavljen predlog, da se stvori velika nngleško-jioljska družba za eksploatactjo državnih gozdov. Družba se bo bavilu tudi s komisijsko prodajo lesa na nemškem tn angleškem trgu. Kakor javljajo i/ Londona pričakuje poljsko kmetijsko mini strstvo od angleških uvoznikov znatnega otl živa.
Živina
u« Ljubljanski sejem 18. doc. lfl». Prignanih i.
bilo (v oklepajih število prodanih glav): 125 ("i konj, 59 (28) volov, 38 (20) krav, 12 (6) telet i 114 (92) prašičkov za rejo. Sejem je bil razmeron . živ. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene. 1. za govejo živino so ponovno nazadovale. Notiral, so (v oklepajih podatki za sejem 4. t. m.): voli 1 9.75 (10), 11 8 (S) in III. 8 (8); krave debele 5.50 —7 (5.50 7). klobasarice 3- 4.50 (8-4.50, teletu 12.50-14 (12.50-14). Vse v dinarjih za kg žive teže; konji in prašički za rejo po kakovosti la v©-llkosti.
"NotI siamski poslanik v Berlinu, jirine Damras 1) anirong (drugi od desne) s svojo družino in dosedanji vršilec poslaniškili poslov Fra Vides Bochanavisuddhi (na desni).
Ameriški bogataši
Mnogo se govori in piše o ameriških milijarderjih in o njihovem bajnem bogastvu. Treba pa je pomisliti, da bogastva Američanov niso vedno stvarna bogastva, ampak gotove vrednosti, ki se pripisujejo gotovim osebam. Ta bogastva pa včasih kar naenkrat izginejo v borznih špekulacijah. Da se precenijo bogastva Američanov, se je treba ozreti na dohodke prebivalcev Zedinjenih držav, ki se izračunavajo na koncu vsakega leta. Po tem računu se vidi, koliko se poveča oziroma zmanjša blagostanje ljudstva.
če računamo 5 odstotne obresti, da milijarda letno 50 milijonov. Danes je v Zedinjenih državah 290 ljudi, čijih letni dohodek znaša več kot milijon dolarjev, ali prestavljeno v našo valuto 56 milijonov dinarjev. Kakih 100 pa jih je, ki imajo letni dohodek nad 150 milijonov dinarjev. Te se lahko torej smatra za milijarderjev v dinarjih. V resnici pa so še bogatejši. Ti pa zakrivajo pravo stanje premoženja, ker davčni zakon je zelo strog. Radi tega se je treba zaščititi in malo znižati številke. Ameriški davčni zakon je naslednji: tri četrtine prebivalcev v Zedinjenih državah ne plača nobenih davkov na premičnine, a ostala četrtina plača za vse. To leto znašajo dohodki vseh ameriških državljanov okrog 23 milijard dolarjev, od katerih gre nad 8 milijard samo za davke. Ce računamo, da imajo Zedinjene države 120 milijonov prebivalcev, pride na vsakega, brez razlike na spol in starost, 100 dinarjev dnevnih dohodkov.
Izmed 100 milijarderjev jih je 55 z dohodki, ki se približujejo 60 milijonom. 22 jih ima dohodke nad 80 milijonov, 11 pa nad 100 milijonov. Od teh se jih nahaja 7 v New-Yorku, kjer je skupno 130 oseb, ki zaslužijo letno nad 50 milijonov dinarjev. Eden je v New-Yerseyu, eden v Pensilvaniji, eden v Illinoisu in eden v Wisconsinu. Kalifornija, ki je na glasu radi zlata, nima več kot 8 oseb, katerih dohodki presegajo 20 milijonov. Takoj za New Yorkom pride Pensilvanija, dežela premoga, železa in petroleja, ki jih ima 34. Potem pride Illinois s 25, Michigan, kjer je tudi Ford, z 18 in Ne\v-Yersey s 16. Izmed 48 držav ameriške konfederacije, jih je 23, ki nimajo nobenega Kreza z dohodkom milijon dolarjev. Med te spadajo tudi poljedelske države kot Alabama, Arizona, Arkansas, Wyoming in Nova Mehika. En sam fiogled na zemljepisno razdelitev bogastva nam pokaže, kako se je v malo letih pretvorilo bogastvo kmetov povečini v premično bo-
gastvo. Pred 20 leti je bilo v Zedinjenih državah 25 milijarderjev. Pred 50 leti so bili samo štirje.
Milijonarjev pa sploh ne štejejo. V Zedinjenih državah je nad 40 tisoč oseb, katerih dohodki se gibljejo med 3 in 60 milijoni dinarjev. Sama država New-York jih ima 16 tisoč. Takih z dohodkom med 70 in 80 tisoč dinarjev je poldrugi milijon. Mirno se torej more reči, da znaša dohodek Američanov okrog 5000 milijard našega denarja.
Zanimivi del te statistike se nanaša na 'bogastvo, katerega posedujejo ženske. Vsem je znano, da sta bili nekoč na svetu najbogatejši dve ženi: Berta Krupp v Nemčiji in gospodična Laklavara na Japonskem. V Zedinjenih državah posedujejo velika bogastva možje in žene. toda ne manjka žena, ki so milijar-derke. Tri gospe ima;'o dohodke, ki se gibljejo med 140 in 180 milijoni dinarjev, štiri med 120 in 140, štiri med 00 in 120 in deset med 90 in 60. Torej 21 žena ima dohodke nad 50 milijonov dinarjev. Onih, ki imajo dohodkov nad 25 milijonov dinarjev, je pa preko sto.
MtMšfmar srs stfkar
Na Long Islandu je stanoval slikar Charles Williams Matney. Bil je siromašen in se je na vse mogoče načine ril skozi življenje. Kljub svojemu velikemu talentu in nenavadni pridnosti ni mogel na noben način prodreti v umetniški svet. Izgledalo je kakor nekako zasmehovanje usode, če je človek gledal njegove krasne slike in obenem slišal od njega, da se še nikoli ni dobro najedel. Toda nenadoma je tudi v njegovi revščini nastopil preobrat. Neki dan je stopil v njegov mrzli in vlažni atelje večkratni milijonar Buerman. trgovec s sladkorjem na debelo. Tetini je pred kratkim umrla hčerka, ki jo je zelo ljubil. Edina slika pa, ki mu je ostala od nje, je bila mala fotografija. S to fotograf jo se je obrnil do slikarja s prošnjo, da bi po njej napravil večjo sliko, ki naj bi predstavljala ranko hčerko tako, kakršna je v resnici bila. Slikar se je na vso moč potrudil, da izpolni željo nesrečnega očeta. Ta trud pa je bil bogato poplačan. Ko je bogataš videl pred seboj portret, ki je presegal vsa njegova pričakovanja, je bil tako hvaležen slikarju, da mu je dal ček za — 100 000 dolarjev. Danes je Matney najboljše plačani ameriški portretist, ker sedaj vsi milijonarji naročajo slike pri njem.
Prorcs proti 3G trndjarsklm zavd.ijalkam. o katerem smo pred dnevi poročali. Prva skupim! obtoženk jo bila obsojena 14. decembra in sicer (od leve na desno): 44 letna Holyba, 71 letna Sebestyen, 60 jetna Lipka in 50 letna Koteles. Lipka je hila obsojena na smrt. ostale tri na dosmrtno ječo. Zli duh TOvdaioik ie bila babica Fazckas (zgoraj na lovi), ki io izvršila samnnmor
stite, ali sem vas preveč, ne, hvala itd., kar pa je bilo za filmsko kamero nevidno in se je snemanje končno le posrečilo.
Zanimiv je bil naš snažilec čevljev, ki je imel postojanko pred hotelom Palma. Bil je izvrsten snažilec, morda najboljši v vsej Španiji in dostikrat si je vsa naša filmska družba dala pri njem snažiti čevlje. Pri tem smo ga opazovali ter sledili njegovim elegantnim in gibčnim kretnjam. Toda Pedro ni bil zanesljiv. Ves dan, včasih tudi po dva dni, ga ni bilo na izpregled. Po daljšem času nam je bila tudi ta uganka pojasnjena. Meni, posebno pa Jenny Jugo, se je čudno zdelo, ker nas je na korzu pozdravljal Spanec v lepi narodni noši, ne da bi si mogli misliti, kdaj smo tega človeka videli. Nekega dne pa sem si od bližje ogledal tega gentlemana in spoznal v njem našega snažilca čevljev. Kadar je namreč nam vsem osnažil čevlje, je takoj napravil delopust ter dva ali tri dni veselo živel od zaslužka ter se vrnil k hotelu, ko je zapravil zadnjo peseto.
Lohengrin
Nekega dne 1. 1916., ko ao nemške čete stale pred Rigo, so se pojivili ruski orožniki pri Hansu Schmidtu, skladatelju in odličnem glasbenem pisatelju. Hišna preiskava! Schmidt je bil radi neke neprevidno brzojavke nujno osumljen vohunstva. Pred leti je Schmidt delj časa poučeval pokojnega bivšega kanclerja princa Maksa Baden<kega klavir. Na mizi s fotografijami je stula tudi slika zadnjega Viljemovega kanclerja; bil je naslikan kot mlad gardni častnik. Hišna preiskava je bila »brezuspešna. Orožniški častnik je že hotel zapustiti stanovanje, ko je obetal njegov pogled na zlatoobrobljeni sliki princa Maksa »In kdo je to?« vpraša. »Kako, tega ne poznate?« je dejal Hans Schmidt začuden, »gotovo ste ga v Peterburgu čuli?« Častnik je sumljivo pogledal Schmidta. »To je vendar svetovno-znani tenor Maks kot Lohengrin!« »Seveda, saj res, sedaj ga spoznam tudi jaz! Ja, peti je znal izvrstno, pa so bili tudi sedeži temu primerno dragi!« Nakar je odšel.
Kako se je rešil igranja
V češki vasi Lipi se je pripetil izreden slučaj. V vas je prišla potujoča gledališka družba. Gledališče je bilo prirejeno v nekem velikem skednju. Ravnatelj bi rad dal Suder-inannov »Ivanjski kres«, pa mu je manjkal glavni junak. Kmetje so pravili ravnatelju, da je v vasi zidar Grossmann, ki je že večkrat nastopil na odru in ki bi mogel prevzeti vlogo glavnega junaka. Seveda je Grossmann zelo rad ustregel želji ravnateljevi in je šel na oder. Ze v prvem dejanju pa je spoznal, da med izurjenimi igralci ne bo mogel vzdržati in da ni kos svoji vlogi. Iz jeze, da se bodo sosedje norčevali iz njega, je prišel na noro idejo, kako bi se častno umaknil. Zažgal je skedenj, ki je do tal pogorel. Predstave seveda ni bilo, nesrečni zidar pa je moral v zapor.
Smešnrce
Sodnik (mlademu možu, ki je okradel banko): »Ali niste prav nič mislili na svojo bodočnost, ko ste vzeli denar in postali tat?*
»Gotovo, gospod sodnik, saj sem denar
takoj nesel v hranilnico.«
*
Mala Minka je padla po stopnicah ter se udarila na glavo. »No, zdaj si pa gotovo devet solne videla,« ji je dejala mati, ko ji je močila čelo. »O ne, mama,« je odvrnila Minka, »nisem imela časa gledati.«
*
Mali: »Petereek, vstani, šola gori.«.
Peterček: »Ali je učitelj že zgorel?«
On: »Vedno imnS solzne oči, pojdi tenda! k zdravniku.<
Ona: »Bom šla. A danes še ne, ker je popoldne pogreb moje prijateljice.«
„Filmsko snemanje"
Filmsko snemanje, čisto čedna beseda. Vsakdo si to predstavlja nekako tako: Napravi se lepo, udobno in prijetno potovanje in prišedši na določeno mesto, se postavi kamera, igralci pričnejo igrati, operater sukati, režiser pa mahati s svojo magično desnic«. V resnici pa je snemanje zunaj v naravi povsem drugačno in združeno z nepričakovanimi ovirami. Filmskim operaterjem je znano, da se solnce najraje skriva takrat, ko je vse pripravljeno za pričetek. Neki filmski igralec pripoveduje:
Na prekrasnem španskem otoku Malorka, kjer smo filmali novi Ufafilm »Nevesta tihotapca,« se nismo mogli pritoževati radi solnca, zakaj na Malorki sije solnce najmanj enajst mesecev na leto in našli smo tam motivov vse več in vse lepših, kakor si je naša najbuj-nejša fantazija mogla predstavljati. Zato smo pa imeli dovolj drugih ovir in neprilik. Ena teh je bil potok, katerega smo si izbrali za fil-manje dveh španskih peric v boju in Španjol-ke v napadu na vsiljivca. Potok poleg vasi San Vincente je bil naslednje jutro, ko smo hoteli pričeti s snemanjem — suh. Od domačinov smo zvedeli, da ima struga le zvečer vodo in da jo prvo jutranje solnce izsuši. In vendar smo se ravno v ta potok vsi zaljubili. Ni nam drugega preostajalo kakor snemati par večerov. Druga ovira je bila bitka z Malorčanko. Ponovno se nam je snemanje ponesrečilo, to pa radi tega, ker je Španjolkam prirojena vljudnost. V sceni, ko bi me morala perica odgnati, in ker se nisem ganil z mesta, porabiti silo, se je vsakokrat oprostila, ako me je malo pretrdo prijela ali celo udarila. Ker se tej nenavadni in ljubki vljudnosti nisem mogel upirati, sem se ji moral seveda tudi jaz oprostiti ii posledica je bila. da je bilo snemanje skva-jeno in smo morali pričeti z nova. Po daljšem prigovarjanju se je končno Malor-čanka privadila in metala sva se po tleh, pri tem pa si neprestano šepetala: pardon. onro-
Boj med Ihenerjem in Carnero. Dne 17. decembra se je vršil v Abert llall-u v Londonu revanžni boj v boksanju med Italijanom Carnero (desno) in nemškim težkim atletom Dienerjem (levo). Boj jo bil določen na deset krogov, vendar so pa sodniki radi velike premoči Carnera boj prekinili že
v šestem krogu.
Dempsey se ne piše Dempsey
Preden je kdo mislil na Jack Dempseya, najbolj priljubljenega boksarja v Ameriki, je živel v Ameriki tudi neki Jack Dempsey, ki jc bil svetovni prvak v kategoriji srednje teže. On je v svoji kategoriji zapisan kot poslednji boksar, ki se je boril brez rokavic. Ta boksar je bil v osemdesetih letih preteklega stoletja najpopularnejši človek Amerike. Šele 1. 1891 jo podlegel boksarju Fiksimonsu, ki je postal svetovni prvak tudi v težki kategoriji, štiri leta kasneje je umrl star 33 let. V juniju istega leta pa se je rodil današnji mojsler Dempsey. Ta se v resnici piše VVilliam Harillon, toda ime Dempsey si je vzel kot spomin na zgoraj omenjenega slavnega boksarja.
Nemški državni tajnik za zasedeno ozemlje Karel
Schmid, ki bo najbrž odstopil, ker je pri glasovanju o zaupnici vladi v državnem zboru glasova proti vladi, v kateri sam sedi.
Veliki zoološki atlant Jugoslov. knjigarne
Veliki zoološki atlant vsebuje na 27 listih v«, lilcega formata, 42 cm v Širini, 34 cm v višini, v podobah v večbarvnem tisku na mehkem finem kartonu, ves živalski svet v vseh važnejših pojavih. Poleg dobro znanih srečaš tu manj znane, u za zoološki študij tem pomembnejše predstavnike te ali one vrste živali. Razdeljena je tvarina slik sledeče: Sesalci: 1. list: Opice, prhu-tarji ln žužkojedi, 2. list: zveri, 3. list: mačke, 4. list: plavutonožci in glodavci, 5. list: zaici in red-kozobi, 6—11. list: kopitarji, dvoparkliarii in mnogoparkljarji, 12. list: kiti, 13. list: vrečarji in kljunaši. — Ptiči: 14. list: podnevne ujede. ISIS. list: ponočne ujede, vpijati, pevci, golobje m kure, 19. list: močvirniki, 20. list: plovci. — Pla-zivci: 21. list: želve, oklopnjaki in kuščarice. — Krkoni: 22. list: žabe in pupki. — Ribe: 22—24. list: pljučarice, mehkoplute, sklenoluske, hrust-nice in brezsrčnice, 25.—27. list: mekužci, žuželke, stonoge, pajkovci, košarji, črvi, iglokožci, mchov-ci in praživali.
Snemanje zvočnega i Uma
Snemanje tako zvanega ali talking picture — zvočnega filma se odi včasih, radi tisočerih težkoč, nepremagljivo ui naravnost uemogoce. Toda v besednjaku anierikanske filmske industrije že dolgo ni več pq,uia »nemogoče«.. Navadni obiskovalec kinogledal-išč, kjer se proizvaja zvočni film, nima največkrat prav nobenega pojma, s kakšnimi težavami je združeno snemanje zvočnega filma v primeri s snemanjem navadnega, nemega.
Že zunanje lice a tel ije ja za snemanje zvočnega filma je i>ovsein drugačno, kot smio jih bili navajeni gledati dosedaj. Tu gre v prvi vrsti za tem, da s? odjuavi odmev pa ludi vsak šuui in vsaik glas, razen urnega, katerega nameravamo slišati. Zato ao stene atelijeja obdane s plutovino, da zvoka ne rellektirajo, strop pa je obdan s težkimi •aatori, da je izključen vsak odmev glasu.
Preje je igro vodil režiser, ki je poveljeval potom megatona; sedaj seveda mora to samoumevno odpasti. Režija je s tem seveda znatno otežkočena, lodu tembolj izboljšana tn izpopolnjena. Vsaka najmanjša scena mora biti preje med igralci in režiserjem do zadnje podrobnosti preštudirana in natančno do zadnjega giba rok preigrana, kajti med snemanjem popravljanje ni več mogoče. Iu če so »e morale pos.,mezne scene že preje pri nemem filmu ponavljati dvakrat, trikrat, petkrat, gre ponavljanje snemanj pri zvočnem filmu v še vsa večja števila. Poleg kontrole igre se mora kontrolirali še glas igralca.
Trikratni znak z električnim zvoncem pomeni v Paramount atelijejih pričelek snemanja scene zvočnega filma. Vrata ogromne dvorane se zapro. Delavci, ki so ravno zaposleni tu z graditvijo por-tala cerkve, tam z razkošnim salonom, spuste kladiva in čopič« in obstoje kol mrtvi kipi — dokler ponovni znak zvonca ne da znamenje, da je konec snemanja.
Pravtako ne sme gledalec, odnosno poslušalec. pa najsibo kompnrz, »li žurnalist, ali obiskovalec medtem častni dati nobenega slišnega znaka s»voje navzočnosti.
Preje: Halo! Snemanje. Sedajte: Pstt Tiho!
Kamera za snemanje je na gumijastih kolesih. Nad prostorom, kjer »e sceua snema, vise dva ali irije mikrofoni, včasih celo do osem, ki »o po kablju zvezani s celico, kjer »e glas kontrolira tn regulira.
Zdajle si p« mislimo, kakšnih težav stane snemanje pogovora med vožnjo z avtomobilom ali motornim čolnom.
Sploh pravijo, da je snemanje premikajočih •e scen pri zvočnem filmu v resnici zelo težavno. — Pa tudi drago, drago!
Voditelj Marijinih družb 19 30
(Izdalo Osrednje vodstvo Marijinih družb v Ljubljani. Str. 96.)
Razvoj verskih Marijinih organizacij in ver-»kega življenja med Slovenci nam opisuje vsakoletni Voditelj Marijinih družb. Letošnji letnik je še posebno zanimiv in pester. Urednik dr. Alo)-zij Merhar in njegovi sodelavci: Ign. Lenček, Iv. Vindišar, Al Košmerlj, J. Lavtižar, Ant. Kor-din, dr. Viktor Korošec, 1. š., prelat dr. J. Lesar, Lovro Sedej, V. Steska, dr. Fr. Volčič, Fr. Pokom, prelat dr Fr. Kovačič, dr. R. Bliiml, P. Predragovič D. J. nam v njem razgrinjajo lepo oliko o delovanju Marijinih družb v preteklosti, poudarjajo njih pomen za sedanjost in nudijo premišljena navodila za njihovo delo v bodočnosti.
Profesor M. Prežel) je oskrbel slovensko, srbohrvaško, nemško in latinsko nomenklaturo
posameznih živali, ki jih vidimo v podobi. Okusno v celo platno vezana knjiga predstavlja zaklad, ki ga preceniti ne moremo in je cena Din 260 spričo ogromnih nabavnih stroškov razmeroma nizka, vsekakor pa je nizka lako, da si kniigo še najrevnejša šola more nabaviti kot izvrstno in primerno učilno sredstvo. Posamezni listi so prikladni za okrasitev šolskih učilnic in šolskih hodnikov, toda tudi prosvetna društva in druge kor-poracije bodo mogle nuditi z nabavo tega atlanta svojim članom koristno in važno izobraževalno sredstvo. Nič manj pa ne bodo te kniige veseli učenci in otroci sploh, kajti tudi kot slikanica je ta knjiga zares edinstvena in prikladna za darilo.
Založba pripravlja izdajo posebne kniižice z besedilom, oziroma vodnika za ta atlant. Tako se bomo mogli ponašati spet z mojstrsko in strokov-njaško knjigo, ki jo je naše šolsko slovstvo že dolgo pogrešalo.
Sijajna jc zgodovina Mari ' iih kongregaclj. Iziave papežev, zbrane v Voditelju (str. 47 in si.j, govore o njihovem delovanju, ki je prerodilo na» rode in države. Med Slovenci je Marijina družba, ustanovljena že v prvi naši katoliški renesansi za časa škofa Hrena, hlagodeino vplivala na razvoj naše cerkvene umetnosti. Najlepše slike in kipi nam predočujejo Brezmadežno.
In kakšno je delo kjngrcgacij dandanes? V Voditeliu (str. 21—26) imamo popis delovama španskih akademskih kongregacij, ki imaio posamezne do 800 članov. Kongregaciia v Barceloni ie sezidala pet velikih domov in skrbi za njih razvoj. V domovih so šole za delavske otroke, mladinska zavetišča in druge dobridjlne nap-ave. Kdo se pri opisovanju delovanja akademskih kongregacij ne spominja naše »Danice«, katere M.ini so bili nekako pred 25 leti vsi kon''reganisti Izmed njih je dobil naš narod najboljše kulturne delavce. Enemu izmed niiS, prerano umrlemu dr. Lovro Pogačniku, jc povodom desetletnice n:ego-ve smrti posvečen v Voditelju članek »Vzoren kongreganist«. Kongregacije hvalevredno napredujejo. Hrvatskih Marijinih družb ie sedaj nad 200 z blizu 10.000 člani. Glasilo slovenskih kongregacij »Bogoljub.« ima nad 36.000 naročnikov. Posamezne kongregacije imaio svoje družinske liste. Taka lista izdajata na Koroškem kongregaciii v Št. J. nžu ( Nrša družba«) in v Selah (»Marijin zvonček;.). 1 išc sc list v dveh izvodih, eden kroži po župniit drogi se shrani v arhivu.
Največjega pomena v Voditebu so članki, ki podajajo smernice za bodoče delevanie v kongregaciii, zlasti govori: Idealizem Marijine mladine 7načai M.-ri;ine mladine. Vzor Marifine mladine itd. Vsi spisi v Vodileliu imaio namen vspo-sobiti vse družbenike Marijinih kongregacii za delo v pravi katoliški akciji. Vodileli hoče po kontirpciaciiah doseči dn bi vsi »za Cerkev živel', Cerkvi koristili, za Cerkev in n:ene naloge delali z Marijo, trpeli, molili in se borili«.
Voditelj v lepi opreni okrašen z Val. Me-tzingerjevo sliko r,V zarji Brezmadežne«, stane Din 30— in se naroča pri »Osredivem vodstvu Marijinih družb; v Ljubljani, Pred škofijo št. 6.
?4«bljansko gledališče
Drama:
Začetek ob 20.
Petek, 20. decembra: Zaprto. Sobota. 21. decembra: UTOPLJENCA. Ljud. predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 22 decembra ob 15. uri: ŽIVLJENJE JE LEPO. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. - Oh 20: NAŠ GOSPOD ŽUPNIK. Ljudska prodstuva pri znižanih cenah. Izven. Pondeljek. 2>. decembra: zaprto. Torek, 24. decembra: zaprto.
Otieto: Začeieh ob pol 20
Petek. 20. decembra: Zaprlo. Sobota. 21. decemb^: ŠVANIM DUDAH. Red C Nedelja, 22. decembra: ERNANl, preiuijera. Izven.
Mariborsko gledališče
Petek, 20. decembra- Zaprto. Sobola. 21. decembra ob 20: RADIKALNA KURA. Premijera.
Iz društvenega zivttenia
Izredni občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo se vrši dne 3. jan. ob pol 17 v predavalnici Narodnega muzeja, da sklepa o reorganizaciji društva in izpremembi pravil
Spori
Dunajski Wacker v Liubtiani
Pogajanja tned Ilirijo in dunajskim profesionalnim klubom Wuckrom so bila včeraj dcfiiintivno zaključena. Renouurano profesijo-nalno moštvo bo v nedeljo gostoval«) v l j ubijam, kar pomeni zn Ljubljano prvovrstno športno senzacijo. VVaeker bo na svoji božični turneji po Italiji in Švici odigral prvo tekmo v Ljubljani in ho nastopil glasom pogodbe v najmočnejši postavi: Cari-Hauswirth, Jestrnb-?i	.ms<*r' Urbfinek-Uber, Dani*, Hor-
vatu Windtner, Wal/.holer; rezervi Tax in t reiberger. Vratar Cart je eden najboljših vratarjev Dunaja in je že opetovano nastopil v reprezentančnem teumu Avstrije. Backovska dvojica lluusvvirtli in Jestrab je znana po svoji sigurnosti in odločnosti. V krilski vrsti je posebno omeniti neumornega sredniega krilca IJunisc-rju, ki ima izvrsten pregled in je poleg Urna neka največja o|>ora moštva. Najboljši del mosU-a je napad, ki ima nič manj kot tri večkratne avstrijske internacijonalce. Najpopilor-nejsi je brez dvorna vodja napadu Horvath, bivši napadale- Rapida. Ilorvuth je najbolj priljubljen igralec nn Dunaju in si avstrijske reprezentance b-oz njega sploh ni motreče misliti. lekom zadnjih let Hn red no najdemo v vsakem avstrijskem državnem lenimi. Nemalokrat je pripomogel Avstrij. do velik;', uspehov. I oleg izredne tehnične sposobnosti ga diči naravnost neverjetna marljivost in borbenost. Kljub majhni postavi se neustrašeno bori ludi v največji gneči in spravlja nasprotnika do obupa. Desnu stran napada je izvrstno vigra-na dvojica. ki s svojimi elegantnimi kotnbina-cijskinn potezami brez truda preigra vsakega nasprotnika Znan je posebno Daniš, ki slovi Kot eden najboljših Grelcev Dunaja. Leva stran Windtner— VVnizhofer je zelo prodorna tn znana po svojih bombnih strelih. Tax. ki tudi igra krilo, je izreden tekač in dribler. VVacker je bil vedno najboljši reprezentant ounaiske šole v inozemstvu. Njegov največji uspeli v jesenski sezoni je zmaga nad slovito praško šparto s 1 : 1, Ta rezultat pove vse in so vse druge reklame odveč.
Ilirija si je ravno za zaključek sezone izbrala najmočnejšega protivnika. Njena naloga je težka. Po lepih uspehih v jeseni nad domačimi moštvi, napram katerim je posebno v zadnjih dveh nastopih pokazala sijajno formo, je pričakovati napete borbe. Neki znan naš športnik, ki je videl v zadnjem času vrsto dunajskih prvenstvenih tekem tu je opazoval moštvo Ilirije v zadnjih tekmah, je izjavil, da je Ilirija s tako ijrro lahko kos vsakemu dunajskemu moštvu. V koliko je njegova izjava točna, bo pokazala nedeljsku tekma.
a
Vremensko poročilo. Koča v Planici 1108 m dne 18. t. m.: Smuka mogoča mulo od Slatine dalje. Pri koči m dalje od koče je zapadlo nn staro podlago 10 cm. 8 cm pršiča. teinpcia-tura pod ničlo, smuka idealna.
Smučarski tečaji. Smučarski klub Ljubljana obdržnva v Planici stalne smučarske tečaje za začetnike in naprednejše vozače. Tečaji so enotedenski ter pričenjajo z vsakim ponedeljkom Tečaje votli absolvent llunssenove^a olimpijskega treninga. Učnimi za enotedensko vežbanje znaša 60 Din Klubska koča v Planici je oskrbovana. Oni kluhovj člani in prijatelji kluba, ki žele na sveti večer in Silve-strovo prebiti v kluliovi koči. na| se javijo pri g. Kiimerjn v trgovini Goreč.
S. K. Ilirijo (Smučarska sekcija). Danes v petek 20. t. m. ob 19. uri v telovadnici srednje-tehnične šole (vhod Gorjupova ulica) sestanek smučarske sekcije. — Prosi se poluoštevilne udeležbe. — Načelnik.
NOGOMET.
Druga zmaga Ujpesta na Grškem. Ogri so v svoji drugi tekmi nastopili v Atenah proti Pcrna-tineikos. Igra je končala t 5 : 3 (3 : 1) v korist Ujpesta, v katerem je jako slabo debutiral razerv-ni srednji krilec Mezo.
Češki Igralci v Alžiru. Že dve tekmi jc odigrala v Alžiru Sparta Košice. V prvi je nastopila proti kombiniranemu mošlvu Gallia in S.in-tunese, kjer so Čehi zmagali s 5 : 1. Pa tudi drugo tekmo je Sparta odločila s 3 i 1 v svoio korist, dasi ie tu nastopila reprezentanca Alžira.
Božični program durajskega prvaka. Admira, letošnji jesenski prvak Dunaja, si jc stavila jako težko nalogo za svoj božični turnir. Nijprej bo igrala v Barceloni k;er bo dne 25. in 26. decembra nastopila proti F C. Barcelona. 29 decembra bo odigrala tekmo v Livorno, Drugi dan pa naslopi Admira v Neaplju Obstoja še možnost odii!ranja tekme v Lugano za 5. in 6. januar. Kakor vidimo, je to precej pester program. Predvsem je važna
J« č j« -i I
t> 5 v £
S c v — d
ftSS«o
Ji S
g » O 73 s
ji m j: o
tekma v Barceloni, ki naf zopet oMvl stike dunajskih klubov s španskimi. Izide vseh tekem bomo priobčili v naši športni rubriki,
Nemčija nrotl Italiji! Reprezentančna nogometna tekma Nemčije proti Italiji se bo vršila d«, finitivno 2. marca prihodnjega leta v Frankfurtu Znano je, koliko časa se Nemci niso mogli odlo čiti za kraj, kjer naj bi se tekma odigrala.
LAHKA ATLETIKA.
Dežela dolarjev vleče... Francoska lahko-atletska zveza je odklonila vabilo Amerikan-cev ki žele, d« sodelujejo najboljši francoski luhkoatletiki Sera Murtin, Ladoumegue iD Moul ines na različnih prirediitvah v Ameriki To o.i ni všeč svetovnemu prv ikn v teku us 800 m Sera Martinu. Sporočiti je Jal, da ne bc nikdar več sodeloval nu lalikoatletskih prireditvah, a ko ga ne puste v Ameriko. Pravi, du noče kršiti s tem nastopom nikakih amaterskih principov in da želi le enkrat nastopiti tudi v Ameriki. Zanimivo je. kako bo francoska najvišja instanca odločila v tem slučaju.
V	Ameriki se bodo pričele v sredini januarja velike lalikoatletske prireditve, pri katerih bo sodelovalo precej »športnih zvezde Evrope. V poštev prihajajo predvsem iz Fin ske Larva, Ritola in Purje, iz Poljske Pietkic-vvicz, iz Italije Ta verna ri. Facelh in Beculli. Poleg tega pride še nemški prvak dr. Peltzer. O I raneozih pa ni šc gotovo, ako pridejo, fie-pruv so bili povabljeni.
Amerikanska iznajdljivost. Za tekočo zimsko sezono si žele Amerikanci pridobiti kar največ evropskih lahkoutletskih prvakov za nastopanje v raznih športnih dvoranah. Ugotoviti moremo, da se jim ie to že precej posrečilo. Znano je, da je Ritola (Finska) že nekaj časa
v	USA in da Amerikunci trdno pričakujejo šc njegove rojake Larvo in Lonkolo. Tudi uspeš ni Pitkievviets (Poljska) ne b< zavrnil ponudbe, da zastopa svojo domovino onostran »velike luže«. Nemški prvak dr. Peltzer je tudi že dobil potrebno dovoljenje od svoje nadrejene oblasti za trikratni nastop v deželi dolarjev, lz Pariza pa poročojo, da bodo potovali v Ameriko slav-ni Ladoumejjue, Sera Martin in Moulines. Le Wide (Švedska) je odklonil ponudbo; gotovo ga ne veseli, da bi šel še enkrat v Ameriko, kjer je morda že preveč videl.
Poslano
Gospodu Franu Govekarju!
V	svojem včerajšnjem poročilu o predsta
vi	»Dona K.urlo«uc (prim. Slov Narod 18. XII. 1929) ste zapisali med drugimi očividnimi dokazi Vaše kritične zmožnosti tudi tole odločno trditev: »Edini, ki je odrekel, je bil veliki in-kvizitor — neigralec, a vsega priznanju vredni režiser.* Ne zarudi graje, temveč zaradi trditve in splošnega značaja Vuših kritik. Vam gos|xxl nadsvetnik, vljudno s|>oročam to-le: Pt »Malenkostih«, ki sem jih priobčil v predzadnjem Gleduhškem liistu (štev. 8). sem bil zatrdilo prepričan, da boste reagirali že v prvi prihodnjih ocen iu kakor vitfiin, se ie moje pričakovanje na las uresničilo. Prav nič se ne čudim, da mojega gledališkega, zlasti pa igralskega udejstvovanja ne ljubite, ker ste človek vzorne doslednosti in ker hočete, zvesti svojemu slovesu in vlogi v slovenski gledaliških zgodovini, nepremakljivo živeti in umreti. čeT, prav je verjetno, du bi taktična sprememba moiega zasebnega, odnosno javno pismenega vedenja brez dvoma bistveno vplivala tudi na Va še kritično razmerje do mojega igralskega udejstvovanja. Vam moram vendarle / vso res-uobo zagotoviti, da je vsako zudevno pričakovanje zaman in brez upa zmage. Nadalje Vam šc zugotuvljum. da se gospod nadsvetnik, že za radi Cankarja, Borštniku in Verov-ška (1 lic reminiscentiiie!) in zaradi našega, za mursikoga mnogo predobrega teutra, od Vas, gospod nadsvetnik, v svoji igralski karijeri nikakor ne bom dal oplašiti.
Kur se tiče mojih režiserskih sposobnosti, pa Vam javno naznanjam pretužno vest, du Vaše neprestano, a vendar za mene osebno tako brezpomembno »priznanje« enkrat zo vselej hvaležno odklanjam. (Za primero, pomislite, prosim Vas: svoičas ste trgali Cankarja, danes pa je pri Nemcih »ein ganz grosset Dichler«.)
Gospod nadsvetnik, kaj bi si pomežikova-la! Saj se po/namo! Do govorim z Vašimi besedami: Po Vašem mnenju sem jaz »neigralec n vsega priznanju vreden režiser«, Vi pa st« po mojem nekritik, a najbrž vsega priznanje vreden magistralni nadsvetnik.
Saj vemo: vi hočete drugače. Jaz pa drn. gnče. Izvolite rokavico! Toda v bodoče prosim — brez fin te!
Ciril Debevec, dramski režiser in igralec.

o 3 O. v
a'
M
v
k
I« d * „
»s
(S d
5 Z "o _ >
je u « <t » jJ I s- J ® — i/i
u a ~ -J
h-c *h t?<| •
s ~ — ^ "
r k
k a
¥ »
*	_<X> «.
;s>31*
*	r ic
_ <-- c m
Hj.---^ ji
,g J«* O S N
*	S,^ »J;
I f C
Pierre L' Ermite:
41
Žena z odprtimi
Toda Rolanda ni več poslušala utemeljitve svoje tete. Stvar si je tolmačila po svoji pameti in preudarnosti. ln zopet so ji uhajale oči na nebo, ki ga je bilo videti skozi široko okno in ponavljala je: »Torej Roger Maude naju je povabil! Torej on bo plačal On bi rad, da prideva v Pariz in da sva pri n j e m v gostih ... Toda vse to je povsem jasno, jasno kakor beli dan! Prav zares, izredno spretno skovano. .
»Kaj praviš?« jo je prekinila teta.
»Oh, nič ne»pravim ..
»Pa kaj premišljuješ?«
»Kaj premišljujem? Kako me morete vprašati kaj takega?«
Tedaj je deklica vstala od mize in se grizla v ustnice, da bi ne bruhnila v jok.
Teta je trdo gledala za odhajajočo in ko je Rolanda nu vrtu zavila po stezici, je zmečkala prtič in ga vrgla na mizo:
»Neverjetno, kako je iežko pripraviti ljudem srečo! Neumnica mala! Koliko jih je, ki bi bile presrečne na njenem mestu! Peljem jo v ljubezen... v svobodo... v razkošje! In prav zares se to dekle vse skupaj še ne zmeni!«
Štiri in dvajseto poglavje.
Na NoinrioutlerSkem pomolu, poslednji dan avgusta, okoli dveh popoldne.
Vse je pokojno, luč in tišina.
Dva ribiča, ki lovita na trnek, sedita na platnenih
vrečah in z enakomernimi kretnjami pol nezavedno, dviga'a in spušta'a svojo dolgo, vedno prazno nit.
Gozdič ob vasici la Chaise lenobno spi pod toplim božanjem solnca.
Brezbrižno se guga na morju velik potniški par-| nik, privezan z dvema vrvema. In če bi ne bilo videti, da se dviga proti modremu nebu nekaj dima iz dimnika, bi človek dejal, da je tudi ta ladja za vselej tam zaspala in da sanja svoj sen ob tihem guganju oceana.
Toda ta pokoj uo bo dolgo traja), kajti danes .je veliko slovo od otoka.
Vse družine, ki so si najele hišice za mesec dni — in avgust je seveda od nekdaj najživahnejši mesec za letoviščarje — vsi potniki, ki so dospeli davi z ladjo ob desetih, in kolonisti iz ,Stare Rakovice' se odpeljejo nocoj ter se vrnejo na celino, v glavno mesto, v staro jetniško življenje.
Komaj je odbila ura v stolpu tri, že so so začeli bližati od vseh strani možje in žene, dečki in deklice, ki niso več vedeli kaj početi, gnani v bojazni, da bi ne zamudili odhoda ladje.
Oh, ni slišati tistih radostnih vzklikov, kakor ob prihodu, ko je bil pred njimi še dolg mesec; neizrabljene svobode v čarobni prirodi!
To niso več veseli letovisčarji, ki so prihajali vsak dan bosih nog v belih kopalnih copatah, v svetlih oblekah, in ogledovali rumene in zelene bolnike, ki so dohajali z ladjo, in nesrečnike, katerih počitnice so minile in so zato spet odhajali.
Danes so sami na tem, da odidejo.
Danes meni — jutri tebi... šklepetajo strahotno okostja naših prednikov.
Tako prihajajo že povsem mestno oblečene, z vratovi stisnjenimi v ovratnike, z nogami utesnjenimi
v čevlje, v hlačah, suknjah, s kravatami, klobuki, čepicami ... počasi prihajajo, eni preveč razposajeni, da bi bilo njih veselje pristno, drugi pa kar odkrito otožni.
Vseeno, priznati je treba, da je storil otok svojo dolžnost... svoje dobro delo; in odhajajoči so vse drugačni ob povratku nego so bili pred mesecem dni ob prihodu.
Prišli so utrujeni, debeli, suhi... to pač po starosti. Odhajajo spočiti, sveži, eni so shujšali, drugi sc se zdebelili, kakor jim je bilo potrebno.
Toda — odhajajo!
Dobro vedo, da se bivanje v tem kraju ne da po daljšati in da kliče od onstran veliki družabni mehanizem svoje hlapce in svoje žrtve.
Vseeno!... Bridko občutijo to ločitev, kajti v enem samem mesecu so se njih srca ukoreninlla v noirmoutierška tla.
Teta Cecilija in Rolanda sta prišli po ,boule-vardir in po bližnjici skozi hrastov gozd in po skalovju. Sprehajata se po pomolu in pozdravljata na vse strani. V ,Stari Rakovici' jih imajo vsi zelo radi, mnogi dečki prihajajo k njima po slovo, jima razkazujejo svojo prtljago, vse spominčice, vse školjke, kamenčke, hrbtne skorje rakov in posušene rastline in morsko bilke, ki jih odnašajo s seboj v Pariz.
Teta jih dobrohotno, a raztreseno posluša, iskaje z očmi ljudi, ki jih težko pričakuje.
Ne gospod voditelj, ne Roger Maude še nista no mestu. Ostala sta nemara še v ,Stari Rakovici', da poravnat« poslednje račune, da še vse do zadnjega pregledata in preiščeta. je li vse v redu, preden zakleneta vrata za leto dni.
2a <Do$i( po 3m$anif) maj)!			
Volnene nogavice zimske rokavice, bluze, svilene ser-pe, svileno in batist perilo, predpasniki, parfumi in velika izbira damskih torbic	Zimsko perilo Bengerjevo (Dr. Jiigrovo) za gospode in dame. „Ribana" majice, hlačke in kombineže i	Pletenine a dame, gospode in otroke v krasni izbiri n po globoRo znižani cent	Moške srajce bele in v najnovejših vzorcih, kra-- vate, naramnice, gamaše, volneni šali, žepni robci, razne nogavice, dokolenice, listnice itd.
	pri tvrdki čterk nasl. OJltlOŠ (KOffliCtllk Gjubliana Stari trg 18		
IVfAEiI OGLASI
Vaaka drobna vrstica t*SO Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas - S Din. Oglasi nad devet vrstic ee računajo više. la odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo
IDBBSn 1S3H02E1I
Službo organista
obč. tajnika in kapelni-ka za vse vrste godbe bi takoi nastopil. Neoženjen, 43 let. - Ponudbe upravi Slovenca pod št. 14.291.
Silili^
Prodajalko
prvovrstno moč za trgovino meš. blaga, posebno izvežbana v manutakturi in železnini, iščem. - Ponudbe pod »Prodajalka« št. 14.269 upravi »Slov.«
Kateri voznik
bi prevzel vožnjo več 100 m* lesa. Voznik dobi brano in krmo za konje. — Pismene ponudbe na ipravo »Slov.« št. 14.339.
Posredovalnica Ogrinc
Miklošičeva cesta 28. rabi takoj kuharice, služkinje in natakarice.
Soterska šola
obl koDC Camernik. .iobljana. Dunajska c. 16 Jugosvto). — Tel 2236 Pouk in praktične vožnte
I!
stanovanja
Stanovanje
se odda v novi hiši poceni - Ignacij Presetnik, Šmartno, p. Moste pri Lj.
Klavir
kratek, dobro ohranjen -ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 14.374.
Pianino
ameriški sistem, skoraj nov, ugodno naprodaj. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.371.
Ktipimo
Bukova drva
I.
ZA BOŽIČ
PRODAJAMO PO ZNIŽANIH CENAH ZA DAME:
DAMSKE PLAŠČE
BAR2UNASTE OBLEKE FINO DAMSKO PERILO NOGAVICE ROKAVICE MODNE ŠALE
ZA GOSPODE:
KRASNA IZBIRA KRAVAT SRAJC
BENGER-TRIKOT PERILA NOGAVIC ROKAVIC GAMAŠ
VOLNENIH ŠALOV
Cenjenemu občta^u ™ JAKO NIZKIH CENAH EDINO LE PRI
F. Čuden
Prešernova
Pozor!
Volno in bombaž kupite naiceneie pri tvrdki Kari Prelog. Llubliana Stari tre ile« 12 io Židovska ulica štev 4.
naznanjam, da sem otvo- j ( rila prodajo I a trbovelj-kupuie družba »Kurivo« skega premoga, drv itd. Llubliana Dunaiska o 33 j Nizke cene. Točna in so-I llidna postrežba. Se pri-
20 % kronske bone
kupi Pučka štediona i zatožni zavod d d. Osiiek, Desatična ul 27
Mahovino
hrasta in «liv ter bnčne pe«ke. kupuiL-mo. • Ponudbe z vzorci na G. Iloflmann Id Co. • Zagreb. Bprislavičevs 1.
Večji strešni stol
tudi rabljen, kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Strešni stol«.
Vsakovrstno
ilafo tranoje
po oajviSiih cenah.
CERNt ravelii Llubliana Woltov. ulica »t 3.
Prodamo
poroča F. Misson, Ljub. ijana, Janez Trdinova ul.
Denar in čas
si prihraniš s slamorez-nico, ki jo kupiš v nai-večji zalogi poljedelskih strojev: Franc Stupica v Ljubljani, Gosposvetska 1.
Stanovanje
2 sobi, kuhinja in pritikline, vse parketirano, elektrika, vodovod, posebej lokal s sobo, sposobno tudi za stanovanje, se takoj odda. Naslov v upravi »Slov.« št. 14.370.
Vnajem
2 veliki prazni sobi
(elektrika, parket, separ. vhod) s 1. januarjem za mirno pisarno ali solidni stranki oddam. - Ogledati 10—12, Tavčarjeva ulica 12/1, vrata 4.
Gostilno ali kuhinjo
vzame v najem samostojna oseba z osebnimi pravicami, na promet, kraju. - Ponudbe na A. Pantar, Sp. Otok 24, Radovljica.
Slaščičarji, peki!
V Kranju, velikem industrijskem mestu, središče Gorenjske, oddam v najem lepe prostore in lokal za prodajo ali grem kot družabnik k veščemu peku, slaščičarju za specialna peciva. - Naslov in ponudbe jc poslati upravi »Slovenca« pod »Pekarija« štev. 14.319.
I0SSS
Zemljišče
ca. 6000 m5, v Ljubljani, za glavnim kolodvorom -se proda. Resni kupci naj se javijo na oglasni odd. »Slov.« pod »Parcela«.
Puhasto perje Kilogram po 38 Dic rai poSiliam po povzetto aai tram S kg . Potem čis' belo gosie k j} po 130 Dir. io čist beti pub k s po JOC Din - L Bfozovlč Zagreb llica SZ
Vino Opolo
zajamčeno pristno, do konca decembra čez ulico po tO Din. v hotelu »Bellevue« Ne zamudite ugodnosti!
Peči
naffepše in trpežno izdelane, itedilrike, navadne in fine, predpečnike, posode za premog, pečna okrilja, stojala za dežnike, kuhinjsko opremo,
s^nke in drsalke
in vso železnino - dobite najceneje v železnini Franc Stupica Ljubljana, Gosposvetska 1.
Naznanja se
da so prispela nova dal matinska vina ki sc točilo v gostilni pri »Tiat niku« Sv Petra c 25 in Kelle-Murnova cesla 26 Istotam domača in dal matinska kuhtnia in vsak dan sveže morske ribe
Starinske skrinje
lepe, imam naprodaj po zelo ugodni ceni Primerno za božična darila. — Emil Koprivnikar, Litija.
Les naprodaj
Prodam več tisoč kubičnih metrov smrekovega in bukovega lesa. Žaga na Razpolago. - Pismene ponudbe na upravo »Slov.« pod štev. 14.340.
štedilniški grelci
se izborno obneseio Cena 50 Din — izdeluje Fr. Kosmač — Jeranova ulica 5, Ljubljana
Pristna namizna vina
Desertna vina Malaga Vermouth Prošek
Tottintco los. Vitek
Lful>l<ana
Sv. Petra cesta 13
illrlto dna
Premog in drva
dostavlja v vsaki množini na dom tvrdka A. Jerančič, Karlovška cesta 8. - Telefon 3457.
Elektromotor
30 KS, najnovejšega tipa. nemški izdelek, skoraj nov. 220/380 voltov, 66/38 amper, 1450 obratov — prodam za 15.000 Din.
Kupim valjec
gladek, dupli, 300 X 600. v absolut. dobrem stanju.
Motorni mlin, Novi Karlovci — Srem.
lllrila hoht
Dunajska 4« Tel. iS-28
IGN. 2ARGI
LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA ST. 3 IN 11.
BBI
B e 1 i zobje
olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Clilorodont-pasto, da se doseže lop sijaj slonovine tudi na atranirah zob, ako se vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gniloba neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejfie z Chlorodont-ščetko. Poskusite najprej z malo tubo Oliloro-dont-pasto, ki stane Din. 8-—. Clilorodonl ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog. Oddelek Chlorodont.. Maribor. H
Inserirajte
v
.Slovencu1!
Razpis tajniških služb
Z nastopom 1. februarja 1930 se razpisuje mesto tajnika za Okrajni cestni odbor vranski na Vranskem, kateremu se poveri tekom leta tudi šc mesto tajnika za Občinski urad trga Vransko in Posojilnice na Vranskem.
Plača po dogovoru. Prošnje z običajnimi prilogami in s spričevali o poprejšnjem službovanju in o usposoblienju za vseh troje mest, ie vlagati potom pošte v zapečatenih ovitkih na Županstvo trga Vransko do 31. decembra 1929.
* Premor
iD drva naiboliše vrste dobavita I. Pogačnik Bo boričeva 5 Teleton 2059
Bamjai
preproge
Garantir. trajne barve, čista volna, najcenejše vozlane preproge
domač izdelek *
sc dobiva v vseh boljših trgovinah s preprogami. ^■»■»■■■■■■■■■■■■■■■Bl
Naznanilo
Od danes dalje skozi vse praznike do preklica se toči čez ulico 1 Din cenejše
po ' ru	Gostilna pri Tratniku,
Ljubljana, Sv Petra c. 25.
t Naznanjava, da nama je usoda ugrabila v cvetju let najinega ljubljenega, edinega sina, ozir. brata, gosp.
1 vsma Kozreka
krojaškega pomočnika
v četrtek 19. t. m. ob 1 popoldne, pre-videnega s tolažili svete vere.
Na njegov zadnji dom ga spremimo v soboto 21 dec 1929 ob 3 pop od doma žalosti, Celovška cesta 63, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 19. decembra 1929. Ana Kozjek, mati. Anica, učitelj., sestra.
Izmed sodobnih književnih izdaj so
dr. Ivan Pregljevi izbrani spisi
priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu Vsak zvezek stane broš. Din 45-—, eleg. vezan Din 60»—. jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Obvestilo
Čast nam je opozoriti naše cenjene odjemalce, da
g. Julij Jančigar
LJUBLJANA :: Dunajska cesta štev. 1?
ni več pooblaščen
da za našo firmo vrši inkaso in prodajo,
zato, ker smo omenjenemu odvzeli zastopstvo naše tvrdke.
Našega novega zastopnika Vam bomo predstavili istim potom v najkrajšem času.
Prosimo cenj. občinstvo, da nam tudi nadalje ohrani naklonjenost in zaupanje, a mi bomo skrbeli, da naše cenjene odjemalce tudi v bodoče v vsakem pogledu, kar najbolj, zadovoljimo.
Z odličnim spoštovanjem
„Centrala"
trgovina manufakture, ZAGREB :: Amruševa ulica 3.
prima, v originalnih zavitkih, Vam takoj dobavi vsako množino
DRUŽBA »ILIRIJA«
Ljubljana, Dunajska c. 46.
Telefon 28-20.
irusno moho ni
rženo moko
vedno »vežo. kupile telo iiuudnu pri
\ eOi.K * JURIJANA
Reslieva cesta 24.
JULIJANA STERN sporočam v svojem in v imenu sorodnikov vsem prijateljem in znancem, da se je Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi mojega preljubljenega soproga oziroma brata in strička, gospoda
Duriia Stern
hišnega posestnika in cerkv. ključarja.
V visoki starosti 77 let je zaključil, vdan v božjo voljo in previden s sv. zakramenti svoje vzorno življenje, posvečeno Bodu, delu, svojcem in ljubezni do siromašnih. — Pogreb nepozabnega se bo vršil v soboto dne 21. decembra t. 1. ob !43 popoldne iz hiše žalosti, Taten-bahova ulica 20, na pokopališče frančiškanske župnije.
Maribor, 19. decembra 1929,
Prva cetotna izdajal	Prva celotna izdajal
Doktorja Franceta PreSei tie
Cena Din 40"—, elegantno vezana Din 55'— "!Jcros'ovanska kniigarna v Liublianl.

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je naš dobri soprog, oče itd., gospod
Ivan Končan
trgovec, posestnik In meščan
po dolgi bolezni, v 57 letu starosti, za vedno zapustil. — Pogreb nepozabnega bo v petek 20. decembra ob 3 popoldne. Šoštanj, dne 19. decembra 1929.
Žalujoči ostali.