poitnina oiacans v gotovim Leto LVII. V Liubliani, v nedeljo, dne 8. decembra 1929 St. 281 St. 3 Din Naročnina Dnevna izoaja t* krilimns JugoilntJo mesečno 2A Din polleino ISO Din celoletno 300 Din za inozemsivo mesečno 40 Din nedeiHKa izdala cetole no v Juge slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 C S£OVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pelli-vrsla mali oglasi po 1-90 ln 2 D.veCJl oglasi nad 45 mm vUlne po Din 2-30, veliki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pn veCiem □ naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka ln dneva po prazniku t/reaitiStvo /e v Kopitarjevi ulici *l.6iiil Rokopisi se ne vračalo, aetranhlrana platna se ne. sprejemalo VreOntitva teleta n SI. 20S0. upravntStva Si. 2328 Uprava /e vKopltarjevi u i.Si. O Čekovni račun: Liubliana Stev. 10.650 ln 10.349 za Inseiate. Sarajevo St.7563, Zagreb St. 39.0U, Vraga In Vunal St. 24.797 Mačeta zakona o narodnih šolah Ave Immaculata! Tako nam je danes, kakor da bi znova Se enkrat zacvele vse rože naših vrtov. Krščansko ljudstvo praznuje god brezmadežne Bogorodice; vonj čistosti, ki ga izžarja sleherna misel Nanjo, spaja vsa verna srca. Hrepenenje za ideali je človeški duši nekaj naravnega. Naj bo življenja pot še tako blatna, naj vodi tudi preko moralnih močvirij in najnižjih zablod, vendar se oglaša od časa do časa globoko v duši kakor potopljeni zvon klic po boljšem življenju. Sredi omotičnega hrušča in lova za užitki nastopajo še vedno presledki, v katere se vjame spomin na čisto, resnično veselo mladost, podoben srečnemu odmevu iz boljšega sveta. Pogled v nedolžno oko »j? odmev nekdanje sreče««. Z neko milo otožnostjo slede naši pogledi belooblečenim otrokom, ki pristopajo prvič k obhajilni mizi. Da, neko posebno privlačnost ima čistost, ki stopa jasnega čela in solnčnih oči, s svežim smehom in prožnim korakom skozi življenje-Osvajajočo moč in milobo izžarjajo čista srca, kdor se jim približa in stopi v njihov magični krog, začuti skrivni magnetizem, ki ga sili na boljša pota. Prav vsi čutimo v sebi klic po izgubljenem paradižu. Zato je spomin na Brezmadežno ovit v posebno poezijo. Kakor mogočen svetilnik sredi temnega, viharnega morja stoji Ona edina vsa čista in lepa, edina brez madeža greha med vsemi človeškimi otroci. Kako silno nam je potrebno apostolstvo njene* visokega vzora ravno danes, ko javnost izgublja vse bolj smisel za čistost in novo poganstvo smelo dviga glavo. Čut za nravnost, ki diskretno čuva nad tajnimi viri življenja in čednosti, se umika brutalni sili telesnosti. Kult telesa potiska v ozadje duhovne vrline. Za ta čas je podoba Brezmadežne s kačo pod nogami glasen opomin k naravnemu in čistemu življenju. Zopet naj pride do veljave duhovna lepota in veličina. Klic Brezmadežne se glasi: Gospoduj nad živalmi in nad vsem, kar je nizkega v tebi. Globoko pod njenimi čistimi nogami je bilo vse, kar modernega človeka skruni in vleče v blato. — V času, ko se toliko tepta ženska čast, ko s toliko frivolnostjo mnoge same sebe vlečejo v blato in trgajo v srcu moža ideal ženskosti, ki je devištvo ali materinstvo, v tem času je potreba, da se zatekamo k podobi najpopolnejše žene, ki je oživotvorila v sebi najvišje, kar pozna človeštvo: devištvo in materinstvo. Našemu ljudstvu so vzdeli naziv: Marijin nsrod, zato ker imamo Slovenci res radi Marijo. Ne pričajo tega le vsakoletne šmar-nice, ki polnijo naše cerkve in ljubeznivo ven-čajo Marijine oltarje. O tem priča vsa naša slovenska zemlja, ki je posejana z Marijinimi cerkvami, kapelicami in kipi. Isto priča naša narodna umetnost, priča naša slovenska pesem, ki opeva Marijo kot gospodarico in mater. In isto priča sleheren slovenski človek, ki je v globini svojega srca vendarle udan Mariji in je Marijina slika zadnje, kar bo dal od hiše in spomin na Marijo poslednje, kar more izruvati iz njegovega srca nevera. — Na Marijina svetišča je navezal naš narod svojo usodo, ko je v turških pohodih branil za taborskim obzidjem vero in dom. Okrog Marijinih svetišč so se vršili veliki ljudski tabori in tudi danes Slovenec v sreči in nesreči rad poroma k Mariji. Posebno pa je razveseljivo, da se Marije oklepa mladina. Praznik Brezmadežne si jc izbrala naravnost za svoj mladostni dan. V ranih jutranjih urah je manifestirala svojo vero ob obhajilnih mizah. Zaveda se, da bo samo s Kruhom močnih zmagovita. Naša mladina, katera čuti v sebi božjega duha, ne sme ostati defenzivna spričo rastočih poizkusov, razkristjaniti krščansko družbo in si vzeti božji pečat. Mladina, ki je mlada, mora biti oienzivnal Proti navalom nasprotnikov mora postaviti ne le jez čednost-nega življenja, ampak tudi orožje pogumne delavnosti za božjo stvar Radujemo se, da posveča oratorije in akademije Brezmadežni na čast. Radujemo se, ker imamo vero vanje, da bodo mladostno gorečega duha ponesli pozneje kakor žive plamenice v življenje. Ponosni smo nanje, da odklanjajo hrano izgubljenega sina, s katero bi jih hotel pitati svet: nenravnost, pohujševanje, slabo čtivo, zapeljevanje ... Ponosni smo na mladino, ki ima voljo, da stopa pokonci in ponosno skozi življenje kot božji otroci in je ni volja, da bi se plazila po tleh in kot kača žrla prah zemlje. Prav je tako. Tisti, ki se čutijo najjačje, naj primejo v roke bele Marijine zastave, drugi naj zadenejo na rame kip Brezmadežne in ftaj ga nesejo naprej skozi življenje, kakor so ne- Belgrad, 7. dec. AA. Novi zakon o narodnih šolah, pri čigar sestavi je sodelovala široka komisija najboljših strokovnjakov iz profesorskih in učiteljskih vrst, sloni na naslednjih glavnih načelih: 1. v svrho dviga splošne narodne prosvete in vzgoje je predvidena osnovna narodna šola in višja narodna šola. Vsaka bo imela po 4 razrede. Osnovna se bo ustanavljala kot obvezna, višja narodna pa po potrebi in na podlagi danih pogojev. 2. Gradnja in vzdrževanje narodnih šol bosta poverjena šolskim občinam. Za pravilno zbiranje ter izvrševanje šolskih proračunov so predvidene sankcije za pravilno vporabo šolskih izdatkov. 3. Za gradnjo narodnih šol in šolskih poslopij se ustanovi pri Državni hipotekami banki državni šolski fond, iz katerega se bodo dajale šolskim občinam posojila pod ugodnimi pogoji. V ta fond bo država vsako leto prispevala posebno dotacijo iz državnega proračuna vse dotlej, da fond doseže znesek 150 milijonov Din. 4. Šolske občine bodo dolžne dajati učiteljem stanovanja v naturi, kjer pa ne bo razpoložljivih stanovanj, pa odškodnino v gotovini od 500 do 150 Din mesečno. 5. Verski pouk je obvezen. Poučevali ga bodo duhovniki in učitelji po želji roditeljev. Duhovnike bodo plačevale verske občine. Belgrad, 7. decembra. (AA) Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o organizaciji finančne uprave. Pri tej priliki je dal pomočnik ministra financ dr. Fran Gospodnetič tole izjavo: Z današnjim dnem je Nj. Vel. kralj podpisal zakon o organizaciji finančne uprave. Zakon vsebuje nekatere važne določbe, ki gredo preko okvirja dosedanje organizacije finančne uprave. V prvi vrsli je treba naglasili, da se z novim zakonom prilagodujejo finančne direkcije banovinam. Ustanavlja se 10 direkcij, in to 9 na sedežih banskih uprav, in 10. s sedežem v Belgradu. Finančne direkcije v Mostarju, Bitolju, Kragujevcu in Osijeku se ukinejo. Podobno kakor predvideva zakon o razdelitvi države na banovinska področja za občo upravo se uvajajo finančni inšpektorati v važnejših mestih in v krajih, ki so jiomembni glede na neposredne davke. Finančni inspektoraji bodo imeli pristojnost finančnih direkcij. Druga važna določba je v tem, da se državui pravobranitelji priključujejo finančnemu ministrstvu, tako da postanejo neodvisni od finančnih direkcij in da bodo neposredno podrejeni finančnemu ministrstvu. Prvostopna pristojnost v disciplinskih zadevah je prenešena z upravnih sodišč na disciplinska sodišča pri finančnih direkcijah, oziroma z državnega sveta na disciplinsko sodišče pri ministrstvu financ. Okrajne uprave finančno kontrole se ukinejo in ustanove glavni oddelki finančne kontrole. Ti oddelki, kakor tudi ostali bodo odrejeni finančnim direkcijam. Finančno ministrstvo sc deli na 6 oddelkov. Kot nov oddelek se bo osnoval obči oddelek, kamor bo spadal tudi kabinet ministra financ. Obči oddelek bo prevzel vse posle, ki so skupni vsem oddelkom, nadalje pokojnine, selitvene stroške, draginjske doklade, kakor tudi ostale posle posameznih resorov. Vrhu tega so mu prideljeni ekonomat, knjižnica, komisar pri upravi državnih monopolov in uredništvo »Finančnega zbornika«, ki bo izhajal namesto dosedanje »Finančne službe«:. Zadnja pot pok. Šaponjiča Belgrad, 7. decembra. (Tel. »Slov.«) Davi ob 6 so pripeljali posmrtne ostanke v Sofiji umrlega načelnika jugoslovanske delegacije Šaponjiča. Posmrtne ostanke je spremljala iz Sofije v Belgrad pokojnikova >oproga, daljo član naše delegacije Bogoljub llič in tajnik delegacije M. Stefanovič. Na postaji so posmrtne ostanke pozdravili zastopniki zunanjega ministrstva ter nekateri ožji prijatelji pokojnega šaponjiča. Popoldne se je vršil pogreb. Od pokojnika so se poslovili s posebnim gevorom kot zastopnik inozemskih časnikarjev M. Popovič, ravnatelj agencije Thelegrafen Union v Belgradu, Ljuba Stefanovič pa v imenu društva sli Izraelci skrinjo zaveze preko Jordana v Obljubljeno deželo. Pozdravljena Marijina mladina) 6. Manjšinske šole bodo obvezne v zmislu mednarodnih pogodb ter pod pogoji, ki so predvideni v teh pogodbah. 7. Privatne obstoječe narodne šole smejo nadalje obstojati, ako se bodo v določenem roku v celoti prilagodile temu zakonn. Nove privatne narodne šole se ne smejo otvarjati. 8. Učitelj državne narodne šole postane samo kandidat, ki je dovršil državno učiteljsko šolo. 9. Kvalifikacija šolskih nadzornikov se bo poboljšala s tem, da s« predpišejo večje nadzor-niške kvalifikacije in se priznajo nadzornikom prejemki profesorjev srednjih šol s posebnimi denarnimi funkcijskimi dokladami za nadzornike, ki pa bodo nekaj časa še postavljeni iz učiteljskih vrst. 10. Predvidene so potrebne določbe za ureditev in izpopolnitev dela za narodno prosvedje-vanje v širokem obsegu. 1. Disciplinski predpisi so v celoti vzeti iz zakona o narodnih šolah kraljevine Srbije z dne 19. aprila 1904. 12. Glede na sistem, ki je bil uveden z zakonom o notranji upravi in z zakonom o banskih upravah, tvorijo prosvetni in šolski posli del obče uprave. V tem zmislu in v skladu s tem sistemom je z zakonom o narodnih šolah opredeljen položaj in pristojnost sreskih šolskih nadzornikov, banskih šolskih nadzornikov in banovinskih šolskih odborov. Oddelki se dele na odseke in po potrebi tudi na referate, ki bodo neposredno podrejeni načelniku oddelka. Finančni minister lahko prenese pristojnost za posamezne posle na pomočnika in na načelnike pa tudi na nižje administrativne c-nole. Nositelj finančne uprave v banovini jo finančna direkcija. Njej so podrejene davčne uprave, carinarnice, katasterske uprave in finančne kontrole. Finančna služba je razdeljena v finančno konceptualno službo I. kategorije, v strokovno finančno službo II. kategorije in v manipulacijsko službo III. kategorije. Finančni uradniki I. kategorije tvorijo celoto zase in se lahko zaposle v vseh poslih, medtem ko so bili doslej zaposleni samo v posameznih strokah finančne službe. Finančno strokovno službo bodo opravljali računski uradniki. Semkaj spadajo uradniki blagajn, davčnih uradov carinarnic, katastrskih uprav in uradniki zvaničniki finančne stroke. Uradništvo vsake stroke tvori celoto zase in ne more rednim potom prehajati iz stroke v stroko. Po primeru drugih resorov so uvedene v I. kategoriji nove skupine 2 a, 3 a in 4 a. Popolnoma nova določba uvaja tudi 1 a skupino. V IL kategoriji imajo uradniki enake prejemke kakor uradniki 5/1. Za uradnike I kategorije so uvedene posebne službene doklade kakor v drugih resorih. Za uradnike II. kategorije so določene posebne službene doklade in sicer v 1. skupini po G00 Din mesečno, v drugi j)0 450 in v tertji jk> 400 Diu mesečno. Finančni konceptualni uradniki stopajo v službo v finančnih direkcijah, tako da ne morejo biti tekom te pripravne službe dodeljeni na delo v finančnem ministrstvu. Novi zakon prinaša ludi take določbe, ki ne spadajo strogo v organizacijski okvir finančnih uprav, čeprav so bile te določbe sprejete radi svoje smotrenosti in pa, da bi tako čimprej nadomestile neke nesodobne določbe posameznih finančnih zakonov. častnikov in bojevnikov. Ko je prišel sprevod, ki je bil nadvse impozanten in ki sta ga sprmljali vojaška in mestna belgrajska godba, pred poslopje zunanjega ministrstva, se je od pokojnika poslovil ravnatelj Fotič. Za pogrebom so šli zunanji minister dr. Voja Marinkovič, pomočnik zunanjega mi-nista dr. Kumanudi, vse uradništvo zunanjega ministrstva, četa vojaštva ter oddelek artilje-rije, pri kateri je služil pokojnik. Na vozu je bilo mnogo vencev. Vence so položili bolgarski zunanji minister Burov, bolgarska delegacija, ki vodi pogajanja v Sofiji, naš poslanik v Sofiji Ljuba Nešič, člani naše delegacije v Sofiji, društvo »Sloga« v Sofiji, poljski poslanik v Sofiji, zunanji minister Voja Marinkovič, uradništvo zunanjega ministrstva itd. Sožalje čsl. poslaništva Belgrad, 7. decembra. (AA) Povodom smrti predsednika jugoslovansko delegacije za jiogajanja z Bolgarsko Iladomira Šajionjiča je Izjavil odpravnik poslov češkoslovaškega poslaništva v Belgradu DANES POPOLDNE OB PETIH V VELIKI DVORANI HOTELA' UNIONA PRIREDI LJUBLJANSKO KATOLIŠKO DIJAšTVO —————_— VSTOPNICE OD 10 DO 1 DIN. dr. Leo Vokač ministru zunanjih zadev/dr. Voju Marinkoviču sožalje v imenu poslaništva češkoslovaške republike in v imenu direktorja oddelka za tisk v ministrstvu zunanjih zadev v Pragi Jana Hajeka. Na krsto pokojnega Šaponjiča so bili danes s češkoslovaške strani [>oloženi trije venci: eden v imenu češkoslovaškega posloaništva, drugi od direktorja H»jeka in tretji s strani češkoslovaškeg? odbora Malo antante tiska. Bolgarski listi o Šaponjiča Sofija, 7. dec. AA. Vsi današnji listi obširno poročajo o pogrebu pokojnega Radomira Šaponjiča. List »Dnevnik« piše: Zla usoda spremlja pogajanja, ki naj uredc odnošaje med Bolgarsko in Jugoslavijo. V trenutku, ko se je jela razvijati atmosfera iskrenosti in medsebojnega razumevanja, k čemur je mnogo pripomogel pokojni Ša-ponjič, se je zdajci doznalo o njegovi nenadni smrti. List »Zarja« pravi, da je prišla Šaponji-čeva smrt nepričakovano, kakor zna prirediti samo usoda. Zastopnik lista se je razgovarjal s ix>ljskim poslanikom v Sofiji, ki je skupno s pokojnim Šaponjičem služboval v Carigradu. Poslanik je izjavil, da je Šaponjičeva smrt velika izguba, ne samo zato, ker je bil pokojnik človek aktivnosti in širokega obzorja, nego tudi zato, ker je bil uvideven in je tudi kot človek užival povsodi velike simpatije. Zastopniki telovadnih organizacij v Belgradu Belgrad, 7. dec. (Tel. »Slov.«) Tu se mudijo zastopniki Jugoslovanske orlovske zveze, Jugoslovanske sokolske zveze ter Hrvatskega sokola. Zastopniki so bili pozvani v Belgrad, da se v prosvetnem ministrstvu razgovorijo o bodoči organizaciji Sokola kraljevine Jugoslavije in potem, pod kakšnimi modifikacijami bi posamezne organizacije sodelovale v enotni telovadni organizaciji Jugoslavije. Danes se je v prosvetnem ministrstvu vršila konferenca, ki so se je udeležili posamezni zastopniki. Popoldne se je med prosvetnim ministrom in predsednikom vlade vršila daljša konferenca, na podlagi izjav in stališč, ki so jih podali posamezni reprezentanti telovadnih zvez. Reprezentanti bodo še ponovno sprejeti od prosvetnega ministra. Kakor je vaš dopisnik zvedel, se zastopnika Hrvatskega sokola in Jugoslovanske orlovske zveze nista izrekla niti negativno niti pozitivno, kar je umevno, ker mora o vstopu v enotno sokolsko organizacijo Jugoslavije pod državnim vodstvom in kontrolo odločiti vodstvo organizacij. Ko se bodo delegatje vrnili, se bodo posvetovali s svojimi vodstvi, nato šele bo sledila odločitev. AngS. Ust o Jugoslaviji London, 7. decembra. (AA) sNear Eastc poroča v svoji najnovejši številki o proslavi prvo-decembrskega praznika v Jugoslaviji in naglaša delovni značaj sedanje jugoslovanske vlade. Njeno neumorno delovanje in njene velike reforme so žo doslej rodile znatno uspehe. Prebivalstvo je povsod razumelo program vlade in ga pozdravlja z navdušenjem. Zlasti inočan pa je bil odjek uvedbe lokalne avtonomije. V tem pogledu je značilna sijajna manifestacija v zagrebškem občinskem svetu, ki se je popolnoma jx>stavil na stran vlade in obsodil delo hrvatskih emigrantov. Občinsko zastopstvo je izreklo vladi svojo pripravljenost za sodelovanje, da bi se mogla država vrniti v normalno stanje. Medtem pa vlada pripravlja še nove zakone in ukrepe, ki bodo uvedli v državo nov red, a že dosedanja zakona o agrarni reformi in administrativni preureditvi sta imela ugoden odmev. Zakon o administrativni reformi bo odpravil anomalije dosedanjega upravnega reda. Posledica vsega tega je, da se je začel inozemski kapital intenzivno zanimati za razmere v Jugoslaviji in du posveča vso večjo pozornost gospodarskemu stanju v Jugoslaviji, sodelujoč v čedalje večjem obsegu v raznih jugoslovanskih podjetjih. Belgrad, 7. dec. (Tel. »Slov.«) Deputaci-ja okrog 400 hrvatskih kmetov bo prišla v začetku januarja v Belgrad. Depulacija pride iz Siska in okolice in bo slično kakor ona iz Zagorja sprejeta v avdijenco. Zakon o organizaciji linanč. uprave Po smrti Šaponjiča Dajte cesarju 9 • • Komaj se je po razpustu katoliških društev v Como dosegel kompromis iu je zavladalo med Vatikanom in palačo Venezia, kjer se zdaj nahaja Mussolinijev urad, premirje, je objava ene same knjige vrgla' iskro v streho. V poluradni založbi »Littorio« je izšla knjiga :>Bajte cesarju...« (Date a Cesare) izpod peresa nekdanjega liberalca M. Missiro-lija, ki je kasneje prešel k fašistom. V knjigi je živahno in prikupno popisan potek pogajanj za sklenitev lateranskih pogodb; knjiga je namenjena širši javnosti«, ki si ni dovolj jasno razlagala političnega iu kulturnega pomena lateranske pogodbe saihe in konkorda-ta. Avtor dokazuje predvsem, da ni šel Mussolini v Canosso, da m žrtvoval pridobitev moderne« civilizacije in pravic moderne države; kljub spravi med cerkvijo in državo je zajamčena svoboda misli iu razpravljanja in država si je povsem pridržala poluo pravico do vzgoje mladine. M. Missiroli zagovarja tezo, da sta lateranska pogodba, ki rešuje tako zvano rimsko vprašanje, in konkordat dve povsem ločeni pogodbi, medtem ko se je Sv. oče postavil ua stališče, da sta pogodbi ne-razdružljivi, da izpolnjujeta druga drugo in da v primern, da vlada ne izpolni ene, pade tudi druga. Da bi pisatelj čimbolj učinkovito pokazal Mussolinijev uspeh, navaja ua koncu seznam prvotnih zahtev vatikanskih diplomatov, ki ni bil do danes uradno objavljen. »Osservatore Romano« povsem upravičeno obsoja takšen način postopanja, češ, da diplomatski običaji zahtevajo, da se diplomatski dokumenti ne dajo vsakomur na razpolago. Iz knjige je razvidno, da je cerkev prvotno zahtevala zase širši pas ozemlja, med drugim tudi vilo Doris Pamphili; nadalje je Vatikan hotel, da se v Italiji uvede konfesionalna šola in da se priznajo cerkvene ljudske iu srednje šole. Učitelji in profesorji naj bi ob nedeljah peljali učence iu dijake k maši, kakor je bila navada v Avstriji. Duhovnik naj bi v šoli pripravil otroke na prvo sv. obhajilo. V konkordatu pa je cerkev zahtevala, da naj se vrši verski pouk na Primorskem in na južnem Tirolskem v materinščini. Fašisti so se tej zahtevi najenergičnejše uprli. Po d lgih pogajanjih je prišlo do čl. 22. v konkordatu, ki govori o »jeziku ki je različen od italijanskega«, katerega se sme dušni pastir posluževati, ako verniki to žele. Kakor pa kaže dušnopastirska praksa v Primorju in tudi na Južnem Tirolskem, italijansko politične oblasti preprečujejo da bi se vsaj ta člen konkordatu mogel praktično izvajati. Bolj kakor knjiga je vznemiril vatikanske kroge način ujenega »plasiranja . »Po-polo di Koma« je skušal v svojem komentarju dokazati, da je Katoliška akcija kot organizacija izključno delo Pija XI. in to s političnimi pritiklinami. V danih razmerah pomeni to napad na Katoliško akcijo, ki ji je kot izključno verski organizaciji zajamčen v konkordatu prost razmah. V »Corriere della Sera« pa je izšel pompozeu komentar L. Feret-tija, načelnika tiskovnega urada ministrskega predsednika. Feretti nekoliko zavito pove, da je strah liberalcev, framasonov in patriotov, da bi Mussolini šel predaleč v popuščanju napram cerkvi, povsem odveč; Mussolini je v polemiki s Sv. očetom v svojih govorih v zbornici in senatu to jasno povedal. Prej se mora konkordat razbiti kakor da bi Mussolini osvojil »ortodoksno stališče Vatikana«. Ferettijev članek je izšel istočasno tudi v »Poplo dl Roma«. »Iz Missirolijevega študija«, piše »Osservatore Romano«, je prišla knjiga v sobo načelnika tiskovnega urada ministrskega predsednika«. Vatikansko glasilo je primorano ugotoviti, »da že prve strani te publikacije kažejo na pojav, ki ga sicer odkrivajo tudi drugi znaki: pojav revidiranja in poprave postojank, določenih v spravi med cerkvijo in državo in sicer z več ali manj zvitimi razlagami, ki se ne zlagajo ne z duhom ne s črko lateranskih pogodbe. »Osservatore« je moral prav te dni, ko so bile v teku velike priprave za sprejem italijanskega kralja v Vatikanu, posvetiti celo vrsto člankov tej knjigi. Neugodnega razpoloženja v Vatikanu ni mogel odpraviti niti Mussolinijev demenli, da ni bil Ferettijev članek avtoriziran- Dogodki dajejo prav tistim, ki so z veliko rezervo sprejeli vest o spravi med Vatikanom in fašističuo državo. Belgrajske vesti Komisija o reviziji soc. zakonodaje. Belgrad, 7. dec. (Tel. : Slov.«) Ministrstvo za socialno politiko je imenovalo posebno komisijo v ministrstvu za socialno politiko, ki naj pregleda ves material o reviziji socialne zakonodaje. Te dni liodo dospeli še na-duljnji predlogi od nekatenih gospodarskih zbornic, ki se dosedaj še niso izjavile. Rok jim je predpisan do 10. decembra. Po 15. decembru se sestaue komisija, ki bo pregledala došli materijal in predloge ter bo svoje mnenje predložila ministrstvu v odločitev. Belgrad, 7. dec. (Tel. »Slov.«) Žika La-zič, dosedanji pomočnik notranjega ministra, je danes izročil svojemu nasledniku posle in bo jutri odpotoval na novo službeno mesto v vardarski banovini v Skoplje. Dunajska vremenska napoved, še nobeno bistvene spremembe dosedanjega vremena ne bo. Vladni ustavni predlog bo sprejet Zahvala Schobera parlamenta ga hitro delo Dunu;, 7 dec. (Tel. »Slov.«) V narodnem svetu je otvoril debato o vladnem ustavnem predlogu, ki bo vsekakor še danes sprejet, krščanski socialni poročevalec dr. Suschnigg, nakar je takoj zvezni kancler dr. Schober izrekel parlamentu zahvalo za tako hitro storjeno veliko delo. Gibanje, ki so ga pokrenili Heiin-vvehrovci, je pokazalo potrebo, da se ustava spremeni in danes je nastopilo že jasno vidno pomirjenje, tuko da je upanje, da bo država končno lahko začela stopati kvišku. Mnogo dobrega se je doseglo v razgovorih z opozicijo. Sedaj pa je treba spremenjeno ustavo res oživolvoriti. Pooblastila zveznega predsednika so se vendarle znatno razširila, kar bo zvišalo avtoriteto države, ravno tako tudi jasno določene koinpetence policijskih oblasti. Kritika, ki se je dvigala proti parlamentu, se bo umaknila sedaj zopet večjemu ugledu, posebno, ker se je parlamentarno delo razdelilo v gotove delovue odseke. Želji demokracije, da se javne zadeve urejajo v lesui zvezi z uarodom samim, se je ustreglo na ta način, da je pričakovati sporazuma o ljudskem glasovanju in ljudski zahtevi V vladnem predlogu je obsežen tudi načrt deželnih in mestnih svetov. Vlada je sklenila, imenovati veliko komisijo, kjer bodo lahko sodelovali tudi zastopniki korporacij samih pri izdelovanju načrta za nadomestilo sednnjega zveznega sveta. Nadaljnji napredek je zmanjšanje števila deželnih poslancev ter depolitizacija ustavnega iu upravnega sodišča. Sedaj bosta vlada in parlament lahko prevzela druge ualoge gospodaiske in finančne politične narave. Po haaški konferenci se bo učvrstil tudi avstrijski zunanji kredit. Dr. Schober je končal s tem, da je še pripomnil, da vlada in stranke večine niso opustile nobene bistvene točke svojega programa, pa tudi opozicija se ie bistveno udeleževala dela. Ni bilo niti zmagovalcev niti premaganih iu dr. Schober upa, da bodo božični zvonovi zvonili v pomirjeni Avstriji, da bo država dobila zopet trdna tla pod nogami, da pride do blagostanja. Socialni demokrat dr. Eisler je izjavil, da bo, preden prevzame odgovornost za novo ustavo, potrebno ugotoviti, da so bili zastop- niki ljudstva pozvani k sodelovanju v času strašne gospodarske krize pod pritiskom Heimwehra. V ustavnih vprašanjih mora ostati dvetretjinska večina, ker bi sprememba državljanskih temeljnih pravic z enostavno večino sicer lahko postala ogromna nevarnost. Svaril je, naj tej prvi etapi ustavnega boja, ki je prinesla avstrijskemu gospodarstvu ogromno škodo, ne sledijo nadaljnje etape. Krščanski socialni govornik dr, Buresch je izjavil, da reforme noče precenjevati. Ustavo iz 1. 1920. so imenovali najsvobodnejšo demokracijo, toda moč ljudstva sc je spremenila v moč zastopnikov ljudstva, ki so se v preveč izdatni meri vmešavali v ustavno polje. Močnemu parlamentarnemu faktorju v tej državi mora stati nasproti drug močen faktor, radi česar so se morale na eni strani povečati pravice zveznega predsednika, na drugi pa naroda samega. Velei-^ec dr. Wottawa je priznal, da se mnogt niso spolnile, da pu nova ustava odstranjuje absolutizem parlamenta. He:mwehrovci nezadovoljni Dunaj, 7. dec. (Tel. Slov.) Vodstvo Heim-vvehra je ob sprejemu ustavne reforme izdalo na Heimwehrovce oklic, kjer označujejo sedaj sprejeto ustavo samo kot prvo etapo boja. Nova ustava se imenuje kot nezadovoljiva in opozarja sc na gospodarsko velcizdajo socialnih demokratov doma in v inozemstvu. Oklic pravi med drugim: Za nas obstoja samo eno: boj mora iti dalje. S sedaj doseženo ustavo ne morejo biti zadovoljna niti vlada niti večinske stranke, najmanj pa Heimvvehr. Boj, ki se bo začel sedaj, se bo vodil ostreje in odločneje, ker je sedaj pred vsem svetom dokazano, da marksisti, ne meneč se za usodo naroda in življenjske potrebe države, hočejo samo eno: da vzdržijo svoj, z revolucijo ukraden položaj, dočim se naš pokret bori samo za povzdigo vseli stanov in slojev naroda, za osvoboditev delavstva izpod jarma avstrobolj-ševizma in za ustvaritev zdravega narodnega gospodarstva. Oklic pravi končno: »Tovariši, pritrdite čelade čvrste je! Ostanite po prvi zmagi še vedno skupaj! Zanašajmo se samo nase!* Češkoslovaška vlada sestavljena Praga, 7. dčc. (Tel. Slov.) V večernih urah je izšlo uradno poročilo o sestavi novega kabi-ueta, v katerega so bili imenovani: ministrski predsednik Franc Udržal, češki agrarec, vojni minister Karel Viškovsky, češki agrarec, notranje stvari dr. Jurij Slavik, slovaški agrarec, kmetijski minister Bogomir Bradač, češki agrarec, javna dela ing. Jan Dostalek, češka ljudske stranka, za izenačenje dr. Jan šra-mek, češka ljudska stranka, trgovina dr. Fran Matcašek, češki narodni demokrat, železnice Rudolf Mlčoh, češka obrtna stranka, zdrastvo profesor dr. Franc Spina, nemški agrarec, pravosodje dr. Alfred Meissncr, češki socialni demokrat, prosveta dr. Ivan Derer, češki socialni demokrat, prehrana Rudolf Bechine, češki socialni demokrat, zunanje stvari dr. Edvard Beneš, češki narodni socialist, pošte dr. Emil Franke, Češki narodni socialist, socialno skrbstvo dr. Ludvik Čeh, nemški socialni demokrat, financc dr. Karel Engliš, nestrankarski strokovnjak. V kabinetu jc 12 Cehov, 2 Slovaka in 2 Nemca. Do sedaj šc niso bili ministri dr. Matou-šek, ing. Dostalek, Bradač in dr. Čeh, vsi drugi pa so bili že večkrat ministri, posebno dr. Beneš, ki je zunanji minister, odkar obstoji republika. Od novih ministrov je dr. Matoušek višji sodni svetnik, rojen 1867., ing. Dostalek, inagistratni svetnik v Pragi, rojen 1883., in je bil prej podpredsednik poslanske zbornice, kmetijski minister Bradač je rojen 1S90 in jc najmlajši minister v kabinetu; v prejšnji vladi je bil načelnik koalicijskega odbora, dr. Ceh pa je voditelj nemških socialnih demokratov, rojen 1S70. Praga, 7. dec. (Tel. Slov.) Parlament jc sklican na četrtek, 12. dec. k prvi seji, kjer bodo novi poslanci prisegli v roke ministrskega predsednika Udržala. Nato se bo izvolil predsednik zbornice in šest podpredsednikov. Poslanska zbornica bo imela sejo ob 11 dopoldne, senat pa ob 3 popoldne. Ministri bodo prisegli že v ponedeljek. ' Demisija poljske vlade Varšava, 7. dec. (Tel. Slov.) Ministrski predsednik dr. Svvitalski je danes opoldne po seji ministrskega sveta na podlagi včerajšnje nezaupnice pedal demisijo vsega kabineta. V vladnih krogih se smatra za neverjetno, cla bi Svvitalski zopet postal ministrski predsednik. Sma- tra se za mogoče, cla sc vrne zopet Pilsudski, kot kandidati za predsedniško mesto pa se imenujejo tifdi dosedanji voditelj finančnega ministrstva Matuševski, dosedanji delovni minister, polkovnik Prystor in Pilsudskega osebni prijatelj, general Scsnikovski. Zopet atentat na Bolgarskem Ubit ravnatelj poštnega urada — Atentator ušel Sofija, 7. dec. (Tc! Slov.) V Svetivraču ob bolgarsko-macedonski meji je včeraj neznan atentator napadel ravnatelja poštnega urada Milana Stanojeva, ko se je vračal s svojim tajnikom domov. Atentator je oddal tri strele in Stanojev je padel smrtno zadet. Tajnik se je takoj vrgel na zemljo in začel streljati iz revolverja na beže- čega atentatorja, pa ga ni zadel. Atentator je nespoznan v temi ušel, ker cesta radi pokvarjene električne razsvetljave ni bila razsvetljena. Umorjeni Stanojev je bil iz Kruševa. Prej je bil dolgo časa član macedonske revolucionarne organizacije. Oblasti so takoj cemirale mesto, da izslede atentatorja, a dosedaj brez uspeha. Vstaja v Nankingu se širi Čangkaišek dem;s>onirai in se pripravlja na beg London, 7 dec (Tel. -Slov .«) V Tokiu so prejeli iz Nankinga vesti, da je general Čatig-kajsek demisioniral kot predsednik narodne kitajske republike. Po angleških vesteh iz Nankinga se vstaja v kitajski vojski vedno bolj širi. Vstašev je že nad 79.000 Nahajajo se. na potu proti Pukovu. V Nankingu vlada velik strah in razburjenost. V mestu je bil proglašen preki sod. Pariz, 7. dec. (Tel. »Slov.c) Posebni poročevalec. : Petit Parisiena- poroča Iz Sangha-ja, da je bilo tudi tam proglašeno obsedno stanje. General vstašev Fijunšan je pozval vse vstaške poveljnike, da z njim skupaj vržejo uankinako vlado in sestavijo novo vlado, številni generali .-;o se pridružili njegovemu po-kretu. Na jugu se vladne čete povsod umikajo pred vslaši. Čnngkajšck je pripravil svoj bes/ Mukden odobrava spmazum s sovieti Pariz,'/. dec. AA. Maršal Cang-Siju Hlijang je izjavil sovjetskim predstavnikom v llabarov-eku, da potrjuje sporazum, ki je bil sklenjen v Nikolskem. Svojim pooblaščencem j p dni iia<-daljna navodila za ureditev ostalih vprašanj, Pariz, 7. dec. AA. Oblasiva so izvedla obsežno preiskavo proli skupini oseb, ki so bile osumljene, da so hotele škodovali francoskemu franku in francoskim državnim papirjem. Preiskava jo dognala, da so se I! ljudje dejansko navili s takimi kji/ruv-imi ponlt in' da so doslej povzročili za kakih :iOO- milijonov frankov škode. I tat parlament se odgodil Rim, 7. dec. AA. Italijanski parlament je na včerajšnji seji cdgodil svoje delo do 17. t. m., da bodo razni odbori imeli priliko proučiti zakonske načrte, med katerimi je zlasti važen načrt zakona o reformah velikega sveta in o narodnem svetu korporacij. Francoski proračun za vojsko Pariz, 7. dcc. AA. Zbornici predloženi proračun za vojsko znaša 4.5 milijard za obrambo Francije in 1.75 milijard za obrambo kolonij. Proračun je sestavljeu po načelih, ki so bila merodajna za sestavo proračuna za leto 1929. Izdatki so nekoliko večji od stroškov, ki jih izdaja Nemčija za svojo policijo in vojsko, vendar pa manjši od angleških izdatkov za kopno vojsko, čeprav mora Francija braniti mnogo večje meje kakor Anglija. Primo de Rivera bo razpisal volitve Madrid, 7. dec. (Tel. »Slov.«} Primo de Rivera je pomilostil več častnikov, ki so bili obsojeni radi zarote meseca junija 1926. Med drugimi je bil takoj izpuščen general Castro Girona, ki je bil zapleten v zaroto proti San-chezu Guerra, pa je v zadnjem trenutku odklonil udeležbo in bil obsojen na več mesecev ječe. Množijo se vesti, da bo Primo de Rivera v kratkem izdal važne odločbe, da bo razpisal občinske in deželne volitve, da s tem poskusi dobiti sliko javnega mnenja. Nekateri mislijo, da bodo tem volitvam sledile celo parlamentarne volitve. Schachtov nastop le manever? Pariz, 7. dec. AA. Tukajšnji listi se čudijo ravnanju dr. Schachta in smatrajo, da gre samo za političen manever proti nemški vladi. — »Journal« veli, da je dr. Schacht s svojo spomenico hudo kršil diskrecijo. Obenem pa se je pregrešil tudi proti svojim sodelavcem iu ostalim predsednikom evropskih emisijskih bank, ki bi mogli zapeti še mnogo hujšo pesem, kakor jo je dr. Schacht o težkočali nemškega gospodarstva. Brezverske univevze v Rusiji brez stušaiehev Moskva, 7. dec. AA. Ustanavljanje proti-verskih vseučilišč je zadelo ob velike težkoče, lako da beležijo ta vseučilišča malenkosten vpis dijakov. V Kijevu se jo vpisalo na ta-mošnje brezversko vseučilišče samo 13 slušateljev. Zato je vseruska zveza brezvercev poslala centralnemu odboru komunistične stranke spomenico, v kateri zahteva, naj stranka prisili svoje pristaše iz strankarske discipline k vpisu rta brezverska vseučilišča, da bi se na ta način mogla izvesti akcija brezverskik šol. Turčija vstopi v DN Angora, 7. dcc. AA. Turška vlada je začela neslužbeno sondirati teren v raznih evropskih prestolnicah glede svojega vstopa v Društvo uarodov. Letalski davek v Rusiji Varšava, 7. dec. AA. Iz Harkova poročajo, da so sovjetska oblastva pričela zbirati prispevke za izpopolnitev letalstva v Rusiji. Ti prispevki predstavljajo neko vrsto novega davka. Z dosedanjimi prispevki so zgradili dve letali, ki nosita naslove: : Čeka v Ukrajini« in - Naš odgovor Ukrajinskim separatistom.« Silna nevihta nad Londonom London, 7. dec. AA. Strahovito neurje, ki je davi divjalo nad Londonom, je zahtevalo nekaj človeških žrtev. Promet v Londonu je bil nekaj časa prekinjen. Mnogo telefonskih žic je popokalo. V Winbleyu je bil naliv tako silen, dn so bile ulice v trenutku poplavljene. Pariz, 7. dcc. (Tel. Slov.) Vso noč je bilo slišati klice na pomoč raznih ladij v Rckavskm prelivu in ob angleški atlantski obali. Posrečilo sc jc vse ladje pravočasno rešiti. Potopil sc je samo italijanski parnik »Carmotta«, moštvo pa jc bilo še pravočasno rešeno. V parnik »Lauca-stria« je v Cherbourgu udarila strela, ki pa ni napravila nobene škode. Nemiri na Haiti udušeni Pariz, 7. dec. AA. Iz Port Princea poročajo, da so bili nemiri na otoku Haiti udušeni. Ameriške čete so stale v vojašnicah in so morale nastopiti samo v Port Princu, kjer je bilo proglašeno obsedno stanje. Brezžična telefonska služba med Anglijo in oceanskimi ladjami Lotidcn, 7. dcc. AA. Prihodnjo sredo bodo izvršeni zadnji poizkusi za telefonsko brezžično službo med evropsko celino in ladjami, ki plovejo v Ameriko. Poskusi bodo izvršeni na pre-koceanski ladji Olinipic , ki jc last družbe VVhi-tc Star Line. Ladja bo ob času poskusov na potu v Ameriko. Enaki poskusi bodo na ladji »Lcvi-athaii«, ki je danes krenila v Ameriko. Ako se poskusi' obnesejo, nameravajo to službo stalno uvesti. London, 7. dcc. (Tel. Slov.) Na železnici med Svvindenom in Londonom je bila ukradena poštna denarna vreča v vrednosti 4 milijonov funtov. O tatovih manjka dosedaj vsaka sled. Wasliin|ton, 7. decembra. (AA) Predsednik Žralltijenlh držav Hoover .10 imenoval zn ministra vojske g. Hnrlovn, ki se j'"* med svetovno vojno boril kol dobrovoljec na francoskih bojiščih. Konzum deset tisoč Občni zbor Prvega del. konzumnega društva Občni zbor našega J. delavskega konzumnega društva v Ljubljani se je vršil v nedeljo t. decembra ob obilni udeležbi delegatov. Vodil ga je predsednik dr. Andrej Gos ar. Načelstveno poročilo je podal ravnatelj Alojzij Ko cm ur. ki se je koncem svojega poročila dotaknil tudi potrebe mirnega iu složnega sodelovanja vseli delovnih stanov v okviru zadruge. Namen zadruge je preskrbovati člane z dobrim in cenim blagom. Ta namen je zadruga vršila tekom svojega 35 letnega obstoja zelo uspešno, kar kažejo njene bilance in njen razvoj. Poleg tega, da postreza zadruga člune po konkurenčnih cenah prvovrstnih tvrdk, razdeljuje tudi med člane vsako leto približno pol milijona dinarjev dividende. Čimbolj se bodo člani posluževali zadruge glede odjema blaga, tembolj bo naraščalo zadružno premoženje, ki je nujno potrebno /a zad-iižuo .idejstvovun je Odkar je zadruga postavljena na širši temelj s podružnicami, se udejstvujejo pri zadrugi vsi sloji krščanskega ljudstvi: delavci, kmetje, obrtniki in uradniki. Ker imajo vsi ti sloji isti namen iu interes v pogledu zadružnega udejstvovanju. ne more biti in doslej tudi ni bilo glede zadružnega udejstvovnnju nobenih težkoč in pritožb. Vsaka razredna borba v /mislit marksizma pod okriljem zadruge mora tudi zannprej biti izključena. V interesu vseli članov zadruge je, du ostane tako tudi naprej. V poročilu je tudi izvajal, du so se zadružnim nastav 1 jencem s 1. januarjem 1930 na novo preuredile plače, kar bo obremenilo prihodnjo bilanco zu približno 100.000 Din. Članstvo je poskočilo od 9497 na 10.371 družin, rezervni zaklad pu od 987.000 na 1,042.000 Din, hranilne vloge članov znašajo 473.000. kavcija uslužbencev 598.000 Din, deležna rezerva članov pu 653.000 Din, nasprotno se je pu znižal tekoči račun pri Zadružni zvezi na 1,780.000 Diu. V imenu nadzorstva jc poročal predsednik Jože Gosti nčar. Poudarjal je potrebo, nuj bi po zgledu nemškega in angleškega zadružništva zadruga polugomu pričela tudi z lastno produkcijo. Predlagal je absolutorij načelstvu. Načelnik dr. Gosar je poudarjal potrebo nadaljnjega racionelnega gospodarstvu, kajti z lastno produkcijo bo mogoče pričeti šele tedaj, ko bo imela zadruga zadostnih lastnih sredstev in ne bo odvisna od kredita. Vršila se je obširna debata, katere so se udeležili razni delegati, o tekočih zadevali in potrebah prodajaln. Soglasno je bilo odobreno načelstveno poročilo in računski zaključek, načelstvu pu je bil izrečen absolutorij z zalivalo za uspešno delovanje. Našim bralcem in somišljenikom nujno priporočamo, da se pri zadrugi kot živi in zavedni člani v vsakem oziru udejstvujejo in zadrugo s svojim odjemom podpirajo, kajti če bo naraščal promet, sc bo tudi zadruga čimdalje bolj spo-polnjevala in tcmboljc vršila svoj zadružni namen v korist vseli članov. Če bo močna zadruga kot celota, bodo zadovoljni tudi njeni sestavni deli — člani iu skupine. Iz starodavnega Ptuja Ptuj. V okvirju slovesno praznovanega državnega praznika je bil najpomembnejši dogodek ustanovitev srezkega in krajevnega odbora Narodne odbrane. Usianovni občin zbor se je vršil ob 10 v dvorani Narodnega doma. Udeležba je bila zelo po-voljua. Od oblastnega odbora N. O. so dospeli na zborovanje dr. Veble, dr. Vauhuik in Skala. Dr. Ve-blc je jjodal v temeljitem govoru zgodovinski pregled delovanja N. O. od prevrata, dr. Vauhnik pa naloge N. O. za bodočnost, dočim je g. Skala razložil organizacijo in pravila N. O. Izvoli! se je nato širši in ožji odbor N. O. za Ptuj. Za predsednika je bil izvoljen dr. Šalamun, za p-cdjiredseduika dr. Remec, za tajnika Skaza, za blagajnika Fras, v širši odbor pa dr. Mahnič. dr. Muha, Arnuš, Rusjan in drugi zastopniki raznih organizacij. Mestna hranilnica jc dobila v smislu novih pravil upravni odbor, vi.dterega so izvoljeni: dr. Remce, dr. Senčar. Prime, V rabi, Gabrijel, Stendte, Hulter, Nedcg, Celotti, Snoj, Gorup in A. Brenčič. V direktorij so bili od teh izvoljeni na prvi seji: dr. Senčar za predsednik:., Stendte za podpredsednika ter odborniki Celot;. Gorup, Vrabl, Snoj in A. Brenčič. Za pravnega zastopnika bo predlagan dr. Senčar, ki stoji že ve-.': let na čelu zavoda in bo z novim odborom delal za prospeh tega važnega denarnega zavoda in zlasti za sanacijo vojnega posojila v dosedanjih smernicah. Pol miljona vri sle pari l Novosadskemu okrožnemu sodišču jc bil to dni izročen neki Mihajlo šujatovič i/. Vuruž-dinu, ki je osumljen, du je avgusta 1. 1924 v Novem Sadu osleparil na prebrisan nučin mlinarju Jurija Plavšiča iz Šajk. Sv. Ivana za 300 tisoč dinarjev. Plavšič se je I. 1924 seznanil v Novem Sadu z dozdevnim trgovcem Jovanom Baričcm iz Kotora in Markom Gašparovičcm i/. Suboticc. Sestali so sc v hotelu »Lokomotiva« v Novem Sadu. Barid in Gasparovič sta mu namignila, da sta pripravljena, postati njegova družabnika. Vsi trije so res tako osnovali trgovsko družbo, h kateri je prispeval Plavšič. 300.000 Din. oba druga pu tudi po 300.000 Din. Plavšič se je odpeljal domov in prinesel 300 lepih tisočdinarskih bankovcev. Vsi trije so sklenili pravilno pogodbo. Plavšič je vložil svojih 300.000 v skupno ročno blagajno. Bane in Gasparovič pa sta ravno tako vložila svoj »delež« v ročno blagajno, to jc položila sta notri dva zavojčku, kjer uaj bi bili bankovci. Vsi trije so dobili vsak po en ključ od blagajne iu blagajna je ostula pri Pluvšiču. Obu družabnika sta nato odšla in sc nista več vrnila. Plavšič je začel nekaj sumiti, odprl je blagajno in v svojo grozo spoznal, da v njegovem zavojčku ni več 300.000 Din, temveč navaden papir. Obu ^družabnika« sta najbrže v trenutku, ko je Plavšič bil nepazljiv, premenjalu denar s papirjem ter nato izginila. Plavšič je o tej nenavadni slepariji obveslil policijo. Ta je ugotovila, du sta obu sleparja uporabljala napačni imeni. Za njima je bila poslana tiralica na vse strani. Po štirih letih je policija v Nizzi obvestila novosadsko policije, da je tam aretirala nekega Jovana Buriču in z najjačnini imenom Mihujlo Šajutoviča. Ba-rič-Šajatovic je bil v Nizzi aretiran ravno v trcnotku, ko jc hotel napraviti enako skujiči-jo«, kakor v Novem Sadu. Lopov je bil izročen našim oblastem. Oblasti so ugotovile o ujem, du se klati po vsej Evroju. Scduj pa je bil iz Varaždina prepeljan v Novi Sad. Pred leti jo lopov, katerega pravo ime še vedno ni znano, osleparil na isti način, kot Plavšiča, tudi kmeta Štefanu Mužeku za 200.000 Din. Slepar si jc na^ tn način prisleparil pol milijona di-nurjev, če ni, kur jc tudi verjetno, izvršil še drugje kake goljufije. Njegove sleparske kariere pa je sedaj konec. Dolenjska metropola Novo m c s I o. Katastersku uprava se je presolila te dni v uove uradne prostore v poslopje okrajnega sodišča nad zemljiško knjigo. V dosedanje prostore kata-sterske upravo se je vselil oni del davčne uprave, ki je jiosloviil v bivši liometovi hiši pod kapilljem. TamburaSki odsek društva Rokodelskih pomočnikov vprizori danes v nedeljo ob 8 zvečer v liokodelskem domu trodejanko Mlada Zora . K tej otvoritveni predstavi za zimsko sezono na odru Rokodelskega doma se vabite. Pomanjkanju gostiln v Novem mestu jc od-pomogel občinski odbor v seji dne 18 novembra I. 1. na ta način, da je dovoli! novo koncesijo za izvrševanje gostilniške obrti gospei Košir Mariji. Dosedaj je bilo v naši občini že nad 30 gostiln in vinotočev lako, da pride na približno 100 prebivalcev po ena gostilna. Od te strani se torej dolenjska metropola res lepo razvija. Rav nalelj Kmetijske šole na Grmu, g. inž. Podgornik, je že odpotoval na svoje novo službeno mesto in jirevzel jiosle načelnika kmetijskega od delka pri kr. banski upravi, kamor je bil imenovan. Gosp. inž. Podgornik je ugled grmske šole zelo dvignil ter smo prepričani, da se bo ludi na njegovem novem odličnem mestu kmalu pokazala njegova strokovna sposobnost. Ravnateljske posle nn grmski šoli je prevzel g. inž. Kollovšek V bivšo staro gimnazijo, kjer jo bila dosedaj osnovna šola, poslopje je last orarja, so se vselile stranke: jetniški paznik Franc Kupec, davčni uradnik Kamenšek, gimnazijski sluga Gartner in gospa Mavrič. Stavbno gibanje. Poštni uslužbenec Kokovica se je vselil v pravkar dovršeno enonadstropno hišo blizu kapitlja. Gostilničar Košak :e dovršil pri svoji novi vili ob Ločenski cesti znanja dela Notranjost vile je zelo okusno opremljena Dalje je učitelj Laniut dogolovil svojo vilo na Gutinanovih njivah. Posestnik Klemcnčič s kapiteljskega marofa si je jiostavil novo hišo v bližini nove uradniške kolonije na Gu-tmanovih njivah. Kmetijska družba v Ljubljani je prizidala k svoji hiši ob Košakovi gostilni potreben prostor za pisarno svoje podružnice. Dela pri zgradbi novih modernih svinjakov pri Kmetijski šoli na Grmu so napredovala tako daleč, da je stavba že pod streho. Posestnik in trgovec Seidl je nadomestil na delu *voje hiše dosedaj leseno streho z opeko, seveda samo ono stran, ki se vidi na glavni Irg. Volitev načelnika iu namestnika okrajnega kmetijskega odbora ter dveh delegatov in namestnika za banski kmetijski odbor bo jutri v jionede-Ijek 9. t. m. ob 15 na okrajnem načelstvu v sobi št. 20. Danes se je otvoril v Stopičah 3 mesečni kmetijski tečaj, ki ga vodi Kmetijska šola na Grmu. Predavanja bodo v četrtkih in nedeljah. Načrt predavanj okrajne Kmetske zveze po okraju ne bo mogel biti izvršen, ker bodo predavatelji kmetijske šole zaposleni na tečaju. V četrtek zvečer je priredilo Prosvetno društvo Miklavžev večer v dvorani Rokodelskega doma. Zgodaj pred pričetkom se je zbralo veliko število mladine, ki je z veliko željo pričakovala prihoda Miklavža. Vsakdo izmed njih je dobil malo darilo kot lep sj>omin na Miklavžev večer. Mladina je z radostjo odhajala in spremljala nekaj časa Miklavža, ki se je poleni v avtomobilu odpeljal v posete na dom. •k Pri težkočah v želodcu, gorečici, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti povzroči čaša naravne »Franz - Josef« grenčice točno poživljenje v zastali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »Franz - Josef« - vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži iu obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice. »Franz - Josef« - gren-čica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pozor l|nbl(€l|I lepe godbe! ..Tetinih" Josip Baniai. Ljubljana, Miklošičeva 20. v palači Okrožnega urada, nasproti sodišča, Vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstne gramofone in plošče. !i0!0S3!R3 zalogo V IR3!RK3h: COlUR&Sa'. OflCOIS , Ms Nasfer s Volce". Poludor' itd. Zapomnite si naslov in nas prav kmalu obiščite! Slovenske občine pred hralia POKLONSTVENA DEPUTACIJA SLOVENIJE NJ. VEL. KRALJU. Ljubljana. 7. decembru. Akcija, da bo Slovenija pri poklonstveni uvdijenci pri Nj. Vel. kralju kar najsijajnejše zastopana, žc beleži prvo uspehe. Številne slovensko občino se priglnšujo in odzivljajo tele-grafično ter napovedujejo svojo udeležbo pri poklonstveni deputaciji. Našo včerajšnjo notico izpopolnjujemo s tem. da so do sediij napovedala svojo udeležbo pri poklonstveni deputaciji tele občine: Kranj, Ptuj, Tržič, Bled. Litija. Krško, Jc-senicc, Trbovlje, Brežice. Šoštanj, Celje. Kamnik. Ruše, Dolnji Logatec. Novo mesto, Žiri, Celjc-okolica. Domžale, Sloveti.jgrudec. Rogaška Slatina, Sv. Lenart v Slov. goricah, Stari trg, Cirknicu, Ljutomer, Maribor. Lož, Rajlicn-burg, Mozirje, Ribnica, Laško, Vrhnika. Mestna občina ljubljanska, ki je prevzela organizacijo te deputacije, je povabilu k udeležbi vsa slovenska mesta, vse trge in vse večje občine. Skupno število pozvanih občin jo nad sto. Pozvane so tudi > Županska zveza« v Ljubljani in v Mariboru ter »Zveza mest in trgov« v št. Jurju ob južni železnici, naj ugitirajo za udeležbo v deputaciji, obenem pa da zastopajo manjše občine v deputaciji, ki same ne bodo mogle poslati svojih zastopnikov. Pripomnimo pu, da more biti vsaka občina zastopana v- dc-putuciji, če lo hoče in če zmore stroške za potovanje zastopnikov, ter ni treba, du je še jjo-sebei pozvana od ljubljanske občine ali od Županske zveze. O zastopstvu Ljubljane v poklonstveui de-putueiji bo podrobneje poročni župan in sklepal občinski svet nu svečani seji občinskega sveta v sredo zvečer. Od česa Slovenci živimo ? Tak je bil naslov izredno zanimivemu predavanju, ki ga je imel na IX. prosvetnem večeru publicist Fran Erjavec. Udeležnci so z napeto pozornostjo sledili poljudnim, a stvarnim izvajanjem g. predavatelja in le obžalujemo, da je bilo njih število prepičlo. Mnogo, mnogo premalo zanimanja šc vlada za laka veleaktualna vprašanja med našim občinstvom. G. Erjavec je podal v svoji temi približno naslednjo sliko: Slovenci sestojimo iz kmetov, delavcev, obrtnikov in javnih nameščencev, kar pa ortane, jc le majhen drobec. Skoro dve tretjini na.-ega naroda tvori kmet, zato je kmetiško vprašanje slejkoprej j osrednje vprašanje našega naroda. Pok;/i i sloven- ' skega kmeta jc danes skrajno slab. izmed 145.000 naših kmetiških gospodarstev jc 74?-; sli !ri četrtine takih, ki imajo zemlje le od 0—10 ha, torej bajtar- ' jev, kajžarjev in malih kmetov. Nadaljnja četrtina jc j srednjih iu trdnih kmetov z 10—50 ha zemljo iu i le komaj dober kažejo, da so nekaj |>osebnega. To se je videlo tudi danes o]X)ldiic ciganski vasi Crnclavci. Umrl je njihov starosta 80 letni Matija Horvat. Krog preproste črne krsu se je zbrala ccla ciganska vas. Nemo so strme zagoreli obrazi v krsto, v kateri je ležal najstareis član njihovega občestva. Krčevit jok ga jc spremlja, v grob. Jokale so žene. dekleta iu otroci. Solze sc brisali celo možje in fantje. Človeku se je dozde valo, da jim jc bil vsem oče. Stari Matija je bil poseben mož. Včasih je jedel samo dva do Irikrat na leden. Vkijub temu je nosil osem križev ua hrbtu. Boril sc je z gladom tn mrazom, naposled ga je premagala starost. 0» DEŽJU. VETRU IN SNEGU NIVEA-CREttE \ \ Veter lil slabo vreme, mrzlota Id vlažnost odvzemajo \\ \ Vaši koži trajuo ta kožo važne hranilne sestavine in v N > pospešuje s tem proraoo nagubanost obraz«. Vaša koža pa potrebuje svežeca zraka. Tu Vas varuje NIVEA-CllEME pred neugodnimi vremenskimi vplivi. — Samo NIVEA-CREME vsebuje EUCERIT. - Ta obvaruje uežno kožno staničje osti&enja in prepreči nastajanje gub in mg. Doze po 3*—. 5'—. 10 — in 22'— D. Tube oo 9'— in 14'— D. NIVEA-CREME pronikne v kožo in ne ostavlja bleska. Odpr. shiodlSCe: Maribor. Plelfsho c. 36. Osebne vesti — Odvetniški izpit je napravil dne 6. t. m. pri tukajšnjem viš. sodišču g. dr. Terčič Fran, rodom iz Biljone pri Gorici. Naše najiskrenejše čestitke! = Upokojen je g. Miloš Štibler, inšpektor v ministrstvu za kmetijstvo. Iz vojaške službe. Nj- Vel. kralj je ;nie-noval za svoje pobočnike: peh. polkovnika Dušana Krstiča; topn. polkovnika Cedomila Petroviča in peh. majorja Branka Pogačnika ter za svoja ordonančna častnika: topn. majorja Petra Kilerja in poročnika bojnega broda I. razr. Hiacinta Mun-dorierja. — Za vršilca dolžnosti poveljnika zetske topniške brigade ie imenovan topniški polkovnik Čedomir Jovanovič, do sedaj poveljnik 16. topniškega polka v Ljubljani. Novi grobovi + Umrli so v Ljubljani v času od 29. novembra do 7. decembra: Avgusta VVagner zasebnica, 74 let, Miklošičeva 36, Oton Drelse, tovarnar in posestnik, 52 let, Trnov ski pristan 26; Ivana Logar, vdova fin. nadpainika, 68 let. Poljanska c. 5; Anton 1'održaj, mesarski pomočnik, 24 let; Kralja Petra trg 1; Viktorija Jeretina, zasebnica. 77 let. Sv. Jakoba trg 8; Neža Novak, tobačna delavka v p. 74 let, .lapljeva ul. 2; Marija Lah, žena vp. delovodje, 75 let. Medvedova c. 20; Otokar Sirištc, siti bančnega uradnika, 5 mesecev Frančiškanska 10; Alfred Drašček. duhovnik, 26 let. Tabor 12; Marija Mat-kovič, zasebnica, 64 let. Pred škofijo 10; Marija Kovačič. žena v pok. paznika, 62 let, Švabičeva 15; Lovro Kucler, zasebnik, 51 let, Sv. Petra 42; Marija Dežman, zasebnica, 80 let, Hrenova ul. 3. — V bolnišnici so v Lstein času umrli: Terezija Deuisch-tnan, žena žel. inšpektorja, 60 let, Domžale. Štefanija Bukovec, žena mizar, mojstra, 36 let, Jeranova 14; Anton Vogrinec. železniški vlakovodja, 48 let, Zelena jama 10; Franja Kovač, šivilja, 48 let. Sv. Jur ob Taboru; Franc Marin, sin postrež-nice, 11 mesecev; Jakob Vil lan, železniški kurjač v p., 56 let, baraka za Kolinsko tovarno; Marija Koprol, žena delavca, 61 let, Lepi pot 3; Anton Korošec, zidar. 45 let, Zg. Kašelj 10; Ivan Požleb, sin delavca, 5 let, Zadvor pri Hrušici: Andrej Ko-bal, užitkar. 73 let, Gabrijele pri Tržiču; Karol Spindler, mestni revež, 74 let; Josip Šerbec, sin žel. čuvaja, 13 let, Blanca; Ivana Anderluh, žena sUge, 47 let. Dunajska c. 4; Nada Berce, hči krojača, 3 mesece. Tržaška c. 27; Peter Camernik, železniški skladiščnik, 34 let. Zidani most; Janez Lun-der, posestnik, 33 let. Zadnike pri Ortneku; Urša Pekla.j. delavka, 64 let, Komenskega 5; Boris Jer-šek, sin knjigoveza, 3 mesece, Florijanska 13; Marjeta Oražem, kočarica. 60 let. Pristava pri Mengšu. + Rudolf Tonies, ljublj. arhitekt in stavbni svetnik je umrl po kratki bolezni dne 6. decembra v Monakovem v 60. letu starosti. Pogreb se bo vršil v Ljubljani. Dan pogreba se bo naknadno objavil. -f- V Kosianjevici ob Krki so umrle: Marija Jalovec in Jera R e c e 1 j iz Kostanjevice ter Urša P e n c a iz Vodenic. N. p. v m ! Tvrdka Franc Kovač trgovina s čajem in dišavami, in zaloga »Čajanke« čajnih mešanic, se je preselila na Poljansko c. 29. Malo kronika k Neprijetno nam je ustavljati list tistim, kateri so z naročnino zaostali. Tudi naročniki sami imajo radi red v pošiljanju lista. Zato najvljudneje prosimo, da se nam zaostala naročnina čimpreje doposlje. ■^Voščila za novo leto! Prosimo vse p. n. tvrdke in posameznike, ki smo jih povabili za noročbo voščil v novoletni štev. »Slovenca«, pa se doslej vsled prezaposlenosti še niso odzvali, da nam čim preje pošljejo svoja cenjena naročila, ker bi jim sicer ne mogli postreči tako, kakor bi bilo želeti. Isto velja za vse druge p. n. inserente. -k Sv. pismo Novega Zakona. Naročil ua novo izdajo (II. del) je bilo toliko, da se je takoj v prvih dneh razprodalo vse, kar je knjigoveznica pripravila. Prosimo naročnike, naj nekoliko potrpe; v najkrajšem času se bodo dobile zopet vse vrste vezave. Vezava v pega-moid, ki je zaradi trpežljivosti posebno priporočljiva, se utegne nekoliko bolj zakasniti, kakor druge vezave. V redu, v katerem naročila prejemamo, jih bomo tudi izvrševali. — — Bogoslovna akademija. •k Ali poznale »Ilustracijo«, najboljši ilustrirani list v naši državi? Če je še ne poznate, naroČite si jo brž! Drugo leto bo izhajala >Ilustracija« v krasni novi opremi in z vsebino, ki bo zadovoljevala vsakogar. Celoletna naročnina 100 Lin, posamezne številke po 10 Din. Zahtevajte Številko na ogledi Uprava revije »Ilustracija«, Ljub'jana, Kopitarjeva ul. 6. Najboljše kvalitete letošnjih vin belo in rdeče Vsako soboto in nedeljo dOlllllCe HlObOSC. tr-.l.^ iftllPAiMi v DOtvu utuojjv siujltl 9(111 fjrui UHV, • priporoča P. Košak, Krekov trg * Rudarsko glavarstvo v Ljubljani se seli v torek, dne 10. t. m. v nove uradne prostore na Turjaškem trgu štev. 3 (poslopje Kmetijske družbe), vsled česar se dno 9. do 12. t. m. s strankami, izvzemši nujne slučaje, ne bo uradovalo. ■k Vojni invalidi in trafike. Skoraj dnevno se čita v časopisih o kaki tragediji vojnih invalidov, vdov in sirot, ki so vsled vojnih grozet po nelastni krivdi prišli ob zdravje, imetje in rodbinske reditelje. Vzrok je pač ta, ker je prettialo preskrbljeno za eksistenco teb revežev. Ni čudno, če se spričo nepreskrbljenih vojnih sirot množi kader pocestnih postopačev, kateri iščejo le prilike, da žive na račun splošnosti. Z novim invalidskim zakonom je sicer deloma olajšano gorje teh vojnih žrtev, vendar je ta sicer že itak mala pomoč iluzorna, če bomo pustili, da bo šlo tako naprci, kakor gre. V § 25. invalidskega zakona je zagotovljeno vojnim žrtvam pravo na 50% vseh tobačnih trafik, bufetov in sličnih naprav. Sedaj pa poglejmo, kako jc stvar v resnici. Trafike se podeljujejo vsakomur brez ozira na to, da li je imenovani vojna žrtev, veleposestnik, trgovec, vojni dobičkar ali celo večkrat miliionar ter ali je podana lokalna potreba ali ne. Zelo pogosti so slučaji in to posebno v zadnjem času v Ljubljani, da dobe prodajo tobačnih izdelkov prav premožne in nepotrebne osebe, katerih lokali se nahajajo v bližini trafike vojnega invalida, ne da bi v istem okolišu bila podana lokalna potreba. S tem se ni povečal konsum tobaka, pač pa se je uničila eksistenca vojne žrtve, ker z eno žemljo pač ni mogoče nasititi pet lačnih. Vse tiste bogataše, ki nam vojnim žrtvam na opisani način odjedajo grenko zasluženi košček kruha, prosimo, če že nimajo z nami sočutja, da bi nas gmotno podprli, naj nam vsaj ne odjedajo tega borega zaslužka in uničujejo edinega vira naših skromnih dohodkov. Monopol-sko upravo pa naprošamo, naj se ozira na nas bedne, naj v polni meri upošteva določila invalidskega zakona ter brezpogojno odkloni vse prošnje za podelitev trafik takim, pri katerih ni potrebe ter dovoljuje osobito v Ljubljani prodajo tobačnih izdelkov le vojnim žrtvam, katerih število gre samo v Ljubljani v tisoče. — Prezirani vojni pohabljenec. Splošna kritika ni K ledar 1930 s po slovnim adresarjem Jugoslavije e bili „iz^anredno, najboljše delo zi pisarne, trgovine, urade". 'I rgovci, obrtnik' g i lahko rabijo vsled trpežne vezave kot pomožno knjigo. Nekaj ga je še v zalogi Din 33'50 s poštn no. DR. ČERNE Miklošičeva cesta št. 6, LJUBLJANA -k Razpisana ie pogodbena pošta Sveti Marlin na Muri (IV-2). Jamčevina 600 Din. Letni prejemki: redna plača 4800 Din, foklada 2400 Din. Prošnje s prilogami naj se pošljejo ua oblastno poštno upravo v Ljubljani do 15. decembra 1929. * Izpremembe poštnih dostavnih okolišev. Pomožna pošta Skomarje se je izločila iz področja pošte v Vitanju in se je spojila z okolišem pošte v Zrečah. Obenem so se izločili iz okoliša vi-tanjske pošte vasi: Zg. in Sp. Skomarje, Komisiija, Rakovec, Luža, Hudiuja in Ločnik ter se spojile z okolišem zreške pošte. Uradne ure za stranke pri kaiaslrskih upravah. Finančna direkcija v Ljubljani razglaša, da poslujejo katastrske uprave njenega področja, ki so preobložene s terminiranim pisarniškim delom, od 9. decembra t. 1. dalje za stranke dnevno izvzemši nedelje in praznike, samo od 9. do 12. •k Prepovedan inozemski tisk. V ivts-burgu (Sev. Amerika) je izšla v našem jeziku knjiga »Barjak Slobode«, ki je v naši kraljevini prepovedana, ker je njena vsebina v nasprotju z interesi naše države. •k Dve ladji se polopili na Donavi. V bližini mestnega gozdička pri Osijeku sta se v četrtek potopili dve z lesom natovorjeui ladji. Obe ladji, ki sta bili namenjeni s tovorom v Apatin. sta pluli brez vlačilcev po reki navzdol. Pri gozdičku sta se z vso silo zadeli na pesek, nasedli ter se potopili. Moštvo se je rešilo s plavanjem. Škoda znaša okrog 200.000 dinarjev. Ladji sta bili lasi osiješke tvrdke Schreiber in Hiller. •k Ognjišče ljubezni. Osem pesmi, na čast presv. Srcu Jezusu za soli. zbor in orgle, zložil p. Hugolin Sattner. Sattner je ljubljenec naših korov, njegove skladbe niso nikdar dolgočasne, vedno sveže, jiolne ognja in miline, zelo melodijozne in brez nepremagljivih težkoč. Večina skladb je enokitič-nih, zato pa so daljše. Za zbore, ki streme za napredkom in res dobrim podajanjem čustev, ki so izražena v besediL:. bodo te skladbe izvrstna šola. Partitura, ki šteje 10 strani v velikem forma:1! in finem litograličnem tisku, stane Din 30, glasovi so po Din 5, dobi pa se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. ic Mislite Že sedaj, katero vredno darilo poklonite za božič in novo leto svojim prijateljem. Najdragocenejše darilo bodo Ivana Cankarja Zbrani spisi v 9 zvezkih in prekrasni opremi, široki svet spoznava v njem enega največjih umetnikov — velik del Slovencev pa ne ve. da izhajajo njegova zbrana dela, opremljena z uvodi in opombami. Naročite, jih že sedaj pri Novi založbi, ki Vam bo naročilo kulantno olajšala. * •k V nobeni hiši ne bi smelo manjkati okusnih Anacot pastilj, ki nam najbolje koristijo v vseh slučajih event. prehlajenja in bolečin v grlu. •k »Nad sadne zajedavce« je naslov brošure, ki jo je izdela tvrdka >Chemolechnac, Ljubljana. Mestni trg 10 in v kateri so podana nekatera najvažnejša navodila pri zatiranju sadnih škodljivcev z --ArborinoiTK. Interesenti dobe brošuro brezplačno pri omenjeni tvrdki. k Vse braie Slovence opozarjamo na današnjo reklamno prilogo za prodajo srečk državno razredne loterije iz najbolj srečne koiekturske prodajalnice A. Arnus Antonijevič, Beograd, Kne: Mi-hajlova 46. •k Minula je nevarnosl nalezljivih bolezni. Posamezni slučaji škrlatice in tifusa se vsled uaglih in skrbnih odredb od strani oblasti niso razširili. K temu je muogo pripomogla tudi okolnost, la občinstvo ni izgubilo prisotnosti duha, marveč je s liigi-jenskim načinom življenja ln pogostim umivanjem preprečilo nevarnost infekcije. — V takih slučajih se more z uspehom rabiti Albus-milo :'n umivanje, ki tudi pri večkratni porabi ne napade kože, daje naglo obilno peno in se dobi po nizki ceni v vsaki trgovini. * Ollarno sliko ali eno cerkev poslika in popravi strokovno, umetniški in poceni v letu 1930 na Slovenskem -Ars saera«, katol. atelier za propagando cerkvene umetnosti. Prijazne ponudbe naj se pošljejo na »Ars saera«, Praga XII.. Ainerička ul. 10. Češkoslovaška. Znamko za odgovor poslati. it Gospodin|e. Vaše perilo pere, posuši, monga ali tika tovarnB Jos. Reich. •k Volnene nogavice, pletenine in rokavice po nizkih cenah pri tvrdki KARL PRELOG. Ljubljana kr Opozarjamo na oglas Spodnještajerske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega »Slovencu«. •k Pisalni stroji, veliki in mali, novi in rabljeni. najboljših sistemov, so poceni na prodaj v speci jalni trgovini za pisarniške stroje Ant. Rud, Legat & Co., Maribor. Slovenska ulica 7, telefon 2161. Za časopisom dve uri samo cinerikavi NhofraU pije vodo. Ko pa bije pet, se pa razvedri, pred njim se »B u d d h a^-čaj iskri! Tea-Inrnport, Ljubljana, Aškerčeva 3. Ljubljana Kaj bo danes? Union: Ob 5 uri »Oratorij Materi Bog^odici Prečisti«, ^__ ^At Drama: Ob 3 popoldne »Življenict^JJpo«, ob 8 zvečer »Velika abeceda«. Opera: Ob 3 popoldne »Grofica Marica«, ob pol 8 zvečer »Carmen*. Kino Ljubljanski dvori »Hudičeva metresa«. Univerzitetna zbornica: Predavanje g. Ant. Ocvirka«: »O sodobni slovenski liriki«. ČeJko-slovaška obec: Ob 4 popoldne v Narodnem domu češka marijonetna predstava: »Vrag na gradu«. Igrišče Ilirije: Ob tri četrt na tri: Ilirija-Že-lezničarji. Lekarne. Nočno službo imajo: Mr. Sušnik, Marijin trg, in Mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10. Današnja dijaška proslava v Unionu Na svoj način se proslavi danes popoldne dijaški praznik. Dijaški praznik ni samo dan iskrenega veselja, ampak tudi dan notranje zbranosti. Dopoldanski proslavi velja postaviti ob stran primerno popoldansko prireditev. V našem oratoriju Bogorodici prepletajo govoreče zbore cerkvenoslovanske pesmi v enoglasnih in četveroglasnih moških in mešanih zborih. Jedro oratorija tvori stari m slavni akatist Bogorodici, slavospev v posebni vzhodni pesniški obliki. Pri nas jc prirejen za trojen govoreč zbor, mtfčno krajšan, a kljub temu ohranjen v značilni obliki. Objektivnemu kondaku sledi vedno subjektivni, slaveči ikos. Okvir pa mu tvori v oratoriju ideja poslanstva, ki ga ima slovanstvo, krščanski vzhod spričo propadanja Zapada. Ne bomo šli danes gledat in poslušat igranja. Če je molitev — dviganje duha k Bogu, gremo danes popoldne — pomolit v unionsko dvorano in se z našo mladino poklonit Brezmadežni, ki je skupna mati Vzhoda in Zapada! Spectator. Novi kriiev pot na Gradu Grajska kapelica sv. Juri ja, ki slovi radi svoje lepe notranjosti, je s svojo najnovejšo pridobitvijo, novim križevim potom, ki ga je naslikal naš domači slikar g. Milan Klemenčič, zopet pridobila na svoji lepoti. Ta križev pot bo danes ob 5 popoldne slovesno blagoslovljen. Ob tej priliki bomo praznovali v lepi kapelici prisrčno cerkveno slav-nost, h kateri vabimo tudi vernike iz mesta. Vsaka postaja križevega pota stane 150 Din, posamezne družine na Gradu so prevzele stroške za sedem postaj. Imamo neko upanje, da bo tudi morda kdo iz mesta se oglasil in nam prevzel stroške za kako postajo, saj sv. Juri j še vedno ščiti Ljubljano in ne bo pozabil onih, ki njega ne pozabijo. Grajski prebivalci sami pač ne zmorejo vsega, saj po svojih skromnih močeh itak blagodarno prispevajo k lepoti božje službe. Pri tej priliki se obračamo tudi na občinski svet z udano prošnjo, naj ne pozabi lepe grajske kapelice, treba jo bo namreč popleskati, potreben je nov oltar in še marsikaj drugega. Zn vernike na Gradu: Vinko Klančar. Prof. Lambert Ekrlich. O 70letnico rojstva je včeraj praznoval v domačem krogu g. Ivan N a g o d c , železniški zva-ničnik v pokoju. Služboval je pri železnici vestno in požrtvovalno nad 40 let. Še sedaj čil in zdrav ter vedno veselo razpoložen uživa zasluženi pokoj. Bog ga živi še mnogo leti © Letošnja Božičnica za revne otroke. Mestna občina se bo tudi letos spomnila onih naj-bednejših, ki jim Miklavž po navadi ne prinese nič in bi jim drugače tudi Božič ne bi mogel prinesti, to je revnih otrok. Božičnica mestne občine za revne, v Ljubljano pristojne otroke se bo letos vršila v nedeljo, dne 22. t m. popoldne. Obdaro-vanih bo 320 otrok: z oblekcami, obutvijo, slaščicami in s sladkarijami. Na programu pa ne bo samo obdarovanje, ampak tudi otroška igrica, de-klamacije, petje, koncertne točke, pod okrašenim MARIJA DULAR rof. ŠTELE uazuanjam Častilcem poštene kapljice in dobre domače kuhinje, da otvorini V NEDELJO DNE 8. DECEMBRA V KAPITELJSKI ULICI ŠT. 3 z vso domačnostjo novo urejeno gostilno pri Pavletu katero cenjenemu občinstvu tem potom priporočam božičnim drevescem pa bo ležalo Božje Dete. __ Za majhen strošek — vse skupaj bo veljalo ie ka« kih 65,000 Din — bo mestna občina napravila revnim otrokom mnogo veselja, 0 Otvoritev mestne ogrcvalnice. Mestna občina ljubljanska je zgradila za domobransko vojašnico pritlično poslopje, ki služi za ogrevalnico in za prenočišče vsem onim, ki nimajo sredstev in ki so brez stalnega bivališča. S tem je občina storila veliko socialno delo, da bo varovala pred mrazom najbednejše. Ogrevalnica se otvori v ponedeljek 9, decembra ter bo dovoljen vstop vsakomur, ki sc zglasi z nakaznico mestnega socialno-političncga urada. Brez nakaznice vstop ne bo dovolj en. Ogrevalnica bo odprta vsak dan od 6 zjutraj do 20 zvečer. Poskrbljeno je, du bo v ogre-valnici vlada' nnnnln mir in red, Kdor sc ne bi pokoraval hišnemu redu, se mu nadaljno posečanje zabrani. Ženskam je vstop v ogrcvalnico prepovedan. O vseh obiskovalcih se bo vodila točna evidenca, da bo mogoče kontrolirati vse poklicne brezposelne, posebno one. ki niso pristojni v Ljubljano, in one, ki tekom leta niso hoteli prevzeti nobenega dela. Ogrevalnica jc urejena primitivno, vendar pa toliko udobno, da bo mogoče v njej prenočevati. S tem bo onemogočilo raznim brezposelnim pohajkovanje po mestu, kar se je v zadnjem času zelo razpaslo in kar ni bilo v čast ljubljanskemu mestu. M. II Pr. ScliW£Si|€r zobozdravnlh ne ordinira od nedi-lje 8. do n delje 15. dec. O Promenadni koncert godbe Dravske div. oblasti bo ob ugodnem vremenu danes v Zvezdi ob 11 15 uri. 0 Javno predavanje o slovenski sodobni liriki. še enkrat opozarjamo slovensko inteligenco, da bo danes dopoldne ob desetih v univerzitetni zbornici predava] g. Anton Ocvirk o slovenski sodobni liriki. Njegova izvajanja bodo gotovo zanimiva; zato slovensko inteligenco k udeležbi vljudno vabimo. Po predavanju bo debata, Vstop vsem prost. O Čcskoslo venska Obec v Lublani. Umč- lecke dudacke trio mislra dudaka Maudra.z Prahv zavita k nam s bohatym repertoirem starych čcskych pisni i modernim programem, ktery prednese ve stfedu, dne 11. prosince o pui osme ve Zvezde, lsme pfesvčdčeni, že tato fidka pfiležitost seznamiti se s tradičnim če-skym liudebnim nastrojem bude dostavenič-kem všech našich krajanu i pratel. Uspešne tourne Maudrova tria po četnych mčstech Ju-goslavie, Polska, Švycarska a. t. dč svedči o tom, že dudy dovedou dosud stale nadehnouti posluchače. Znižane cene S PHmerna dsri)'a za Božič Blago za moške in damske obleke. Pliši za damske plašče Francoska flanela v različnih vzorcih. Svila in pol svila, ter različne druge stvari. — Priporoča se nianufakturna tvrdka 30S. SNG3 - PUBUANA v palači »Mestne hranilnice« — Prešernova ulica. Ostanki različnega blaga po 7,elo znižanih cenah. © Vprežen pes na ljubljanskih ulicah. V včerajšnjih popoldanskih urah je bilo na ljubljanskih ulicah opazili nenavaden prizor: vpreženega psa. Bil je okomatan kot konji za dirko. Vlekel je majhen voziček, ki jc bil naložen s steklenicami, zelj-natimi glavami in drugo zelenjavo. V svojo novo službo se še očividno ni bil vživel, ker ga je moral voditi mlad deček. Pa tudi drugače jc težko občutil bridkosti odvzele svobode in krutost jarma, Če se je namreč v bližini pojavil kak svoboden pripadnik njegovega pasjega rodu, jc nategnil vajeti ter bil takoj pripravljen zapustiti začrtano življenjsko pot in se vrniti med druge svobodne tovariše. Žal njegov vodnik ni imel pravega smisla za notranje pasje boje med dolžnostjo in prostostjo. Krepko je držal pasji bič, ki jc nado-mestoval vajeti, in vozil pravilno na desni. Vpre-ženec je bil kajpada deležen velike dobrohotne pozornosti mimoidočih. Zlasti iz ust naših najmlajših se je vsulo priznanja, kako neizmerno moško in ponosno stopa. Bog ve, če ne bodo ti najmlajši zdaj pometali vseh dvokolesnih vozil v kot in hoteli imeti pravi voziček na štiri kolesa s prav takim resničnim in živim psom, ki bi mesto zelja raje nje prevažaL © Tramvaj povozil starko. Pred Jugoslovansko knjigarno sc je včeraj dopoldne med 9 in 10 pripetila težka nesreča. Neka približno 701etna ženska, katere ime šc ni znano, je hotela pre- 1 ČHS1I PRimEREn I i i nakup za božič, god ali drugo slavljenje je H I MODERNO, It E P O IN KORISTNO darilo, prenosljivi, kvalitetni mali pisalni stroj „E RIK A" |J|| V 17 KRASNIH BARVNIH NIJANSAH 'III Oglejte si izložbo Specijalne trgovine pisarniških potrebščin 9 I THE REX CO. Liuiilianii 8 I Gradišče St. 10, (za dramskim gledališčem) i Ugodno in najceneje nakupite vsakovrstno manufakturno blago za Božič tn novo leto samo pri Oblačilnici za Slovenijo LJUBLJANA :: Miklošičeva c. ?. koračltl cesto, toda tedaj je privozil od magistrata tramvaj, kateremu se ženska ni mogla več umakniti. Tramvaj je pahnil starico na tla. Padla je s čelom na trdi tlak ter se poškodovala in pobila. Nezavestni se je vlila kri iz ušes in nosa. Tramvaj se je takoj ustavil, okrog starice pa se je nabralo kup ljudi. Poklican je bil reševalni avto, ki je nezavestno starico prepeljal v bolnišnico. Do večera je starica ležala v globoki nezavesti in niso mogli v bolnišnici izvedeti niti njenega imena. O Nesreča na Celoviki cesti. Včeraj zgodaj zjutraj je peljal po Celovški cesti pekovski pomočnik, 201etni Josip Vencelj, voziček peciva. Nasproti mu je pripeljal avto, ki je podrl voziček in pahnil Venclja na trotoar. Vencelj se je pri padcu resno poškodoval ter ga je reševalni avto prepeljal v bolnišnico, kjer so ga obvezali in odpustili. O Resen ter vsega priporočila vreden akademik bi si v svojem težkem gmotnem položaju rad pomagal z inštrukcijami iz realčnih predmetov. Naslov v uredništvu. 0 »Nala Sloga«, prodaja cerkvenih potrebščin, se je preselila na Kongresni trg štev. 12. Več glej med oglasi. O Unionska klel je dobila letošnjo bizeljsko rdečo »kupicoc, ki je sijajne kakovosti. O Gospodje bodo zadovoljni le, ako pošljejo svoje ovratnike v pralnico, svetlolikalnico Šimenc, Kolodvorska 8. 5.600 000 ljudi niie na „Re-mingt^n'. Uporabljajte ga i udi Vi! A.iPft^fco-s Ljubljana — Marijin trn t cM mi .1 - i - 5 - (5 Zahtevajte prospekte Maribor □ Zadoščenje po enem letu. Kakor znano, je kmalu po novem letu završalo po nekaterih časopisih o neki »mrhovinski« aferi, v katero naj bi bil zapleten znani mesarski podjetnik Rudolf Welle. Pred prvoinštančnem sodiščem je bil Rud. Welle v svoji odsotnosti obsojen na pet mesecev zapora. Naj ob tej priliki poudarimo, da smo se mi pri vsej stvari držali bolj skeptično ob strani in da smo se zadovoljili s suhoparno registracijo. Te dni se je razpravljala ta zadeva pred senatom tukajšnjega okrožnega sodišča; predsednik vss. Posega, vss. Dev ter ss dr. Senjor in dr. Kovča prisedniki. Ob poteku razprave, tekom katere so podali svoja strokovna mneja v prid g. Welleja dr. Levičnik, dr Rajer ter vojaški veterinarski zdravnik dr. Keluc, se je mogla ugotoviti obtoženčeva nedolžnost. V oprostilni razsodbi se ugotavlja, da se je Rudolf welle oprostil radi popolne nekrivde in ne morda radi pomanjkljivih dokazov. Kakor smo doznali, bo gospod Rudolf Welle vložil tožbo proti vsem svoječasnim obrekovalcem. Obrtna zadruga mariborskih mesarjev in prekajevalcev pa je pismeno čestitala uglednemu članu ob utrditvi dobrega slovesa njegove tvrdke. Saj se je zadeva tikala vseh mariborskih mesarjev, ki so tudi z omenjeno razsodbo dobili popolno satisfakcijo. □ V objemu Dravinih valov... Včeraj proti četrti uri zjutraj je koračil po Državnem mostu nekajkrat gori in doli 52-letni vrtnarski pomočnik I. L. Razgovarjal se je nekaj časa s pometačema, ki sta ob tem času čistila Drž. most, ter jima tožil, da ima na »puklnu« dolg petih jurijev, da nima niti službe in niti stanovanja ter da mu preostaja edino še skok v —• Dravo. Nemalo nato je šel vzdolž mostu; nagnilo se je nekaj preko ograje, krik smrtne groze je raztegnil proti Glavnemu trgu, nato pa je štrbunk-nik) v vodovje. Na Državni most so pritisnile ob kriku branjevke, ki so ob tem času že bile na Glavnem trgu, med njimi mariborski vseznalec in novice-lovec V. Kovač. Službujoči stražnik na desnem bregu Drave je takoj v družbi s čevljarskim mojstrom Antonom Pavšičem vzdolž desnega brega Drave in z lučjo sledil potapljajočemu se neznancu, ki se je' jel bližati nasprotnemu bregu. Oba sta takoj preletela Drž. most, stekla k levemu bregu in prispela do železniškega mostu. O utopljencu ni bilo več sledu; pogoltnilo ga je valovje že preje. O dogodku je bil tako obveščen tudi neustrašeni reševalec Dravinih žrtev, meljski brodar I. Merdavs, ki je v rani uri tudi že prevažal potnike. Vendar ni bilo treba reševati, ker je neznanec medtem že utonil. Odhodnico prirede splošno priljubljenemu poveljniku 45 pešpolka polkovniku Čedomilu Sta-nojloviču mariborski častniki skupno s slov. lovskim društvom ter tukajšnjo strelsko družino, ki {i je bil g. polkovnik požrtvovalni predsednik, 'osiovilni večer bo v sredo ob 21 v mali dvorani Narodnega doma. □ Včerajšnji trg je valoval v običajni sobotno-tržni živahnosti. Na slaninarskem trgu je bila majhna tržna senzacija. Nadsvetnik dr. Hinterlechner je zaplenil pet svini, ki so bite skrite pod slamo. Meso se je oddalo v mestno klavnico in se bo prodalo na prosti stojnici. Skupno so pripeljali včeraj slaninarji na trg 189 zaklanih svinj. Na živilski trg Ke pozabi no Burgit če tc kurje oko zaboli, skoči v lekarno, drogerijo ali parfumerijo in kupi že nad 21 let najzanesljivejši in preizkušen BURGIT obliž za kurja očesa v škatljicah po 4 in po 7 Din. BURGIT, močnejši za kurja očesa in trdo kožo na podplatih, pa po 5 Din. Ako bi se kje BURGITA ne dobilo, pošlje isiega direkino Glavno zastopstvo »Burgita«, Novo mesto. »BURGIT« G. m. b. H. - FREILASING. so pripeljali kmetje 26 vozov krompirja, 8 vozov čebule ter 12 vozov zelja. Cene so se gibate: krompir 80 par do 1.25 Din, čebula 2.50—3; zelje 50 par do 3 Din; fižol 3-4 Din; proso 3; ajda 1.75—2; pšenica 250; rž in ječmen 2 Din. Jabolkom so poskočite cene od 4.50 do 8 Din, hruškam pa od 6 do 10 Din. Povpraševanje od strani mariborskih gospodinj je bilo kakor običajno zelo živahno. □ V Ljudski univerzi predava jutri ob 20 prof. dr. Brežnik iz Ljubljane o ameriški metropoli New-York. Predavanje pojasnjujejo skioptične slike. □ Za pravico dolžnostnih izvodov je zaprosila tukajšnja Študijska knjižnica. Izrekamo upravičeno upanje, da bo ta največja mariborska knjižnica s pridobitvijo omenjene pravice mogla v stopnjevani meri vršiti v Mariboru svoje kulturno poslanstvo. □ Za uslužbence bivše tukajšnje oblastne samouprave so že prispeli dekreti za prevzem v ba-novo službo; prevzeti so vsi uslužbenci razen pogodbenih (37), ki so odpuščeni. □ Iz čevljarske zadruge. V slučaju previsokega predpisa pridobninskega davka kakor tudi davka na poslovni promet naj se člani zadruge zglasijo v pisarni zadruge v Orožnovi ulici 6, kjer dobe tozadevna pojasnila. □ Promenadni koncert bo danes od 11 do 12 v slučaju lepega vremena v mestnem parku. Svira vojaška godba. Na sporedu so: Goldmark (Marš iz »Kraljica iz Sabe«); Delibes (Suita iz baleta »Silvi-ja«); Smetana (uvertura iz opere »Libuša«); Parma (Fantazija iz opere »Ksenija«); Donizeti (Romanca iz opere »Lukrecija Borgia«) ter Pehlikov svečani marš »Unikum«. □ Iz tukajšnje meteorološke postaje. Padavin je bilo v mesecu novembru 116.1 mm; največ jih je bilo dne 1. novembra (29.5); toplota povprečno 6 stopinj Celzija; maksimum 14.8 (9. nov.), minimum —1 (20. novembra). Oblačnost 7.5; solnčnost 607.5 ur. Povprečno je sijalo solnce dnevno 2.25 ur. □ Soglasna sodba vseh obiskovaeev edinstvenega filma »Zena na mescu« je bila: diven film. Naval občinstva na blagajno je bil takšen, kakor se je tudi pričakovalo in kakor takšen film zasluži. Filmskemu odseku Prosvetne zveze moremo le čestitati. Danes bodo predstave ob pol 15, 16, pol 19 in tri-četrt na 21. Film se predvaja vključno do torka. □ Premijera Klabundovega »Kroga se kredo* bo v torek v tukajšnjem Narodnem gledališču. Sodeluje nad 40 oseb. □ Po nezgodnih bukvah. 41-letm Jurij Lesjak, delavec v ruški tovarni za dušik, je včeraj zjutraj, ko je šel na delo, v temi spodrsnil na cesti ter si pri padcu zlomil desno nogo. Leči se v tukajšnji bolnici. □ Opozarjamo na današnji oglas v inseratnem delu tvrdke F. Mihelitsch, Maribor, Gosposka ulica. □ Došlo! Čaj nove žotve. Posebno se opozarja tudi na bogato zalogo obeskov za božično drevo Prvovrstno blago, solidne cene. Jaš in Lesjak, Maribor. CELJE * NARODNI DOM Cel ie & Danes popoldne ob pol 5 vsi k našim mladim v telovadno dvorano Orlovskega doma v Samostanski ulici. Prav posebno ojx>zarjamo na predavanje o Materi krščanske edinosti in aktualnih problemih naše dobe. Predava priznani strokovnjak iz Maribora. Predavanje pojasnjujejo skioptične slike. Vstopnine k tej prireditvi ni, pač pa se hvaležno sprejemajo darila za dijaško kongre-gacijo. •©■ Poslednjič opozarjamo na filmsko predavanje »Svetovaclavski dnevi Orlovstva v Pragi«, ki bo jutri ob 8 zvečer v dvorani mestnega kina. Vstopnice se dobijo jutri ves dan v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti, zvečer pa pri blagajni mestnega kina. Pri sv. UIriku pri Lipnici je te dni umrla v visoki starosti 79 let gospa Antonija Gualitzer, mati tamošniega župnika Alojzija Gualitzerja ter Marijane Kotnikove, soproge dvornega svetnika dr. Josipa Kotnika v Celju. Blaga pokojnica, ki je bivala več let v Celju, je bila plemenita gospa ter vzorna mati. »Danes bomo tiči«, ki io je pred tedni prvikrat uprizorila v celjskem Narodnem domu celjska Krekova mladina, se ponavlja danes ob 4 popoldne istotam Vstopnice se dobijo dopoldne in popoldne v Narodnem domu. & 500 Din je izgubi 1 trgovski vajenec J. K v sredo dne 4 decembra okrog tri četrt na 4 popoldne na poti od trgovine Loibner do oddelka finančne kontrole na Cankarjevi cesti Denar je obstojal iz 5 bankovcev po 100 Din. Pošteni najditelj naj bi jih vrnil v trgovino Loibner ali na policijo. & Čebelarska podružnica za Celje in okolico ima v nedeljo dne 15. decembra ob pol 15 v posvetovalnici okoliške občine nn Bregu pri Celju svoj redni občni zbor s predavanjem o čebelnih kužnih boleznih in njih zatiranju. Ker je snov za vsakega čebelarja važna, bi bilo želeti, da se predavanja udeležijo vsi okoliški čebelarji, pa čeprav kdo ni član podružnice. — Kosi. -©■ Žganja se jo napil in sc obesil. V četrtek, dne 5 t. in., ob pol 7 so našli v njegovem stanovanju obešenega 40letnega tovnrniškoca delavca Josipa Zupancn. zaposlenega pri Westenu in stanujoeepa v hiši št. 22 v Prešernovi ulici. Mož je bil strasten alkoholik in nekaj časa se in sploh ili več hodil nn delo. Ponovno je že preje grozil, da si bo končal življenje in v torek 4. decembra si je res že hotel prerezati z britvijo vrat. n mu je žena britev iztrgala. Naslednji dan je nreko dneva spil okoli I 1 žganja in tik pred samoumorom še četrtinko žganja. Popolnoma pijanega je njegovn žena po večerji spravila v posteljo. sama pa šla v cerkev. Med tem je mož leftel na neko odejo na tleh. obesil znnjko na nizek zaboj vtaknil Rlavo vanjo in je tako leže z slavo komaj kakih 30 cm od tal v zanjki /nspal z n vedno Poklicani jiolicijski uradnik g. škof ter mestni fizik dr. Dereani sta mosjln ugotoviti le smrt. 0 Krasne store, pregrinjala, zavese damsko perilo, elegantno, proti naročilu in po meri izdeluje j M. Šribar, Celje Aleksandrova ulic a 7 fpo'ee Zani parutti) Pri naročilu perila, zaves itd. prcdčrfanji ' zastonj. Samo še danes! Ob I/, 11, 3, l/25, 6, in 9 uri Kino Ljubljanski door Telefon 2730 Tempo Tempo! Luciano Hlberiini! Preskrbite si pravojasno vstopnice! nam Z JESENIC. Praznik naših malčkov, t. j. Miklavžev večer, je zopet do zadnjega kotička napolnil društveno dvorano. Toliko živ-žava ni mogoče nikjer slišati, kakor ob taki priliki, ki se ponavlja te vsako leto enkrat. Zvečer, Miklavžev večer za odrasle, pa je moralo mnogo parkljevsko razpoloženih Jeseničanov oditi, ker niso dobili vstopnic. Sploh so jeseniški trgovci letos lahko prav zadovoljni s Sv Miklavžem, kajti nekateri niso mogli postreči, posebno zadnje dni, z vsem, kar bi bil Miklavž rad imel. V jeseniški občini, kakor tudi okolici je precej razširjena influenca, skoraj v vsaki družini je po več kašljevcev. Vendar je influenca bolj lahkega značaja ter v par dneh preide. V torek in sredo nastopi v našem društvu Ma-dame Elionora z dresiranimi psi in drugimi atrakcijami. IZ CERKELJ OB KRKI. V nedeljo, 1. t. m. smo pričeli kmetijski tečaj, v katerega se je vpisalo nad 70 mladih gospodarjev. Iz treh občin so se priglasili (Čatež, Sv. Križ in Cerklje) in bi se radi še, a ni prostora. Predavatelji prihajajo iz Krškega t Brežic (oba kmetijska strokovnjaka, zdravnik, ;ozdni strokovnjak, jurisfi in živinozdravnik). Stroške bodo krili: ministrstvo za kmetijstvo, banska uprava, okrajna blagajna in cerkljanska občina. V take namene izdan denar se bogato obrestuje! Bil bi ze'o malenkosten in nezaveden, kdor bi mislil drugače! — V torek, 3. t. m. smo pričeli pa kmetijsko-nadaljevalno šolo, katera je namenjena pred vsem mlajšemu rodu. Obiskuje jo nad 30 fantov, ki prihajajo dvakrat tedensko v šolo. IZ DOBOVE. Naša šola šestrazrednica dobi zopet eno vzporednico in sicer za II. razred. Šolsko poslopje je precej obširno, vendar bo treba tudi pri nas kmalu misliti na novo moderno, vsem higijenskim predpisom primerno veliko šolo in isto razširiti v osem-razrednioo. Mohorjeve knjige smo dobili. Lepe so. Samo žalostno je, da je letos par članov manj, kakor lansko leto. Premalo je zanimanja za le|x> čtivo. V vsako hišo morajo prodreti Mohorjeve knjige. Podvojili se niora število Mohorjanov v naši fari, saj za borih 20 Din dobite 5 lepih knjig. Podpirajte staro Mohorjevo družbo. Elektriko si je vpeljal podjetni in pridni naš posestnik in mlinar g. Miha liotko v Rigoncah ob Sotli. Mesto koles pri mlinu je vjoostavil turbino za 35 HP in postavil dinamo za elektriko. Pri vsaki spremembi vode že mlin ni deloval. Pogajal se je z raznimi, tvrdkami in končno se pogodil s tvrdko Fr. Schneiter iz Škofje Loke. Tako je pri najmanjši in pri največji vodi podjetje vedno enako v obratu. Lahko pa bi cela lara dobila razsvetljavo od g. Hot-ka, pa ni pravega zanimanja pri ljudeh, a jim bo pozneje žal. Ali, bolj odkrito rečeno: »ni novaca«. SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Dolgoletna želja vseh prebivalcev St. Jurija je bila, da bi tudi oni stopili v krog drugih naprednih krajev, kjer jim že dalje časa razsvetljuje temne noči elektrika. Vendar radi oddaljenosti od glavnega voda se elektrifikacija ni dala lahko izvesti. Šele jx> dolgotrajnem vsestranskem razmotrivanju se je odločila trška občina, da prevzame elektrifikacijo trga v svoje roke in jo sama izvede. Dela, ki jih je prevzela tvrdka Siemens iz Zagreba, so končana in tako bo v St. Juriju v splošno zadovoljstvo vseh tržanov v nedeljo, 8. t. m. zvečer prvič zasvetila težko pričakovana električna luč. Ob tej priliki se vrši slovesna otvoritev, na katero so vabljeni zastopniki podjetja in raznih korporacij. Ker leži trg na prometnem križišču Voglajnske doline, bo ta vest gotovo prijetno iznenadila vse, ki imajo v trgu jx)gosto svoje opravke. Vsem onim, ki so v tej lepi ideji pripomogli do realizacije, vse priznanje in zahvala! Orel »Dijaški Orel-Ljubljana«. Letos obhaja »Dijaški Orel« 10-letnico svojega obstoja. Zato hoče ta jubilej dostojno proslaviti s telovadno akademijo, ki jo priredi dne 14. dec. ob 8 zvečer v Ljudskem domu s sledečim sporedom: 1. člani: Proste vaje za leto 1930-31; 2. članice: Proste vaje za leto 1930-31; 3. mladci: Gimnastične vaje; 4. mladenke: Jutra-njica; 5. Orliči: Naraščajska ura; 6 Mariborski Orli: Pohod; 7. člani: Talna telovadba; 8. članice: Dekrešendo; 9. člani: Duma. — Vsi prijatelji dija-štva in orlovstva iskreno vabljeni! — Bog živi! — Odbor. Ježica. Danes pridite vsi od blizu in daleč na telovadno akademijo, ki jo priredi ježenski Orel v proslavo 20-letnice svojega obstoja. Na sporedu so sledeče točke: 1. Himna. Proste vaje članov; 2. Članice: Nebo žari; 3. Člani: Bradlja; 4. Člani: Odse-kovne lastne vaje; 5. Člani: Z vlakom. Odmor. 6. Vaje br. vojakov; 7. Govor; 8. Člani: Oj, Doberdob; 9. Članice: Valček; 10 Člani: Duma; 11. Živa slika. — Vsi, ki se zanimate za prosjpeh Orla, pohitite na Ježico in napolnite dvorano, kajti s tem boste pokazali, da znate ceniti Orlovsko delo. Pričetek akademije je ob 3 popoldne. Cerkveni vestnik II. vnanja kongregacija pri čč. uršulinkah ima danes popoldne ob 2. Pridite vse! Cerl tvena glasba v stolnici. Danes ua praznik Brezmadežne in hkrati na dan slovesnega obhajanja patrona stolne cerkve sv. Nikolaja se bo pri ponti-likalni škofovi maši ob desetih izvajala Jos. Rheni-bergerieva maša v C-dttru za mešani zbor, orkester in orgle. Dekliška Marijina kongregacija v Sp. Šiški priredi danes ob pol 8 zvečer v samostanski dvorani igro »Marija rešiteljica«. V Križankah ima danes zvečer ob 6 ondotna Moška in inladeniška kongregacija slovesen shod. Pri shodu običajno darovanje za družbine namene. Zobni zdravnik dr. France Pavfočic špecijalist za zobne in ustne bolezni — se je preselil v Pražakovo ulico 15 III, v palačo Pokoj ninskega zavoda in surejemn od 8.....10 in od 15—18 Dvigalo na razpolago, iz društvenega življenja Krakovo-Trnovo. Film o Orlovskem izletu v Pragi bo predvajan na letošnjem prvem prosvetnem večeru Slov. kat. prosvetnega društva Kra-kovo-Trnovo v Ljubljani in sicer v sredo, dne 11. decembra t. 1. točno ob 8 zvečer v društveni dvorani (Karunova ulica 14). Sodeluje društveni orkester. Ker vzbuja ta krasni velefilm na splošno veliko zanimanje, Vas vse prijatelje prosvete iii Orla na ta večer najvljudneje vabimo. — Odbor. Predavanje v Rokodelskem domu. V ponedeljek 9. t m. bo predaval v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica štev. 12, g. profesor dr. Val. Rožič o svojem potovanju na Grško. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Pričetek je ob 8 zvečer. Društvo »Dom slepih« v Ljubljani (prej Kuratorij slepcev) vabi svoje člane v četrtek 12. decembra ob 17 v inagistratno posvetovalnico na izredni občni zbor z edino točko dnevnega reda: volitev odbora po novih društvenih pravilih. Podoficirski plesni venček priredi podoii-cirsko podporno društvo na dan 4. januarja 1930 pod pokroviteljstvom Komandanta Dravske divizije divizijskega generala g. Tripkoviča Save v vseh prostorih na Taboru. Cenjeno občinstvo se naproša, da si na omenjeni dan ne išče in ne želi druge zabave. Naj bo 4. januar 1930 posvečen našim podoficir-jem, dokažimo z našo prisotnostjo, da znamo cenili njih trud in požrtvovanje. Nihče naj ne izostane od te, ene najlepših prireditev. Vabila se že razpošiljajo. Izredni občni zbor »Krožka mestnega uradništva« se vrši jutri, v ponedeljek, dne 9. I. m. ob 17 v mestni dvorani. ležica. V soboto 14. decembra ob 8 zvečer priredi Prosvetno društvo skioptično predavanje pod naslovom Iz Ljubljane v Rim, iz Rima v Prago, iz Prage v Ljubljano. Predaval bo g. dr. Aleš Stanov-nik o lepoii krajev, skozi katere je potoval. Povedal vam bo mnogo zanimivosti iz 4000 km dolge poti. — Silvestrov večer, to bo novost za Ježico. Priprave so v polnem teku. Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah. Kuhale in peklo bodo naše nove kuharice Jakinovi štruklji pridejo zopet v veljavo, zaliti bodo z Aleševim vinom. Pridite vsi in ne bo Vam /al. — Bog živil Kmetijska podružnica v Konjicah priredi v nedeljo dne 15. dec. 1929 ob pol 9 po osmi sv. maši strokovna predavanja v prostorih doma kmečke posojilnice v Konjicah. Predavajo kmetijski strokovnjaki iz Šl. Jurija. V očigled važnemu predavanju za naše kmetovalce se vabijo vsi brez razlike k polni udeležbi. Izostati ne smejo tudi naše gospodinje, ker bo ludi za nje predavanje zanimivo ln koristno. Torej vsi k predavanju. Smarnice za 1930 MARIJA IN PRESV. SRCE JEZUSOVO je naslov Šmarnicam za leto 1930. Dobile se bodo takoj po novem letu. Opozarjamo' vse prečastite župne urade in vse, ki se za to knjigo zanimajo, da stane knjiga v prednaročilu, če isto dobimo vsaj do 1. jan. 1930, 20 Din s poštnino vred. Pozneje bo knjiga na knjižnem trgu stala brez poštnine 26 Din, Poslužite se te predkupne ugodnosti! Knjigo se naroča na naslov: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Slovensko drušlvo za varstvo živali v Ljubljani opozarja svoje članstvo kakor tudi vse ostale posestnike in ljubitelje živali, da daje društvo svojim članom brezplačno, samo proti povrnl-tvi fakličnih (poštuih) stroškov, vsa potrebna pojasnila in strokovne nasvete, za katere sc člani lahko vedno obračajo pismeno ali ustmeno na odbor društva. Zato je v interesu vsakega ljubitelja živali, da je član navedenega aruštva. V ta namen bo pozneje, ko bodo izvršene vse organizacijske predpriprave, izborno služilo društveno glasilo »Prijatelj živali«. Da pospešite ustanovitev tega mesečnika, prijavite tudi Vi svoj pristop društvu z dopisnico, ki jo naslovite na »Slovensko društvo za varstvo živalic v Ljubljani, Poljanska cesta 59. Članarina znaša letno Din 12, enkratna pristopnina 5 dinarjev. Ljutomer. Naše Glasbeno društvo vzdržuje razen godbe na pihala (18 mož) in orkestra (14 mož) tudi glasbeno šolo, ki šteje že nad 100 gojencev. Za fiouk si je društvo nabavilo klavir. V svrho odplačevanja priredi v nedeljo, 8. t. m. v hotelu g. Za-vratnika tomobolo z lepimi dobitki. Karta stane 2 Din. Začetek ob 4 popoldne. Vmes svira društveni orkester. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Novo mesto. Francoski krožek v Novem m e s t u je za tekočo sezono zasnoval obširen program dela. — Ze pred štirinajstimi dnevi je ilago bogai knjižnica, ki šlejc čez 500 zvezkov in se naliaj; sedaj v gimnaziji. Od novega leta dalje bo Krožel dobival poleg drugih listov tri modne revije iz Pa riza, .tako da sc bodo mogli njegovi člani iz prvil virov informirati o vsem, kar jih bo zanimalo \ širokem svetu. Prijave novili članov sprejema prol. Kranjec na gimnaziji. Šah OTVORITVENE IGRE. B. Zaprte partije. K tej skupini otvoritvenih iger spadajo vse one partije, ki se ne pričuo obojesirausko s kraljevimi pešci za dve polji naprej, kakor smo to opazili pri vseh odprtih otvoritvenih igrah. Pripomniti je treba, da so označbe »odprte« in »zaprte« ze;o llu-zorične in ne karakterizirajo bistvu načina igre. Dogaja se večkrat, da se uvodoma »zaprta« partija pozneje spremeni v »odprto« ali obratno. V splošnem pa mehanizem pri zaprtih partijah počasneje deluje kakor pri odprtih. Lirektnih mat-napadov je zelo malo m prevladuje takozvana »pozicijska igra«. Igral 'a iščeta prednosti, ki jili lahko uporabita pri končni igri Naravno je, da je treba torej zaprtim pa. ujain posvečati več pozornosti kakor odprtim. 1. Francoska igra. 1. e2—e4 e7—eO Črni pešec je šel torej samo za .eno polje dalje. 2. d2—d4 d7—d5 3. Sbl—c3 Sg8—f6 i t. d 2. Sirili;snska partija. 1. e2—e4 c7—c5 (popolnoma korektna pole a, ki onemogoča nasprotniku pozneje v postavitev centroma) 3. Sgl—f3 t. d. c) Igre z domskimi pešci. 1.) d2- d4 1. d2 d4 2. c2—c4 1. d 2- -d4 2. c2—c4 2...... 1. Damski gambit, a) sprejeti: d7—d5 d5 : c4 b) odklonjeni: d7 d5 e7—eb ali c7—c6 2. Holandska partija. 1. d2 - d4 f7—15 3. Otvcritev z damski m pešcem. 1. d2—d4 d- ~d5 2. e2 e? ali 2. Sgl—f3 ah 2. Sbl—c3 Prihodnjič končamo s poglavjem otvoritvenih iger z nepravi iiimi otvoritvami, ki tvorijo v šahovski teoriji poselili oddelek, (Nadaljevanje sledi.) 25 partija. • (Igrana v avgustu 1929 ua mednarodnem de:;iv-ikem šahovskem kongresu v Leningradu.) Beli: R o m a n o v s k v 1. Sgl—i3 2. c2-c4 3. g2—g3 4. Ddl—c2 5. b2—b3 6. Lcl—b2 7. Lfl—g2 8. 0—0 9. d2- d3 ČrniR a g o s i n Sg8—fo c7—c6 d7—d5 g"—g6 Lf8—g7 0—0 Lc8-g4 Sb8—d7 Lg4 • 13 10. Lg2. n c7—e5 11. Sbl—d2 d5—d4! 12. Tal—e! Tf8-e8 13. Lf3—?2 DdS—b6 14. Kgl-hl c6—c5 15. e2—e4 h7--h6 16. Sd2—13 KgS—h7 17. Lb2—cl Šf6—h 5 18. Dc2—d 1 Db6—e6 19. S13—gl Lg7-i6 20. Lg2-h3 De6—d6 21. Ddl—g4 Te8—e7 22. f2— f4 Sh5-g7 23. Tel—e2 Ta8—h8 24. Te2—f2 Kh7—g8 25. Dg4—e2 h6—h5 26. f4 • e5 Lf6 :e5 27. Sgl-f3 h5—h4 28. g3:h4 f7—f5 29. Sf3 : e5 Sd7 :e5 30. Lcl—g5 Te7—e8 31. e4 :f5 Se5 :c4 32. De2—13 Sc4—e5 33. DJ3 • b7 Se5 : d3 34. f5—f6 Sd3:f2 + 35. Tfl : f2 Te8—el -f 36. Khl—g2 Sg7-h5 37. f6-f7 + in črni se vda. Problem št 22. od M. Kalina. a b c d e f s h 8 i m n ■vJŠk S 7 tm Wm A m 7 G % mh M m% 6 5 ŠM £ i m m wm. 4 X ® 4 3 % B 3 2 1 m M B 2 1 ■u/ •MtU 1 1 a b C d c f 8 h Ta predčasna zamenjava ima za posledico to, da postanejo različna bela polja v črnem taborju nezaščitena. Chance črnega v Retijevi otvoritvi ne leže v centrumu niti na kraljevem krilu, ampak na damskem krilu v predpote/J a7—a5. Mat v 2 potezah. Rešitev problema v naslednji šahovski rubriki. IZ MEDNARODNEGA DELAVSKEGA ŠAHOVSKEGA KONGRESA V LENINGRADU. V avgustu 1929 se je vršil v Leningradu eden največjih povojnih šahovskih kongresov, ki je imel v oficijeiftčm naslovu označbo »utlavški« kongres. Rus poleg samovaria tudi šaha nc more pogrešati. Zato tudi ni hiše v Rusiji, da ne bi našli v njej šaha. Ob priliki kongresa se jc odigral tudi velik šahov- ski turnir, iz katerega prinašamo v naslednjem eno najlepših partij. RAZNE ŠAHOVSKE VESTI. Dne 15. januarja 1930 se prične v San-Rcniu veliki mednarodni šahovski turnir, katerega se med drugimi udeleže Aljehin (svetovni prvak), Nimco-vič, Bogojubov, Rubinstein, dr. Vidmar in drugi. To bo največja šahovska senzacija v prihodnjem letu. Ljubljanski šahovski klub se je reorganiziral. V klub so se povrnili zopet nekdanji prvovrstni ljubljanski šahovski amaterji, medtem, ko se je mla dina, predvsem dijaštvo odcepilo in se včlanilo v razne šahovske sekcije akademskih društev. Ker jc letošnja šahovska sezija v največjem razmahu, bo »Slovenec« prinašal redno vsako drugo soboto šahovsko rubriko. Do sedaj jc zlasti v poletni seziji izhajala samo po potrebi. Toliko v ravnanje našim šahovskim prijateljem. Rešitev problema štev. 21. 1. Dg2—h? Letošnji uspehi v tekih na srednjih in dolgih progah Zelo zanimiv pregled, ki ga je podal llans Bo-ro\vik, nemški športni delavec, bo gotovo prišel prav vsakomur, Id se zanima za razvoj lahko atletike Iz omenjenega pregleda razvidinio 10 najboljših rezultatov iz I. 1029, ki so bili doseženi v tekih na srednje in dolge proge. Statistika je vsekakor pravilna, seveda ni izključena kaka pomota, kajti izredno težavno je zbirati tozadeven seznani pr} ogromnem uiaterijulu. 400 in: 1. Bo\ven (Amerika) 47,0 sek.; 2. Baird (Amerika) 47,7 sek,; 3. Mprisson (Amerika) 47,8 sek ; -1. \Valier (Amerika) 4.7,9 sek.; 5. Alderman (Amerika) 48,1 sek.;. 6. Bikhrier (Nemčija) 48,1 sek.; 7 Moullnes (Francija) 48,2 sek.; 8 Leigh-Wood (Anglija) 48,2 k ; 9. Jenkins (Južna Afrika) 48,4 sek.'; 10. Bali (Kanada) 48.4 sek. Znameniti tekači kakor Emerson Spencer in Barbutti lelos niso nastopili v tem toku. Pod 49 i sekundami so tekli Se 8 nadaljmli Amerikancev, Barsi (Ogrske), Italijan Tavoniari, Šved llammor-gren in Nemca Storž in Datiz 800 m: 1. EdiVards (Kanada) 1:52.2 min.; 2. Tavevnari (Italija) 1:52.2 min.; 3 LadoUme"ue (Francija) 1:53,0 in iii ; 4. Elliš (Anglija) 1:58,1 min ; 5. Thomas (Anglija) 1:53,4 min,- 0. Johann-sson (Norveška) t :58,6 min ; 7. Keller (Francija) 1:53,8 min.: 8. Dr. PeltZer (Nemčija) 1:53,8 min ; !). Frcly Miiller (Nemčija) 1:33,8 min.; 10. Burton (Amerika) 1:54,0 min. Očividno peša ta- Amerika. Lloyd Hahn je opustil aktivni šport in Couger, ki je Amerikancem toliko obetal, se ni izkazal. 1500 m: t. Ladoumeoue (Francija) 3:55,4, min.; 2 Belgas (Finska) 3:56.1 ltiin.; 3 Lermond (Amerika) 3:562 min.; 4 Larva (Finska) 3:56,2 min.; 5. Jorgenson (Norveška) 3:56.5 min ; 6. Purje (Finska) 3:57.2 min.; 7. Kraft (švedska) 3:57,2 min.; 8. Oehrn (Švedska) 3:57,7 min.; 9. Wlchmann (Nemčija) 3:57.8 min.; 10. Bocher (Nemčija) 3:58,0 min Manj od 4 minut >>o tekli šc Italijan Becuali in Finec Loukola 5000 m: 1. Virtanen (Finska)-14 47,2 min.; 2 Loukola (Finska) 14:48.7 min.; 3. Mattilainen (Finska) 14:51.4 min.; 4 Nurmi (finska) 14:55,4 min.; 5 Magnussou (švedska) 14:57,0 min ; 6. Toi-vonen (Finska) 14:58.5 min.; 7 Klip (Nemčija) 15 min.; S. Jso-Uollo (Finska) 15:00,9 min.; 9. Potila (Finska) 15:01,1 min.; 10. Petkievviez (Poljska) 15:02.4 min. Amerikanec Lermond. ki bi menda prišel na prvo mesto, ni letos tekel na 5000 in. Pravtako Kitola. 10.000 m: 1. Loukola (Finska) 31:12,9 min.; 2. .Magnussan (Švedska) 31:14,4 min.: 3. Toivoiien (Finska) 31:23,-l min ; 4. Lindgren (Švedska) 31:27.3 min ; 5. Lipila (Finska) 31:30,2 min.; G Mattilain n (Finska) 31:45,8 min.; 7 Ribos (Argenlinija) 31:4 ,0 min.; 8. Petri (Nemčija) 31:57,4 min.; 9. Chapuis (Francija) 32:01,0 min.; 10. Suoknuutti (Finska) 32:04,5 min. , Iz pregleda vidimo, da so dolge proge še vedno v rokah sov. evropskih narodov. Razvidno je, da Nurmi doma ni več prvi in da je v teku na 5000 m zasedel komaj četrto mesto. NOGOMET. Božični program Slavije (Praga). Slavija bo 22 in 25. decembra igrata v Parizu, kjer bo zaslužila 40.000 frankov Nato bo 26. decembra ua-1 slepila v Strassbourgu proti Red Star za 15.000 frankov. Ker j>a bo Slavija polovico svojega moštva dala za reprezentančno tekmo Češkoslovaška-Spa-nija, bo nato odšla na Špansko. Omenjena mednarodna tekma sc vrši 1. januarja Dne 6. januarja pa bo Slavija že zopet igrala proti F. C. Barceloni za 15 000 peset. Za konec tega potovanja pa naslopi Slavija s kompletnim svojim moštvom 12. januarja v Lisaboni proti Portugalski. Slavija zastopa v tej tekhii češkoslovaški nogomet. Za 4 igre svojega meštva bo Slavija dobila 145 000 Kč, poleg tega ji bo še nekaj padlo od reprezentančne tekme v Barceloni — tako, da bo od celega božičnega potovanja odnesla kar celo premoženje domov. 30,000.000 frankov je predvideno v francoskem proračunu za 1. 1930. v svrho postavitve novih športnih prostorov. TENIS Indijski igralci preslabi za Francoze! V Kalkuti se je vršil velik teniški turnir na čast potujočim francoskim reprezentančnim igralcem indijo so zastopali njeni najboljši igralci, toda izkazali so se preslabe za Francoze, ki so vsi premagali svoje protivnike. Cochet je zmagal proti Bob-u 6 :4, 7 : 5; Brugnon proti Natan Mohan 0 : 6, 6 : 4, 6 : 4; Liuidrv proti Mehatu 1 : 6, 6 : 0, G : 4 in liodel proti Čopeeru 6 : 4, 1 : C, G : 3. PLAVANJE. Derichs (Koln) je dosegel v plavanju na 100 m (prosti stil) čas 0-59.5 minut Poleg Borga in Barany-a jo on tretji Evropejec, ki jo dosegel čas pod 1 minuto. Iz naših klubov SK Ilirija (nogometna sekcia). —• Danes ob 13 30. Rezerva : Grafika (v garderobo ob 13) in ob 14.30 l. moštvo : Železničar (v garderobo ob 14). Sestava moštev v članski knjigi. Ob deževnem vremenu predtekma odpade. Smučarski klub Ljubljana. Opozarjamo vso Člane, ki hočejo imeli ugodnost polovične vožnje, da dajo sliko in predj>isano pristojbino le g. Kjjr-nerju pri tvrdki Goreč, in jih istotam tudi dvignejo. Od Soče in Jadrana Na poti v 30 letno ječo. Kurabjnerji so odvedli Iz zaporov v Puli štiri obsojence, Gortanove tovariše, ki jili je Izredno sodišče obsodilo na 80 let težke ječe. Obsojenci so bili odpeljani globoko v Italijo v znano trdnjavske ječo. Kakor vsi ne -varni elementi so potovali v vagonih, ki so iz-premenjeni v prave kletke. Najprej sta bila odvedena Živko Gortan in Dušan Lfidavac v Toskano, in sicer prvi v Portolongoue, drugi v Volterru. Rimska »Tribuna' že poroču o njihovem prihodu v Firenze. Nekaj dni kesnejc sta bila odpeljana Viktor Bačnc v S. Stefauo na otoku prod Napo-Ijem in Alojzij Ladavac v Fossombrone zapad no od Ancone. Poitalijunčcvanje imeu. Šolski nadzornik za Vso Primorsko v Trstu je razposlal vsem podrejenim krajevnim nadzornikom novo okrožnico glede izpfemeinb imen učiteljev. V okrožnici se nadzorniki opozarjajo na okrožnico od aprila 1929, ki ui prinesla zaželjenega uspeha, šolski nadzorniki morajo v tekočem šolskem lotu z vso vnemo nadaljevati zaprlceto akcijo, da vsi učitelji čimprej iz-premenijo svoje priimke. Primorski šolski nadzornik bo o akciji poročal prosvetnemu ministru in generalnemu tajniku fašistične stranke V ta namen morajo krajevni nadzorniki v najkrajšem času poslati nadzorniku v .Trstu seznam učiteljev, ki so ze izpremenili ime. Zopet koniiiiacija istrskih tutov. Pulskn konHiiacijska komisija je odredil« koniiuucijo '0 živinskih tatov l/.duno poročilo ne im va ju bivališča konfiimnnih, radi toga se moramo omejiti na objavo imen, KonDniruni so: Martin Šoric na 5 let: Peter Petrovič 2 leti; Anton Ju-govac I leto; Anton Bergulac 1 leto: Anton Lego v ie 3 letu; Ivan Celile 4 leta: Ivan Poropat 3 letu; Božo Kurir tri leta; Giuseppe llitossa 4 leta. Andrej Veljko i/ Bule, Anton Mutoševič in Pavle Segon i/. Kun lana in so prejeli od policije »svarilo« Dobro je, da se iz Istre odpravi prava nadloga živinskih tatov. Vprašanje i le, ali je izbrana pot pravu. Ali ne zajde lahko recimo po nesreči uied koiifinirane živinske tatove tudi nedolžen človek kot žrtev podlega ovudu.štva. ki danes jako cvete v Istri? Italijani v Bosni. sCorriere delu Serac od 2. decembru prinaša zanimivo poročilo o italijanski naselbini v Mahovljunih v Bosni Prav Mahovijun.ih, nadalje blizu Siska in Banjuluke so nedavno odkrili rimske ostanke. Italijani v Mahovljunih. ki so do današnjega dne ohranili italijanski jezik in trentinski naglas, so ponosni. do so se prav na njihovi zemlji našli sledovi mogočnega rimskega cesarstva Italijanska naselbina šteje okoli 800 duš; ima lastno šolo, ki jo obiskuje 90 učencev. Iz Mahovljanov je odšlo to poletje v Itali jo JO otrok na morsko letovišče, ki ga pripravi vsako leto fašistična mladinska organizacija »Bublla«. Po svojem po-vratku v Bosno so otroci spiejeli italijanskega konzula v Sarajevu g Zuccolina s prepevanjem rGiovinezze«. Tej naselbini ni potrebna bitku za pomnožite v rojstev: tu najdeš družine tudi s 13 otroci. In fašistični duh je med naseljenci naravnost goreč: 12 mladeničev je že vložilo prošnjo za vpis v milico. List poroča ob zaključku, tla je gospodarski položaj naseljencev sluh. Zato jc naselbina z veseljem pozdravila pomoč neke rimske banke, ki je nakazala naseljencem posojilo po 7 odstotkov, medtem ko jugoslovanske banke zahtevajo tudi 24 odstotkov. — Bolj izvirnega priznanja nacionalne strpnosti v naši državi ni treba. Naselbina H(* Italijanov v srcu Bosne uživa vse svoboščine: lastno šolo ima, svojega konzula lahko sprejme z »Giovinezzo« in italijanske banke« lahko prosto sipljejo denar med njo. In kaj jc fašistično Italija dala 600.000 Slovanom, ki so tvorili sestaven del našega naroda in bili odrezani od živega narodnega telesa!1 Dopisnik milanskega lista ne omenja slučajno v zvezi s poročilom o italijanski naselbini v Bosni rimljan-skiii izkopnin. Z zadoščenjem ugotavlja tudi veliko rodovitnost naselbine. Ne smemo namreč pozabiti, da opirajo fašistični iinperiulisti svojo zahtevo po Dalmaciji prav na razbite rimske stebre, ki jih dalmatinska burja še ni pometala v morje. -Split!« Fašiste je močno razburila vest o prihodu francoske mornarice v dalmatinske Inke. Razburjenje je doseglo višek, ko je po pomoti prišla vest, dn bodo francoske ladje spremljale jugoslovanske |K>dmoi-nice nn poti domov. Poleg drugih člankov je značilen komentar glasila italijanskih prostovoljcev :?Vo-louta dTtalia« pod naslovom .->Split«. List pripoveduje, kako bo francoski velikan pripeljal v Split jugoslovanskega poicdneža. O Split mesto mučenikov in junakov zate bo to dan žalovanja in trpljenja. Dvigni čelo in pripravi orožje zn bodočnost. Kmalu pride /a Jadran vstajenje. Čakaj in upaj! Današnji Italiji stoji na čelu prostovoljec in vojni pohabljenec, ki ne obljublja zaman.« (To klepetanje je značilno, čeprav je samo prazno klepetanje. — Opomini u redil.) Prosvetna zveza Novosti Ljudske knjižnice Prosvetne zveze. Neumann Alfred: Rebellen. Roman 385 S.: 2499 al. — Neumann Alfred: Guerra. Romun. 374 S.: 2499 n 2. — Neumann Alfred: Der Teu-lel. llomnn. 2499 a 3. — Sn riniti. Mussolini Le-bensgeschichte. 342 S.: 392 b. — Brnim Laurids: Der Ring. Kriminalloimin. 286 S.: 2500 a I. — Cankar Ivan: Der Knecht Jernej. 2S7 S.: 2501 a. — Deleddu Gruzio: Das Geheimnis. Boman. 185 S.: 2502 a. — Renu Ludvig: Krieg. 414 S.: 2504 a. — Dostojevski j: Selo Stepančikovo in njegovi prebivalci. 243 str.: 2356 a. — Dorfler Peter: Abenteurr des Peter Fnrde. Romun. 414 S.: 2506 a. — A lic rs Rudolf: Das Werden der sittli-ehen Person. 510 S.: 393 b. — Gals\vortliy John: Der Mensehenlischcr. Novellen. 352 S.: 2158 a JO. — Gorki Maxiin: Der Spitzel. Roman 314 S.: 2176 a 7. — Panferow [*'.: Die Genossenschaft der Ilabenichtse. Boman. 436 S.: 2307 a. — VVasserniunn Jakob: Kristoph Coluinbus. Ein Po rt rut. 265 S.: 2166 u 6. — Dus neue Univer-sum. 50 J lir g. 480 S.: 164 b 50. - Biirgel Bruno II.: Aus ferneu VVelten. Line volkstiimliche [fiminelskunde. — Dominik llans: Lvber und unter Erde. Tcchnische Rekorde 346 ."S.. 2509 n. — Lovrič Božo Neodoljivu mladost. Boman iz splitskog života. 175 str. 1499 n 3. — De*el Grete — Dexel, dr. VV.: Das Wohnhans von heutc. 190 S.: 2510 a. - Hiehens Roberts: Der Garten Allahs, Boman. L—II 388 — 404 .S. 2477 u 2. — Grev Zane: žele/na cesta. Roman. 219 str. 2357 o. ---Ljudska knjižnica Prosvetne zveze posluje nn Miklošičevi cesti št. 5. (v Akademskem domu poleg hotela Union) in jc odprta vsak dan od 8—12 in od 2—7, razen nedelj tu praznikov, (.'lan more postati vsakdo, du se le zadostno legitimira. Pristopnina znaša 5 dinarjev. Glasbene novosti Slan k o P r e m i I : Duo Grudualiu in Nu-tivitate Domini (dva božična grndnalu). Za mešani zbor in orgle Ljubljana, 1929 Samozaložba. — Ravnokar sta izšla tu dva božična g ra finala: eden z» svetotmčtio ma.so. dntgi za veliko mašo nu sveti božični dan. Sta sicer že starejšega datuma. A ker to vrste skladb Slovenci nimamo ravno preveč in smo večkrat prisiljeni segati po tujih avtorjih, seiu dul gorenja dva gruduula natisniti, da se ne bojtu izvuifllu le' v ljubljanski stolnici, temveč šfr kje drugje po naših cerkvah. Oba združujeta božično slovesnost in radost; izrazito božičen je zlasti drugi, po katerem sem svoj čas priredil tudi zadnjo izmed mojih desetih božičnih pesmi. Vabim slovenske orguniste oziroma pevovodjo, da si ta dva gradtuila nabavijo in jih po možnosti v cerkvi izvajujo. Ceua partituri v Jugoslovanski knjigarni je 5 Din. Glasov ni. Ca bi hotel kdo naročiti večjo število teli dveh graduulov, jih pri meni dobi po 4 Diu i/.v.od. Stanko Premrl. Rajske strune zadonile. 20 starejših božičnih pesmi in 3 božičn- odpevi /.a mcSaui zbor. /bral Viktor Čudež, župnik. Mekinje pri Kamniku 1929. Z odobrenjeiu škof. ordinuriata v Ljubljani. Samozaložba. Litografija Čemažar iu drug, Ljubljana. — Med slovenskim narodom je razstresemh še jako mnogo božičnih nape-vov, od katerih se bodo nekateri prav gotovo poizgubili, ako se pravočasno ne natisnejo. Tej škodi odpomoči je uomeraval g župnik Viktor eadež brezdvonuio v prvi vrsti, ko si je zastavil n u loga zbrati in v tisku izdati vsaj nekaj izrazitih in priljubljenih starejših božičnih pesmi. In to se mu je lepo posrečilo. Pesmi so skrbno odbrane in dasi preprosto, vendar okusno iu dokaj spretno prirejene. Ena pesem je 1. Angelik Hribarjeva, Josip Levičnikovu ena, dr. Anton Hlondovu (novejša), dve Josip Štol-cerjevi, dve Janko Škrbinčevi, dve Leopold Be-larjevi, ena Anton Vnvknova ena Kamilo Masko va, ena zaznamovana s črko 11. in štiri neznanih skladateljev štiri je priredil Josip Si-cherl. pet I rane Kramar, euo Janez Pogučnik. Za šibkejše pevske zbore so te božične pesmi kot nalašč. Pač jih je nekaj tudi prav šibkih in majhne vrednosti; so pa tudi take vmes, ki jili bo vsak kur s pridom in užitkom izvajal. Vso jia bodo, s toplini srcem in s primerno pripravo podane, ogrevale srca vseh vernikov in jim ostajala svete božične praznike. Cena zbirki je: Pa rti turu 20 Din, glasovi po 5 Din. Dobiva sc v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, v knjigarni sv. Cirila v Mariboru, v Slomškovi prodajni zadrugi v Celju in pri založniku v Mekinjah pri Kamniku. — P. Sedem tet sovjetske iilmske industrije Zastopnik So\vkino d. d. Jefromov je pred kratkim podal evropkemu časopisju jx>ročilo o stanju kinematografije in 'o razvoju danske industrije v sovjetski uniji. Jefromov poroča, da ie sovjetska filmska produkcija prav skromno pričela v letih 1922-23 z 12 filmi. Financiclna podlaga nadaljnemu razvoju industrije je bila uprav ta da so se sovjeti trdovratno branili v deželo sprejeti inozemski film. Skupna filmska produkcija je lansko leto zna-šftkt že 118 filmov. Povzdig produkcije je "imel seveda za posledico, da sc je znatno razširila mreža kinogledišč in sicer v toliki meri, da je število kinov cd 1. jan. 1928 do 1. jan. 1029 zraslo za 43%. Po zadnji statistiki od aprila 1929 znaša število vseh kinogledišč 8883 in sicer 1674 na zgolj komercielni podlagi, 2622 klubskih gledišč, dalje 863 stalnih podeželskih in 3724 potujočih. Ta mreža kinogledišč omogoča vsakemu prebivalcu sovjetske unije trikrat na leto obiskati kino-g-ledišče, medtem, ko n. pr. vsak državljan USA obišče lahko 46 krat letno kino. Jefromov poroča dalje, da je v sovjetski Rusiji zelo veliko pomanjkanje surovega filma, potem oprem za atelijeje in filmskih aparatur. Zanimivo je, da je izmed 95 sedanjih ruskih filmskih režiserjev 74 mlajših moči, izšolanih po revoluciji, tako, da jc njih delo sedaj merodajno za umetniško in tematično plat sovjetskega filma. Končno se Jefromov izraža proti načrtu sovjetskega filmskega sindikata, češ da ni več ta način praktičen. Pač je pa zamisel, da bi se osnovala organizacija, ki bi združevala skupne interese pro-duCenlov in filmskih izposojevateljev po vzgledu druge ruske industrije, ki tudi zavrača stare metode trustov in sindikatov. Film »Tempo! Tempo!« v »Ljubljanskem dvoru« nudi eno uro prijetne zabave. Akrobatske umetnosti Luciana Albertinija človeka naravnost frapi-rajo. Podobe iz sanj fiimske dive so origiuelne in l^rikupljive. Posrečena je persiflaža z opicami En-semble prvovrsten. Režija Max Obala prav skrbna. ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 2G. Nedelja, 8. decembra: ob 15 ŽIVLJENJE JE LEPO. Izven Znižane cene. VELIKA ABECEDA. Izven Znižane cene. Ponedeljek 9. decembra: BREZ LJUBEZNI. Red A. Torek, 10. decembra: Zaprlo. Sreda, 11. decembra: NEVESTA S KRONO. Red D. Četrtek. 12. decembra: NAŠ GOSPOD ŽUPNIK Red E. Petek, 13 decembra: Zaprto. Sobota, 14 decembra: DON CARLOS. Premijera. Izven. Opera: Začeieh ob pol 20. Nedelja, 8 decembra: ob 15 GROFICA 'MARICA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven, ob 20 CARMEN. Izven. Znižano cene. Ponedeljek, !). decembra: Zaprto. Torek, 10. decembra: BENKŠKA NOČ. Red E. Sreda, 11. decembra; ,IONNY SVIRA. Red C. četrtek, 12. decembra: Zaprlo. Petek, 13. decembra; GORENJSKI SLAVČEK. Red B. Mariborsko gledališče Nedelja, 8. decembra ob 15 uri: PISK HO VEZ. Znižane cene. Kttjioni. — Ob 20. uri; VELIKA ABECEDA. Kuponi Ponedeljek, 9. decembra: Zaprto. Torek, 10. decembra ob 20: KROG S KREDO. Prc- mijera ab. B. ....................................... Vsaj za Stovensko Stražo V CiJ_aJ_elJem »Slovenca" za nedeljo K rilo v: Občni shod Izumi red, kakršen bodi, u če v rokah brezvestnih je ljudi, zvijačo vedno najdejo le-ti, da prikroje si ga, kakor jim godi. Za starosto pri ovcah prosi leva volk. Po brigi kumice lisice prišla besedica o tem je do levice. A ker o volkih slab je v svetu golk iu da nc rekli bi, da gleda lev na lice, ukazano jc bilo ves zverinji rod poklicati na občni shod in vprašati tega in tega, kaj ve o volkih dobrega 111 zlega. Ukaz se izvrši: zveri sezvane so. Na shodu glasi čin po činu zbrani so, a zoper volka ne besede. Torej njega v ovčarnico postaviti vele. P11 kaj so ovce rekle? Saj menda tudi so na shod pritekle? O, ne! — So li zabili povabiti jih? Predvsem bi bilo vprašati baš njih! l'rcvel i: ruščine 0'curgrf. Catherina God\vin: Rdeči nagelj Ob zatonu carske Rusije Senca Rasnuiina Carska rodbina med oficirji kozaškega polku Hotel bi biti diskreten sam proli sebi in zamolčati mirno bridek dogodek. Toda že se ga je žal polastila policija, ki mi očita krive motive in lii trdi, da nisem postopal spontano, temveč premišljeno. Kakor da bi bili čudni doživljaji nemogoči, kakor da ne bi bilo lajin-stvenih dogodkov, ki imajo ua sebi pečat slučajnosti. Pa vedeti bi hoteli, kaj se je prav za prav zgodilo: Proti večeru sem se sprehajal po boulevardti. Zahajajoče solnce je sijalo in mehko mi je bilo v duši. Imel sem rumen nagelj v gumbnici. Ustavil sem se na križišču ceste- Obstal sem s svojim rumenim nageljnom in tudi moja dolga ovratnica je bila rumena. Moja obleka je bila siva in ura je baš odbila sedem, ko sem slačil svoje tenuiorumene rokavice. Morda nekaj sumite, morda mislite, da sem na tem mestu dogovoril sestanek? Nikakor ne! Brez vzroka sem obstal na mestu, samo zato, ker sem imel čas in ker je bil večer tako lep. Gledal sem, kako hodijo ljudje mimo mene, potegnil mojo uro, jo naravnal na sedem in jo zopet vtaknil v svoj rumeni telovnik. Ko tako brezbrižno gledam na svoje podkolenke, se mi približa rdeč kolesar, pogleda iskaje naokoli, položi obotav-Ijaje roko na ščit svoje čepice, pokaže na moj uagelj in reče: »Ali ste vi tisti gospod?« Seveda sem »gospod . Sicer ne veni za nikogar, ki bi mi sem poslal kako sporočilo, vendar vzamem vseeno rumeno kuverto in sel, vesel, da je tako hitro opravil, odhiti na svojem kolesu. Pismo brez naslova je v mojih rokah. Sedaj še jaz pogledam iskaje naokoli, če ni morda ta gospod, ki ga očividno nekdo tukaj pričakuje. Toda tega gospoda ni. Prižgem si cigareto, potem odprem le lahno radoveden rumeno kuverto in čitam: »Ljubljeni! Pričakujem te torej za gotovo ob 714! Moj mož je ravnokar odšel v klub.« Nikakor mi ni bilo prijetno pri srcu, ko sem spoznal v pismu rokopis svoje žene. Spomnil sem se pa tudi, da sem jo komaj pred pol ure za slovo poljubil, in ji dejal, da bom prebil današnji večer v klubu. Pa danes je že tako, da imajo vse moderne žene enak rokopis in enako frizuro in morda tudi čisto enake pojme o morali. Vemo pa tudi, da ljubi usoda dovtipe in včasih tudi najbolj tvegane. Stojim torej s pismom v roki in jasno čutim, da je moj že itak bledi obraz še nekoliko bolj pobledel iu da je postal že skoraj čisto enak rumenemu nageljnu v gumbnici. Kaj mislite, kako mi je bilo pri srcu, ko se v istem trenutku ustavi pred menoj avto in ko iz elegantnega voza izstopi naglo gospod s črnobelo ovratnico, belimi gamašami in belim nageljnom v gumbnici. Gledam vanj ko v zrcalo, tudi on je velik, vitek in bled skratka čisto tip moje žene, ker tudi jaz sem bil njen tip, saj sva se poročila iz ljubezni. Kar nehote sem vtaknil roko s pismom v žep svoje sive obleke. Tedaj pogleda tuji gospod vprašujoče okoli sebe, stopi potem naravnost k meni in me vpraša: »Oprostite... ali niste videli tu nekega rdečega kolesarja?« »Da.« »Ali vam ni morda izročil neko pismo?« Da... Obrnil se je name, pokazal na moj rumeni nagelj in me vprašal, če sem jaz ,tisti gospod'.« ... Nesporazum?«, je odvrnil naglo gospod, se nasmehnil zaupljivo, kakor se navadno lahkoživci smehljajo in potem je dejal: »Kot znak spoznanja je bil določen rdeč nagelj ... v naglici pa sem mogel dobiti le bel nagelj... Fatalno!« Pogledal je okoli sebe ko človek, ki si ne upa pomagati. »Ali morda .e-ste, kje je sedaj pismo?« >0 da .. -v mojem žepu.« Gospod osupne, me pogleda vprašujoče, stopi korak nazaj in nato se nasmehne uslužljivo in reče: »Ali bi smel prositi za pismo, ker pismo je namenjeno meni.« In vidite, to je bila lista usodna zmoia. Mesto rumenega pisma sem potegnil iz žepa svoj nabasan bro\vning in gospoda z belini nageljnom čisto navadno ustrelil. Bilo je ko zakleto. Naj jc imel car šc tako dobre namene, vedno je njegovo povelje prineslo nasproten učinek in nesrečo. To je carja tako zbegalo, da sc sploh ni več upal izdajati energična povelja in da je vedno iskal le ovinke. Toda ti ovinki so ga vedno pripeljali pred isto umazano lužo ali pa pred mlako krvi. To so čutili tudi drugi in tako jc Leo Tclstcj, ko je čutil, da se mu bliža smrt, napisal carju to-le pismo: Predno umrjem, Vam hočem še povedati, kaj mislim o Vašem delovanju, kaj bi Vi po mojem prepričanju morali biti, koliko dobrega bi mogla Vaša vlada dati ljudem in koliko zla bo rodila, če boste delali v sedanji smeri. Tretjina Rusije se nahaja v takozvanem prestenem verstvu , kar pomeni toliko, ko v popolni izvenza-konitosti. Armada tajnih in javnih policistov narašča vedno bolj; ječe, neštevilni kraji izgnanstva in prisilne delavnice v Sibiriji so so prenapoljiijene od stotisočev nc samo navadnih zločincev, temveč tudi političnih kaznjencev, h katerim se prištevajo sedaj tudi delavci. Cenzura prepoveduje vse z nasiljem, kakršno ni vladalo niti v najbolj črnih časih štiridesetega leta. Še nikdar niso bila verska preganjanja tako pogosta in tako kruta, ko sedaj. To stanje pa postaja vsak dan hujše. V mestih in velikih industrijskih središčih so zbrane čete, ki naj z nabitimi puškami nastopijo proti narodu. Na mnogih krajih je že prišlo do prelivanja bratske krvi; nova prelivanja pa se povsodi pripravljajo in so že neizogibna. Posledica te krute uprave jc, da postaja onih 100 miljonov kmetov, na katerih sloni sila Rusije, vsako leto bolj revnih in da je postala lakota reden in normalen pojav ... Ali tudi ta apel velikega ruskega mislcca ni pomagal. Usoda se je počasi, a sigurno izpolnjevala nad carsko Rusijo. Ena največjih želj carja je bila, da bi ga zgodovina označila kot apostola svetovnega miru. V ta namen je tudi on sprožil misel o ustanovitvi svatovnega razsodišča v Haagu. Kljub temu pa je ravno on pričel, ali vsaj ne preprečil dveh največjih vojn stoletja. Vojno z Japonsko je pričel na prigovarjanje svojih ministrov, ki so si želeli »majhno ali zmagovito vojno«, da z njo pokrijejo notranje težave carstva. Ta >majhna in zmagovita vojna« pa se je skoraj spremenila v težak in velik poraz in tisoči in tisoči ruskih vojakov so izkrvaveli na krvavih poljanah v Mandžuriji. Obenem pa je bila uničena pri Čurimi vsa ponosna ruska mornarica in tisoče in tisoče krepkih ruskih mornarjev je našlo smrt v valovih. Zmagovita vojna bi ublažila notranja nasprotja, izgubljena pa jih je morala samo še povečati. Ni sc še končala rusko-japonska vojna, ko je že izbruhnila ponekod državljanska vojna. In zopet je bil povod za to vojno samo skrajna nerodnost. Pod vodstvom duhovnika Gapona, so prišli lačni in nezadovoljni delavci pred carjev dvor, da izroče carju v vsej udanosti svojo prošnjo. Carjeve slike in svete podobe so nosili pred seboj, da povdarijo, da pričakujejo le še od Boga in carja rešitev. Pred dvorcem pa jih je pozdravilo vojaštvo s salvo in skoraj pred očmi carja jc na stotine ljudi bilo ubitih. Na svojo roko je sicer ukazal streljati vojaški poveljnik mesta, toda car ni nič ukrenil, da bi to strašno nesrečo popravil in skoraj je ljudstvo mislilo, da so vojaki streljali na povelje carja. »Krvavi car« je postal pridevek carja. Od tedaj so se po vsej Rusiji množili atentati in upori. S kruto roko je skušala oblast zatreti te upore, cele vasi so bile po-žganc in razdejane, toda uporniška misel jc rastla. Tudi številne smrtne obsodbe in še številnejše deporlacije v Sibirijo niso pomagale, ker so te le še povečavale splošno nezadovoljstvo. Vedno bolj pogoste vesti o aten- Tedaj pa je nastala kar samo od sebe pointa vsega dogodka in me grozotno presenetila: Beli nagelj na njegovih prsih se je polagoma krvavo pordečil. Gospod je vendarle prišel na sestanek z dogovorjenim rdečim nageljnom. Položil sem zato nanj rdeče pismo .. tatih in uporih so na zadnje tudi zmajale idiio v Carskem selu. V stalnem strahu pred atentati je živela carska rodbina in značilen je izrek carice po nekem izletu v finska jezera. »Krasna je bila vožnja na ladji — morda je bila zadnja.« Atentati pa so se vedno bolj množili. Pleve, minister za notranje zadeve je bil sredi številnega spremstva ubit na varšavskem kolodvoru. Obenem ž njim je bomba raztrgala sedem ljudi. Kmalu nato jc padel Sergij Alek-sandrovič, carjev stric in svak carice. Bil je generalni gubernator Moskve in vsled svoje strogosti in krutosti nad vse osovražen. Njegova lepa žena Jclizavela Feodorovna, sestra carice, ga jc zaman opominjala, da preneha s svojo strogostjo. Tik pred njeno palačo ji je raztrgala bomba moža na kose in ko je planila Jelizaveta na cesto, je videla čisto razmesarjeno truplo svojega moža. Kljub njegovemu krutemu značaju pa ga jc zelo ljubila in po strašnem atentatu jc odšla v samoto. Samostanska obleka je še povečala njeno lepoto in kadar jc, sicer le silno redko, prišla na petrograjski dvor, je povsodi vzbujala spoštovanje in občudovanje. Tako globoko je bilo spoštovanje do nje, da so pričeli govoriti o njej ko o dobrem duhu carske rodbine. Kmalu nato je zletela v zrak hiša ministra Stolipina. Več ko 40 ljudi je bilo tedaj ubitih ali ranjenih in Stolipinova hči je bila za vedno pohabljena. Toda Stolipin sam je ostal živ. Ni trajalo dolgo in tudi njega je zadela. usoda. Na slavnostno predstavo v ki-skem gledališču se jc vtihotapil mlad revolu-cijonarec in z revolverskimi streli pred očmi carja ubil njegovega prvega ministra. Bil je to silen udarec za carstvo, ker je bil Stolipin edini mož, ki bi mogel še rešiti carsko Rusijo. Njegove reforme so že pričele delovati, z njegovo smrtjo pa so propadle tudi te in katastrofa je postala nedvomljiva. Car pa se je kljub vsem tem groznim dogodkom udajal idiličnemu življenju v Carskem selu. V tem oziru je zadnji ruski car mnogo spominjal na francoskega kralja Ludvika XVI. Ko so Parižani zavzeli bastijo in se je s tem pričela francoska revolucija, je zapisal Ludvik XVI. v svoj dnevnik, da se ta dan ni zgodilo nič. Kajti ta dan ni ustrelil Ludvik nobenega jelena, nobene divjačine in zato je bil zanj dan brez dogodka. Ko je bi! umorjen Pleve, ko je padel njegov stric, ko je bil pred njegovimi očmi umorjen Stolipin, vedno je ostal car ravnodušen, ko da se ni nič zgodilo. Ko je nekoč igral car tenis, je prejel depešo, da je bilo rusko lirodovje pri Čurimi uničeno. Car je prebral depešo in vzkliknil: »Kako strašna nesreča! - in potem mirno nadaljeval igro, ko da se ne bi nič zgodilo. V svoj dnevnik pa je zvečer zapisal to-le: >Neprestano prihajajo uničujoče in nasprotujoče si vest; o nesrečnem boju v Curimskem zalivu. Poslušal sem tri referate, nato pa sva se šla v dvojem sprehajat. Vreme je bilo prekrasno in vroče. Pili smo čaj in kosili na balkonu. Zvečer sem sprejel Buligina in Trepova, ki sta ostala dolgo pri meni.« To je vse, kar je zapisal car v svoj dnevnik na dan, ko je bilo uničeno ponosno rusko hrodovje . .. Tudi revolucija je zapustila le malo sledov v carje- J vem dnevniku in največ prostora so zavzela poročila o lovih in izletih. Ko so pokale zunaj bombe, vrstile se nesreča za nesrečo, jc car mirno igral svoj tenis ali pa veslal, ko da se ga vse to ne tiče. Ta carjeva ravnodušnost je povzročila, da so ga ljudje imeli vedno bolj za trdosrčnega človeka, ki se za nesreče svojih državljanov sploh nc meni. To mnenje pa je bilo v resnici čisto napačno. Car je bil zelo mehak človek in vsa njegova brezbrižnost je izhajala samo iz strahu pred svetom. Kakor hitro je zapustil Carsko selo, že so ga zasule pritožbe krivično preganjanih, poročila o nesrečah in atentatih, vesti o uporih in nerednostih, da je kakor vsi razvajeni ljudje, mislil tudi car, da ubeži nesreči, čc se ji skrije. Zato je hitel, kadar jc le mogel v Carsko selo, zato je skrbno pazil, da pride čim manj ljudi v njegovo bližino, ker vsak je prinašal s seboj nekaj onega strašnega in zalo osovraženega tujega sveta. Na prestol jc prišel car skoraj čez noč, čisto nepripravljen na vladarski posel. Zato so ga imeli v začetku ministri čisto v rokah, zlasti močno pa je vplivala nanj njegova energična mati. Deloma jc bilo to dobro, ker so bili ti ministri preizkušeni državniki, ki so bili globoko udani carski hiši. Toda polagoma so ti eden za drugim umrli, deloma naravne, deloma nasilne smrti. Car si je moral sam izbrati nove ministre, a car ni poznal ljudi. Njegov ded Aleksander II. jc mnogo hodil v družbo in govoril z raznimi ljudmi. Čim je spoznal pri kom izredne sposobnosti, ga je jjo-stavil na odgovorno mesto brez ozira na njegovo rojstvo. Car Nikolaj II. pa je živel vedno zaprt v krogu svoje rodbine in zato jc bil pri izberi ministrov čisto navezan na nasvete svoje najožje okolice. Vrhu tega pa car tudi ni znal občevati z ljudmi. Tako je car silno rad spremenil že dana povelja. To so ministri znali in zato so skušali na vse načine preprečiti, da bi mogel car dano povelje preklicati. Tako je nekoč ministrski predsednik Goremkin s težavo prepričal carja o potrebnosti svojega predloga. Ko se je vrnil z avdience domov, je najstrožje prepovedal svojim slugam, da bi ga smel kdorkoli zbuditi pred jutrajšnjim dnem. Goremkin je čisto prav računal. Ponoči jc prišlo novo carjevo povelje, ki je bilo čisto nasprotno prvemu. Ker pa niso Goremkina zbudili, jc bilo prvo povelje izvršeno do konca in drugo je prišlo prekasno. Car je neprijetne ukrepe izdajal silno rad pismeno. Tako se jc večkrat pripetilo, da jc z ministrom zelo prijateljsko razpravljal, pritrdil njegovemu referatu, ko ga je pa zapustil minister v prepričanju, da uživa polno carjevo zaupanje, pa je car napisa! ukaz o njegovi ostavki. Podoben značaj jc imela tudi carica. V svojem jedru je bila dobra, toda bala se jc zunanjega sveta in bila zato srečna le v krogu svoje rodbine. Imela je lepo postavo in lep obraz, toda dobri poznavalci ljudi so takoj spoznali, da se v veliki družbi ne počuti dobro, da jo vedno grize notranji strah. Že od nekdaj silno plašljiva, ni nikdar imela pravega nastopa in ko je v prvih dneh poroke povsodi naletela le na nezaupanje in celo odkrito nasprotovanje, sc je njena plašljivost še povečala. Vedno je bila v zadregi in dvorjani, ki so to hitro opažali, so jo med seboj imenovali nemško malomeščanko« in s prezirom govorili o revnem hesenskem dvoru. V začetku Nikolajeve vlade so imeli precejšen vpliv nanj njegovi najožji sorodniki, zlasti veliki knez Aleksander Mihajlovič. Nato pa sta dobila poseben vpliv velika kneza Nikolaj in Peter Nikolajevič, ki so jim navadno rekli oba Nikolajeviča, ter njih soproge, obe »Črnogorki<-, Milica in Anastazija. Ti dve veliki kneginji sta znali zelo spretno pridobiti si zaupanje carice. Spoznale ste težaven položaj carice in njeno onemoglost ter jo obsipale z dokazi udanosti. Ko jc carica zbolela, sta obe negovali carico z izredno vestnostjo in udanostjo. -Črnogorki« sta ludi kot prvi spoznali mistična nagnenja caricc in oni sta bili, ki sta privedli pred carico celo vrsto »čudodelcev«, »svetnikov* in sličnih ljudi. Carica je bila hvaležna obema velikima kneginjama za vse te dokaze udanosti in bila nekaj časa zelo intimna z njima. Ali dolgo to ni trajalo in baš vsled misticizma je prišlo do razkola med carico in obema Črnogorkama«. (Dalje prihodnjo nedeljo.) Šivalni stroji »MINERVA so najboljši in najccnejši. — Dobite tudi na obroke edino le pri tvrdki Jchnih" Josip Danfal. ljubliana ffihloSIttva 20 V paleti Ohroznega urada. 53012323905301010001022353484848535353535323234802010002485348010201000102010202234823482323010001020200232348230200010153232323484823010100020200535323014802000102015353482353485348235348482301234823235323535301000001020001000153482323530100010200010223232323482348535301010023234853010001010100010102010202024823534823482353232348020102010201482301 Ellen VVarndorf: Častna zadeva To je vendar grozno,« je zaklical Owen »Toda general je vendar tudi v spanju imel okoli vratu verižico s ključi Sam mi e to povedal.« >0 tem ni treba, da bi podrobneje razpravljali,« je dejal mrko Hurst »Vemo vse General naju je pcsLal sem, da uredimo zadevo brez vsakega javnega škandala. O kaj pa vendar govoriš?«, ga je pogledal Owen, ne da bi kaj razumel. »Ti veš to čisto dobro,'« je dejal Hurst »Igre je konec, 0\veu Pusti komedijo. Imamo vse dokaze.« Ovvcu je zijal. »Vi imate vse dokaze? — Kakšne dokaze?« »Več ko dovolj, da te lahko d*.ino obsoditi pred vojnim sodiščem Oven. umazana je ta zadeva. Zaradi časti armade, zaradi tvoje rodbine, pa nočemo napraviti nobenega škandala Ponujamo ti izhod iz zagate. Zahtevamo lastnoročno napisano priznanje in dajem ti častno besedo, da ne bo razven generala nihče bral tega priznanja - in potem —« položil je revolver na mizo, »te pustiva s tem tukaj samega Lahko tako narediš, ko da si čistil revolver.« Oven je odskočil in strmci v revolver, nato pa nenadoma čisto preplašen oba oficirja >Vi le mislite « je mrmral Hurst je potisnil revolver bližje »To, kar sem dejal.« Njegove besede so bile jasne in razločne kljub vsej suhosti ust ln nihče, niti Kitty ne bo nič slutil.« Nehote je izgovoril njeno ime »Vsa zadeva bo pokopana — obenem s teboj Owcn je divje porinil revolver od sebe in skočil pokonci Ali ste znoreli?« je kričaj* »Saj ste čisto znoreli! Takoj moram govoritr z generalom.« Hurst mu jc zastavil pot »Prišla sva na generalovo povelje Pričakuje naju s tvojim priznanjem v pol uri. Deset minut je že minilo.« Nato je potegnil iz žepa uro. Čisto zbegan je strmel vanj Ovven in sc pričel tresti. Bil je ravno tako bled, ko oba njegova tovariša. »Vidva sta ali znorela, ali pa je vse skupaj smrtna zarota proti meni. Zakaj bi eden od vaju tako delal, bi razumel, čeprav nisem smatral, da bi bil zmožen takšne podlosti.« Hurst se je stresel, kakor da bi ga kdo z bičem udaril. »Ne govori o tem, ker baš vsled tega bi raje dal pol življenja, kakor pa da sem tu Toda izpolnjujem samo povelje. In to mi nc otežujl Ali boš napisal pri?:nanje?> Niti ne mislim na to! Nc vem prav nič. Ce misli kdo, da me sme obtožiti, naj pride sem in mi pove v obraz!« Suliivan je tedaj prvič posegel v razgovor. - Ov/en,« je dejal, »ti veš. da pomeni to vojno sodišče in da nimaš nobenega upanja, da bi se pred njim za te stvar dobro končala.« Ovven jc besnel. »Zadosti«, je zaklical. vidita! Oba! In prosim vaju, da se srečamo v navzočnosti generala.« Suliivan je skomignil z rameni in se obrnil na Hursta »Ce vztraja Ovven na vojnem sodišču, potem sva pač brez moči. Storila sva svojo dolžnost in vesel bom, če bova opravila vso stvar s poročilom generalu.« Hotel je oditi, toda Hurst ga jc zadržal. »Ne!« je dejal in stisnil pesti. »Tu ostanem, dokler nisva izvršila povelja. Ovven, preprečiti hočemo vsak škandal. Za voljo tvoje stare šole, za voljo armade in za voljo tvoje žene — bodi mož in priznaj Pred vojnim sodiščem nimaš niti najmanjšega upanja, ln če te tudi ne bi morali ustreliti vsled bogzna kakšnega slučaja, bi bila vendar sramota težja od smrti za tebe in tudi za — Kitty!« Zvonek smeh je zadonel. Trije možje so se prestrašeno spogledali. »Dick, moj dragi, ušla sem. Že sem tu.<= Srečen smeh je sledil tem besedam in na pragu se je pokazala Kitty. »Da, Joe, to je lepo od vas, da ste nas prišli obiskat.« Hurst se je obrnil proč, ker je bil zanj pogled neznosen Kitty je stopila bližje in šele sedaj opazila Sullivana, ki se je obrnil in se delal, ko da opazuje neko sliko na steni. Nerodno se je priklonil. Mlada žena je začudeno pogledala po vrsti vse tri može. »Kaj se je zgodilo?« je zaklicala. »Naravnost strašno izgledate vsi trije.« Nihče ni odgovoril. »Joe, kaj se je zgodilo? Zakaj ste vi in major Suliivan tu?« In ker je molčal in se ogibal njenemu pogledu, je zagrabila svojega moža za roko in dejala; »Dick, povej mi vendar til« Owen je skomignil z rameni in se pomenljivo nasmehnil Hurstu. »Moja draga,« je dejal, »vse kaže, da je bil ukraden važen tajni načrt in kakor pravijo sem jaz — ne vem zakaj, sumljiv, da sem tu storil Major Hurst in major Suliivan sta prišla sem z ljubeznivim predlogom, da napišem priznanje in se potem ustrelim.« Hurst je škripal z zobmi. Ta neverjeten ligar! Owen je nadaljeval: tCe tega ne storim, pridem pred vojno sodišče.« Kitty ie divjala in pogledala Hursta ogorčeno. ^ ( ( »Oh!« je vzkliknila, »in vi ste moga to verjeti — vi ste mogli priti sem, da — da...« Vsa se je tresla »To ste mogli narediti vi —> ste zmogli to?« Hurst jo je pogledal in si želel, da bi bil na mestu mrtev. »Nisem mogel drugače,« je s težavo za-mrmral. Nisem hotel priti. Ali motal sem se pokoriti generalovemu povelju.« »Toda vi ste verjeli! Verjeli ste, da je Dick zmožen take podlosti Niste rekli generalu da je popolnoma izključeno, da bi mogel Dick kdajkoli storiti kaj takšnega!« »Vse bi dal, če bi mogel biti o tem prepričani« je vzkliknil obupano. »Toda — če že moram reči — dokazi so bili uničujoči.« In kakšni so ti dokazi?« Hurst sc je obrnil na Ovvena. »Za božjo voljo, jaz tega ne vzdržim več. Ali naročiš svoji ženi, da nas zapusti, ali pa pustim, da gre vse naprej svojo pot.» Ovven ga je mirno pogledal. »Jaz sam bi že enkrat rad spoznal vaše dragocene dokaze. Povej nama jih!« Besedo za besedo je nato ponovi! Hurst vse, kar je govoril general pred eno uro Niti enega dokaza ni zamolčal. Kitty ga jc pretrgala: »Nekdo je morda ukrade! Dickov aparat in ga potem prinesel zepet nazaj.« Hurst je odkimal in pričel pripovedovali o telegramu, o pismu, ki mu je sledilo in o ncutajljivem dejstvu, da je bilo.oboje napisano na Ovvenovem stroju. Ko jc končal Hurst svoje poročilo, se je vrgel Ovven v stol, si pokril z rokami obraz in zdihoval: -Moj Bog! To je grozno!« Kitty je napeto poslušala. »Ali so to vsi dokazi?« je vprašala. Hurst je prikimal. »Vsi in žalibog več ko dovolj, da prepričajo vojno sodišče. Mož, ki je kopiral načrt, jc mogel biti le eden nas treh, jaz, Ovven ali Suliivan, ker razven generala nihče ni vedel o tem načrtu. In lahko si mislite, da ne bi ne jaz, ne Suliivan prišla s^-n, v > 'tila kriva.« (Ven je ' ' nc'—' reči, pa Kitt} ga je prehit ' »Trenutek,« je dejala, ' ako se je in. -vala ' inV l.i kako se je glasilo ime odpor" '-'ia t. brzojavki?« »Brzojavka jc bila podpisana z ,John Smith' in naslovljena na Northvvesten banko v Londonu « »John Smith?« Njene oči so se zasvetile. In kdo je oddal brzojavko?« Neki domačin, ki ga še niso mogli prijeti. V Kitty je globoko zadihala. »Potem pa morem morda jaz dati dragocene podatke. Pred štirimi dnevi sem sedela zvečer na verandi, ko je prišel po cesti neki domačin in me v zelo slabi angleščini vprašal po nekem oficirju, čegar ime pa nisem razumela. Ker je imel v roki neki kos papirja, sem vzela ta papir, ker sem mislila, da je na njem zapisano ime oficirja. Bilo pa je potrdilo neke brzojavke na Northvvesten Bank v Londonu, oddano od Johna Smitha. Tega imena nisem poznala in zato sem vprašala črnca, če išče gospoda Smitha. »O ne,« je dejal ta, »iščem majorja Sullivana.' In zato sem ga poslala na stanovanje majorja Sullivana.« To je laž,; je kričal Suliivan besen. Zabita in navadna laž- Mirno Suliivan,« je dejal Hurst. »Ne pozabi, da govoriš z damo,« Isti večer,« je nadaljevala Kitty brez obotavljanja, smo zvedeli, da je major Suliivan ustrelil nekega domačina ki jc baje skušal pri njem vlomiti.« »To je res,« jc dejal Suliivan osorno, »zalotil sem ga ravno v hipu, ko se je hotel zmuzniti skozi okno Vse drugo pa je domišljija. Hurst, ne ostanem več tu, ker ne trpim, da bi gospa Ovven na moj račun pripovedovala bajke, da reši svojega moža. Grem k generalu, da mu poročam, da se Ovven brani napisati priznanje.« Ne,'- je dejala Kitty in se postavila pred vrata, »Malo boste morali že še počakati.« Potem se je obrnila na Hursta. »Recimo, prosim, samo recimo, da je bil major Suliivan od vas treh tisti, ki je dal odposlati brzojavko, potem je vendar verjetno, da ima recepis še pri sebi, Ali ga naj pustimo oditi in mu dati s tem možnost, da recepis uniči, s čemur je izgubljen morda edini dokaz Dickove nedolžnosti? »Nesmisel,« je dejal Suliivan. »To je vendar blazna trditev. Prosim, da me že pustite oditi.« Kitty se za njegove besede sploh ni zmenila, temveč je pogledala ostro Hursta, »Joe,« je dejala mirno. »Joe, prosim vas, preiščite majorja Sullivana, predno zapusti sobo.« Hurst se je obotavljal. Bilo je nemogoče! Niti misliti si ni mogel. Nihče, ki se je čutil krivega, ne bi mogel prevzeli takšne naloge. Hurst se je zaničeval, da je sploh trenutek mogel misliti na takšno možnost. »Gospa Owen kar zahtevate, je nezaslišano. Suliivan in jaz sva bila leta dolgo na isti šoli. čisto nemogoče si je tudi samo misliti, da bi mogel narediti kaj takšnega. Vi sc motite.« »Ne motim se,« je odgovorila odločno. »Joe, dokazi proti Dicku so tudi nezadostni. Potrebuje prijatelja — nujno. Danes ste mi to obljubili, ali ne mislite obljube držati?« Hurst je težko sopel. Pogledal je Sulli- | vana — veselega, radostnega Sullivana, ki je stal besen pred Kitty. Ali ga naj tako razžali zaradi moža, ki je bil brez dvoma kriv? Ta mož, ki bi ga moral le sovražiti? Ki je bil Kittyn mož? Kittyn mož? Da, ravno zato. Mislil je, da je našel še en izhod in z vso resnostjo se jc obrnil na Ovvena. »Ovven, predno razžalim Sullivana, vprašam te pred Bogom, ali si vzel načrte?« »Prisegam pri Bogu, da nisem tega storil.« Hurst se je obrnil. »Suliivan, grozno mi je, da sem mogel podvomiti o tebi, toda prosim te, da se pustiš preiskati.« »Niti ne mislim na to,« je vzkliknil Suliivan strastno. »Prav tisto pravico bi imel i. to zahtevati od tebe. Gospa Ovven lahko predloži svoje smešne trditve vojnemu sodišču in to naj odloči, če je njen mož kriv ali ne.« Bled jc bil od jeze in sovražno je premeril vse. Hurst se je postavil pred Kitty in zaprl tako izhod. Prvič je sedaj tudi on zasumil. »Suliivan,« je dejal resno, »tvoje žebe bom prav gotovo preiskal, ludi če bi te moral ubiti.« »Samo poskusi,« se je rogal Suliivan. »Sedaj grem h generalu in svetujem ti, da odstopA od vrat.« Hurst je stal nepremično, V naslednjem trenotku je planil nanj Suliivan, toda dobro namerjen udarec ga je vrgel na tla. Predno je prišel k sebi, je klečal Hurst na njem in mu z mrzlično naglico preiskoval žepe. Potegnil je listnico iz žepa in jo dal Kitty. Zagrabila jo je in zletela k oknu. S tresočimi prsti je pregledala listnico in nakrat zakričala: »Tu — tu je!« Hurst je vstal, vzel samokres, ki je še vedno ležal na mizi in ga nameri! na Sullivana. »Ovven, primi, prosim revolver in glej, da ta človek ne pobegne.« Vzel je oba papirja, ki mu jih je izročila Kitty. Eno je bil recepis telegrama na Northvvesten Bank, drugo je imelo podpis »John Smith«. Obrnil se je k Sullivanu, ki je med tem vstal in težko sopeč stal čisto obupan. »Ali mi moreš dati kakšno pojasnilo?« Kletev je bila edin odgovor. Hurst se je obrnil h Kitty. »Prosim vas, da nas pustite same,« je dejal zopet čisto miren in z izbrano uljudnostjo. »Dick in jaz bova poskrbela za konec.« Ko so bili sami, so kratek čas molčali vsi trije možje. Končno je Hurst pretrgal molk. »Suliivan, imel sem čast, da sem služil i pod tvojim očetom. Zaradi njega ti dajem isto možnost, ki jo je hotel dati general Ovvenu.« Pokazal je na pisalno mizo. »Vsedi se in napiši. Potem te bova z Owenom spremila domov.« Suliivan je vanj zijal, ko da ne bi razumel smisla besedi. Njegov obraz je bil prepaden, peno je imel okoli usten. Ko pa je videl nezlomljivo resnost v sivih Hurstovih očeh in ko je pričel polagoma razumevati, je šel z opotekajočimi se koraki k pisalni mizi in padel v stol. General je še sedel za svojo pisalno mizo in spuščal goste oblake iz pipe, ko je vstopil Hurst. »In Suliivan?« je vprašal general. Hurst je položil popisan papir na mizo in pokazal s tresočimi prsti na podpis. General je gledal papir in dal pipo v drug konec ust. Nato je dejal: »Bil sem skoraj prepričan, da je bil on krivec, toda vse je kazalo na Owena. In menda smo se naučili na francoskih bojiščih, da ni mogoče nezavzemljivih kritij osvojiti s čelnim napadom.« Hurst ga je gledal ko v sanjah: »Mislili ste, da je bil on?« General je skomignil z rameni: »Eden od obeh je bil. Vedel sem, da Ovven ne bo podpisal, če ni bil kriv in zato sem poslal še vas, da bi se vse v redu končalo. Umetnost vojne je v tem, dragi moj Hurst, da sc povzroči presenetljive krize, ki jih je potem dobro izkoristiti. Nikdar ni mogoče naprej povedati, kako se bo katera stvar končala. Toda skoraj vedno se doseže to, kar se namerava, če se uporabi pravi mož. In baš v današnjem slučaju,« general se je pri tem pomenljivo nasmehnil, »ste bili vi pravi mož.« (Konec.) Sovjetske smešnice Živila. Ko so vpeljali letos zopet izkaznice za živila, so takoj planilo vse zverine na mestni urad. Plazilci so bili seveda pivi. Duli so jim takoj III. razred (izkaznice za socialno brezpomembne: upokojence, trgovce in slične — najmanjša količina živil). Seveda se niso upali plazilci ugovarjati. Potem je prišlo kljuse in je bolelo več. »Mar nisem jaz zdaj namesto železnic ker so to tako pošve-draneV Tudi vse klobase so iz konjskega mesa!« To je bilo res. Konja so vpisali v U, razred (delavci in uradniki). Isto je zalitevala krava: »Mar ne sanjajo o meni zaman dnevno po vseli mesnicah? Tudi brozga po mlekarnah se imenuje »kravje mleko !<• Dobila je tudi 11. razred Nato je prikorakal osel in zahtevat naravnost 1. razred (največjo količino živil za visoke osebe, odlične voditelje, znanstvenike in dr.). — Preveč zahtevate, tovariš! so mu rekli. — Kako pa to? se ,je razburil osel. — Če nc bi bilo oslov, ne bi nikoli prišli sovjeti na vlado!<- Imel je prav in dobil, kar ie zahteval! Davki. Vpeljali so tako visoke clavke, da jih nihče ni mogel plačati. Samo Ivanov je takoj šel -na davkarijo in vrgel denar na mizo. Davkar jetakoj razumel, da jo podcenjeval njegove dohodke »Čujte, državljan Ivanov, zmotil sem se. Namesto 10 čer-voncev morate plačati 20!« Ivanov je šel in drugi dan prinesel 20 červon-ccv. Davkar je bil v zadregi: Veste kaj, Ivanov, zopet som se zmotil. Plačati morate 40 červoncev.« Drugi dan je prinesel Ivanov denar. Davkar je iz-buljil oči in dejal: »Državljan Ivanov, včeraj smo sklonili, rla plačate vi 100 červoncev.-f Zdaj je Ivanov pobesnel. Privlekel jc iz žepa litografski kamen, s katerim je ponarejal bankovce in ga vrgel na mizo. »Veste kaj?! Kar sami si tiskajte denar, d abi vas vrag.c Slavospcvi vinu. V »Dvorani stotice« barcelonskega magistrata je zboroval koncem prejšnjega meseca II, mednarodni kongres vinogradnikov Zastopniki vseh dežel so tu z najslovesnejšimi bcsedicami proslavljali »božjo kapljico« Kakor ju že pri takih hvalitvah v navadi, so se nekateri tudi pošteno zaleteli. Tako je hvalil Francoz Emilehon vino ne samo kot užitno kapljico, temveč tudi kot zelo hranilno sredstvo Nato pa se ie spomnil Amerike in krepko udaril proti prohobiciji, ki ni dosegla nič drugega ko silen dvig tihotapstva in pa zastrupitve v masah. Namesto da bi ljudje pili dobro vino, pijejo najslabšo brozgo in potem umirajo od zastrupljenja. — Zastopnik Italije pa je kot borben fašist takoj predlagal ustvaritev enotne fronte proti vsem, ki zametujejo dobro vince. Nazadnje je proslavljal vino zastopnik Španije in slovesno izjavil, da so vsi zdravniki, ki prepovedujejo vino, na napačni poti in — osli. Ko so vsi vinski prijatelji tako lepo proslavili vino, so odšli na banket, ki ga jim je priredilo mesto, Tu so še bolj krepko udarili na vse nasprotnike vina, ko jim jc vino razvezalo, a pozneje tudi zavezalo jezike. Ljudska samopomoč v Maribora sprejme ta slučaj smrti in doživetja vse zdrave osebe od 1. do 90. leta in izplača do največ 53.000 Din na podporah. Zahtevajte brezplačno iiristormo izjavo. Najstarejša tvrdka na svetu ustanovlj. 1. 1712. za zobe za nego Kože za Drllle BESEDE H KRIŽAJKI »MIKLAVŽEVA KAPA«. Vodoravno: 1. kratica pri podpisih, 3. mora vsak človek, 7. ima danes god, 10, svetopisemska oseba, U. nikalnica, 12. osebni zaimek, 13. znak na igralni karti, 14. slovenska znamka tovarnice za čevlje, 16. oče, 18 slovenski izraz za: kap, 19. oziralni zaimek, 20. oblika pomožnega glagola, 22. kljuka, 23 grška črka, 24. je vsako telo, z ozirom na zunanjo obiiko, 25. žensko ime, 27. osebni zaimek, 29. sorodnica, 30. trgovski izraz, 32, število, 34. trenotek, 36. drag, 37. reka na Tirolskem, 38 redovntški predstojnik, 42. neumna žival, 45 prislov kraja, 47, ž. ime, 48 čut, 49. vez-nik, 50. izraz pri kartanju, 52. nota, 53. števnik. 54. časovni prislov, 55 sin staroslovanskcga naroda, 57. čreda, 60. gozdno drevo, 61 predplačilo, 62. osebni zaimek, 63. vas v bližini Šmarij, 64. oziralni zaimek, 65. je panoga lahke atletike, 66, italijanska členica. Navpično: 1, požira vsak, če je lačen, 2. mejna postaja proti Italiji, 3 število, 4 števnik, 5. ka-zalni zaimek, 6. zemlja, ki jo rabijo lončarji, 7. kmečka jed, 8 žensko ime, 9, skupina ptičev, 10. se rabi pri šivanju, 13 krajevni prislov, 14. je nad i, 15. bodeča rastlina, 17, pogojna členica, 19. morska riba, ki diha s pljuči, 21 oblika pesmi, 23. slovnično ime za neko vrsto besed, 23, francoska členica, 31. jtinak, znan iz trojanske vojne, 33. osebni znimek, 35. veznik, 39. Lu-dolfovo število, 40 latinski pozdrav, 41. sorodnik, 42 sveženj slame, 43 sorodnik. 44. pesniška oblika, 46. časomer, 49 rastlina, ki služi za začimbo. 51. prav tak, 54. v nje) kuhamo oglje, 56. število, 58 časovna doba, 59, osebni zaimek, 60, plesna prireditev. Za pravilno rešitev križaljko iMiklavžova kapa« razpisujemo li dve nagradi; Bevk France: Faraon. Bourgct Pavel: Smisel smrti. ♦ Pravilnih rešite* križsljke > Va2n zasijvj*. smo prejeli 107. Žreb ju prisodil t nagrado: Jerneju Kladenšku Celje (Alešovec: Petelinov Janez), 2. nagrado pa Strupiju Alojziju, cand. phil. ' v Ljubljani. (Bnzin; Gruda umira.) Radio in nova civilizacija Razmerje med radio oddajno postajo in radio naročnikom nikoli ne sme bili le trgovsko in iz-kljuSno le pravno pogodbeno. Mnogo tesnejše vezi morajo biti med obema, čut solidarnosti mora vezati oba in medsebojne simpatije. Radio naročnik mora imeti živo zavest, da je član velike skupnosti, člun ogromnega svetovnega organizma radioamaterjev ter mora biti na to ponosen. , , Krivično bi bilo mnenje radio naročnika, aa je edina vez iu edina oblika občevanja med njim in oddajno postajo le naročnina, ki jo mora plačevati. Ko sedi zvečer pri aparatu in lovi valove domače postaje, se moro spomniti, v kako tesen stik stopa leda i, ne samo s postajo, temveč preko nje s tisoči in tisoči drugih amaterjev. Zavest skupnosti mora tedaj vstati v njem. Brezzicm valovi, ki oživljajo njegove slušalke ali zvočnik, in izvabljajo iz nje zvok in besedo, ga vezejo tedaj tudi z drugimi ljubitelji radia. Ni samo on, ki posluša na tem valu in ni samo zanj ta program; duševni proces, ki nastane v njem, kadar čuje napovedovalca ali uživa koncert, istočasno doživljajo tudi mnogi drugi. Ta zavest, to spoznanje, ki ga je doživel že vsakdo, kdor je kdaj poslusal radio, je obenem tudi že izhodišče etike radioamaterja. Radioamater se mora zavedati, da je tudi on, pa naj bo njegov pomen še tako skromen, gradi-telj nove, višje kulture in tvorec nove civilizacije. Armada radioamaterjev je človeška elita m predhodnica civilizacije. Zato je radioamater tip novega človeka. . , . Danes, ko znajo množice pisati in Citati, smatramo one neznane' ljudi, ki so v prvih zgodovinskih dobah pričeli s pisanimi znaki izrazati svoje misli ter jih na ta način sporočati drugim, za pri-četnike sodobne civilizacije. Zgodovina se ni pričela s kako veliko bitko, ne tedaj, ko je prvo nomadsko pleme pomorilo sosedno pleme in zasedlo njegove pašnike, temveč tedaj, ko je prvi človek uklesal v kamen prvo besedo. Tedaj se je pričela omika človeštva. Po etapah se je dvigalo človeštvo. Mejniki med etapami pa niso velike vojne, ne odkritje Amerike in ne francoska revolucija — modema zgodovinska znanost itak opušča te razmejitve, mejniki so revolucijonarne izpremembe v besedi, kot občilu človeštva. Srednji vek se je zaključil tedaj, ko je (iuttenberg prvi dol iskal Sv. pismo. Slovenci smo iz neorganiziranega barbarskega ljudstva tedaj vstopili v krog civiliziranih narodov, ko ic bila dotiskana prva slovenska knjiga. Res je — in lo ni le slučaj -- da so te zgodovinske izpremembe v obliki besede kot občila človeštva. nastale vedno in skoraj istočasno z velikimi političnimi izpremembami. Gultenberg — odkritje Amerike; francoska revolucija - prvo časopisje in da pridemo kar na sedanjost: svetovna vojna in radio — zgodovinske vzporednice se usi-ljuiejo same ob sebi. ' Sodobna generacija človeštva je priča velikemu zgodovinskemu dogodku: človeška beseda je našla nov način izražanja, človeštvo je v radiu dobilo nov način medsebojnega obveščanja in izražanja. Umljiva je torej trditev, da se je t radiem pričela tudi nova, popolnejša in višja civilizacija. Ne vemo še, kaka bo ta civilizacija, ko bo dograjena v celoti ali prvi njeni znaki so že tu. Hitro, kakor hitro se razvija radio, tako hitro se poraja ta nova civilizacija; morda bomo žc mi, sodobniki in priče prvih začetkov radia, tudi deležni sadov nove. civilizacije. To je, na kar naj bo radio naročnik ponosen iu česar naj se zavedat Zato so milijoni radioamaterjev elita in predhodniki novih dob. Civilizacija, laka, kakor io pripravlja radio, ho plemenitejša, bolj humana in višja od sedanje. Imela bo več predpogojev za svetovni mir, kar bo njena prva odlika. Od pričetkov radia pa do danes ni znan niti en slučaj, da bi kdaj le ena sama radio postaja na svetu hujskala en narod proti drugemu. Vojna propaganda se zdi, kakor da je nezdružljiva z bistvom radia. Nasprotno pa čujemo dan za dijem. koliko uslug je že radio storil svetovnemu miru. Ali je zgolj slučaj, če se sestaneta dva moža, ki sta sc borila v svetovni vojni drug proti drugemu, sedaj pa po radiu skupno propagirala svetovni mir? To se je dosedaj že drugič pripetilo v Londonu. Le v dobi radia je to mogoče. Vsak sprejemni aparat, vsaka oddajna postaja iu vsak član radio gibanja je nehote borec za idejo miru. Valovi v etru so nad narodi, oni se ne ustavijo nikjer, zato so najprimernejši posredovalci med narodi. Še nikdar v zgodovini se niso narodi med seboj tako poznavali, kakor sedaj — dasi sc tudi sedaj še vedno ne dovolj — v dobi in po zaslugi radia. Kjer je spoznavanje, tam je razumevanje in kjer je lo, ni sovraštva, zalo tudi tam vojne ne more biti. Ne bo samo splošen mir znak nove civilizacije. se druge oblike bo imela. Radio je v gotovem pomenu odpravil prostor, to je daljavo in premagal čas. Olajšal je torej znatno občevanje med ljudmi in jim prihranil mnogo truda in časa, ki ga lahko uporabljajo drugod v produktivne svrho. Z naglim obveščanjem in z vsem drugim, kar nudi njegov program, pomaga radio posredno tudi dvigati splošno blaginjo. In še en znak bo imela nova civilizacija: ublažila če ne že odpravila bo znatno velikanske prepade med socialnimi plastmi. Zopet s pomočjo radia. Kol kulturen činitelj je radio dostopen prav vsem. Radio pristojbina in pa cena radio aparatov sla tako nizki, da ju zmore vsak in če ju kdo ne, najde na la ali oni način še vedno priliko, da radio posluša. Radio kot vzgojitelj odpravlja mnogo nevednosti ter s tem tudi enega glavnih vzrokov revščine in prepadov med družabnimi plastmi. Radio dviga človeštvo duhovno: ne samo posameznikov, temveč cele množice. Zato pripravlja pot novi civilizaciji, ki ne bo samo boljša, temveč univerzalnejša od sedanje, obsegala bo vse ljudi in ne samo izbrancev. Vse to daje radioamaterju popolno moralič-110 pravico, da je ponosen na svoje pripadništvo svetovnemu radio pokrelu. Sme in mora se zavedali, da je neznani vojak v borbi za novo civilizacijo, višjo, boljšo, popolnejšo od naše. C. K. Proti radio-motmam Med ovirami, ki zadeva nanje radio pri svojem razvoju, so gotovo najbolj zuatne radio-motnje. Te motnje so že marsikaterega človeka, ki bi bil sicer navdušen pristaš radia, odbile za trajno, tako, da je svoj novi, komaj napeljani ajjarat demontiral in noče nič več slišati ka j o radiu. Seveda je treba za vsako stvar nekoliko potrpljenja in ricjjrecenljivi užitek, ki ga nudi radio, je dovoljno plačilo za ono malo jeze, ki jo amater doživi radi motenj. Kdor dnevno posluša radio, je že tako navajen teh motenj, da jih vobče niti ne opazi in jih presliši. Zde se mu saine ob sebi umevne iu bi se kar začudil, če ne bi v prvih večernih urah slišal bučati tramvaja, pozneje pa renčati kak električni masaž-ni aparat. Kakor rečeno, so to le malenkosti, ki razburjajo samo živčno zelo razrvane ljudi. Kljub temu jia stremi radio-gibanje za tem, da odstrani še te neznatne ovire in omogoči popolni radiosprejem brez vsakih motenj. Dvoje poti sta za to. Prvič, naj bi se zakonodaja izpopolnila v toliko, da bi bile že z zakonom onemogočene motnje. To je, naj bi oblasti preganjale vse motilce radio sprejemov in prepovedale uporabo visokofrekvenčnih aparatov v urah. ko oddaja radio, dalje naj bi zakonodaja pri takih aparatih kol samo ob sebi umevno predpisovala zaščitne priprave, da bi bili radioamaterji na la način obvarovani. Zadnje je posebno važno za motnje, ki jih povzroča električna železnica. Druga pot za odpravo radio-motenj je, da se izpopolni industrija jadio-potrebščin. Te naj bi se izdelovale v taki popolnosti, da bi dnomogočale sprejem motenj. Nemško radio-gibanje se trudi v obeli smereh in sicer prav sistematično. Nemški radio-komisar dr. Bredow je naročil pripravl jalnemu odboru za svetovno radio-konferenco, ki se bo vršila leta 1930 v Berlinu, na j izdela poročilo o tem. To poročilo bi predvsem obravnavalo, kakšne naloge čakajo elektrotehnično industrijo in elektrotehnična podjetja pri pobijanju radio-motenj. Dr. Bredow predlaga, na j se prizna nu jnost temeljitega varovanja rudio-sprejema. Zato naj bi se pregledovale vse električne naprave in naj bi se ugotovili vsi predpisi za te naprave in podjetja, tako da bi se jim onemogočilo motenje radio-sprejema. Dalje naj bi se nadzorovala ludi vsa podjetja, ki izdelujejo radio-potrebščine. Svetovna radio-konlerenca bo končno obravnavala tudi vprašanje splošne zakonodaje proti radio-motnjam. Omrežni priključek — velika moderne pridobitev. 5 ceml aparat razvajenih Povprašaj e po novih TElEFUNKEN-ovih elelt-rronkah m zahtevajte ilustrirane prospekte'. Vsa Evropa v zvočniku. Stalno pripravljen za obrat. Neodvisno od baterij. Direktna priključitev na izmenični tok. Najboljši Vaš prijatelj je dober radijski aparat. Dan za dnevom Vas zabava: poje Vam in igra, poučuje Vas, pripoveduje novice ter daje nasvete za Vaš dom. Povabite ga v Vašo hišo ter se obrnite pri tem na prodajni oddelek RADIO LJUBLJANA Miklošičeva 5 - Telet 3190 MARIBOR, Gosposka 37 Zahtevajte naš cenik, ki ie v tisku! Prenosi Ljubljiina-Praga. Na posredovanje konzulata čsl. republike in na prošnjo naše postaje je dovolil g. minister pošto Itadio-Ljubljani počenši s 1. decembrom t. 1. šestkrat na mesec brezplačni telefonski vod za prenose iz. Ljubljane v Prago in obratno. Ta ugodnost bo le še nova prilika za poglobitev prijateljr stva mecl mlado slovansko državo na severu ter med Slovenci in vso našo državo TRL. Naše delavske organizacije in radio. Ko smo na tem, da bo tudi naše delavstvo po svojem zastopstvu, Delavski zbornici, deležno sodelovanja v radiu, postaja vprašanje naših delavskih organizacij in radia še aktualnejše nego doslej. Brez dvoma bo trajalo še nekaj časa, da pro-dre radio v vse naše delavske družine. Dolžnosl naših delavskih organizacij je, da st nabavijo aparate, h katerim bodo v svojih lokalih mosjle zbirati svoje članstvo na domače večere. Delavska ura pa bi se sprejemala stalno kot obvezen sestanek za članstvo. Smisel za radiofonijo bi na ta način med delavstvom znatno narastel. TRL. Zopet nova kukavica. Lani jc iz naše oddajne postaje prvič zado- i ne) klic kukavice v eter. Podobno kukavico jc nekako v istem času uvedla poljska oddajna postaja : v Vilni. In sedaj je uvedla, kakor nam poročajo, kukavico še lokalna oddajna postaja radio kluba v Parizu. Seveda te kukavico ne bomo slišali, ker je preslaba. Oddaja namreč z energijo 0.85 kW na valu 260ni. TRL. Radio — razširjen najbolj na Švedskem. Vobče mislimo, da je Anglija dežela, ki ima največ naročnikov radia. In v resnici jih ima okrog 3,000.000. Nekako toliko jih iina tudi Nemčija. In v teh dveh državah pride na lisoč prebivalcev v približno 45 naročnikov. Švedska, ki je po prebivalstvu seveda mnogo manjša, nima obsolut-no tako ogromnega števila naročnikov in ga tudi ne more imeti. In vendar prvači v Evropi. Zakaj na tisoč jirebivalcev pride na Švedskem 08 naročnikov, torej za tretjino več kot v Angliji ali Nemčiji. Vseh naročnikov ima Švedska 417 tisoč. Razumljivo je seveda, da Švedi pri svoji visoki kulturi: in spričo dolgih in pustih zimskih večerov na •^ru pravilno cenijo, in vadi poslušajo radio. Naj nam bodo za vzgled in zavedajmo se, da pride pri nas' na 2000 prebivalcev šele 5 naročnikov, torej 27 krat manj kot na Švedskem ... TRL. Nasiarejša izkustva — najmodernejše konstrukcije Podelitev častne kolajne po radiu. Kakor je znano, se mudi Byrd, znani polarni raziskovalec, s svojo ekspedicijo na južnem tečaju. Popolnoma odrezan od vsega sveta, ima na razpolago kot edino zvezo s svetom — radio. Vzel je s seboj oddajno in sprejemno radijsko postajo, ki jo upravlja z veliko vestnostjo in požrtvovalnostjo telegrafist Malcolm Hansen. V Ameriki so se vedno zelo veselili dobre zveze z Byrdovo ekspedicijo in končno je to navdušenje našlo izraza v svečani prireditvi v studiu oddajne postaje na kratke valove v Shenectady. Ob tej priliki je predsednik ameriške radijske družbe Radio Corporation of America, David Sarnoff, v daljšem nagovoru, ki ga je oddajala postaja Byrdovi ekspediciji ua južnem tečaju, podelil telegraiislu ekspedicije radio kolajno za leto 1929. Ta govpr kakor tudi Hanse-nov odgovor in zahvalo je prenašalo nad 50 ameriških oddajnih postaj. Tako slave američani svoje junake na znanstvenem polju. TRL. Navodila po radiu. Na sporedu oddajne postaje sta bili dve predavanji: o modnem krojenju in o izsuševa-nju Zuiderskega jezera. Gospa Klobovscva se .je zmotila v uri in ujela drugo predavanje. V kaki zadregi je bila, ko si je hotela skrojiti modno obleko, pa je slišala: »Levi rokav (— prekopa) je dolg 305 kilometrov, desni 112. Delo bo trajalo pet let in bo moralo biti pri njem zaposlenih 60.000 delavcev.« Gospa Klobovscva se je onesvestila ... Programi HasfJo-R.fvi&Slana s Nedelja, 8. decembra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. —■ 10 Versko predavanje, p. dr Roman To-minec. — 10.20 O lutkoveni gledališču predava g. Orel. — 11 Koncert radio-orkestra. — 15 Kmetijska ura: O vinarstvu predava g. Kuret. — 15.30 Finžgar: »Divji lovec«, drama v 4 dej. (čl. Ljudskega odra. — 16.30 Koncert radio-orkestra. — 17.80 Ilumorislično čtivo, pisatelj Milčinski. — 20 Bizet: Carmen, opera (na ploščah). 22 Časovna napoved in poročila. Jesenicel — Radio aparate prodaja in montira solidno in z garancijo: Radio — Jože Markež. Ponedeljek, 9. dec,: 12.30 Reproduc. glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.80 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio orkestra. 18.30 Francoščina, jiouč. dr. Leben. 19 Iligijensko predavanje: O podedovanju, dr. Petrič. 19.30 Angleščina, poučuje ga. Orlhaber. 20 Večer radio orkestra: Zimski sprehodi v naravi. 22 Časovna napoved in poročila- Torek, 10. dec,.: 12.80 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio orkeslra. 18.30 Biografija svetovnega gospodarstva: Svetovna živinoreja, dr. Valter Bohinec. 19 Kratek pregled slovenskega jezika, dr. U. Kolarič. 19.30 Ruščina, poučuje dr Preobražeiisky. 20 Orgelski koncert stol. kap. Stanka Premrla. 21 Vola-ričev večer. 22 Časovna najjoved in poročila; nadaljevanje koncerta. Drugi programi t Ponedeljek, 0. decembra: Belgrad: IS Koncert na citre. 20 Prenos iz Varšave. 21.30 Dnevne vesti in čas. 22 Koncert radio kvarteta. — Varšava: 16.15 Mladinska ura. 17.45 Zabavna glasba. 20.30 Internacionalni koncert. 23 Plesna glasba. Budapest: 12.05 Reproducirana glasba. 17.40 Ciganski orkester. 20.30 Prenos iz Varšave. 22.20 Jazz. — Dunaj: 17 (ilas-bena ura za mladino. 19.10 Skice iz. Poljske. 20.30 Prenos iz Varšave, nato vet. koncerl. — Milan: 11.25 Reproducirana glasba. 12.80 Opoldanski koncert. 13.30 Koncert radio orkestra 17 Koncert kvinteta. 20.80 Zabavna glasba. — Langenberg: 17.30 Popoldanski koncert. 18.30 Evropski roman. 20.30 Pester večer. 21 Večerna glasba, nato komedija »1'inipiiione in Vespetta«, nato jilesna glasba. Rim: 13.15 Koncert radio kvinteta. 17.80 Prenos iz rimske filharmonije. 21.02 Veliki koncert napo-lilanskih jtesini. -— Berlin: 19.30 Nemške in ruske narodne iesmi. 21 Izbor iz . Grofa Luksenburg«, opereta. * Katovice: 17.45 Zabavna glasba. 20.30 Internacijonalni koncert iz Varšave. 28.20 Plesna glasba. — Touloiise: 18 Zabavna nI. 19.30 Plesna glasba. 20.15 Simfonični koncert. 21 Pesler koncerl. — Stuttgart: 16 Popoldanski koncert. 19.30 Zabavni koncert radio orkestra. 20.30 Divertimen-to za mali orkester, op. 42. W. Braunfels. 21 . Jud Siifi«, dramatizacija po romanu. 22.40 Koncert na violoncello. — Torino: 17 Koncert radio kvinteta. 19.15 Večerni koncert. 20.80 Simfonični jazz, nato zabavna glasba. — M. Ostrava: 11.SO Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert. 1(5.80 Godba na pihala. 17.30 Pol ure moderne glasbe. 19 Zabavna glasba. 20.30 Prenos iz Varšave. 22.15 Zabavna glasba. iResdJo-jBar cenili 1930 je izšel in se pošlje na zahtevo vsakomur brezplačno. Opozarjamo na zadevni oglas na zadaj' si rani. Torek, 10. decembra: Belgrad: 18 Popoldanski koncert. 20 Večerni koncert. 21 Kralj ostane*, dram. prizor. 21.30 Dnevne vesti in čas. 21.49 Koncert radio kvarteta. Varšava: 12.05 šolska matineja. 16.15 Reproduci- ;u rana glasba. 17.45 Ljudski -koncert. 19.20 Prenos opere iz Kaiovic. — Budapest: 12.05 Koncert tria. 15.30 Mladinska ura. 17 Popoldanski koncert. 20 Pestra ura. 21.40 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 19.30 Verdijev Otliello -, opera, sp. Boilo; nalo večerni koncert. — Milan: 11.25 Reproducirana glasba. 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Koncert radio orkestra. 16.30 Mladinska ura. 17 Koncert kvinteta. 20.30 Zabavna glasba. 21.15 Koncert sodobne glasbe, nato zabavna glasba. — Praga: 20 Pevska ura. 20.30 Klavirski koncert — Langenberg: 20.05 Večerna glasba. 21 Bach. —. Rim: 13.15 Koncert radio kvinteta. 17.30 Popoldanski koncert. — 21.02 Puccinijeva opera Turandot .— Katovice: 16.20 Reproducirana glasba. 17.45 Ljudski koncert. 19.20 Prenos Puccinijeve opere . Ma-daine Butterfly iz gledališča. — Touloiise: 13 Opoldanski koncert. 18 Plesna glasba. 19 Španske pesmi. 19.30 Plesna glasba. 20.15 Odlomki iz oper. Stuttgart: 16 Popoldanski koncert. 19.30 Pestra ura. 20 »Don Pasouale«, komična opera. 22.30 Hebrejske pesmi. 23.15 Jazz na dveh klavirjih. — Torino: 19.15 Večerni koncert. 20.30 Zabavna glasba. 21.15 Koncert sodobne glasbe, nato zabav, glasba. M. Ostrava: 11.30 Reproduc. glasba. 12.30 Opoldanski koncert. 16.30 Popoldanski koncert. 19 Pesmi. 21.30 Orkestralni koncert. 22 Plesna glasba. mimifoh! Poskusite to metodo! Videti bodete, kako uorIo in enostavno sc polepša Vaš obraz. Ne rabile kremo. Nepotrebna ie pol ure trajajoča masaža in kosmotiško zdravl.ieii.ie. Razkadite enoslavno par kapljic pasteriziranega Leton-mloka 7..1 obraz nn obrazni koži. Nato rabite navadno Šminko in tako i postane Vaš obraz Kladok in svež kot kake 16 letne deklice. Ovela obrazna koža dobi novo življenje, svltlo čelo in nos "ostane temneje, vse napake obrana izginejo. Leton-mlcko za obraz je ekstrakt najbolj plemenitih izdelkov za nogo obraza. Ne pomnščobi in ne posuši kože nn obrazu. ,To popolnoma neškodljivo. Primerno zn vsako pbrnzno kožo. Hiši prijetno, prik.upljivo. Njega učinek je trajen, kotil,-i Leton natreseno lepotilo ostane cel dan ali celo 110 .. Tudi če innoffo plešeto ali telovadite. Na t/i lon natreseno lepotilo je popolnoma nevidno. (loto Vaša najboljša prijatejlica ne bo zapazila, dn imate na obrazu lepotilo, tako naravn postane 7. I.etonom bnrva na obrazu. Poskusile z Letonmlekom za obraz in videli bodete, kako se v nokai sekundah polepša Va obrnz. 1 .< tonu ne hodeto megli nikdar več pogrošni i, Stoklcniea IjCton-mleka zn obraz, ki zndošč za daljno dobo, velja .'lil din, Pošiliatvo na deželo po povzetju, Dobiva se v vseli lekarnah, drouerijnh in par 1'mriertjali. fv h! kit: nc bilo dobiti, obrnite s.- na droRerljo „N«»d<»" Kolar I imbrlC Subotica, Strosnnayerjeva nI. ali na drogorijo l>re0orIJE, Ljubljana. Clemenceauievts skrinjica Tudi v Berlinu je nekaj gnilega Prof. Louis Lewin, slavni raziskovalec strupov, je umrl v Berlinu, star 79 let. Univerza v lnnsbrucku, kjer so se 'J. t. m. vršili težki izgredi, ker so svobodomiselni dijaki napadli katoliško organizirane dijake. Bogati pionirji na severu Predno so prišli na Alasko iskalci zlata in kožuharski lovci — tako pripoveduje bivši misijonar Paul Zucher — življenski pogoji za tamkajšnje eskimske domačine nikakor niso bili tako slabi. Kajti poleg ribolova jih je preživljal tudi lov na druge živali. Bilo je obilo severnih jelenov in morskih psov, vrhu tega mnogo živali kožuharic, tako da so imeli Eskimi poleg rib vedno dovolj drugega mesa. Drugačne pa so postale razmere šele tedaj, ko so začeli prihajati v deželo iskalci zlata. Mnogi izmed njih, ki jim sreča ni bila mila, so ostali v deželi in se začeli preživljati z lovom na kožuharice: lisice, močvirske vidre itd. Bili so opremljeni z modernim strelnim orožjem, s katerim sc Eskimi s svojimi priprostimi lovskimi pripravami seveda niso mogli kosati. Tako so tuji lovci postrelili vse živali, ki so prišle na plan, a domačinom jc preostal polagoma samo še ribolov. Preživljali so sc samo še z ribami in revščina je jjo-stala nepopisna. Izumiranje se jc začelo. Tedaj se je zavzel za Eskime — bilo jc tc v devetdesetih letih minolega stoletja •— dr. Jackson. Na njegovo pobudo je uvedla ameriška vlada na Alaski na lastne stroške rejo severnih jelenov. Plemenske živali in učitelje za njih vzrejo so dobili iz Sibirije in La-ponije. Podjetje jc sijajno uspelo in danes je na Alaski okrogio en milijon severnih jelenov, ki domačinom ne zagotavljajo samo golega obstanka, marveč jim omogočujejo tudi precejšnje blagostanje. S prvimi čredami jelenov so prišli kot učitelji na Alasko Laponci, ki so imeli nalogo, da izobrazijo v reji jelenov domače Eskime. Ti Laponci so privedli s seboj tudi svoje lastne pastirske pse, ker eskimski volčjaki niso bili primerni, da bi čuvali črede. Kot učence za pastirsko službo so izbrali med Eskimi večinoma mlade fante, stare po 18 let. Uk je trajal pet let. Ob sprejemu so sc morali pastirji zavezati, da se bodo še dvajset let po dovršeni učni dobi natančno držali vladnih živinorejskih predpisov. Nadzorstvo so izvrševale misijonske postaje in drugi belopolti naseljenci. O vsaiki čredi se je vodil natančen rodovnik. Zapisovali so vse živali, ki so prišle na svet, dalje vse, ki so jih prodali ali zaklali. Košute se sploh niso smele klati, razen v slučaju bolezni ali nezgode. V medsebojnem boju si jeleni večkrat tako zapletejo rogovje drugo v drugo, da se tej ali oni živali odlomi s črepinjo vred; take živali je potem seveda treba zaklaii. Vsak pastir je moral vse živali svoje črede na svoj posebni način zaznamovati. Ta znamenja so se sprejela v rodovnik in so morala ostati neizpremenjena. Na la način je bilo lahko najti ali razpoznati živali, ki so se zatekle v kaiko drugo čredo in jih spraviti nazaj. Večinoma so zaznamovali živali z zarezami ali luknjicami v uhljih. Službeni pogoji za pastirje so bili tako dobro izbrani, da se jc vsak pastir iz lastne koristi kar najbolj vneto brigal za svojo čredo. Ves čas svoje učne dobe je dobival polno oskrbo, razen tega pa še vsako leto sedem jelenov, ki jih je takoj mlade zaznamoval s svojim lastnim znakom. Po preteku petih let je bil pastir lastnik približno 50 živali, ker je bila tudi prireja njegova to se pravi, da je bil samostojen gospodar s prav lepo čredo. Menda se ni pripetil niti en slučaj, da bi se bil tak Eskimski pastfr, čim je spoznal ugodnosti svoje službe, izneveril jelenoreji in se vdal prejšnjemu lenemu in \nemarnemu življenju. Saj mu jc čreda leto za letom naraščala ter \Villiam C. Gough, eden najuglednejših angleških detektivov, bivši generalni nadzornik no Scotland Vardu. ki jc dospel v Dtisseldorf, da osebno sodeluje pri iskanju skrivnostnega morilca. je mogel vnaprej vedeti, da postane sčasoma dosti imovit mož. Pastirski poklic jc pa tudi v zdravstvenem pogledu prava sreča za Eskime. Ko sc v poletju napotijo črede iz močvirne tundre na suhe visoke planote, da se tako rešijo neznosnih komarjev, morajo tudi pastirji za njimi. To ne dela veliko neprilik, saj se da pastirski šotor z lahkoto prenesti drugam. Tako se tudi pastirji umaknejo iz nezdravih močvirskih ozemelj v zdravejše kraje, kjer morejo poleg pastirovanja hoditi na lov za kožuharicami in po rekah loviti ribe. Šele ko zopet nastopi zima in tundre trdno zamrznejo, se vrnejo črede v nižave, da iz trdih tal kopljejo mahovje. Mnogo laponskih družin, ki so prišle s prvimi čredami v deželo, se ni več vrnilo v prejšnjo domovino, ker so našle na Alaski in njenih neizmernih pašnikih vse pogoje za lepo bodočnost. Iz dobršnega dela stradajočih in oslabelih eskimskih ribičev pa se je v teku pičlih tridesetih let razvil zdrav in odporen pastirski rod, ki ima svoje blagostanje 7a'nva-lili severnim jelenom, rogalim pionirjem človeških selišč na visokem severu. V svoji oporoki je prod kratkim umrli francoski državnik Georges Clemenceau določil, da mu polože v krsto palico iz mladosti z železnim držajem, potem majhno skrinjico, prevlečeno s kozjo kožo, s knjigo vred, ki se jc nahajala v njej, in slednjič dva šopka posušenih cvetk, ki stojita na kaminu v granati. Skrinjico, ki jo omenja Clemenceau v svoji oporoki, mu je dala njegova mati, ko je bil še majhen. Potem mu je skrinjico vzela in mu jo ob vsakem rojstnem dnevu zopet podarila s par franki ali kakim spominkom. Tako mu je za neki rojstni dan podarila Fi-garovo ženitev . To skrinjico in to knjigo so morali torej Clenienceauju položiti v krsto. Pretresljiva je zgodba o cvetlicah, ki jih je bolel Clemenceau ponesli s seboj v grob. Bilo je par dni pred veliko nemško ofenzivo v Campagnei v dneh 15. do 17. avgusta 1918. General Petain je tedaj napravil načit, da se bo prva bojna črta le slabo zasedla in navidezno branila, da se premoti sovražnik, katerega naval se ima razbiti ob drugi bojni črti. Moštvo v prvih postojankah je bilo toliko kot posvečeno smrti. Clemenceau, ki je poznal la bojni načrt, je hotel na vsak način obiskati moštvo (>rve bojne linije. Na tem tragičnem potu je prišel med drugim mimo skupine pod-j častnikov, ki jih je naslednji dan čakala go-| lova smrt. Eden izmed podčastnikov je stegnil roko iti ponudit Clenienceauju šopek priprostih j cvetlic. S solzami v očeh je Clemenceau spre-j jel šopek in rekel: Otroci moji, te cvetlice I pojdejo z menoj v grob!« Besedo je držal. Kako se bodo letos ženili princi Pravkar je izšel dvorni koledar Gotha za 1. 1930. Iz njega je razvidno, koliko princev in princezinj je lačas, ki se morejo poženiti med sebej — ako seveda ne uskočijo raje v meščanstvo. Na čelu vseh je treba imenovati ljubeznivega, sijajnega prestolonaslednika najmogočnejše države na svetu — princa Valeškega. Star je že 35 let. a je vendar še vedno samec, Anglija še danes ne ve, katera bo njena bodoča kraljica. Enako je še neoženjen prestolonaslednikov mlajši brat, vojvoda Gloucesterski, star 29 let. Tudi najmlajši sin sedanjega angleškega kralja, princ Jurij, je kljub svojim 27 letom še samec, Samo drugi sin kralja Jurija, vojvoda Vorški, je oženjen in ima doslej edino hčerko, ki bi prišla vpoštev kot angleška pre-stolonaslednica. Tako so tedaj samo na sijajnem angleškem dvoru na razpolago kar trije princi kot ženini, eden bolj ljubezniv nego drugi. Seveda je to grozdje za marsikatero izmed princezinj — prekislo. Med vladajočimi knezi je tačas še neoženjen bolgarski kralj Boris. Poizkusil je svojo srečo že tod in tam med kraljevimi princezi-njami, a povsodi naletel na ovire. Gotovo je, da je splavala po vodi ženitev na italijanskem dvoru — z lepo princezinjo Giovanno; enako iz verskih razlogov ne bo nič z 20-letno špansko princezinjo Beatriz. Vpoštev prihaja le še romunska princezinja Ileana, ki je pravoslavne vere. A spričo nepovoljnih odnošajev Bolgarije z našo državo, nastajajo tudi za to zvezo znatne ovire. Te dni dovrši svoje 18. leto španska infan-tinja Marija Kristina. Morda se ni zgodilo zgolj slučajno, da je španska kraljica Ena, rojena Angležinja, v spremstvu svojih dveh hčera obiskala svojo domačijo, kjer je poleg treh kraljevih princev tudi cela vrsta mladih mož najvišjega plemstva, ki bi mogli priti vpoštev kot ženini za mladi španski princezinji. Na Angleškem se je mudila v minolem poletju tudi holandska kraljica Viljemina s svojo edinko Julijano, holandsko prestolona-sleduico. 20-letna princezinja študira tačas na univerzi v Leydenu, a je seveda čas misliti na primernega soproga zanjo — saj ima zasesti nizozemski prestol. Valeški princ zanjo seveda ne prihaja vpoštev, pač pa ostala dva angleška kraljeva sina. Razen tega bi mogla voliti mecl nemškimi princi, pri čemer opozarjajo posebno na najstarejšega sina nemškega prestolonaslednika — 23-letnega Viljema Friderika. Tudi Ju-lijanina mati. kraljica Viljemina, je bila poročila nemškega princa — Henrika Mecklen-burškega. — Dalje bi prišel za nizozemsko prestolonaslednico vpoštev drugi sin belgijskega kralja — grof flandrijski, čegar sestra je nevesta italijanskega prestolonaslednika. Slednjič so dorasli za ženitev tudi vnuki švedskega kralja. Najstarejši med njimi, princ Gustav Adolf, vojvoda Vasterbotten, je sedaj star 23 let; njegova sestra, princezinja Ingrid, doživi prih. marca svojo 20. pomlad. Zelo je verjetno, da jo zasnubi sedaj 30-letni danski prestolonaslednik Frederik ali pa njegov mlajši brat Knud. Po snegu diši Smučarji ne odlagajte, naročate si takoj dres iz prinia švedskega modnega ledna. Kompletni dres Diu 580" — naprej. Turistovski jopiči \Vindjake) po Din J2(i"— samo pri DRAGO SCHWAB - LJUBLJANA. Parnik »White Kose«, ki se je ob zadnjih viharjih razbil pri Aberdeenu ob škotski obali. Posadka se je 1__ • s težko muko rešila. i .««««•t«»«*»»**«••«•«*•«••«••«« Poseben odsek berlinskega dež. zbora za preiskavo v Sklarekovi aferi zaslišuje te dni berlinskega nadžupana Bossa, ki je ludi osumljen. da je sprejemal podkupnino. Boss je odkril mnogo zanimivosti, kako se brez vseh sklepov plačujejo razne visoke doklade, oddajajo naročila itd. Pri tej priliki je omenil, da znašajo izdatki nieslne občine 1.1 miljarde mark na leto. Mestnih uradnikov je 23.432, mestnih učiteljev 18.26-1, uslužbencev 21.700, delavcev pri mestni upravi 32.000, delavcev pri mestnih podjetjih 42.000 in razen lega zaposluje mesto 24.000 oseb v častni službi. Kieptomanija ne velja več Pred sodiščem v Schonebergu je stala te dni zaradi ponovne tatvine ločena žena nekega zdravnika in hči bogatega tovarnarja. Gospa je bila že opetovano v norišnicah in sanatorijih za uniobolne. Vendar ni zdravnikom nikoli povedala, da ima nagnenje do kraje — klepto-manijo. Krade po trgovinah, in to vedno le svilene nogavic Zadnjič so jo zopet zasačili in našli pri hišni preiskavi 250 parov nakradenih svilenih nogavic. Sodišče se ni bolelo ozirati na izjave zdravnikov, da je gospa bolestno nagnjena li kraji — kleplonianka — ter jo je obsodilo na G mesecev ječe, ki jo mora takoj nastopiti. - * Gospod šef, ali bi mogel dobili danes popoldne prosto; zaradi mojega starega očeta namreč.« Kako? Saj ste že lani imeli cel dan do pusta, ker ste pokopali starega očeta? Seveda, ampak danes bi se rad sestal z I njim ua spiritistični seji.t Pusto!ovec kot knez Maršal Cangsuliang, kitajski vrhovni poveljnik v Mandžuriji, ki je Rusom naznanil, cla Kitajska sprejema ruske zahteve. Pred približno dvema mesecema se jc zglasil pri nekem berlinskem zdravniku mož, ki se mu je predstavil kot izgnan ruski knez, ki toži sedaj sovjetsko vlado za 50 milijonov zlatih rubljev odškodnine za odvzeta posestva. Rekel je, da se sedaj nudi lepa prilika za špekulacijo z zemljišči. Bil bi pripravljen ustanoviti : Nemško nepremičninsko banko«, ako bi mn hotel ili pri tem kdo na roko. Zdravniku se je zdel mož vsega zaupanja vreden; ni mu dal na razpolago samo znatnega zneska, marveč ga je seznanil ludi z raznimi vplivnimi in iinovitimi ljudmi. V teku enega meseca je imel ruski knez lepo urejene bančne prostore in vrsto nameščencev z bivšim občinskim svetnikom kot voditeljem in prokuristoni na čelu. Vse je šlo gladko do 1. t. ni., ko bi bil imel knez izplačati prve plače in poravnali račune raznih dobaviteljev. Tedaj je kneza zmanjkalo kakor kafre, policija je pa dognala, da je bil la ruski knez že dav no znani pustolovec : knez Sapieha«, bivši gozdni čuvaj poljske narodnosti — Stanislav Woy. — Woy ima že nešteto sleparij na vesli — mecl drugim se je bil oženil z neko visoko poljsko plemkinjo kot navidezen madžarski grof — oblasti so ga imele že večkrat v pesteh, toda začudo je bil vselej obsojen le na čisto brezpomembne kazni. Woy se namreč med drugim peča tudi z vohunstvom in ' ima vedno za seboj mogočne zaščitnike. Sinčkov hoiiček Praznik sv. Miklavža jo za nami. Za čuda mnogo lepib reči je prinesel dobri svetec letos seboj iz raja, za čudu lepili reči jc nakupil še po raznih trgovinah ua zemlji — pa je še komaj zadovoljil vse želje otrok. Razdal je j vse, prav vso — do zadnjega sladkorčka. Či- i sto praznih rok se je vrnil v zlata usbesa. To Vam povem jaz, Kotičkov striček, ki sem ga | videl na lastne oči. kako se je ob jutranji zarji vzpenjal s svojimi angeli po srebrni lestvi navzgor. • Kaj pa parkelj, ojej, parkelj — tisti z zakrivljenim rožičkom in rdečini jezičkom? Ali ste ga kaj videli, dragi maji, ali je kaj hudo razgrajal okoli Vas? Bojim se, ojej, bojim, da je koga izmed Vas pošteno zmikastil, ga po-basal v koš iu ga odnesel seboj. Na moč sem v skrbeh in kar groza me spreletava ob tej misli... Pišite mi, pišite, za Boga, če ste še vsi živi in zdravi! Meni, Kotičkovemu stričku, sv. Miklavž n i prinesel piškavega oreha. No ja. kaj hočete — sem bil že premalo priden. Veste, parkelj pa je bil pri meni, parkelj. Grozno je zatulil, po-migal z rogovi, zarožljal z verigo in me hotel pograbiti. Jaz pa sem dejal: »Saj veš kako! in sem jo jadrno ucvri skozi duri na ulico. Tam sem se skril za hrbet orjaškemu stražniku in kukal ves bled izza njega. Parkelj je pri-dirjal za mano — stražnik pa je bil hraberr. da nikoli tega. Izvlekel je bridko sabljieo, zamahnil — in parkelj jo je popihal z dolgim nosom ... Ho, ho, ho, ho! Sv. Miklavž mi ni prinesel piškavega oreha, sem rekel. Dobil pa sem za Miklavža darilo, ki sem ga bil bolj vesel kot mošnje cekinov. Spomnila se me je ena izmed mojih mladih prijateljic in mi poslala po pošti krasen, za čuda krasen šopek pravih, dišečih nageljnov in vrtnic. Punčka, ki me je razveselila s tem nepričakovanim darilom, so piše Veri ,1 e m e c in je učenka II razreda v Mariboru. In še pismo mi je poslala zraven, pismo, ki je spodaj objavljeno. In še nekaj sem prejel po pošti: vrbovo vejico s pravimi, živimi spomladanskimi inačicami 1 >Ta »zadnji jesenski pozdrav« mi je poslala Marica P e n e š iz Kranja. Obema kotičkaricnina -- Verici in Marici — pre srčna hvala! Pozdravljeni! Kotičkov striček. Pismo male Verice. Dragi Kotičkov striček! To, da se tako trudiš, da bi nam malini ustregel ;'. lepimi zgodbami in slikami, se mi na moč dopade. Tudi Tebi mora zato kaj prinesti sv. Miklavž. No, za igračke si najbrže že prevelik... Poleti sem Te povabila, du pridi pogledal moj vrtiček, a Te ni bilo. Gotovo imaš mnogo dela in skrbi s tem, da v nedeljski številki Slovenca-: otroke čimbolj razvedriš. Zato ti pošiljam Miklavževo darilo: šopek svežih nageljčkov iz mojega vrtička. To pač zaslužiš, ker tako skrbiš za nas male. Na svidenje! V e r i c a J e 111 e c , učenka II. razr. v Mariboru. Šale za male Točen odgovor. Učitelj: - Kje si bil rojen, Tonček? Tonček: »Doma.« Modri Mihec. Učiielj v drugem razredu: Kako je tvojemu očetu ime, Mihec?« Mihec nekaj časa premišljuje, nato to modro odreže: »Mojemu očetu je ime ala! : Pazljivi Jožek. Učitelj: »To je pa že od sile! Ta lenuh, la Jožek, že spet spi. Prepričan sem, da kujon ne ve niti besedice tega, kar sem pravkar razlagal. Jožek! Vstaui in povej: o čem sani pravkar govoril?« Jožek (točno): Zmerjali ste mc, gospod učitelj!: Nedaleč od mestnih zidov sta se črna vrana spustila na tla. Prvi se .je s palico čarulko, ki jo je nosil v kljunu, dotaknil svojih in tovariševih poroti — in Jokec in čarovnica sta hipoma spet zadobila človeško podobo. Nahajala sta sc v kraju, ki vam je, otroci, gotovo še ostal v spominu: pred šotorom, v katerem si je za groš vsakdo lahko ogledal moža-pesjana iu ženo-kačo. ■ i najlepši okras domov, na iprtklailncjfio darilo /.a Kožic mi nevesto, kur so na oli trn ion spomin na darovalca. Vse -i ko "Voda.i 1110 7. okvir* m ali 'brez okv ra, za notovino nli odiiln lo. Pov čanje slik v vseli r/.vrš vali in val-k->stli izdeluje iiaj-soliduejo Umetniško notdedni zavod ftUBENS Zatjr« b Vlaško ulica 53 GOSPODARSKA ZVEZH U LJUBLJANI ima stalno no zalogi: vse vrste umetnih gnojil, Tomaževo žlindro, rudninski in kostni 9uperfosfat, kalijevo sol, čilski soliter, apneni dušik, mešano gnojilo in nitio-foskal; nadalje vseh vrst portland cemtnla. Bogata zaloga ipecerčjskcga in kolonllalnega blaga, vse vrste mleoskt izdelki, poljedelski »trota, premog iz domaČih in tujih rudnikov. bukova droa Mirko Kunčič: Peterčk®vt& tožba Jojmene, jojmene — vse je pri kraju; sveti Miklavž spet pri Bogu je v raju. Vsega prinesel je pridnim fantičkom, meni le parkeljna z rdečini jezičkom. »Prav ti je, prav — šlek. šlek — razposajenčekk dedek z zapečka mi s trže korenček. »Nič ne pomaga po toči zvoniti; prej moral Peterček priden bi biti k Oh, zdaj pa res ne bom žalil več mame. — Pridi, Božiček in spomni se name! V šumi bede Noč je razgrnila svoje črne peroli nad zemljo. V tej pozni uri se je vračal siromašen mladenič skozi samotno šunio domov. Široka debla starih bukov iu smrek so ga obkrožala in gosto grmičevje. Poti so se križale na vse strani. Mladenič je korakal ves tih in zamišljen in niti zapazil ni, da jc krenil s prave poti. Šele, ko se je spotaknil ob debelo smrekovo korenino iu padel nn tJa, se je predramil lz svoje zamišljenosti. Pogledal je okoli sebe in v soju mesečine, ki je lila skozi veje, prestrašen spoznal, da je zašel. Vstal je in začel iskati prave poti. Taval jc zdaj po tej, zdaj po oni strani — a vse jo bilo kot zakleto: vedno iznova se je znašel na mestu, kjer se je bil spotaknil ob korenino. Ves utrujen iu potrt je sedel pod košato bukev in ni vedel ne kaj ne kako bi. in se je eni bridkosti pridružila še druga: glad ga je pričel moriti, strašen glad. Ubogi mladenič si je zajkril z rokami obraz in glasno, zaplakal. Tedaj so kakor iz tal zrastli pred njim trije neznani, skrivnostni možje. Nepremično in srepo so strmeli vanj. ko da bi ga hoteli prebosti z očmi Prvi mož je bil odet v plašč, ki se je lesketal v mesečini kot čisto zlato, iu nosil je pas, ki je bil ves z demanti in biseri posut. Drugi mož je imel črn plašč in črn pas. Tretji mož je bil brez plašča; imel je srajco iz modrega platna in navaden usnjen pas, v rokah pa je držal veliko, ležko sekiro. »Kaj delaš tu?<; so vprašali mladeniča vsi trije možje likratu. »Umiram,« je vzdihnil mladenič, . usmilite se me!« »Kaj želiš?« »Da pridem čimpreje iz te šume.« »Izberi enega izmed nas, ki ti pokaže pot.« Mladenič jih je začel pozorno motriti. In se mu j« zdel mož v zlatem plašču in z dragulji posutim pasom prikupen najbolj. Dejal je: »Tebe sem izbral.« Mož v zlatem plašču se je skrivnostno nasmehnil in mu podal belo roko. Med tem sta ostala dva moža izginila, ko da sta se po-greznila v zemljo- Mladenič je zaupno stopal za svojim vodnikom. Ure in ure so minile — a šume ni hotela biti konec. »Truden sem,« je zaječal mladenič; »ne morem več naprej.« »Pot je dolga, a tvoje noge so slabotne,« mu je dejal mož v zlatem plašču; »peš nikoli ne prideš iz šume.« »Kaj naj torej storim, ntoj Bog?« je vzkliknil nesrečni mladenič. »Cez nekaj časa bo pridirjal tod mimo na iskrem vrancu bogat trgovec. Vzemi ta ineč, ustavi jezdeca, zabodi ga, vzeini mu konja in odjezdi na njeni iz šume.« »Joj meni!« je prestrašen kriknil mladenič in razširil roke; »kdo si, ki mi svetuješ to?« »Jaz sem Zločin!« je z zamolklim glasom odgovoril mož v zlatem plašču. ■ »Poberi se od mene!« je zakričal mladenič in se vrgel na zemljo. »Mož v zlatem plašču se je strahotno za-grohotal in izginil- Ko je ubogi mladenič spet dvignil oči, sta stala pred njim znana neznanca: mož v črnem plašču in mož s sekiro v roki. »Kaj delaš tu?« sta ga vprašala. »Umiram, usmilite se me,« jo odgovoril. . »Kaj želiš?« »Da me čimpreje odvedeta iz te zaklete šOlne.« ■ »Izberi enega izmed naju, ki te bo vodil.« Mladenič iu je začel motriti iu se hitro odločil. Dejal je možu v črnem plašču: »Tebe sem izbral.« Molče mu ie podal ta roko iu ga odvedel seboj. Hodila sta in hodila iu dospela slednjič do temnega prepada. ilustriral J. P. »Ne morem več naprej,: je zastokal mladenič. Prav zato sem te privedel ua lo mesto, jo mrko dejal mož v črnem plašču. »Edino na ta način pobegneš iz to šume. Skoči v prepad — v njeni je smrt, in v smrti je pozab-Ijenje, in v pozabijenju rešitev od vseh muli.« --.Joj meni!« je kriknil mladenič; »kdo si, ki mi svetuješ to?« »Jaz sent Obup k je z mrtvaškim glasom odgovoril mož v črnem plašču. •Pojdi od mene, skušnjavec!« je zastokal mladenič in se zgrudil na kolena. Mož v črnem plašču se je turobno zasmejal in izginil. Ko je mladenič iznova dvignil olnaz, je stal pred njim tretji izmed skrivnostnih mož. Mladenič je zadvhtel v grozi in hotel pobegniti. Mož v modri srajci in s sekiro v rokah pa mu je sočutno prožil roke naproti in dejal: »Pojdi z menoj, mladec! Tvoja pot je res dolga in vsa s trnjem in bridkostjo posejana, a Bog ne zapusti onega, ki trpi.« Mladenič je pogledal neznancu v oči In jo videl v njih toliko iskrenosti in ljubezni, du je bil mahoma ves zaupljiv. Verno mu jo sledil. Šuma je postajala čedalje bolj gosta. Neznanec st je s sekiro utirat pot skozi bodeče grmičevje. Sekal je, da mu je pot curkoma lil s čela. Pred posekanim deblom nizkega bora se je neznanec ustavil in zapovedal mladeiliču: Naprti si to deblo na rame.« Mladenič je ubogal, čeprav jo bil od gladu in brezkončnega tavanja po gozdu že ves izčrpan. Z onihujočinii koraki in globoko upognjenim telesom se je plazil za svojim vodnikom. Šuma jc postajala čedalje bolj svetla iu misel v niladeničeveni srcu čed-iljo bolj vedra. In tudi breme — čudo božje — je postajalo vse lažje- Ni ga več nosil mladenič sam: nosilo ga je upanje na zlatih perotih ... Kmalu sta dospela na kraj gozda, ln se je razgrnila pred zavzetimi niladeničevimi očmi prekrasna dolina, vsa lesketajoča se v žarkih božjega solnca. »Zdaj smo na cilju, je slovesno dejal neznanec. »Šuma, ki si jo preromal, se imenuje šuma bede; ne pozabi tega nikdar! Zdaj pa odloži svoje breme. Mlatieni? je vrgel deblo z ramen,In glejte: ko je deblo padlo na tla — se je spremenilo v velik kos zlata. Kdo si ti,« je vzkliknil vez zavzet mladenič, . kdo si ti, ki si mi bil tako čudovit vodnik?« Jaz sem Delo ! jc samozavestno dvignil glavo mož v modri srajci, prijazno pokiinal mladeniču v slovo in izginil. (Iz hrvaškega prevel M. K.) Spisal Mirko Kunčič. Ponfttis prepovodan. Ljudje in vojaki so s kraljem Trataratom vred kakor okameneli stali na svojih mestih in strmeli, strmeli, strmeli... Niso in niso mogli doumeti, kako se jo moglo v par trenutkih vse to zgoditi... Grmada je gorela z mogočnim plamenom. Plamen pa se je moral zdaj zadovoljiti le z golimi poleni... 176. V par skokih je bil pri grmadi. Že so jo " '"od vseh strani. Jokec pa se ni zmenil za nevarnost. Kakor veverica se je pognal na vrh grmade, porezal z žepnim lioži-čem vezi okoli čarovničinega telesa m ji stisnil drobno, bleščečo reč v roke: palico čaral-ko, ki je bila v njegovih rokah brez moči. Zavil jc naravnost h kralju Trataiati. Skočil jo z divje penečega sc konjička in se vrgel h kraljevim nogam. O kralj Tratarata, daj znamenje za po-liiiloščenje! Brž, brž, da ogenj ne doseže vrha! Pobič, ali noriš, ka-li?« je zakričal kralj Tratarata. ln je Jokec videl, da bi bilo vse zaman in da je skrajni čas ... Čarovnica se je dotaknila z ujo Jokčevili in svojih rameu ln zgodilo se jc čudo: spremenila sta se v čina vrana. Zletela sta visoko v zrak. 175. Revizija carinske tarife Skupni načelni predlogi gosp. zbornic glede revizije carinske tarife Dne 10. t. m. se bo vršila v Belgradu konferenca trgovskih in industrisjkih zbornic, na kateri se bo govorilo o skupnih načelnih predlogih gospodarskih zbornic glede revizije splošne carinske tarife. Ljubljansko zbornico za TOI bo zastopal njen tajnik g. Ivan Mohorič. Konferenca, ki se vrši na pobudo zagrebške zbornice, bo nadalje razpravljala o organizaciji industrijske statistike z ozironi na predloge Društva narodov, nadalje o izvozni kontroli poljedelskih proizvodov, nadalje o zavodu za zunanjo trgovino. Glede revizije carinske tarife je ljubljanska Zbornica izdelala načrt skupnih načelnih predlogov gospodarskih zbornic glede revizije splošne carinske tarife. Iz načrta posnemamo sledeče točke: 1. Revizija naj ne obsega samo tarifnih postavk, ampak tudi odredbe zakona o splošni carinski tarifi kakor tudi tekstacijo posameznih carinskih postavk. Saj se je izkazalo, da tekstacija pri marsikaterih predmetih ni odgovarjala taktičnim razmeram in potrebam trgovine. 2. Revizija naj se izvrši tako, da je dana možnost v slučaju znatnih izpremeni b gospodarskih razmer v tu- in inozemstvu takoj zaščititi interese domače proizvodnje. V tem smislu bi bilo treba reformirati tudi plačilo davka na poslovni promet. 3. Uveljavi naj se in sistematično izvede v celi tarifi načelo svobodnega uvoza sirovin in minimalne obremenitve pogonskega materiala za stroje v produkciji. 4. Glede industrijske politike je treba načelno razširiti ugodnosti za uvoz polizdelkov iu pomožnih sredstev, ki so v sedanji tarifi dane samo nekaterim ind. skupinam, tudi na ostale panoge produkcije. V to svrho bi bilo potrebno uveljaviti zakon v pospeševanje domače industrije, s katerim se bo dalo detajlno in z ozironi na stvarne potrebe posameznih panog to načelo praktično izvesti. 5. One panoge, ki morejo s kvalitetno proizvodnjo v dovoljnih količinah kriti potrebe domačega trga, a so vendar pri današnjih carinah izpostavljene znatni tuji konkurenci, ki dela pri ugodnejših pogojih, v taki meri, da je ogrožen njih obstoj, je treba izdatnejše zaščititi, da bi se mogla kapaciteta domače proizvodnje izkoristita popolnoma. G. Razmerje med carinami na proizvode, polizdelke in pomožna sredstva, ki so bila deloma izpremenjena z znižanjem carin na izdelke, je treba vzpostaviti. 7. Carine, ki so bile odrejene za pogajanja s tujimi državami v prekomerni višini, a ne zadevajo domače proizvodnje pač pa obremene mase konzumentov, je treba znižati na nivo, ki bo odgovarjal tako fiskalnim in konzumentskim interesom z ozironi seveda na potrebe razvoja v našem gospodarstvu. 8. Pri reviziji se mora vpoštevati, da obstoji v produkcijskih stroških naše in tuje industrije 25"ona razlika. Razen tega je treba še vpoštevati, da se uvažajo mnogi tuji industrijski proizvodi po ceneni vodni in morski poti, večina domače industrije pa ne uživa dovolj podpore v železniški tarifni politiki in se mora boriti s prometnimi težko-čami. 9. Iz kolektivnih pozicij naj se izdvoje proizvodi, ki se izdelujejo v državi in naj se zanje vpeljejo posebne pozicije za kontrolo prometa teh predmetov. 10. Skupno z revizijo naj se s sodelovanjem zbornic izdela in izda komentar k tarifi (zaradi velikih in številnih sporov). 11. Razlikovanje blaga z ozironi na obdelavo bi se moralo izpremeniti iz »obdelan in neobdelan« v »prosto obdelan in fino obdelan«. 12. Pri tekstilnih izdelkih je treba za dodatke drugih materij povišati mejo, po kateri se blago carini po prvobitni osnovni materiji. 18. Znižati pa je treba v svrho pospešenja elektrifikacije carine na uvoz elektrotehničnega in instalacijskega materiala, ki se ne izdeluje v državi, oz. za čegar produkcijo tudi niso dani pogoji. Članstvo OUZD na dan t. decembra 1929 je padlo v primeri s t. novembrom t. 1. od 100.545 na 97.829. To nazadovanje je rezijskega značaja in ga je predvsem povzročilo nazadovanje števila moških zavarovancev (od 69.215 na 66.117), dočim je kakor običajne v tej letni dobi število ženskih članov napredovalo od 3t.330 na 31.712. Po posameznih mezdnih razredih se razdele zavarovanci: 1 moški 11.290 (t 1.309), ženske 3.694 (3.685). II. do VII moški 8.576 (8.716), ženske 16.686 (16325). VIII. do XI. moški 32.235 (34.670), ženske 10.370 (10.111), XII. moški 14.010 (14.520) in ženske 962 (1009) Vinski sejem v Ivanjkovrih, dne 10. t m. bo prav zanimiv. Prijavljenih je od 43 posestnikov 78 vrst letnika 1929 z 2746 hI ter 49 vrst starejših letnikov l 1639 hI. Letošnja vina so res brez izjeme prvovrstna. Vsakdo se bo lahko o tem prepričal, lahko pa tudi ugodno svojo potrebo kril. Sejm bo odprt od 8 do 19 Velika fuzija v italijanski plovbi. Iz Trsta poročajo, dn se bosta fuzionirale. t Llovdom, ki spada v Cosulichev koncem (kapital i05 milj. lir) dve genovski družbi: Sitmai (kapital 40 milij. lir in Maritima Italiana (kapital 9 milj. lir). Nova družba bo nosila ime jLloyd orien-tale«. Borza Dne 7. dec. 1929. Promet naših borz Narodnu banka objavlja v svojem zadnjem tromesečju sledeče podu tke o prometu naših borz v prvih 9 mes. t 1. (devizni in efektni promet: v milj. Din); Ljubljana Zagreb Belgrad 9 mes. 1928 685.4 2.368.9 2.364.7 9 mes. 1929 698.6 2.449.4 1.709.7 Iz teh podatkov je razvidno, du je izredno nazadoval promet belgrajske borze, kar ne gre na račun nazadovanja prometa v državnih papirjih, nazadoval je namreč tudi devizni promet. Naraščanje prometa v Ljubljuni je pripisovati večjemu deviznemu prometu; napredek je še znatnejši v oktobru in novembru. Naraščanje pa beleži promet zagrebške borze ne v efektih pač pa v devizah Še vedno so ljubljanske banke med najjačjimi komitenti v Zagrebu za devize, pri čemur lahko mirno trdimo, da bi se velik del promela lahko razvijal potom ljubljanske borze, tako pn rujše dajemo zaslužek zagrebškim Židom. Skupno je promet nu naših borzah samo radi zmanjšanja prometa na belgrajski borzi nazadoval, dočim je v prvih 9 mesecih lani znašal 5.419.1 milj. Din, ga je bilo v prvih 9 mesecih letos 4.857.7 milj. Din (v celem 1. 1928 6.293.6, 1927 6.711.9, 1926 8.664.4 in 1925 7.759.5 milj. Din) Nn ljubljanski borzi je bil tudi ta teden promet znaten, vendar nekoliko manjši kakor zadnji teden novembra' znašal je ta teden 23.34 milj. Din napram 26.63, 26.71, 18.71 in 27.69 milj. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v ponedeljek in torek. Med posameznimi devizami beležita največ prometa: London in Curih, več tudi Praga in Newyork. Tečaji so ludi ta teden nazadovali, le v petek so se nekoliko učvrstili. Ponudba privatnega blaga jc običajna. DENAR Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.21, Budimpešta 90.135, Bukarešt 8.07, Dunaj 72.425, London 25.1175, Madrid 71.75, Newyork 514.425, Pariz 20.26, Praga 15.2625, Sofija 8.72125, Trst 26.935, Varšava 57.75 Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.6025, (valuta) 12.555, v Londonu, Newyorku in v Pragi neizpremenjeno. VKKDNOSTNI PAPIRI) Dunaj. Podon.-savska-jadran. 84.25, Wiener Bankverein 21.60, Creditanstalt 51.75, Escompteg. 170, Alpine 33.75, Trboveljska 55.85, Krani. ind. 39.75, Rima Murany 101.25. Žito V prvi polovici preteklega tedna se je položaj na žitnem trgu temeljito izpremenil s pri-četkom hosiranja cen za pšenico. Dvig se je izvršil sicer istočasno z dvigom tečajev na čikaški borzi, ki so proti koncu tedna nekoliko oslabeli, vendar je na našem domačem žitnem trgu ostala tedenca stalna in opažati je vedno bolj, da nastopajo kot prodajalci pšenice skoro same šibkejše roke, med tem ko čvrsta roka sploh ne nudi pšenice. Izvoz se je z novo uvedbo znižanih izvoznih tarif znatno olajšal in povpraševanje po blagu je tako v deželi sami kakor v sosednih državah precej jako. Neizpremenjen je ostal položaj za koruzo, ki se v poslednjem času nekoliko manj izvaža. Najmočnejši pa je bil v drugi polovici preteklega tedna dvig cene za pšenično moko, kajti mlini so v ničli večinoma razprodani ter ni skoro nobene ponudbe na trgu. Le za krušne moke je stalna ponudba, dočim je zanje odjem minimalen. Otrobi najboljših mlinov se nudijo po 95—100 Din bač. in sr., celo bos. post. — Po splošni sodbi imata pšenica in pšenična moka ničla najboljšo podlago za izboljšanje cene in se ta tendenca opaža — kar tiče pšenice — tudi na svetovnem žitnem trgu. Baš poslednji tečaji čikaške borze pričajo o zopetni učvrstitvi tendence. — Pšenica gornjebač-ka velja 210, le v posameznih primerih, na slabše ležečih postajah je mogoče kupiti blago po 2M do 5 para ceneje. Koruza času primerno suha, s kvalitetno garancijo, velja v Bački 115, v Sremu pa 117.50—120 in čez. Umetno sušena koruza pa notira 137.50—140 bač. nakl. post. — Oves velja 140, ječmen krmilni 63/64 kg 127.50—130 bač. naklad. post. — Pšenična moka ničla notira 820 do 330 bač. nakl. post. za srednje dobro znamko. Promet je živahen. Novi Sad, Brez izpremembe Promet: 27 vagonov pšenice, 1 ovsa, 29 koruze, 6 moke. Budimpešta. Tendenca oslabljena. Pšenica marec 23.90—23.85, zaklj. 23.84—23.88, maj 24.70— 24.75, zaklj. 24.74—24.75, rž marec 17.02—17.05, zaklj. 17.04—17.05, koruza maj 16—16.03, zaklj. 15.98—16, koruza tranzit maj 15.42—15.48, zaklj. 15.48—15.50. Kože, usnje, čevlji Na trgu sirovih kož so nastale v zadnjem tednu izpremembe in sicer so poskočile cene ameri-kanskih sirovih kož za par procentov in se je vse blago, katero je bilo uvoženo v Evropo (Hamburg-Anhverpen-Amsterdam), gladko plasiralo za zvišano ceno. V ČSR se opaža tudi dvig cen sirovih kož ne sicer veliko, vendar se nekateri predmeti tudi plačujejo do 5% višje. Čudno je, da je Italija prepolna sirovih kož in da ni v stanju, da plasira svoje količine blaga ter se že sedaj more govoriti o krizi v trgovini sirovih kož v Italiji. Cene v Italiji se gibljejo od 3.90 -4.20 lire prosto soli in tudi za to ceno ni mogoče dobiti kupca. V naši državi je položaj na trgu sirovih kož istotako nejasen in ne gredo cene ne gor ne dol, ker so sploh ne opaža pravilnega in živahnega trgovanja s sirovimi kožami. Vsak gleda, da čimpreje plasira, kar more. Mesarsko združenje v Zagrebu, ki je 4 mesece držalo sirove kože, je bilo prisiljeno pro- MANOFIN je dosegel pri umivanju z mrzlo vodo večje uspe« he kakor milo, soda ali lug s toplo vodo. - Pre-pričajte sel - Doza po 8 in 13 Din, - Dobavlja in prodaja Glavno zastopstvo Manoiina I. SVETEC, Novo mesto. - V Ljubljani: Drogerija GREGORIČ, Prešernova ulica. dati jih po 14.75 Din, ca. 7 vagonov, brez soli, kar znaša ca. 12—12.50 Din (ker so kože že zelo posušene). Telečje kože so obdržale svojo višino in je povpraševanje večje kot v prošlem tednu. Tovarnarji se že pripravljajo za spomladanske predmete in nabirajo potrebne količine sirovega blaga. Za svinjske kože ni opaziti prav nikakega interesa in vsaka kupčija počiva v pričakovanju, kdaj bodo tovarnarji določili ceno in se odločili, da sežejo po nakupu. Cena je za enkrat še vedno 12 Din, dočim na deželi in po Štajerskem okoli Ptuja nekateri plačujejo, kakor se sliši, tudi še 14 Din. V cenah gotovemu blagu tudi ni zaznamovati nobenega gibanja navzgor ali navzdol in se drže na isti višini kot popreje. Povpraševanje po gotovem blagu je bilo v tem tednu nekoliko večje in je tudi blago plasirano po prejšnjih cenah. V zadnji dobi se je pojavila država kot interesent za večje količine usnja ca. 20—30 vagonov ter se bode videlo, kakšne plačilne pogoje bo dala država in kakšno ceno bo nudila, nakar se bo tudi videlo nadaljnje kretanje cen v usnju. Tovarnam bodo pri teni zaloge zelo olajšane. Povpraševanje je veliko le za prvovrstno blago, dočim za slabše kot ponavadi v kritičnih časih ni interesa. V kolikor ga pa je, je navadno slabo za proizvajalca. Cene komerc. kruponov so 56—64 Din, po izviru blaga, avern 26—32, vratov 34—38, good kruponov 78 do 88, good vratov 52—56, okrajin 42—46, boks usnja 21—28, ovčin za podlogo 8—10, ovčin za zgornje usnje 12—14, ševret ovčin za sandalete 14—16 Din. Trgovina s čevlji jebila pod utisom prometa za Miklavža in so more ugotoviti, da so trgovine bile precej zadovoljne s prometom, čeprav je za Božič promet še večji kot za Miklavža. Tovarne v Sloveniji so z naročili dosti zaposlene, nekatere še preobložene. Inkaso je zadovoljiv. Jajca Produkcija je v zadnjem času čisto minimalna Povpraševanje po svežem blagu je posebno iz Italije jako živahno in so se cene dvignile na isto višino kakor lani v tem času. Nakupna cena znaša 1.65—1.70 Din. Če bo abnormalno toplo vreme še dalje trajalo, bo začela nova produkcija in cene bodo začele popuščati. Dobro bi bilo, da bi se nakupne cene ze sedaj znižale. — Št Jurij ob južni železnici, 6 .decembra 1929. Živina Mariborski svinjski sejem 6. dec. 1929. Pripeljanih je bilo 265 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari kom 90—100 Din, 7—9 tednov 150—200, 3-4 mesece 350—400, 5 do 7 mesecev 450—500, 8—10 mesecev 550—850, eno leto 1000—1400 Din, 1 kg žive teže 10—12.50. t kg mrtve teže 17—18 Din. Prodanih je bilo 193 svinj. Izmed sodobnih književnih izdaj so i in • • priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60"—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubllanl. toda s prevdarkom I Ako hočete, da Vam bode t lesna nega užitek in ako iz irate s prevdarkom, tedaj bodeie vzeli FELLER-jeva ELSA-mila zdravja in le iote, katerih delovanje tiči v njihovih zdravilnih sestavinah : Elsa -milo iz llUjinega mleka, posebno fino za naj- ne/nejšo kožo. Elja<-milo iz Ulljine kreme, blagih, svilnatih pen, divnega vonia. Elsa -milo iz rumenjaka, najboljše za otroke, po pnlnoma ■ evrralno, Elsa«-milo glicerinsko, nenadomestljivo za razpo kano roke. Elsa -boraksovo milo, izvrstnega delovanja proti solnčnim negam itd. Elsa-katranovo milo, za. rast las, za neškodljivo razkuževanje. Elsa.-milo za britje, napravi britje zabavno. Po pošti 5 kom. Etsa-raila nu izbiro tane M D n fra nko Ce se clenav vpošlje naprej; po iiov«etju 02 Din BElsa -Creme-pomada proti solnčnim pegam in nečistostim ko'.e, za racionalno nego kože. »Elsa -pomada za rast las, krepi lasISce. pomlajuje l»o pošti 2 lončka one ;iti po 1 lo- čok vsa'*e Elna-pomad stane 40 Din fran-.o f-o si- denar vposl e naprej; pu po vzetju SO Din. kl I Elsadonl pasta S Din 80. ustvarja biserne zobe, 1 tuba 1)>ii t.u tlncm negujte telo 7 Elsn-preparati To pomaga,- Dobi vu M' povsod! Kjer m. izvolite naroČiti naravno«! pri EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Elsatra: št. 134. J Pozor: Zahtevajte povsod pri Vaših cenj. trgovcih le Kernove biskvite, deserte in napoli anke, ker so najboljše. Izdeluje jih edino le A. fterp. Hrani Tovarna keksov Lovske puške floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima v zalogi: f. H. HAISER puškar v L ubljam. Kongresni trg 9 SALDA-KONTE ŠTRACE • JOURNALE SOLSKE ZVEZKE MAPE OD" M.NE KNJIŽICE ^E BLOKE ITD NUDI PO IZKEDNO UUODNIU CENAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Elektrotehnični akviziter se išče za trajno nameščenje Reflektanti morajo biti vsai absolventi srednje tehnične šole in imeti dobro prakso v prodaji električnega toka, v tarifni politiki elektrarn, v sestavljanju dobavnih pogodb i. t. d. Ponudbe z vsemi usposoblienostnimi dokazili in curiculum vitae je poslati na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro: »Elektrotehnik«. Gradbeni inženjer siguren statik, projektant in samostojen konstruk-ter v železobetonski stavbeni stroki za konstrukcijsko pisarno se t š č e, V poštev pride samo inženjer-akademik s prvovrstnim strokvnim znanjem in izkušnjami. Takojšnje ponudbe na administracijo tega lista pod šifro »Gradbeni inžener« štev. 13.825. RAZGLAS Mestna občina mariborska razpisuje za 1. 1930. sledeča tekoča dela in dobave: 1. Zidarska in težaška dela, 2. tesarska dela, 3. betonska dela, 4. kleparska dela, 5. mizarska dela, 6. dimnikarska dela, 7. kovaška dela, 8. pečarska dela, 9. kolarska dela, 10, ključavničarska dela, 11, steklarska dela, 12, slikarska dela, 13, pleskarska dela in 14, sedlarska dela. Obrtniki mesta Maribora, ki želijo prevzeti gori navedena tekoča dela pri mestni občini v letu 1930., se vabijo, da predložijo tozadevne s 5 Din kolkom opremljene prošnje ob navedbi enotnih cen do 16. decembra 1929 do 12 opoldne v vložišču mestnega magistrata. Prošnje je oddati v zaprti kuverti z označbo: »Ponudba za tekoča dela 1930«. Obrazci se dobe pri mestnem gradbenem uradu v Frančiškanski ulici št. 8, II. nadstr., soba št. t Enotne cene je vpisati v izkaz, opremljene z 2 Din kolkom ter ga priložiti prošnji. V prošnji se mora izrečno navesti, da je ponudnik pri mestnem gradbenem uradu razpolo-žen® že pregledal ter na iste popolnoma pristaja Mestni občinski svet si pridržuje pravico, izvoliti ponudnika ne oziraje se na najnižje ccne ali na oddajo dela po določenem turnusu. Prva celotna Izdajal Doktorja Franceta Preierna zbrano delo Cena Din 40*—, eleg. vezana Din 55'-Jugoslovanska knjigarna v Ljubljeni. Izvanredna ponudba! Za deževni letni čas priporočamo, da si nabavite kožno pelerino za dež C. O. V. tehta samo 110 gramov, imitacija ribje kože Imm. Odlično se je ta pelerina izkazala, ker ne prepušča mokrote, je komodno zložljiva, kakor majhna žepna beležnica, ki se jo nosi vedno lahko s seboj, ter je nadvse trpežna. Zelo priporočljiva za dame in gospode (tudi za otroke) v dežju in snegu, za izlete in šport. — Reklamna cena s posebno kapuco in etuijem samo 70 Din, franko, za-carinjena, poslana po poštnem povzetju, dva kosa 138 Din. Razpošilja A. Mafik, export, Praha XII., Londynska 57. (Če ne bi ugajala, iamčimo zameno.) Naslov natančno napisati. L. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo ealogo ležnikov solnčnikov in sprehajalnih palif Popravila točno in solidno Tomaževo žlindro 199 »|o za gnojenje travnikov, vrtov, sadonos* nikov ima na zalogi vsako množino: »MERKUR« PETER MAJDIČ, KRANJ. Zapustila naju je danes, previdena s tolažili svete vere, najina zlata mama, gospa Pavla Ohorn ro/. Seeburger Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 8. decembra ob pol 4 popoldne. Radeče, dne 6, decembra 1929. REGINA IN ZOFKA OKORN. Vsaka beseda SOpar ali prostor drobne vrstice 1 50Din.Najmanjši znesek 5Dir?.Oglasi nad 9vrstic se računajovišje.Zaoglaseslrp-l go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrsUca2Din.Najmanjši 1 znesekiODi«. Pristojbina ta šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na, pismena vprašanja odgovarjamote.če je priložena znamka.Čekovni račun Ljubljana 10.3^9.Telefon stev.23-2&| j. .. . , „ ,, I Naslov v upravi »Sloven- Cevljarski pomočnik; ca« pod št. 13.855. zmožen vseh čevljarskih del, išče službe v mestu ali na deželi - Naslov pove uprava Slovenca« pod štev, 13.764. Trgovski pomočnik mešane stroke, želi mesto najraje na deželi — prost vojaščine. Nastopi 1. januarja 1930. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« št. 13.744. Uradnik mlinsko in lesno industrijski, s 4- in 4-!etno prakso, samostojna moč, pošten, vesten in marljiv, išče službe. Ponudbe pod »Risar« na upravo Slov., podružnica v Mariboru, sta VI štev. 4. Stavb, delovodja brezposelcn. oče devetih otrok, prosi cen j. občinstvo za na ročila stavb, načrtov Ln proračunov. — Interesentom ilužbodobe Pekovskega učenca v starosti od 15—16 let, zdravega, poštenih staršev, s stanovanjem in hrano, drugo po dogovoru, sprejme takoj Ivan Urbar, pekovski mojster, Rakek. Učenec ali učenka s primerno šol, izobrazbo se takoj sprejme. - Pro-šern, špecerija, Maribor. Vajenca za čevljarsko obrt sprejme Ant. Kunstelj, Vodovodna cesla, nova hiša, Ljubljana. STROJNE TOiHiiE m LIVHRHE D. D., LJIIBLJRI1H Telefon 2830 Brzojavke. STROJ Z-V-0-N-0-V-I iz najfinejšega brona do 5000 kg. Zu&narna ustanovljena 1763 leta. Cerkvene in hišne potrebščine iz brona, kakor lestence, svečnike, križe, kadilnice, hišne in šolske ZDDHCe. Umetniška litina, Krojaški vajenec Pristno angleško sukno dajem točna pojasnila ! - v .," v vseh stavb, zadevah. Čevljar, pomočnike Naslov v inser. oddel. Slovenca pod št. 13.638. Tamburirarica išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Tamburirarica«. Dobra kuharica rmožna voditi samostojno gospodinjstvo, išče službo, Ponudbe z navedbo plače na upravo »Slovenca« pod šifro »Dobra kuharica«, vzamem v naiem z novim letom na prometnem se sprejme pri F, Može, j kraju z lastno osebno Ljubljana, Cesta v Rožno ' pravico, proti vnaprej dolino št. 12 ; plačilu ali potrebno kav- cijo. Ponudbe na upravo pod »Resno« št. 13.459 sprejmem za eksportna dela, delo stalno. Vprašati: Anton Lamišek — Cerklje 93 pri Kranju. Hlapca h konjem, z dobrimi spričevali. išče Hotel Štrukelj. Kuharico samostojno zmožno vseh gospodinjskih del, iščem. Nastop takoj. Ponudbe na naslov M. Savnik — Škofja Loka. Planinski dom na Kofcah pri lržiču se odda s 1. januarjem 1930 z vsem inventarjem v naiem za eno ali več let. Vprašanja je nasloviti na »Planinski dom« r. z. z o, z. v Tržiču. V najem oddam gostilno in trgovino Podrobneje se izve pri Fr. Jurečiču, Češnjice, pošta Cerklje ob Krki, se dobi ou ceni uedno o ItKSllLNkM BAZARJU Maribor Vatriniska ulica 15 Sobo čedno, z elektriko in parketom, eventuelno s hrano, oddani takoj gospodični. Ilirska ulica 19/11, Dve prazni sobi pritlični, center, odda — »Posredovalec«, Tavčarjeva 6, Sobo s kuhinjo oddam na Ižanski cesti št. 27 takoj stranki brez otrok. jo važno preprečevalno sredstvo, '.»i /, njim nikdar no moremo začeti dovolj zstodaj. Pre skuScnl ..PLAMNKA" zdravilni Cal pospešuje obtok krvi,.onemogoča s tem poapnenje žjlja razredči kri iu vrne poapuo iu> žHain potrebno prožnost, s čimer se odstranijo* l> fjrtvl' 'aro-losti in ohrani delavno moč v nezmanjšani meri. Zahtevajte v apotekah samo pravi ,,1'LANINK.A " čaj BA-HOVEC v plombiranih paketih in z napisom proizvajalca; Lekarno Mr.Pamsvec - Lgubljana Uradnik finančno davčne stroke želi poldnevno zaposlitev. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Vestno 32«. Mlada gospa bivša trgovka, želi primernega nameščenja s 1. januarjem 1930. Vešča serviranja vseh strok kot tudi knjigovodstva in korespondence. Nastopi tudi mesto blagajničarke. Razpolaga isto z lastno koncesijo in osebno pravico. — Ponudbe upravi Slovenca« Maribor pod »Zanesljiva«. Prodajalka v trgovino mešanega blaga želi službo kjerkoli, na deželi ali v mestu kot prodajalka ali poslovod-kinja, starejša moč. Vloži, če potrebno, kavcijo. Ponudbe pod »Nastop« štev. 13.859. Organist dober pevovodja, z dobrimi spričevali, zmožen tajništva pri hranilnici ali občini, išče stalno službo. Nastop takoj. Ponudbe pod ■'Zmožen« St. 13.881. Šivilja zmožna vsakega dela, se priporoča po nizki ceni na dom. — Naslov pove aprava »Slovenca- pod št. 13.882. Starejši vrtnar oženjen, išče mesto hišnika in se obenem priporoča za obrezovanje dreves in drugih vrtnih nasadov. — Ponudbe, na upravo pod »Vrtnar«. Mladenič išče službo za cerkvcnika na tari ali v podružnici ali pa kol pismonoša. Naslov pove uprava lista pod št. 13.897. Učenko za strojno pletenje se takoj sprejme. Naslov v upravi pod št. 13.858, Vajenca pridnega, zdravega, 14 do 15 let starega, sprejmem takoj. Več po dogovoru, Jernej Šmid, čevljar, mojster, Jesenice-Fužine. Iščem postrežnico od 10 do 4. Javiti se ie na Mirju štev. 29, Vajenca takoj sprejmem, zdravega in poštenih staršev z vso oskrbo v hiši. — Teodor Stupica, strojno mizarstvo, Št, Vid, Lukovica pri Domžalah. Odda se s 1. januarjem 1950 na prometnem kraju v Savinjski-dolini v velikem trgu blizu cerkve — v najem TRGOVSKI LOKAL s skladiščeni in stanovanjem. - Naslov v oglas, oddelku »Slovenca« pod št. 13.590. Restavracija oficirskega doma v Ljubljani se odda v najem. Zaradi pogojev se dobi informacije pri upravi oficirskega doma. Mesto hišnice išče mlada žena, ves dan na razpolago ter bi lahko ludi mož po svoji službi opravljal potrebna hišna dela. Nalov v upravi Slovenca pod 13.917, Otvoritev novih tečajev francoščine, nemščine, italijanščine, angleščine in ruščine. Akademsko na-obraženi predavatelji. -Temeljito, hitro, veselo) Vošnjakova ul. 4, priti., 10—12; 18—20. Šofersko šola i. obl. konc Camernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — TeL 2236. Pouk ir praktične ooin'e Nudim instrukcije v realnih predmetih in klasičnih jezikih. Naslov pove uprava »Slovenca pod št. 13.912. z mešanim blagom, dobro vpeljana, s stanovanjem, se odda. Vpraša ee v Novi vasi, Boifenkova cesta št. 2 pri Mariboru. Soba z dvema posteljama se odda. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 13.914. „POSEST" Realltetna pisarna, dr. z a. z. LJUBLJANA Miklošičeva cesta 4, odda sledeča stanovanja; Dvosobno, kuhinja, pritikline, Trnovo, 650 Din. Dvosobno, pri Kemični tovarni, 600 Din. — Eno-sobno, Zelena jama, 300 Din. — Dvosobno, kuhinja, pritikline, Rožna dolina, 600 Din. — Cela hiŠ3, 3 sobe, kuhinja, pritikline, drvarnica, za takoj, 5 minut od tramvaja, 800 Din. — Dvosobno, začetkom Bežigrada, kuhinja, pritikline, za januar, 650 Din. — Dvosobno, Glince, 500 Din, — Trisobno, poselska soba, ku- Gostilno enonadstropno hišo v Mariboru, proda za 250.000 dinarjev Zagorski, Marr bor, Tattenbachova ul. 19. Stanovanje dveh sob in pritiklin oddam takoj, Ponudbe pod »Bežigrad« na upravo lista št. 13.913. Separirano sobo išče boljši gospod. Ponudbe pod »Stalen« na upravo »Slovenca«. Trgovsko hišo pri Mariboru, dober promet, proda za 300.000 Din Zagorski, Maribor, Tattenbachova 19. ,»POSEST* Rcaiitetna pisarna, družba i o. z. LJUBLJANA St" — PRODA:- Vilo, enonadstropno, no-vozidano, 2 prostorni stanovanji. kopalnico, 1000 m" vrta, Podrožnik, Din 300,000 — Vilo, visoko-pritlično, podkleteno, 4 prostor, parket, sobe, kuhinja, prostor za kopalni co, elektr., vodovod, Po Ijansko predmestje, Din 150.000. — Vilo, enonadstropno, tristanovanjsko, velik vrt, mestni del Rož-pod Rožnikom prodaja j nc doline, 280.000 Din. — Pokojninski zavod, Gle- j Vilo, enonadstropno, vso dališka ulica 8/IV j prenovljeno, krasen vrt, —7 i 1 Sv. Jožef, 620.000 Din. — Stavbene parcele Hižo, enonadstropno, še v neposredni bližini Ko-zarif naprodaj. - Naslov v oglas, oddelku »Slovenca« pod štev, 13.748. Stavbišča za vile Lepa nova hiša se odda takoi v najem, pripravna za kakega vpo-kojenca. - Škrabl, Žiče, p. Loče (Štajersko). Posestvo 20 oralov dobre stavbe pri Poljčanah proda Za- hinja,'kopalnica, vse' pril gorski Maribor, Tatten-- -• - - bachova ulica 19, tikline, Podrožnik, 1100 Din. — Pet sob, brez kuhinje, pritikline, Dunajska cesta, 1000 Din. — Dvosobno, kuhinja, pritikline, Tržaška cesta, 500 Din. — Enosobno, kuhinja, pritikline, začetek Sp. Šiške, 3600 Din letno. Štirisobno, komfortno — center, 1800 Din, — Dvosobno, Dunajska cesta, kabinet, kuhinja, pritikline, 700 Din — Dvosobno, Šiška, 400 Din. — Trisobno, ves komfort, za februar, blizu Erjavčeve ceste, 1600 Din, — Enosobno, začetek Rožne doline, 350 Din. — Več sob s štedilnikom, Rožna dolina, Dunajska ces., Vodmat po 200 Din, več drugih stanovanj, trgovskih lokalov itd. Posestva hiše, trgovine, gostilne in delavnice - se prodajo. Informacije daje zastopnik v Domžalah, Bistriška ulica št, 4/1. Trbovlje Proda se v centrumu industrije na Vodah hiša z vrtom, pripravna za trgovino, kakor jc že obstojala, obrt, ali za stanovanje. — Nadalje se proda v Bevškem 3 johe zemljišča, obstoječe iz travnika, njive in gozda. Vse skupaj za ceno 80.000 dinarjev. Osebno se vpraša pri Putrih Nikotu v Trbovljah — Vode, pismeno pa pri upravi Slovenca pod št 13.828. nedodelano, projektiran trgovski lokal in 2 stanovanji, 700 m2 vrta, Trnovo, 125.000 Din. - Hišo, enonadstropno, dvostano-vanjsko, 600 m- vrta, Rožna dolina, 140.000 Din. — Hišo, enonadstropno, tristanovanjsko, center, velik vrt, delavnica, Din 130.000. — Gostilna v Ljubljani, 2 sobi, kuhinja, delavnica, lokal, veliko dvorišče, prostoren vrt, 400.000 Din. — Hišo, pritlično, 2 parketirani sobi, klet, kuhinja, 1 oral travnika v mestu na Dolenjskem, 45.000 Din. - Hišo, pritlično, prenovljeno, 2 stanovanji, vrt, 2000 m2 vrta, tik kolodvora Brežice, 50.000 Din. — Hišo, novozidano, visokopritlič-r,o, 2 stanovanji, 400 m2 vrta, Črnuče, 70,000 Din. — HišO; zidano, s slamo krito, 3 stanovanjski prostori, šupa, 5000 m2 vrta, pri Medvodah, 15.000 Din. — Poleg tega več stanovanjskih, trgovskih, obrtnih hiš v mestu, na deželi, stavbne parcele v vseh legah in po ugodnih cenah, kmečka in vele-posestva, industrije itd. Enonadstropna hiša vogalna, s 3 stanovanji in dvema velikima poslovnima prostoroma, ter malim vrtom, se proda. Potreben kapital najmanj 60.000 Din. — Poizve se: Privoz 10. Hiša z gospodarsk. poslopjem, sadnim vrtom in njivo, na Gorenjskem, sc proda za ceno 35.000 Din, — Ivanka Resman, Dvorska vas, Begunje, Gor. Zaslužek Pozor zastopniki! Velik zaslužek Vam nudimo edino-le mi! Javite svoj naslov na: A. II. Klančnik, Mojstrana. za naše švedske posnemdfnike iščemo v vsakem kraju proti dobremu plačilu „Telina" družba z o. z Ljubljana, MestiiitrR 25 /I Kupujem JAJC H suhe slive, suhe gobe, čebeljni vosek, vinski kainen PO NAJVIŠJI CENI, Anton Vahčič trgoyec Leskovec pri Krškem. Srebrne krone vsakovrstno zlato, zlatnike - kupuje F. ČUDEN, Prešernova ulica 1. Eksistenca dobro idoča obrt se zaradi izselitve za 60.000 Din proda. Auto in stanovanje zraven, Naslov v podružnici Slov. upr. v Mariboru. Cvetlični med zajamčeno pristni razpošiljam 5 kg za 105 Din franko. - Čebelarstvo Fr. Markelj, Vrhnika. Klavir kratek, dobro ohranjen,! se proda. - Naslov pove uprava »Slov.« št. 13.839. Širite »Slovenca«! sil Radio - aparat najmanj 4 cevni, kupim. Naslov v upravi »Slov... pod štev. 13.840. Radio-aparat prvovrsten, štiricevni — llartley. se zelo ugodno proda Naslov v upravi pod 13.888, 5 dni na poskušnjo! Dočim smo doslej za dober gramofon plačevali več tisoč dinarjev, dobite pri nas v resnici dober gramofon že za malenkostno ceno in vrhu tega ga plačate šele, ko ste ga preizkusili, ker ga Vant' pošljemo na poskušnjo brez obveze. Zahtevajte takoj naš brezplačni ccnife ..JI". iz katerega boste razvideli, zakaj moremo tako poceni dobavljati. Ni treba, da kaj kupite, in cenika tudi nt treba vračati. — Pišite takoj tvornici glasbil in gramofonov mirni d Herogd Maribor 102. (V. Najlepša tabaua za ^^ n ^ dolge i/eiere! _ (r)\ S®mo V Din plačate mesefino in čez 4 mes. |e gramolon Vaš! Eleganten pianino Laubcrger Glos - poceni proda Dobrajc, Maribor, Frančiškanska 21. Klavirji! Strokovnjaško popravilo klavirjev in harmonijev, kakor tudi čisto uglaše-vanje najceneje izgotav-lja tovarna klavirjev — \VARBINEK, Ljubljana, v bližini univerze. Klavir kratek, dobro ohranjen, ugodno naprodaj Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 13,885 G. Jurasek Ljubljana, Ključavničarska ul, 3 — Mestni trg 22, strokovne uglašuje ter popravlja glasovirje. Klavirji po znižanih cenah v za-in pianini svetovnih tvrdk logi! — Na obroke! — M. Ropaš, Celje. — Popravila. uglaševanje! 20 % kronske bone kupi Pučka štediona i za-ložni zavod d. d., Osijek. Desatična ul, 27. Več divjakov vrtnic kupim Vrt Poljanska cesta 12, Ljubljana. Mahovino hrasta in sliv ter bučne peške, kupujemo. - Ponudbe z vzorci ua G. Hoffmann in Co. - Zagreb, BerislaviČeva 3. Bukova drva kupuje družba »Kurivo«, Ljubljana, Dunajska c. 33. Božične smreke od 1—3 m velike, prvovrstne. kupim takoj več tisoč komadov. Nujne ponudbe prosim na upravo pod šifro »Smreke- Bukovo oglje kupujemo proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod »Vilano« na upravo pod št. 13.893. Vsakovrstno po oaiviSiih cenah. CERNE, luvclii, Llubliana, ,WoJiova ulica it 3. Oskrbnik ali šafer, ki se razume poleg vseh poslov gospodarstva tudi na posle lesne trgovine, želi s 1. januarjem nastopiti službo. Pisma prosi pod št. 253. pošta Sv, Lovrenc na Pohorju. Strojno pletilstvo je edino ugodna prilika za takojšnjo dosego dobrega zaslužka in lastnega podjetja brez posebnih stroškov in zamude časa. Učne tečaje se nastopi lahko vsak dan iJajboljši pletilni stroji »Walter« vedno v veliki izberi ua zalogi. - F. KOS, Ljubljana. Židovska ulica 5. Prodaja premoga in drv. Dostava na dom. Fran Jezeršek, Vodmat-Moste. Dva voza z diro za 1 konja, prodam. Cena po 1000 Din. Pavlin, Vodovodna cesla, Ljubljana Vil. Dva lestenca za električno razsvetljavo, 1 lestenec za plinsko razsvetljavo, nekaj pohištva in nekaj igrač prodam. Frančiškanska 10/11. Kočijo lahko, moderno, napravljeno, prodam. Naslov v upravi »Slov.« št. 13.804. Eiektro motor 6 KS proda ^Gospodarsko društvo« pri Sv. Trojici v Halozah, p. Podleh-nik pri Ptuju. Cena 10 tisoč dinarjev. Spalnico iz trdega lesa, prodam. -Rudolf Vok, Stožice 80, pošta Ježica. Šivalni stroj Singer - proda Sidar, Maribor, Pobrcžka c. 9 Pekarijo v Mostah pri Ljubljam, dobro vpeljano, proaaus. F. Jerko, Prešernova ul. 10, Mosie. Pisalni stroj svetovne znamke Under-wood se ugodno proda. Naslov pri upravi pod št. 13.886. Kolarji — izdelovalci smučk! — Prodamo peč in vse druge potrebščine za izdelovanje smučk. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.887. Šentlovrensko priznano najboljše čajno maslo iz pasterizirane smetane stalno na zalogi pri: IVAN PESTOTNIK trgovina, Ljubljana Sv. Petra ccsta štev. 14 Vino Opolo zajamčeno pristno, do konca decembra čez ulico po 10 Din, v hotelu »Bellevue . Ne zamudite ugodnosti! Trgovska oprava elegantna, razen lep inventar. Registrirna blagajna, izložbena stojala in ogledala ugodno naprodaj v hotelu »Bellevue-, Ljubljana. Med, lastni pridelek! cvetlični kg 17 Din ielkov kg 17 Din ajdov . kg 15 Din 5 kg po pošti 105 Din trk. pri večjem odjemu cene pismeno. - A. M a č e k , čebelarstvo, Vrhnika. Železni nosilci Prodajo se štirje močni strešni železni nosilci in nova napisna tabla. — I. Zorko, Glince II, 6. Puhasto peric kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju nai man) 5 kg. . Potem čisi belo gosje kg po 130 Din in čist beli pub kg po 300 Din. • L Brozovlč Zagreb, tlica 82. Grevec »Calefactor« je nujboljši prijatelj pozimi. Natoči ga pravočasno. Cena znatno znižana. Edino upravičeni izdelovalec Jos. Šiška — Kranj. Brez konkurence znana, dobra dalmatinska vina toči lc edino stara, znana tvrdka BRATA LASAN v sledečih lokalih: v Kersnikovi ulici 5 (Nova ulica). Cankarjevo nabrežje št. 5 in na Vodnikovi cesti pri Anžoku, ter vsak dan morske ribe. Priporoča se Ivan Lasan. Družabnika z nekaj kapitala, išče zaradi povečanja delavnice dobro vpeljani mizarski obrtnik v Ljubljani - Ponudbe na upravo »Slov. pod šifro »Povečana delavnica« št. 13.836. Odeje vata. puh. izdelovanje, popravila. Rožna ulica 19. Čevljarji pozor! Obstoi Vašega poklica Vam je zagotovljen z modernimi trikotniki čev Ijarstva. če jih naročite pri Karlu Blatniku v Ljubljani, Hrenova ulica 20. Dobite tudi vzorce in gornje dele po meri. Otomane jd -190 Din dalje, mo-droce od 250 Din dalje ter vse tapetniške izdelke izdeluje solidno po najnižji ceni Rudolf Mo-har, tapetnik. Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6, v Slamičevi hiši. Sprejema tudi popravila. Stari »Prošek« original extra fino staro vino od vzornega vinogradnika, posluiočega že od leta 1894., povsod poznanega in priljubljenega. Najlepši božični dar! Ne pozabiti naročili za božične praznike, dokler traia zaloga Podvojili boste domače veselje. Razpošilja v lepem trdem sodčku 15 litro.v vsebine po 2850 Din liter čisto, poštnina iranko. sodček gratis Lovro Tudor, vzorni vinogradnik — Malo Grublje livar, Dalmacija. Kolesarji, pozor! Vožnja s kolesom v temni noči Vam bo prijetna, ako opremite svoie kolo z res dobro svetiljko -Najnovejše dinamo električne svetiljke svetovno sloveče znamke Berko« proizvaja izredno močno svetlobo. Dinamo stroj ima krogljična, ležišča ter je zelo fino in trpežno izdelan Svctiljka je tudi opremljena z baterijo, tako da imamo pri kolesu vedno iepo električno razsvetljavo. Tudi Vi jo naročite takoi pri glavnem zastopniku Francu Psterlin, elektrotehnično podietie, Preserje. pošta Radomlje. ožične tkuaiihc poceni s L viinar Afv^ltt urar llubilan« • Sv. Petra c. 36 Moko dobro, svežo in suho, dobite najceneje v F. Ju-van-a valjčnem mlinu. Sr. Gameljne, p Št. Vid nad Liubliano — Zahtevajte cenik! me mahe in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Zorinan Stari trfi 32, Ljubljana Damske plašče j izdeluje perfektna kroja-čica po 75 Din. - Naslov pove uprava »Slovenca.-pod štev 13.833. HSKNStA I. ŠOltLSt MARIBOR Aleksandrov* cesi» -.4 J aslice v različnih velikostih -kompletne - kakor tudi posamezne k jaslicam potrebne kipe, imam v zalogi po jako zmerni ozir. konkurenčni ceni. — Se priporoča Dclavnica za ccrkveno umetnost Alo;' j Zoratti MARIBOR, Stolna ul. 5. Fateot fotelji in kanapeji. patent otomane v najnovejših oblikah in najfinejši izdelavi dobite samo pri b ' L F SEVER Ljubljana, Marijin trg 2. Fried!er-jev patentiran GAMMA za rast Bas najpopolnejši sredstvo proti izpadanju las • tvorbi prhaja - lasnih bušk. GAMMA milo lase najpopolnejše sredstvo stvo za izpiranje las. Zdravniško preizkušeno in priporočeno — Dobiva sc v vseh lekarnah in drogerijah. Zastopstvo NADA, drogerija — Subotica. Vse gre narobe ko imate nuhod, ki ovira .lasno mislit lilavobol, mrzlica, pomanjkanj« toka, utrujenost in nesposobnost za Uolo so v zvezi z nJim. Zalo proč z nahodom. Malo ,NO-.SALA-a' ln Vam izgine. ,NOSAl' v plombiranih Skatljiili po 1(1 Din se ilobi v lekarnah in drogorijah in je zelo prijeten v uporabi kot prašek, odstranjuje zaprtje nosu iu povzroči takoj iinovlrano dihanje skozi nos. Pristen sc dobi samo z napisom proizvajalcu Lekarna MR. BAHOVEC, Ljubljana J J i A.li* roš i vaš m Vašo rodbino muke nahoda Mi slikamo vse! Slike poobličja (Portrat-bilder), razglednice, slike takoj izgotovljene, industrijske in športne slike. Novo vpeljan fotoatelje t najmodernejšimi aparati -Fntomeyer. Maribor. Go-spodska 39. Kupcem, prodajalcem najemnikom za posestva, hiše. gostilne, trgovine, mline itd. najugodneje postreže »Marstan«, Maribor, Koroška ul. 10. Trebušne in Hilnc pasowe nai r ene je pri III Hišni posestniki . Stavbeniki Najdovršenejša s koksom kurjena peč sedanjosti je HmERICHiš HEHTigf G Samo 4 kg koksa za vsakih 100 kubičnih metrov z i .4 ur. Neprekinjen ogenj od jeseni do pomladi proti samo ennratu' dnevni mimmalni dopolnitvi.' Ne opustite, da se ne bi obrnili na generalno zastopstvo za Jugoslavijo AMERIK AN HEATING. Marovsua ul. 15. ZAGREB. Podzastopstvo za Slovenijo: Trgousha in gospodarska družba z o. z. Ljubljana, Cigaletova 1. Telefon 33-62. Vse vrste koledarjev od najpreprostejše do najfinejše izdelave za vse stroke v slovenskem in srbsko-hrvaškeni jeziku (v latinici in cirilici) -e dobijo pri Novi založbi Ljubljana Zahtevajte ponudbe! Bogata izbera božičnih okraskov in jaslic* L!UDJ;ana šelenburgova ulica 13. Damske torbice ...... od » 49. D. doze za cigarete Din 54__, Din 30.—, Din 17. Ka^jiršilnik za partum .... od Din 22. Moška moda: Srajca ta. trenf. vzortasta z 2 ovr. . Din IS. Srajca sifutt, večerna e pique jirsi , > "0. Srajca trak s trdimi pique prsi . , i Srajca svilen popi in z 2 ovr. ... » Elegantne sainovcznicc po Din 56, 49, 29, Srajca spalna, zelo trpežna .... Din '»8. Pyjiinie flancla, vzorčasta . k . , > 188 Pyjama iz in Naramnice zelo trpežne Diin 24 « > 20, Garnitura naramnice, podveze eler > '■'■i. Rokavico usnjene, podložene . . > Robci — Brisače; D. robci batist s širokim robom luc. . Din -5 D robci batist, beli, luc. . ... . j W Otroki robci, tiskani luc.....* » Brisače trotirke 3 barvne Ia. kval. kos Din - ' Fini graiiiOion, elasnodoneč, z dvoletne garancijo, !0 ploščami, po Vaši izbiri samo edino le pri ,VeI*»losip Banjai LJUBE.ANA, MiuloŠičeva resta štev. 20. V pa.aci Okrožnega urada nasproti --jdišta. no oi! En Deiail! ki obiskujejo tiskarne, knjigoveznice, tovarne papirnatih izdelkov v Jugoslaviji in so zmožni nemščine, se sprejmo za j>rodajo strojev, aparatov, nožev za rezalne stroje itd. Gospodje, ki se potegujejo za tu postransko zastopstvo, nuj pošljejo ponudbo ped (iute Evistenz 49!i0c na anončui birc 1'ir.ts A. 0., Praha. Bredovskii 1 D. konibiueža Ia. flor....... D. koinbiueža iz najfinejše • volno D. maje, patent belo z rokavi Din 2!). brez rokavov .... ... D. maje iz čiste volne z dolg. rokavi Šali večerni, svileni z dolg. rosami . Din 2l8__ snll večerni, svil. z rosami, slikani . ■» 298.— Sab kasliu. najnovejši vzorci . . od s 29— Svil. apaške rute. novost po Din 65, 58 iu 15 Galoše: Otroško >Tretoru« razprod. cena Diu 85, 75, (iS Otroške Vlretorn sneike« razpr. c. 118. 110. 100 Dam. galošc »Tretoni« razpr. cena . . Din 88— ZA STANOVANJA (N PISARNE L JI n 3 i £ K H B DUNAJSKA C. 17 TELEFON 32-61 A/ IN KO £C (Pošilf amc proti povvzistfu t 2a neujoiaioee ornem« demon? t xafotv r , ig®|@@fSe f Bolni, izčrpani živci zagronjujejo ^arnw t(! la^'' 'V'r' / življenje, pov/ročato mnoge bolezni, !iil '/r&f. / kakor bodi nje, trganja, omotico, tes- JsfA ' P /■• nobnost, šumenje v ušesih, motenje I,' " ^jtifp ■/' < /iJi v prebavi, pomanjkanje spauja ne- fef ffflF?**^^** /Ns • ^ veselje do dela in druge slabe pojave. / " pV l\ fev : * Wls Moja ravnokar izišla poučna razpra- i /if®- \ ffim va Vam pokaže pravo pot, kako se bote 0SMl50,,IH tafeih bolezni. Lf /J Ijk<e'^-- •/ v toi brošuri so opisani vzroki, po- kji /jj s,BIH-'k i« zdravljenje živčnih bolezni '•'^^^^Mipsp^lfe^nl po dolgoletnih Izkaimah. — To veselo fi-ržMš/rs-;*flv. »poročilo zdravja pošljem vsakomur popolnoma zastonj. Tisoči zahvalnic potrjujejo edioi obstoječi uspeh neumornega vestnega raziskovalnega dela za dobrobit Irpečega človeštva. Kdor pripada velikemu številu živčno bolnih m kdor boleha nn teli mnogoštevilnih pojavih, naj si takoj nabavi mojo knjižico utehe I Prepričajte se sami, da vam nič neresničnega ne obljubljam, kajti v prihodnjih dveh lednih pošljem vsakomur, ki mi piše, popolnoma brezplačno iu franko ono poučno razpravo. Zadošča dopisnica na: glavnem središču lesne trgovine Slovenije — se proda zaradi bolezni lastnika. Dva polnojarnic-r.ika. vencciianka, stroj za remeljne, stroj za ladijski pod in vsa druga oprema. - Obrniti se jc na KAREL SCHINDLER V KRANJU. resisir. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi Sastna palači na vosaiu Kraiia Petra ceste in Vodnikove ulice Stauie hranilnih vlog uad Diu 7 \00tl.0lH).-. ObrestuD mera najugodnejša. - Za hranilne vloge tamči poleg rezerv in hiš uad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Ceiju ne plaža.o nobenega rc.r.nega davka Halo! Jcsenice Radio! Zadostno izbiro, najugodnejši nakup, največjo garancijo, naj-solidnejso postrežbo — Vam nudi Radio Jote narhez Jesenice 54 Spodnještaserska ljudska oosoiinica y/ Mai*ibOm rteglstrovana zadruga z neomeieno zaveze Sprejema vloge | Daje posojila | tzvršuie vse v denarne stroko spadaioče posle Obrestuje vloge po naivišji obrestni meri ter ne odteguje vlagateljem rentoega davka Lesni trgovci in gostilničarji ~ pozor! Dne 16. decembra 1.1. ob ValO dopoldne se bo vršila na sodniji v Marenbergu, soba 2 dražba posestva vlož. št. 6 in 8, kat. obč. Brezno ob Dravi, ki sestoji iz stanovanjske hiše tik ob cerkvi z gostilno, špecerijo, gospodarskimi poslopji, poleg tega njive in gozd. — Z ozirom na ugodno lego posestva, je posebno pripravno za lesno trgovino. JAVOR * LOGATEC LESNA INDUSTRIJA Gabriel Oblak - Slovenijo Brzojavni naslov: lovor Logatec - Ieieion tnlerurban & Izdeluje vsakoršno pohištvo iz trdega in mehkega lesa, kakor spalnice, ledilnice, kuhinje 1. t. d. Z jamstvom proti razsušiivt. — — Cene zmerne t f 03 09 B as TJ "t o pr o_ -S" as a as O < as 0 as e 1 m < SI 125. n ' Tka. 16 cm visoka, dobro koles ie, 3 letno tam stvo.......U;n IS"— St, 10!). Enaka. 19 cm v soka ..........D n 64.2« St. 106. Enaka. •/ radi »kimi Stev i'i kazalci Oln 76'— št. 120. Kovinn-da žo na ura z dobrim koles., namazana in regul. 31 gur. Dl i 44'— Št. 121 Enaka z radi i. štev, iu bazalcl ■ • • • Din 58'— 2. — Ccntk zastonj in franko - H. SUTTNER - LJUBLJANA 2 RiLDIO Ročne spisnn šolske, lovske potne in razne druge torbice, listnice, denarnice, tobačnice itd. v veliki izbiri, primerno za Do2i€no darilo na odplačilo! 3 ELEKTRONSKI APA K A'l. sprejema vso Evropo v zvočniku z nnfinejšimi elektronkami (Philip* al' Uurinml 1 akumulator Vartu « Amn I anodna baterl ta 9H V. kompleten anteusk in zemeljski materi jal in ln 1 posebno fin /vodnik s krasno svileno sliko pri naplačilu Din 300'-, Se 12 obrokov po Din 180'- esečno pri točnem odplačevanju brez obresti ali drugih stroškov. 4 ELEKTRONSKI APARAT Z 4, vse ori-tiklin«. kakor zgoraj pri naplačilu DlnSOO*- 12 mesečnih obrokov no Din 22S'—. ZA DOBRO DELOVANJE JAMClM. V zalogi vse vrste radio-apnratov po najnižjih dnevnih conah, aparati za prikljn-Itev na omrežie biez baterij, velkanska zalega sestavnih delov veliki anarat za ro«tavraol :e In kino-podjetja, ki nadome-stujejo največjo godbo In h jer se lahko poleg radio uporubljaju tudi graraof ploSfie, RADIO Franc BAR Ljubljana - Mestni trg štev. 5 Telefon štev. 2407 Radio-cenik 1930 -- Franc Bar - Ljubljana — ie Izšel Zahtevajte brezplačno pošiljatev I Za Miklavža n Božič naročite že. seda j. postavim na aparat na željo tudi poznoje. priporoča Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova cesta 13 isupini -UHIM kostaniev ianinski >es smrekove skorje cele in drobljene. rabljem ■sode od strojnega in jedilnega olja po na< ugodnejših cenah. Takojšnje plačilo FRANC 0SET r . PETER U SAV. DOL velika izbira moških srajc, belo /a platno od Din <55--naprej pisani /ini cefu od Din 75'— naprej, srajce za frak in smokin% m la spalne srajce. Svilene kravate od Din 18-- naprej. Moderne ovratnike, trde m mehke. Volnene šoortne nogavice in rokavice. Pulovn in telovniki. Ia. Benvenevo limsko peri-