TRGOVSKI Časopis as« trgrovino, industrijo in obrt. LIST Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V, leta 90 Din, za V, leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din - Plača!ta toM s® {v LJgf31J^ Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Telefon St. 3_____________________9. V Ljubljani, v torek, 31. maja 1932. Težave v deviznem prometu Svetovna kriza je povzročila v mednarodnem trgovskem prometu s poostritvijo deviznih predpisov občutne težave. Sila razmer je prisilila države eno za drugo, da so zavarovale svoje interese s poostritvijo deviznih predpisov. Temu vzgledu je sledila tudi naša država in odredila, da se dolgovi iz trgovskega prometa z inozemstvom morejo plačevati s pologom ustrezne vsote dinarjev na začasno vezan račun pri eni pooblaščenih bank. Inozemski upniki so bili in so samo deloma zadovoljni s to odredbo. Nekaj je med njimi tudi takih, ki s poravnavo Svoje terjatve tem potom ne zadovoljujejo, drugi pa hočejo za dobavljeno blago plačilo v tujih devizah v naprej, kar spravlja posamezne firme v precejšnje težave, posebno če gre za blago, katero nujno potrebujejo, da morejo vzdržati svoj obrat. To velja v prvi vrsti za sirovine, polfabrikate in pomožna sredstva, pa tudi drugo ne-obhodno potrebno blago. Naša Narodna banka izkuša te težave omiliti na ta način, da iz skromne zaloge tujih deviz, ki jih ima na razpolago, izkuša vstreči vsaj najnujnejšim potrebam gospodarstva. Položaj, kakršen je, trajno ni vzdržen. Da se ga pa v okviru obstoječih predpisov vsaj nekoliko olajša, je sklenila naša država z različnimi državami sporazume o kliringu, n. pr. z Avstrijo in Švico, dočim so s Češkoslovaško tozadevna pogajanja v teku in se utegnejo v par dneh z uspehom zaključiti. Vprašanje deviznih olajšav v mednarodnem prometu se je obširno razpravljalo na zasedanju mednarodne trgovske zbornice v Innsbrucku. Inicija-tivo za to je dal na tem zasedanju pomočnik ministra trgovine in industrije g. Mohorič, ki je sprožil zamisel med- narodnega kliringa. Njegova tozadevna izvajanja so vsi udeležniki kongresa jako simpatično pozdravili. Poverili so mu nalogo, da izdela konkreten predlog v tej smeri, ki se naj bi obravnaval na posebni konferenci v Miinchenu. G. Mohorič je po naših informacijah tej želji ustregel in se je konferenca za uresničenje tega ne le za naše gospodarstvo, temveč za gospodarstvo vse srednje Evrope važnega predloga že vršila. Zamisel mednarodnega kliringa je našla živahen odmev tudi v gospodarski javnosti. Te dni piše zagrebški »Morgen-blatt« iz Brna: Ustanovitev kliringa karteliranih emisijskih bank je gotovo najplodovitejša zamisel, ki se je do zdaj pojavila, da se mednarodna trgovina iz kaosa usmeri v pameten tir. Kar daje tej ideji razen njene notranje vsebine posebno vrednost, je dejstvo, da jo je mogoče hitro uresničiti, ker ne tangira v nobeni obliki bodočih pogodb in da je v stanu trenotno ustaviti nadaljni razkroj mednarodnih trgovskih odnoša-jev. Kliring naj v trgovskem prometu med udeleženimi državami izloči nevarnost razvrednostitve valute. Prepreči naj nagnjenje za paniko in ugladi pota za mirno in enakomerno izmenjavanje blaga...« Ureditev neprilik v mednarodnem deviznem prometu je s predlogom g. Mohoriča na dobri poti. Predlog je pokazal smer, v katero mora iti naše prizadevanje, da si v lastnem interesu olajšamo gospodarsko udejstvovanje, ki je vsaj v nekaterih panogah danes še brezpogojno navezano na inozemstvo. Ne-prilike, ki se pojavljajo v praktičnem življenju dan na dan, nam nujno velevajo, da se oklenemo rešilne bilke, ki se nam nudi in ki je v stanu pomagati nam v sedanjih težavah. Od dela za organizacijo je odvisno vse Vsak stan ima tisti ugled, in tisto veljavo 'V javnosti, iti sta mu Jih ipriborila njegova organizacija in njegov tisk. Mogli bi naravnost reči, da je jakost vsake isltafiovske organizacije naravnost merilo za veljave, ki jo ima dotični stan v javnosti. Zlasti v dobi splošne in enake volilne pravice se. je to vedno jasno pokazalo. Tudi secijalno najšibkejši sloj je mogel naravnost odločilno upi i vati na potek dogodkov, ker so bile vse njegove sile združene v stvarni organizaciji in zato uplivale skoraj stoodstotno. Nasprotno pa je bil dostikrat socijalno tudi najmočnejši sloj potisnjen čisto ob stran, ker s© ni mogel opreti na močno lastno organizacijo, ker je pozabil organizirati vse svoje sile. Prav tako je bil dostikrat tudi najštevilnejši stan brez pravega upliva, ker ni bil organiziran, dočim je mogel neprimerno številčno slabejši sloj uveljaviti vse svoje zahteve, ker jo z dobro organizacijo mogel hkrati položiti vse svoje sile na tehtnico1. Organizacija je ključ za veljavo, ki si jo more priboriti vsak stan v javnosti, od njegove-veljave v javnosti pa je odvisno njegovo blagostanje. Gospodarski krogi se važnosti stanovskih organizacij niso vedno zavedali v do-voljni meri. Zlasti v popreobratnih časih so vsled tega morali dostikrat plačati račune za uveljavljene zahteve drugih stanov. Tako je davčno breme padlo v preveliki meri na gospodarske sloje in tudi v socialni zakonodaji bi bile potrebe in zahteve gospodarskih krogov V3e drugače uveljavljene, če bi takoj spočetka vsi storili svojo dolžnost do organizacije. Omenjamo pri tej priliki le eno kričeče dejstvo, da n. ipr. ni trgovca, ki ne bi plačeval za socijalno zavarovanje, a je pri tem sam popolnoma nezavarovan. Naravna posledica tega je, da mora toliko trgovcev iskati na stara leta zatočišče v ubožnici. Če niso vsi storili svoje dolžnosti do. stanovske organizacije, je pa vendar bilo mnogo trgovcev, obrtnikov in industrijcev. ki so se vedno zavedali velikega pomena organizacije in ki so naravnost idealno delovali /.a prospeh in napredek svojih organizacij. Zasluga teh idealnih mož je, da niso bili gospodarski k rogi v popreobrat nih časih še bolj potisnjeni ob stran in samo zasluga teh mož je, če pridobivajo go spodarski Ikrogi vedno bolj na veljavi. Med temi zavednimi možmi so nekateri, ki so naravnost vzor požrtvovalnega dela za organizacijo in za stanovsko glasilo. Ako izvzamemo znane naše pobornike, kakor Jelačina, Kavčiča, Weixla, Elsbacherja, ki jih vsi dobro poznamo, so večinoma to ljudje, ki so širši javnosti čisto nepoznani, ker se nobeden teh mož noče siliti ospredje. Tiho in brez vsake reklame vrše svoje delo, nosijo vse breme organizacijskega dela in so vedno pripravljeni na žrtve, če so te potrebne. Večina vseh organizacij gospodarskih slojev živi le od dela teh tihih, a zato tem bolj zaslužnih delavcev. Posebne zasluge pa je treba prizna.il onim zavednim gospodarjem, ki skrbe za svoje stanovsko glasilo. Posebej je treba poudariti delo teh ljudi, ker je le premnogo onih, ki omalovažujejo poimen stanovskega glasila. Še vedno je razširjeno mnenje, da zadostuje redno čitanje političnih dnevnikov, pri tem pa se pozablja, da tudi najbolje urejen političen dnevnik vendarle ni glasilo stanu in da zato ne odtehta pomena stanovskega glasila. Kajti stanovsko glasilo je čisto last organizacije in čisto ter izključno v službi interesov svojega stanu in tega ne more nuditi noben političen dnevnik. Kaj pa more zaveden trgovec napraviti za svoje stanovsko glasilo, to zlasti lepo dokazuje n. pr. predsednik gremija v Murski Soboti g. Čeh. Ne samo, da je sam naročnik na list, temveč je naročil list tudi za druge netrgovce, da jih tako seznani s položajem' in težnjami trgovca ter je pridobil listu celo. vrsto novih naročnikov iz trgovskih krogov, čimvečji je krog naročnikov, tem večji je ugled lista in s tem večjim uspehom brani interese trgovstva. Načelnik murskosoboškega gremija pa tudi stalno objavlja vse objave gremija in uradne objave, kakor sklicanje občnega zbora celo v inseratnem delu lista, ker se pravilno zaveda, da more biti list lem boljši in tem u.plivnejši, čim več sredstev ima na razpolago. Vsak Jist je danes trgovsko podjetje, ki je tem popolnejše, čim več gmotnih sredstev ima na razpolago. Načelnik murskosoboškega gremija pa ne pozablja tudi na zadnjo dolžnost, da se vedno oglasi v listu s poročili, ki zadevajo njegov ožji okoliš in vse trgovce, ter sporoča uredništvu lista vse potrebe trgovcev svojega gremija, da se more list potem res zavzeti za njih zahteve in braniti njih interese. Nobenega dvoma ni, da bi bil ugled lista in s tem vsega stanu mahoma mnogo večji, če bi vsi trgovci brez izjeme sledili primeru idealno delujočega omenjenega načelnika. Informativna služba lista bi bila popolnejša, njegovo prizadevanje za stanovske interese uspešnejše, njegova sredstva večja in zato tudi njegova kvaliteta boljša, da bi bil tudi krog naročnikov vedno večji. Z le malo. dobre volje je vse to tudi dosegljivo, če vsi slede primeru omenjenega tihega našega sodelavca. Zasluga teh tihih in požrtvovalnih delavcev v stanovskih: organizacijah je, če pridobivajo gospodarski sloji na veljavi. Noben interes gospodarskih slojev pa ne bo prezrt, če se ne bodo za napredek stanovske organizacije borili le nekateri, temveč vsi. Vseh mora1 biti zasluga rastočega ugleda organizacije gospodarskih krogov in ne samo nekaterih. štev. 61. NAŠ LETOŠNJI VELESEJEM. Še nekaj dni in otvoril se bo XII. Ljubljanski vzorčni velesejem. Kdor se je zanimal za gospodarsko življenje Evrope, ta je uvidel, da so se gospodarji vseh narodov potrudili v veliki meri pridobiti, si svoj predvojni trg nazaj ali pa ga celo razširiti. Kot eno najuspešnejših sredstev uporabljajo pri tem svojem stremljenju vzorčne velesejme. Tudi Ljubljanskega velesejma so se naši gospodarski krogi poprijeli in bo tudi letos udeležba njnogobrojna in bogata. Pri tej priliki z zadovoljstvom ugotavljamo »motreno propagando, ki jo vrši uprava Ljubljanskega velesejma že vsa leta, da privabi čim večje število kupcev. Tudi- letos bo Ljubljanski velesejem naravnost sijajno propagiran. Ne samo po mestih in trgih, v vsaki večji vasi se bo te dni zabliščal z naših prosvetnih domov, s cerkvenega zidu ali pa iz župnijskega in občinskega poslopja ličen plakat letošnjega velesejma ter ljudstvo vabil, naj pride v dnevih od 4. do 13. junija t. 1. v belo Ljubljano. Tu boš na velesejmu našel vse kar potrebuješ in mnogo, za kar si doslej mislil da moraš naročati iz tujine, češ, da se ne izdeluje doma, ali pa da so domači izdelki manj vredni oziroma dražji. Ogled velesejma te bo pa prepričal, da temu ni tako. Zadovoljen s kupčijami, ki si jih sklenil na velesejmu, boš veselo odhajal domov s trdnim sklepom, da boš naročal blago pri tvrdkah, ki so izložile na velesejmu in katerih prvovrstne izdelke si zamogel od blizu sam ogledati in izbrati. .... Pa tudi v inozemstvu je naš letošnji velesejem dostojno reklamiran. Vsa čast ministrstvu zunanjih zadev, ki je to akcijo podprlo in zastopstvom naše kraljevine v inozemstvu, kd jo z največjo pripravljenostjo uspešno izvajajo in se trudijo, da se bodo naši trgovinski stiki s sosednimi narodi poglobili, zrahljane vezi pa na nove utrdile. ____________ KOMPENZACIJSKI POSLI S ŠVEDSKO Dionieko društvo za promet proizvodi-nia SKF, Zagreb kot importer švedskih proizvodov se zavzema za to, da vsled težav v deviznem prometu posreduje v kompenzacijskih eksportnih poslih iz Jugoslavije v švedsko. Pri zaključku takih poslov bi omenjena tvrdka plačala na račun švedskih uvoznikov tukajšnjim izvoznikom v dinarjih. Radi tega se naj one naše tvrdke, ki se zanimajo za izvoz v Švedsko obrnejo na gori imenovano tvrdko, da si kompenzacijski posel v obojestransko korist lahko urede. TEČAJ ZA PRAKTIČNO DELO NA MIZARSKIH STROJIH Zavod za pospeševanje obrta Zbornice '101 v Ljubljani opozarja mojstre in pomočnike mizarske stroke, da priredi ob času velesejma od 6. do 11. junija t. 1. večerni tečaj za praktično delo na mizarskih strojih in sicer v delavnici Andreja Kregarja, mizarskega mojstra v Vižmar-jih pri Št. Vidu. Tečaj se bo vršil dnevno od 18. do 20,30 ure zvečer. Sprejme se samo deset udeležencev. Predaval bo absolvent specijalne lesne industrijske strokovne šole gospod Ivan Kregar ml., ki bo udeležencem pokazal vse načine uporabe mizarskih strojev, opozoril med drugim tudi na nevarnosti pri delu ter udeležence seznanil obenem z najmodernejšimi me- todami in tehničnimi izpopolnitvami pri obdelovanju lesa, kolikor pride v poštev specijelno za mizarskega mojstra. Prednost pri sprejemu imajo mojstri, po razpoložljivosti mest pridejo na vrsto starejši mizarski pomočniki. V primeru, da se prijavi preveliko število udeležencev, priredi zavod še en tak tečaj po možnosti en teden pozneje. Pripominjamo, da se bo ob priliki tega tečaja vršil tudi ogled več moderno opremljenih obrtniških delavnic. Oni, ki se nameravajo‘udeležiti tečaja, rtaj se prijavijo najkasneje do 28. maja t. 1. Prijave se bodo sprejemale po vrstnem redu, ki bo merodajen tudi za sprejem udeležencev. Vpisnina za sprejem v tečaj znaša za mojstre 10, za pomočnike 5 Din. Udeleženci ne potrebujejo nikakih pripomočkov. Naročajte in šiiiie »Trgovski lisi«! Centralna zadruga za izvoz sadja Pravkar je bil izdelan načrt pravil za Centralno zadrugo za izvoz sadja, ki naj bi bila naša osrednja organizacija, v kateri bi bila koncentrirana vsa trgovina s sadjem. Potreba po taki zadrugi se javlja baš sedaj, ko ta grana našega gospodarstva preživlja z ostalimi vred težke čase in obstoja nevarnost, da bo še ta narodni dohodek reduciran na minimum. Ob tej priliki je napisal v »Jugoslov. Lloydu« g. I. Stanišič daljši članek, v katerem naglaša in razpravlja o vseh vzrokih, ki so privedli do tega, da so se podr vzeli koraki za osnovanje te centralne zadruge. Predvsem je treba omeniti, da je sedanji način trgovanja poedincev doživel na vseh tržiščih velik fiasko. Nesmotrena konkurenca med trgovci samimi, je škodovala njim samim. Trgovina s sadjem pa je toliko bolj delikatna trgovina, ker radi nevarnosti, ki obstoji, da se sadje pokvari, ne moremo z njim čakati ugodnega trenutka. Pravilnik o standardiziranju in kontroli sadja je že mnogo pripomogel k zboljšanju razmer v tej grani, z ngvo centralo pa bi imeli korist i producenti i izvozniki. Neorganizirani posamezni trgovci so do sedaj utrpeli že ogromno škodo, saj se je n. pr. dogajalo, da se je naše sadje ceneje prodajalo na Dunaju, Pragi ali Monakovem kot pa doma in to samo radi tega, ker je več trgovcev naenkrat navalilo na eno in isto tržišče, ki je tako bilo natrpano s sadjem. Tak izvoznik ga je potem moral procfati za vsako ceno. Pa tudi tuji trgovci, ki prihajajo k nam, so v medsebojnem dogovoru, da pokupijo sadje po čim nižjih cenah in z dajanjem raznih predujmov pod oderuškimi pogoji doprinesli ogromno škodo. Druge države so radi tega svojo produkcijo sadja že zaščitile in skrajni čas je, da se tudi mi ganemo. Naš izvoz sadja nam prinese letno 200 milijonov Din in je to vsekakor vsota, katere ne smemo podcenjevati. Nova Centralna zadruga za izvoz sadja bi bila privatna ustanova ob sodelovanju Priv. agrarne banke in Narodne banke ter z moralno podporo države same. Ta zadruga bi po točnem načrtu regulirala celoten izvoz, skrbela bi potom svojih zastopnikov v inozemstvu, da bi bile po- Gospodarske težkoče Grčije V zadnjem času se o Grčiji in o njenih političnih ter gospodarskih težkočah zelo veliko govori in piše. Grčija je naš sosed in nas morajo tainošnji pojavi vsekakor zanimati. Zato bomo napisali par besed o gospodarskem položaju Grčije v zadnjem času. Pred kratkem je Grčija opustila zlati standard, drugič v teku desetih let, kar je javno mnenje seveda zelo razburilo. Opustitev zlatega standarda je naravna posledica nujnih okoliščin in ni prostovoljna. Zlato kritje drahme, ki je znašalo pred funtovo krizo 34 milijonov dolarjev, je padlo do maja na 13-3 milijonov. Samo to dejstvo že zadošča, da nam razloži neugodni položaj trgovske bilance in pa težkoče, v katere je zašla grška vlada. Brez dvoma je, da so zlati standard zato opustili, da dosežejo še v zadnjem hipu kolikor mogoče ugodne rezultate, zlasti še, ker je Grčija v posebno tesnih zvezah z Londonom; tam je že skoz desetletja bila najeta večina grških državnih posojil in so dobile razne znatne industrije v zadnjih letih mnogo kapitala. S tem, da je Orška banka samo devize nabavljala in ni nobenih oddajala, da je sama razpolagala z mnogo premajhnimi zalogami in so bile te namenjene skoraj izključno le za žito ih nekatera brezpogojno potrebna živila, sta bili težko prizadeti trgovina in industrija, ki sta nabavljali svoje surovine iz ihozemstva. Mislili so vsled pomanjkanja pitemoga opustiti že ves železniški in pristaniški promet. Vse zaloge so bile izčrpane. Vsled pomanjkanja operacijskega materiala je bilo ogroženo celo zdravljenje bolnikov v bolnišnicah. • Od septembra preteklega leta dalje so postale razmere na Grškem popolnoma anormalne. Poleg angleškega funta, ki ga je navajala Grška banka in ki je baziral na stabilizacijskem zakonu iz leta 1928 (1 funt == 300 drahem), je obstojala tajna devizna trgovina, ki je imela, čeprav ni bila zakonito avtorizirana, vseeno eksistenčno možnost. Funt, ki je bil enak 300 drahmam, je pred nekaj časa narasel na 500 drahem. S tem je bila stabilizacija drahme faktično opuščena in se ni moglo več dopustiti, da bi Grška banka še nadalje prodajala funt po 300 drahem, do-čim je bila faktična vrednost skoraj dvojna. V zvezi z opustitvijo zlatega standarda so izdali najstrožje odredbe proti nedovoljeni devizni trgovini, ki je razpolagala z več milijoni funtov. Trgovina je pod kontrolo Grške banke postala javna; moglo se je ugotoviti, če prodaja v bankah zares odgovarja pravim potrebam dežele, to se pravi, da je ta trgovina namenjena za nakup onih predmetov v inozemstvu, ki so za deželo neobhodno potrebni. Dalje je bilo sklenjeno, da se devize obdavčijo z 10 do 25 odstotki za kritje grških poljedelskih produktov, in sicer po starem tečaju 300 drahem za 1 funt. Diferenca se dodeli krušni blagajni, s čimer se prepreči preveliko naraščanje krušnih cen. še ostrejša kot pomnožitev denarja je določba, da depoti v Grčiji z devizami in tujim denarjem trgujočih bank niso vračljivi pred pretekom treh mesecev, in sicer ne po onem funtovem tečaju, ki temelji na stabilizaciji drahme, temveč po vsa-kratnem tedanjimi tečaju. Sicer ne obstoji oficielna statistika o višini teh depotov, samezne količine sadja pravilno in potrebam doličnega trga razpodeljene. Skrbela pa bi tudi, da bi producenti prišli čim-prej do svojega plačila. V ta namen bi dajala predujme v višini 70—80% prodajne vrednosti blaga, do katerih predujmov bi imel vsakdo pravico, ki bi se izkazal, da je blago že v redu odposlal. Za tako poslovanje pa bi seveda morala imeti zadruga kredit pri Narodni banki in Priv. agraT-ni banki. Upoštevanja vreden pa je tudi pomislek, katerega je glede te zadruge izrazil »Slovenec«, češ, da smatra za bolj oportuno, da se naj prvo izvede organizacija sadne trgovine po posameznih okoliših države, v kolikor ta še ni izvedena in šele nato naj bi se osnovalo centralno organizacijo; brez dobre krajevne organizacije bi ta ne mogla uspešno delovati. Pri vsem tem je gotovo, da je neorganizirana trgovina v bodoče obsojena na dvomljive uspehe ter da bo le stalna organizacija lahko kos sedanjim težkim razmeram, v katerih se nahajajo vse izvozne države s svojimi produkti. vendar jih poučeni (krogi cenijo na 20 do 25 milijonov funtov. Zagotavlja se, da opustitev zlatega standarda ni spojena z izdajo novega papirnega denarja v svrho kritja državnih dolgov, iz enostavnega vzToka, ker je državni proračun za bodoče leto popolnoma izenačen in ker se je prejšnji zaključil celo s prav znatnim previškoin. In ires je izenačenje toliko kot zagotovljeno. Svet Društva narodov je plačevanje grških posojil v inozemstvu za eno leto odložil. Dalje fooče vlada letošnji import skrčiti za 7 do 8 mil., to je vsota, za katero je trgovska bilanca že slkoz deset let pasivna. Vidimo, da