36 Ime in priimek avtorja: Naslov prispevka STROKA IN PRAKSA Pravljice na Glasbeni šoli Jesenice Fairytales at Music School Jesenice Nina Jamar Izvleček V prispevku je opisano, kako v knjižnici Glasbene šole Jesenice s pomočjo pravljic poskrbimo, da učenci spoznajo knjižnico na Glasbeni šoli Jesenice ter da predšolski otroci, ki obiskujejo Vrtec Jesenice, spoznajo inštrumente, ki se po- učujejo na Glasbeni šoli Jesenice. Z obiski učencev, ki na Glasbeni šoli Jesenice obiskujejo predšolsko glasbeno vzgojo, glasbeno pripravnico ter prve razrede nauka o glasbi, smo pričeli v šolskem letu 2006/2007. Na obisk v Glasbeno šolo Jesenice od leta 2009 dalje enkrat letno vabimo tudi otroke iz Vrtca Jesenice. Pravljice, ki jih uporabimo kot osnovo obiska učencev Glasbene šole Jesenice ali predšolskih otrok iz Vrtca Jesenice, so tematsko povezane z glasbo, branjem, knjigo ali knjižnico. Včasih preberemo tudi kakšno ljudsko pravljico. V zadnjem času pravljice pripovedujemo s pomočjo kamišibaja. Key words: music education, school libraries, fairy tales, kamishibai Abstract The article describes how fairy tales are used in the Music school Jesenice library to present the library to the students and introduce the instruments taught at the Music School Jesenice to preschool children from the Jesenice Kindergarten. The youngest children attending the Music school Jesenice started visiting the school library in the school year 2006/2007. From 2009 onwards, the children from the Jesenice Kindergarten were also invited to visit the Music School Jesenice. The topic of fairy tales used with the youngest children attending Music school Jesenice and preschool children from the Jesenice Kindergarten was mostly related to music, reading, books or library. From time to time, we also read folk tales. Lately, fairy tales are also narrated with the help of kamishibai. Ključne besede: glasbeno šolstvo, šolske knjižnice, pravljice, kamišibaj STROKA IN PRAKSA 36 UDK: 027.8:37.018.54:78 37 1 PREDSTAVITEV TEMATIKE 1.1 GLASBENA ŠOLA JESENICE Začetki Glasbene šole Jesenice segajo v leto 1946, ko so bili organizirani glasbeni tečaji (vi- olina, klavir, pihala, solopetje, trobila, violon- čelo, glasbena teorija). Septembra 1947 je bila z Odlokom ministrstva za prosveto in kulturo LR Slovenije ustanovljena Državna glasbena šola na Jesenicah. Prostore je dobila v zgradbi jeseniške gimnazije. Vsa leta je šola vpisova- la učence v oddelke za klavir, godala, pihala, trobila, tolkala, harmoniko, kitaro in k nauku o glasbi. Oddelek za solopetje je deloval v letih 1950–1971 in 1981–1984, nekaj časa je deloval tudi oddelek za balet. Široka in razgibana dejavnost jeseniškega gle- dališkega društva Svoboda je v prvih petnajstih letih pritegnila k sodelovanju tudi glasbeno šolo. Tako so učenci sodelovali pri mladinskih spevoigrah, operetah, pri operi (Tremerski dukat), na proslavah in akademijah. Posebno velja omeniti simfonični orkester glasbene šole, ki je deloval pod vodstvom Rada Kleča. Sestavljali so ga pedagogi, učenci in člani dru- štva Svoboda. Pri izvedbi so jim pomagali tudi poklicni glasbeniki ljubljanske opere in filhar- monije. Orkester je naštudiral več samostojnih koncertov, sodeloval pri raznih proslavah in akademijah ter naštudiral program s sodelova- njem oddelka za solopetje. Izvajali so koncerte za violino in klavir vodilnih svetovnih sklada- teljev (Mozart, Haydn, Čajkovski itd.). Rado Kleč je vodil tudi harmonikarski in godalni orkester. V letu 1964 se je šola približala tudi učencem in krajanom izven Jesenic. Odprla je dislocirane oddelke v Žirovnici, Kranjski Gori in Mojstrani. Glasbena šola je poleg internih in javnih nastopov prirejala tudi učne ure za učence osnovnih šol, sodelovala na javnih in kulturnih prireditvah v občini, udeleževala se je srečanj glasbenih šol Gorenjske. 15. oktobra 1993 je Glasbena šola Jesenice dobila nove prostore na Kejžarjevi 22 na Jesenicah. Že v šolskem letu 1993/1994 pa so se začele priprave na obnovo največjega kulturnega spomenika na Jesenicah, Kasarne na Stari Savi. Del stavbe, katere obnova je bila končana marca 2005, je od takrat dalje namenjen dejavnosti Glasbene šole Jesenice. Nov prostor vsekakor pomeni tudi veliko novih delovnih izzivov, ki se na Glasbeni šoli Jesenice z velikim ponosom tudi uresničujejo. Predvsem je pomembno omeniti delovanje orkestrov (simfonični, pihalni, godalni, big band, harmonikarski), baletni oddelek, uspehe učencev na različnih tekmovanjih, srečanja harmonikarskih orkestrov Slovenije ter sodelovanje s šolami doma in v tujini ter z lokalnim okoljem. Od leta 2005 dalje na Glasbeni šoli Jesenice odmevajo tudi citre (Šestdeset let Glasbene šole Jesenice, 2007). Med letoma 2009 in 2012 je na Glasbeni šoli Jesenice delovala tudi skupina za sodobni ples, odprli so se tudi oddelki za oboo (2007), harfo (2009) ter orgle (2016). V letu 2017 je Glasbena šola Jesenice praznovala sedemdesetletnico, ki jo je obeležila z izdajo zbornika, priročnika za korepeticije za balet, zgoščenke s posnetki učencev, koncertom simfoničnega orkestra, koledarjem, slavnostnim koncertom in glasbenim abonmajem jeseniških glasbenikov. 1.2 KNJIŽNICA NA GLASBENI ŠOLI JESENICE Knjižnica na Glasbeni šoli Jesenice je s svojim delovanjem začela v šolskem letu 2003/2004, ko še ni imela svojih prostorov. V knjižnici je bila zaposlena knjižničarka za 0,20 delovnega časa, kar pomeni 8 ur na teden. Intenzivno se je začelo z obdelavo gradiva v računalniškem programu Šolska knjižnica. Gradivo je bilo shranjeno na podstrešju in v učilnicah posameznih učiteljev. Pred tem so bile note označene z inventarnimi številkami in žigom, v enotah gradiva pa je bil kartonček, namenjen izposoji gradiva. Evidenca o izposoji gradiva ni bila vodena. Šolsko leto 2004/2005 je bilo za Glasbeno šolo Jesenice prelomno, saj se je preselila v nove prostore, v Kasarno na Stari Savi, ki je del muzejskega kompleksa Stare Save. Takrat je svoj prvi prostor, 35 m 2 , dobila tudi knjižnica. Prva leta delovanja knjižnice so bila namenjena Knjižnica na Glasbeni šoli Jesenice je s svojim delovanjem začela v šolskem letu 2003/2004, ko še ni imela svojih prostorov. Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 2/3, 36-42 STROKA IN PRAKSA 38 predvsem obdelavi gradiva in vzpostavitvi njenega delovanja. Od šolskega leta 2006/2007 dalje je bil poudarek tudi na povečanju pedagoške dejavnosti knjižnice. Začelo se je z obiski skupin predšolske glasbene vzgoje (GV), glasbene pripravnice (GP) ter prvih razredov nauka o glasbi (NGL) v knjižnici. Na obisk v Glasbeno šolo Jesenice smo povabili tudi otroke iz Vrtca Jesenice. Da je spoznavanju s knjižnico Glasbene šole Jesenice (GV, GP , NGL) ter spoznavanje inštrumentov (Vrtec Jesenice), ki se poučujejo na Glasbeni šoli Jesenice pri tako majhnih otrocih (3–6 let) bolj prijetno, osnovo, na kateri gradimo, vedno predstavlja pravljica, tematsko povezana z glasbo, branjem, knjigo, knjižnico. Včasih preberemo tudi kakšno ljudsko pravljico. V zadnjem času pravljice pripovedujemo s pomočjo kamišibaja. Velikokrat pravljice popestrimo z glasbo in včasih lahko govorimo tudi o glasbenih pravljicah. Pomembna naloga knjižnice je raziskovanje bogate zgodovine glasbene dejavnosti na Je- senicah in bližnji okolici ter zgodovine Glas- bene šole Jesenice, k čemur sodi tudi urejanje fotografskega in avdiovizualnega gradiva, ki nastane ob spremljanju številnih koncertov v okviru Glasbene šole Jesenice. Ob petdeset-, šestdeset- in sedemdesetletnici Glasbene šole Jesenice so izšli zborniki, ki predstavljajo delovanje šole v teh letih. Osnovne podatke o knjižnici, knjižnični red ter urnik njenega delovanja si je možno ogledati na spletni strani Glasbene šole Jesenice (2019). Za vsako šolsko leto sta izdelana Letni načrt in Letno poročilo delovanja knjižnice. Knjižnica deluje v skladu z veljavnim knjižničnim redom. Ima svoj za- ščitni znak, Škratka Notka (delo akademskega slikarja Ignaca Kofola), ki učitelje in učence ter zunanje uporabnike seznanja z dogajanjem v knjižnici ter jim pomaga in svetuje pri vseh vprašanjih, povezanih s knjižnico. Aprila 2009 pa se je v knjižnici Glasbene šole Jesenice začelo z vnosom gradiva v sistem COBISS, kar ob vseh drugih dejavnostih knjižnice še redno poteka. 1.3 PRAVLJICA Enciklopedija Slovenije (1995, str. 227–228) navaja, da je pravljica pripoved, v kateri se dogajajo neverjetne, samo v domišljiji mogoče stvari in v kateri navadno zmaga dobro. Na podlagi folklornega pravljičarskega izročila je že zgodaj nastala samostojna pripovedna zvrst umetne pravljice, ki je bila večidel posneta po ljudski pravljici, v obdelavi prevzete snovi samostojna, snovno pa včasih tudi izvirna. Prve umetne pravljice so bile napisane v sta- rem Egiptu, posamezne tudi v grški in rimski književnosti (Apulej, Amor in Psiha) ter v srednjem veku; sočasno so nastajale pomemb- ne pravljične zbirke v indijski, perzijski, arabski literaturi (Tisoč in ena noč). Do srede 19. stol. so zapisi pravljic na Slovenskem redki in naključni. Prvi jih je v obdobju romantike začel zapisovati Matevž Ravnikar (Poženčan), v narečju pa v obdobju realizma Gašper Križnik v Motniku in okolici. Zasluge, da so sloven- ske pravljice znanstvenemu svetu razmeroma znane, imata češki učenjak Jiři Polívka in Milko Matičetov; slednji jih je pri Slovencih nabral največ, predvsem v Reziji. Pravljico lahko pripovedujemo tudi s pomo- čjo glasbe. Kot navaja Voglarjeva (1976, str. 156–157), je delež glasbe pri glasbeni pravljici lahko različen. Delež glasbe je lahko majhen. Glasbo lahko samo vključimo v pripovedova- nje in ima zgolj dopolnilno vlogo. V pripoved vključimo le eno, lahko dve otrokom znani ali neznani otroški pesmi ali skladbici. Glasba je lahko zvočno ilustrativne narave, pripo- vedovanje popestrimo z glasbo tako, da npr. prihajanje različnih živali zvočno ilustriramo Pomembna naloga knjižnice je raziskovanje bogate zgodovine glasbene dejavnosti na Jesenicah in bližnji okolici ter zgodovine Glasbene šole Jesenice, k čemur sodi tudi urejanje fotografskega in avdiovizualnega gradiva. Slika 1: Kako je rusica premagala grdinico (arhiv GŠJ, foto: Nina Jamar) Nina Jamar: Pravljice na Glasbeni šoli Jesenice 39 z različnimi inštrumenti. Delež glasbe pa je lahko tudi enakovreden besedilu oziroma je glasbe lahko skoraj toliko kot besedila ali več. V glasbeni pravljici Peter in volk Sergeja Prokofjeva je glasba pomembnejša kot besedi- lo. Pomembno pa je, ne glede na delež glasbe v glasbeni pravljici, da pravljico posredujemo kot neprekinjeno celoto in brez motenj. Prav tako je pomembno, da glasbe in teksta ne posredujemo sočasno, saj vpletanje glasbe med napeto pripoved ni primerno. Pravljico pa lahko pripovedujemo tudi s pomočjo kamišibaja. Kamišibajkarska predstava je videti tako, da kamišibajkar (pripovedovalec ali prikazovalec) postavi butaj (leseni oder) na dvignjeno mesto, navadno je to miza. V butaju so slike, na katerih je narisana zgodba. Kamišibajkar stopi k odru, odpre vratca in začne pripovedovati zgodbo. Ob tem vleče slike iz butaja tako, kot teče zgodba, vse do konca, ko se vratca butaja spet zaprejo (Sitar, 2018, str. 10). Predvsem pa velja poudariti (McGowan, 2010, str. 10), da gre pri kamišibaju najprej za vizualno komunikacijo, potem pa vizualno komunikacijo dopolnimo ali poživimo z ustnimi informacijami. Kot navaja McGowan (2010, str. XI), gre za eno od oblik pripovedovanja zgodb, ki se je razvila na Japonskem v poznih 20-ih letih 20. stol. Izredno popularen je kamišibaj na Japonskem postal med leti 1940 in 1950. Stereotipna slika uličnega umetnika ponazarja človeka, ki se ukvarja s prodajo sladkarij in s svojim kolesom potuje od soseske do soseske, prodaja domače sladkarije in pozornost otrok pridobiva s pripovedovanjem zgodb, ki jih pripoveduje tako, da vleče ilustrirane kartice iz lesenega odra. Kamišibaj pa je kmalu postal zanimiv za učitelje, knjižničarje, pripovedovalce zgodb in umetnike po vsem svetu. Sitar (2018, str. 6) navaja, da je bil v Sloveniji občinstvu kamišibaj prvič predstavljen šele leta 2013, torej več kot petdeset let kasneje kot na Japonskem. 2 PRAVLJICE NA GLASBENI ŠOLI JESENICE 2.1 PRAVLJICE ZA GP, PGV, NGL V knjižnici na Glasbeni šoli Jesenice smo z delom z našimi učenci začeli v šolskem letu 2006/2007, po preselitvi v nove prostore. Leta 2006, 2007, 2008, 2009 ter 2011 smo učence glasbene pripravnice (GP), predšolske glasbe- ne vzgoje (PGV) ter prvega razreda nauka o glasbi (NGL) za njihovo obiskovanje glasbene šole nagradili tudi s petimi lutkovnimi urica- mi, ki jih je obiskalo 225 otrok. V prvi lut- kovni urici so nastopile dijakinje Srednje šole Jesenice, program Predšolska vzgoja, z dvema lutkovnima predstavama (Pod medvedovim dežnikom, Zajček se je izgubil), v drugi in tretji lutkovni urici so nastopili učenci lutkovnega krožka Osnovne šole Josipa Plemlja Bled (Sin Srakolin, Polžek Jožek, Pridite, predstava je, Maja in prijatelji ter Vojna zvezd 7), v četrti in peti lutkovni urici pa je otroke razveseljevalo Glasbeno gledališče Trubadur (Huda mravlji- ca, Orkester). V šolskem letu 2006/2007 se je na knjižnici Glasbene šole Jesenice pričelo bibliopedagoško delo. Za naše učence je bilo v okviru knjižnice izvedenih 61 šolskih ur s poudarkom na pra- vljicah. Knjižnico je v tem času obiskalo 696 otrok. Enaindvajsetkrat so knjižnico obiskali učenci prvih razredov nauka o glasbi (244 otrok), dvakrat učenci petih razredov nauka o glasbi (17 otrok) ter osemintridesetkrat učenci glasbene pripravnice ali predšolske glasbene vzgoje (435 otrok). Iz Preglednice 1 je razvi- dno, da so knjižnico največkrat (63 %) obiskali prav najmlajši otroci, ki šele začenjajo z obi- skovanjem glasbene šole. Namen je, da otroci V šolskem letu 2006/2007 se je na knjižnici Glasbene šole Jesenice pričelo bibliopedagoško delo. Za naše učence je bilo v okviru knjižnice izvedenih 61 šolskih ur s poudarkom na pravljicah. Slika 2: Sedempika polonica, ki je bila na obisku v knjižnici na Glasbeni šoli Jesenice (arhiv GŠJ, foto: Nina Jamar) Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 2/3, 36-42 STROKA IN PRAKSA 40 začnejo s spoznavanjem knjižnice čim prej in da bodo tako vsa leta, ko bodo obiskovali glasbeno šolo, obiskovali tudi knjižnico. Cilj obiska učencev v knjižnici je, da spoznajo, kje se knjižnica nahaja in kako jim lahko pomaga pri njihovem glasbenem šolanju. Za lažjo dosego tega cilja in za boljšo komuni- kacijo z otroki smo uporabili pravljico, temat- sko povezano z branjem, knjigami, knjižnico ali inštrumenti, glasbo, notami itd. Seznam pravljic, ki jih pri tem lahko uporabimo, najdete v Preglednici 2 in Preglednici 3. V šolskem letu 2018/2019 smo se za obisk v knjižnici zahvalili z rezijansko ljudsko pravljico Kako je rusica pregnala grdinico. Deloma smo se oddaljili od glasbe in branja, otrokom pa smo predstavili, da včasih ovire obstajajo samo v naši glavah in da lahko tudi majhna, a zelo pogumna mra- vljica premaga grdinico, čeprav je ne more niti medved. Torej, tudi oni se bodo, če bodo le želeli, lahko naučili igrati inštrument, če bodo le dovolj pogumni in se ne bodo ustrašili ovir na poti. Poleg so bile po predlogi v knjigi izdelane tudi lutke. V šolskem letu 2019/2020 smo se prav tako malo oddaljili od glasbe in otrokom povedali pravljico Lisica in polžek. Gre za priredbo slovenske ljudske basni. Otrokom smo želeli predstaviti, da se mora tisti, ki rad prelisiči druge, zavedati, da bo lahko tudi sam kdaj prelisičen. Občutki takrat niso prijetni. Zato se je pomembno med seboj spoštovati, sodelovati in si pomagati, da lahko s skupni- mi močmi dosežemo velike cilje. Vsi otroci najbrž ne bodo poklicni glasbeniki, želja pa je, da bi čim več otrok, ki zaključijo nižjo stopnjo glasbene šole, igralo kdaj še v kakšnem orke- stru. Simfonični orkester Jesenice ponuja za to idealno priložnost. Za sodelovanje v orkestru sta medsebojno sodelovanje in spoštovanje ključnega pomena. Zgodbi smo pripovedovali s pomočjo kamišibaja. Pri pripovedovanju pravljice o dogajanju med lisico in polžkom smo imeli, poleg našega Škrata Notka, še eno posebno poslušalko, in sicer čisto pravo polo- nico. Ličinka se je zabubila, iz bube je zlezel rumen hrošček, ki je bil iz dneva v dan bolj Orffova glasbila so za starostno skupino otrok, katerim so pravljice namenjene, najprimernejša. Vrsta pouka Število otrok Odstotek otrok 5. razred NGL 17 2 1. razred NGL 244 35 GP, PGV 435 63 Skupaj 696 100 Preglednica 1: Obiski otrok v knjižnici glede na to, katero vrsto pouka obiskujejo Preglednica 2: Pravljice na temo branja, knjige, knjižnice, primerne za otroke med tretjim in šestim letom starosti Avtor Naslov Byrne, Richard Ta knjiga je čisto podivjala! Carle, Eric Od glave do peta Child, Lauren Oprostite, to je moja knjiga Gemmel, Stefan Nekoč je bila … Gleeson, Libby Poglej, knjiga! Jennings, Sharon Frančkov bralni krožek Kocmut, Aleksandra Andraž spozna knjižnega molja Krempl, Urša Racman in knjiga Podgoršek, Mojiceja O dečku, ki je pisal pesmi Podgoršek, Mojiceja Ivan in skodelica kave Podgoršek, Mojiceja Maša obišče šolsko knjižnico Santiago, Fabi Tace stran od moje knjige Schimel, Lawrence Boš bral knjigo z mano? Simončič, Vilma G. Mala muca v knjižnici Vukmir, Andreja Lolo v knjižnici Vukmir, Andreja Poškodovana knjiga Nina Jamar: Pravljice na Glasbeni šoli Jesenice 41 rdeč. Vzgojena je bila sedempika polonica, ki je bila v enem tednu trikrat na obisku v Glasbeni šoli Jesenice. Potem smo jo izpustili in upamo, da je trenutno kje na kakšnem lepem travniku. Gre za projekt, namenjen skŕbi za preživetje sedempike polonice. Vse potrebno, da lahko sedempiko polonico vzgojite tudi sami, ponuja slovensko podjetje. Pravljice večkrat tudi glasbeno obarvamo. Pri izvajanju so nam lahko v pomoč instrumen- talni deli že posnetih glasbenih pravljic, ali pa za glasbeno popestritev lahko uporabimo kakšnega izmed inštrumentov. Predvsem izpostavljamo Orffova glasbila, ki se nam zdijo za starostno skupino otrok, katerim so pravljice namenjene, najprimernejše. Inštru- menti ali glasbena podlaga poskrbijo, da se med pripovedovanjem dogaja glasba in da spet pridobimo otrokovo pozornost. Podobno je, ko pri kamišibaju počasi odstiramo slike in ob tem pripovedujemo. Otroke zanima, kaj se bo zgodilo naprej in kaj bo na naslednji sliki. 2.2 GLASBENE PRAVLJICE ZA VRTEC JESENICE V knjižnici Glasbene šole Jesenice smo vključe- ni tudi v pripravo in izvedbo glasbene pravljice za Vrtec Jesenice. Glasbeno pravljico za Vrtec Jesenice izvajamo že od leta 2009 dalje. Tam- kajšnji otroci so nas tako obiskali že desetkrat. Dvakrat so se nam pridružili tudi učenci nižjih razredov iz Osnovne šole Poldeta Stražišarja Je- senice, ki je osnovna šola s prilagojenim progra- mom. Namen je, da najmlajši otroci s pomočjo pravljice spoznajo čim več inštrumentov, ki se jih poučuje na naši glasbeni šoli. Če otroke, ko vidijo in slišijo inštrumente, zamika, da bi tudi oni znali igrati na katerega izmed inštrumentov, so vsakega maja vabljeni, da se udeležijo vpisa na Glasbeni šoli Jesenice in potem septembra z učenjem inštrumenta tudi začnejo. Da pa lahko inštrumente predstavimo, nam kot vezni tekst vedno služi kakšna pravljica. Glasbeno smo po- pestrili že pesmi, ki jih je napisal Vladimír Reisel in ilustriral Ota Janeček. Izšle so pod naslovom Čudežna pesmica. Glasbeno smo popestrili tudi pravljici O vzvišeni kitari in Vilinček Notko, ki jih je posebej za Glasbeno šolo Jesenice napisala Preglednica 3: Pravljice na temo inštrumentov, glasbe, ki so primerne za otroke med tretjim in šestim letom starosti Avtor Naslov Bollinger, Max Palček Anton Foccroulle, Luc Žabji zbor Hoyer, Andrea V glasbeni šoli Hoyer, Andrea Na koncertu Hoyer, Andrea V muzeju glasbenih inštrumentov Hoyer, Andrea V operi Jennings, Sharon Frančkove glasbene urice Kokalj, Tatjana O vetru, ki bi rad pel Korez-Korenčan, Darja Dogodivščine vrtnih prijateljev (Črv in kitara, Glinasti lonec in sirkova paličica) Kovač, Tinkara Tinka Tonka Flavtonka Kriščak, Nadja Marko in note Litchfield, David Medved in klavir Majhen, Zvezdana Hiša glasbe: o glasbenikih Ipavcih Majhen, Zvezdana Zmajček v glasbeni šoli Mav Hrovat, Nina Miška želi prijatelja Muck, Desa Čudež v operi Poklukar, Lilijana Miška si poišče nov dom Reisel, Vladimir Čudežna pesmica Romska pravljica Kako so nastale gosli Schiretz, Thomas Trompetra: mala dinozavrinja Stinson, Kathy Violinist Svetina, Peter Mrožek dobi očala Uegaki, Chieri Hana Hašimoto, šesta violina Voglar, Mira Gradič Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 2/3, 36-42 STROKA IN PRAKSA 42 Petra Divjak. V zadnjih dveh letih smo glasbeno popestrili zgodbo Petre Hoyer z naslovom V glasbeni šoli. Ker se na Glasbeni šoli Jesenice poučuje tudi balet, ob pravljici tudi zaplešemo. Naj omenimo še to, da ob pravljici s projekcijo prikažemo fotografije, ki prikazujejo dogajanje na Glasbeni šoli Jesenice. Glasbeno pravljico smo izvedli tudi tako, da smo projekcijo upo- rabili namesto kamišibaja. Namesto da bi bile slike vložene v lesen oder, imenovan butaj, smo slike oziroma ilustracije, ki sodijo k pravljici, prikazovali na platnu s pomočjo projekcije. Začeli smo skromno, s šestimi glasbenimi točkami in eno ponovitvijo glasbene pravljice. Leta 2016 smo se predstavili že s sedemnajstimi glasbenimi točkami, leta 2019 pa smo za Vrtec Jesenice izvedli tri ponovitve glasbene pravljice z devetnajstimi glasbenimi točkami. Pri izvedbi zadnje glasbene pravljice je tako sodelovalo kar dvajset učencev in šestnajst učiteljev Glasbe- ne šole Jesenice. V vseh teh letih je knjižnico obiskalo 760 predšolskih otrok, zanje smo pripravili 93 točk programa. Ugotavljamo, da je za manjše otroke bolje, da je glasbenih točk več in da je predstavljenih več inštrumentov, ker s kratkimi točkami in pestrim dogajanjem na odru poskrbimo, da obdržimo pozornost otrok. Pripovedovanje pravljice povežemo s poslu- šanjem glasbe in tako sami oblikujemo svojo glasbeno pravljico. Imamo privilegij, da smo za- posleni na glasbeni šoli in da pravljico na temo glasbe z glasbo lahko opremijo kar naši učenci pod mentorstvom njihovih učiteljev. Predšolski otroci lahko tako v dvorani Lorenz Glasbene šole Jesenice začutijo delček tega, kar se dogaja za stenami rumene stavbe, imenovane Kasarna. Za stenami se skriva 18 učilnic za individualni pouk, 2 učilnici za skupinski pouk, zbornica, knjižnica, koncertna in baletna dvorana. Poslo- vimo pa se vedno z upanjem, da se v prostorih Glasbene šole Jesenice čim prej spet srečamo. 3 NAČRTI ZA PRIHODNOST V prihodnosti želimo nadaljevati z obiski najmlajših učencev v knjižnici Glasbene šole Jesenice kot tudi z glasbenimi pravljicami, ki jih pripravljamo za predšolske otroke iz Vrtca Jesenice. Obe dejavnosti želimo z vsakim šol- skim letom izboljšati in ju naredili še bolj pri- vlačne za najmlajše obiskovalce. Ker so otroci, ki obiskujejo dejavnosti, v povprečju stari le od tri do šest let, se moramo zelo potruditi, da njihovo pozornost zadržimo petinštirideset minut, kolikor v povprečju traja njihov obisk. Kamišibaj in projekcija sta le dva izmed nači- nov, s katerima skušamo biti otrokom zanimivi in malo drugačni. Kdo ve, kam vse nas bo še odneslo na naših pravljičnih popotovanjih. In kdo ve, morda se bomo nekje, nekoč, čez davnih petsto let, spet kje srečali. Nina Jamar: Pravljice na Glasbeni šoli Jesenice DR. NINA JAMAR, uni. dipl. bibl., zaposlena kot šolska knjižničarka na Glasbeni šoli Jesenice Naslov: Glasbena šola Jesenice, Cesta Franceta Prešerna 48, 4270 Jesenice E-naslov: ninajamar@gmail.com Viri Enciklopedija Slovenije. 9, Plo-Ps (1995). Ljubljana: Mladinska knjiga. Glasbena šola Jesenice. Pridobljeno 16. 1. 2020 s spletne strani: http:// https://www.glasbenasolaje- senice.si/. Komljen, M. (2010). Glasbena pravljica (diplomsko delo). Maribor: Pedagoška fakulteta, Oddelek za razredni pouk. McGowan, T. M. (cop. 2010). The kamishibai clas- sroom: engaging multiple literacies through the art of “paper theater” . Santa Barbara: Libraries Unlimited. Sitar, J. (2018). Umetnost kamišibaja. Maribor: Za- ložba Aristej. Šestdeset let Glasbene šole Jesenice: 1947–2007. (2007). Jesenice: Glasbena šola. Voglar, M. (1976). Otrok in glasba. Ljubljana: DZS.