r. Največji slovenski dnevnik IV Združenih državah I Velja za vse leto ... $6.00 | Za pol leta.....$3.00 | Za New York celo leto . $7.00 Za inoieinslvo celo leto GLAS NARODA list _ slovenskih .delavcev y AmerikL TELEFON: CHctoea S—3871 NO. 177. — STEV. 177. Entered u Seeond Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. under Act of Congress of March 3, 187» The largest Slovenian Daily n the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHolssa 1-071 NEW YORK, THURSDAY, JULY 30, 1931. — ČETRTEK, 30. JUtlJA 1931 VOLUBO PROBLEM NEZAPOSLENOSTI JE VEDNO TEZAVNEJSI PREDSEDNIK H. HOOVER SE JE POSVETOVAL Ž NAČELNIKOM RDEČEGA KRIŽA GLEDE POLOŽAJA Izvršilni odbor Ameriške Delavske Federacije ce-- ni, da bd prihodnjo zimo v Združenih državah najmanj sedem milijonov nezaposlenih. — Po mnenju njenega predsednika Williama Greena bi bilo treba skrčiti delovni čas na trideset ur tedensko. — Meseca julija je dobilo na farmah četrt milijona ljudi delo, toda to zaposlenje bo trajalo kvečjem do oktobra. BORAH PROTI VERSAILLSKI POGODBI Po mnenju senatorja Bo-raha si Evropa ne bo o-pomogla, dokler ne bosta revidirana mirovna pogodbo in Youngov načrt. AVIJATIKA DOSPELA V EVROPO Po enointrideset ur trajajočem poletu sta pristala newyorska avijatika v Walesu. CARDIGAN, Wales, 29. julija. — Danes sta pristala v uukajšnji bližina ameriška letalca Hough Hern-NeodvCsni republikanec iz Idaha. dQn ln clyde pangbOTn> w ^ vče_ senator Borah, ^hteva: revizijo ! raJj odtetela i2 New yodkaj y name_ __versailiske mirovne pogodbe, novo da ^^ y MD5lcvo. !ureditev reparacijskegu vprašanja, | Prist-la sta /brez vsakih ^ ^ WASHINGTON, D. C., 29. julija. — Predsed- unijeod st^i mk ^ sedmih zvečer Nato ^ . . . r> i i_ Zdmfexiihs držaiv in drastično raz- nik Herbert Hoover je pozval danes v Belo niso oroženje. predsednika ameriškega Rdečega križa Bartona Po njegovem mnenju bi bilo edi Payne-a ter se posvetoval ž njim glede nezaposle- *ole na **** maž0ie ^^ * 7 1 * .. j * * Evropi m vsemu svetu, nosti v Združenih državah. Ta ^^ž bi bila temeljita in edi- Včeraj je Hoover razpravljal o istem predmetu no uspešna, s Fredom C. Croxtonom, novim predsednikom! Kot znumo, je corah predsednik "Emergency Committee for Unemployment". — Payne-a je naprosil naj mu poda natančno poročilo glede obupnega položaja, ki je posledica neza- ....... n l-i i i -i ii i senatorjev, ki oe zahteval priznanje poslenosti. Po zatrdilu predsednika Hoovera, bo a^j£tske Rusije. storil Rdeči križ vse, kar je v njegovi moči, da od-' pomore neznosni bedi. Ako se bodo prilike za delo v običajnem razmerju manjšale, bo prihodnjo zimo v Združenih državah najmanj sedem milijonov ljudi brez dela in brez zasluška. To je ugotovila Ameriška Delavska Federacija, oziroma njen predsednik William Green. Po njegovem mnenju bi bila edina rešitev, če bi znašal delovni teden kvečjem trideset ur. Edina možna rešitev problema, — je dejal, — je uvedba petdnevnega delovnega tedna in šesturne-ga delovnega dne. tem pogledu se popolnoma strinja ž njim tudi delavski tajnik Wm* N. Doak, toda pravi, da nima prav nobenih sredstev, da bi to lepo idejo uresničil, oziroma, da bi približal problem rešitvi. senatnega odseka za zunanje zadeve te je znan kot eden največjih opozicijonalcev. "GRAF ZEPPELIN" SE ŽE VRAČA se odpeljala v hotel v Cardigan ter bosta jutri zjutraj oft> štirih nadaljevala s poletom, i Razdalja med Nfew Yorkom in Cardiganom znaša približno triti-soč iftilj. V zavku sta bila neprestano 31 ur in 42 minut. Letela sta z naglico sto milj na uro. Pangborn, ki je vršil službo pilota, je rekel, da je završil polet z On je bil eden prvih ameriških velikim užitkom Letela sta v veliki višini, posebno preko Irske, ker je bil Irski otok pokrit z gosto meglo. LONDON, Anglija, 30. julija. — Ameriški enokrilnik "Miss Veedol" je srcotio pristal v bližini Cardigu-rta, dočim io drugem enokrilniku --------------------------------j "Caipe Cod", ki je nameraval pole- Vftled goste megle ni mo- teti v Turčijo, ni nobenega sledu. gel vodljivi balon za vršiti svojega poleta v polarno ozemlje. MOSKVA, Rusija, 29. julija. — Tass tagentura, je dobila s krova nemškega vodljivega balona 'Graf Zeppelin", ki leti iz potamih krajev proti Leningradu, sledečo brezžično brzojavka: — Letimo v zelo ugodnih vremenskih razmerah. Dne 28. julija smo leteli nad Nordlandijo ki je bila zavita v ostro meglo. Vsledtega tudi nismia mogli stopiti -v stik z načel- STRAŠEN ČIN OBUPANE REVE Ker ni mati dobivala od mesta nikake podpore, je usmrtila svojega otroka in hotela tudi sama v smrt. VROČINA JE ZAHTEVALA DOSTI ŽRTEV V Imperial Valley je našlo 40 ljudi smrt. — Dež je nekoliko ohladil o-zračje. — Več ljudi utonilo. Vročinski val, katerega je le sem-pa'tam prekinil dež, se je privalil nad skoro ves kontinent ter prinesel smrt skoro stotim ljudem ter povzročil številne nezgode. V New Yorku in okolici je prinesel velik naliv malo olajšavo. V Ocean City je povzročila vročina veliko nesreč. V zapadni Canadi je izbruhnil velik vihar, ki je povzročil grozno škoda. Na za padu so bile temperature pod sto stopnjami redkost. V Imperial dolini je umrlo vteraj več kot štirideset ljudi. Iz več mest Calif ar ni je s? poročali, da je imajo 112 stopdnjj gor-kote. V Des Moines, v Iowi, je kazal toplomer 105 stopinj vročine. Omaha, Nebraska, je imela 103 stopinj vročine. V Canadi je povzročila vročina veliko škodo na pridelkih. V Bostonu, je bilo včeraj 92 stopinj. Tam so bile z-aprte številne tvarnice. AL CAPONE NE BO IMEL UGODNOSTI — Ko bo voditelj gangster jev obsojen in se bo podal v ječo, ne bo uži-žival nobenih prednosti, — pravi maršal. I^vr^ilni orlKor Amerikre D^lavslro. iV :Jnikom tamošnje sovjetske znan- ZZT ^ — j CHICAGO, 111., 29. julija. — Po izvršilni odbor /\mensice Uelavske federacije ---_J _ pirala reveže in nezaposlene, te dni mnerxju načelniku tukajšnjih de- • * "-"J -1 UU i. w;i4~ nn^ruvm 11 HAH , DETROIT, Mich., 29. julija. — Mestna uprava je nekaj časa pod- NOVA PAROLA REPUB. CHILE Poziv Monterra na narod vsebuje dosti dobrega. Dijaki so izjavili, da bodo zvesto stali pri vladi. SANTIAGO, Chile, 29. julija. — Klic: A Trabajo! (Na delo!) se je razširil danes jo vsej republiki, ko so Čilenci praznovali konec diktature, da se vrnejo v normalno življenje. Podpredsednik Juan Esteban Montero, poslujoči predsednik Chile, je naprosil svoje sodržavljane, naj se vrnejo na delo in mjegov poziv ni zadel na gluha ušesa. — Prostost je sedaj zagotovljena, — je rekel predsednik. — Čilenci imajo kot narod mci> v svojih rokah. Iz tega vzroka bi si morali kot narod prizadevati, da rešimo seda>-nje probleme! Karabinjerjem, ki so izvajali policijsko silo tekom režima Ibaneza, ni bilo več dovoljeno zapustiti vojašnic. Polkovvnik Carlos Rabies, pre-fekt Santiaga, je naprosil danes pre- i bivalstvo, naj ne zameri karabinjerjem, ker so na višje povelje streljali. Pokorili so se le poveljem vlade Ibaneza. Danes (je vladal po ulicah Santiaga popoln mir. Policijsko službo so opravljali dijaki, katere so podpirale kavalerij-ske patrule. Prodajalne in uradi so zopet odprti, in poulične kare in omnibusi vzdržujejo promet. Rene Fuente Ve- ' negas je izdal v imenu eksekutiv- 1 nega odbora dijakov izjavo, da bodo stali dij«aki trdno pri ,vladi Mon-tere in delu. V sodelovanju z vlado bo imel Ni-pico klub jutri veliko konjsko dirko, koje čisti dobiček bo namenjen družinam ljudi, ki so padli tekom izgredov prešnje^a tedna. ČANG KAJSEK BO PREVZEL POVELJSTVO Vstaško armado hoče vzeti med dva ognja. —• Nasprotujoča si poročila z bojnega polja. — Hankov v nevarnosti preplave. TOKIO, Japonska, 29. julija. — Soglasno z dananšjimi poroCdli, namerava predsednik Čang Kaj Šele osebno prevzeti vrhovno poveljstvo nad nankinškimi četami ter presenetiti vstaške armade, ki se potepajo po deželi. Odpotovati hoče preko Hankova v provinco Child in korakati mirna maindžurskih čet ter zavzeti močno postojanki v Paotinfu. Vstaši bodo prišli vsled tega mej; dva ognja. ŠANGHAJ, Kitajska, 29. julija. — Nasprotujoča si porcJl-ila so prišla. Prvo poročilo se glasi, da se vršj mi3čni boji za posest železnice Hankov-Peking. Maindžurci pa so napadli mesto šano na jugu provinco Chili. Nasprotno pa se glase vrjetna, a neki tajska poročila, da bo vstaši zavzeli mesto Čang Šu Vang. Ujeli sz desti jetnikov ter zaplenili dosti vojnega materialu.. Čang Ju S an koraka v severno smer ter ogroža Paotinfu. HANKOV, Kitajska1, 29. julija. — Reka Jangtse je stopila danes preko brega ter ogroža prejšnji kitajski in angleški mestni del. Prebivalci so preplašeni. MJpsto je ogroženo od vseh strani. ZAMORA ZAPRISEZEN dobil od raznih unij poročila, iz katerih je razvidno, da se je število zaposlenih delavcev zopet zelo skrčilo in da je nezaposlenih toliko kot jih je bilo meseca februarja. Po Greenovih računih je zdaj v Ameriki pet milijonov dvestotisoč ljudi brez dela in zaslužka. Ako bo nezaposlenost naraščala v sedanjem razmerju, bo doseglo to število pozimi sedem milijonov. Meseca julija je bilo sicer nekoliko olajšave, ker je dobilo 275,000 delavcev delo na farmah. Ker pa traja delo na polju kvečjem do oktobra, bo potem toliko slabše. Green opozarja javnost, da zamore povprečni delavec s pomočjo strojev opraviti v 34 urah isto delo, kot ga je opravil leta 1919 v 52 urah. Povprečni delovni čas se je pa skrčil le za dve uri na teden. Prej je znašal 52, zdaj pa znaša 50 ur. Vsledtega smatra Green skrčenje delovnega časa za najvažnejšo nalogo, kateri je treba posvetiti vso pozornost, da bo industrija prestala krizo ter da bodo nezaposleni zopet dobili delo in zaslužek. WASHINGTON, D. C., 29. julija. — Nadzorni svet United Steel Corporation v New Yorku je sklenil znižati plače svojim uradnikom in uslužbencem. Tega koraka, ki bo še bolj poslabšal že itak slab položaj, niso hoteli v Beli hiši komentirati. NIAGARA FALLS, N. Y., 29. julija. — Tukajšnja konvencija "Allied Printing Trades Council" države New York je sprejela resolucijo, naj se pozove predsednika Hoover j a oziroma kongres, naj stvene ekspedicije. Dne 30 5. oziroma ob 6. ejufcraj bomo že v Leningradu. je bila pa ukinjena podpora 11,000 j Aktivov, Johna revnim družinam. Ena izmed posledic tega je, da BERLIN, Nemčija, 20. julija. — , w , _ _ ' v J J se m morala Mrs. Charles zagovor- Nccqj so dospela sem poročila, da ... 4 , ,«., - . , ' jati (zastiran umora svojega lastne - se veliki nemški ivodljtvi balon, „ , . . , . _ . . , - „ ga sma. Nahaja se v bolnišnici, ka- Graf Zeppelin" vrača iz polarnih J ^ ", mor so jo odvedli om-amljeno od Krajev. I _ ! plina. Zaradi slabih vremenskih razmer. _ - . - + • - . , I Njen moz je ze trinajst mesecev ni mogel poleteti nad severni tečaj.'. , ^ , . , . J i brez dela ter se nahaja zdaj Ohio, kjer išče zaslužka. V pandeljek ji je 'breojavil, da ni dobil nobenega dela. Tedaj mu je ona odpisala: — Samo par centov mi je ostalo, in ne vem, kaj hi dala jesti svojim otrokom. Vsi so že skoro popolnoma sestradani. Zdi se mi, da je najboljše, če se podam v večnost in IZDELOVANJE TRAKTORJEV V SOVJETSKI UNIJI Ogromna tovarna V Har- vzamem malega Alfreda seboj kovu bo izdelala vsako Nato 3« Odprla plin. Otrok leto petdeset tisoč poljedelskih traktorjev. je umrl, njo so pa rešili. MOSKVA, Sovjetska Unija,, 29. julifra. — Važen faktor v farmskem programu Sovjetske Unije predstav- SAM SE JE SEŽGAL LITTLE VALLEY, N. Y., 29. julija, — William H. Stevens se je pri- lja naznanilo, da je v Harkovu do- ,,_. ,__. . . ,_ , J kleml k poslopju, v katerem -je imel grajena tovarna traktorje. V nji bodo izdelali vsoko leto nad petafeset tisoč traktorjev. Po zatr- spravljeno seno, polil z gazolinom obleko ter jo zažgal. Možak je bil , , . star in neraben za delo. Naišda so ga dilu lnzlnJjrjev se bo začelo s pro- ^ ^^^^ dukcijo dne 1. septembra. i Sovjetsko časopisje pozdravlja ta " dogodek kot iveHko zmago za pet- vala izvežbamih delavcev, Nekaj jih letni načrt. Delo je bilo zavrženo bodo dobilli iz Leningradskih, nekaj tei sn«sece prej kot je bilo prvotno pi iz drugih tovarn. V nji bo ira- prora&unano. merjenih tudi T>rece(j A meri kan- Tovarna bo v prvi vrsti potrebo- cev. Nortana, se bodo za vršili resni nemiri, ko bo voditelj gamjsteiijev Al Capone odšel v ječi, da odsedi svoj "termin". Gangster ji se bodo berili med seboj, kdo bo dobil kontrolo nad Cajponovo organizacijo. Toda policija je pripravljena na vse eventualnosti. Zvezni sodnik Wilkerson bo jutri obsodil Al Capona, ki je priznal, da je kriv neplačevanja dohodninskega davka iter kršenja prcti&btcij-ske postave. Zvezni maršal H. C. W. Lauben-heimer je rekel, da bodo z Capo-nom v ječi isto ta ko ravnali kot z drugimi jetniki. Deležen ne bo ni-k-, Jcih prednosti ali ugodnosti. — Če mi ga bodo izročili v četrtek, — je dejal — ga bom poslal do petka zvečer v okrajno ječo. V petek zvečer ga bom pa odvedel z drugimi jetniki v Leawenworth. Nafčelnik Caponove gonge bo postal najbrž Johnny Torrio, njegov telesni stražnik. VOJNA PROTI NEUMNOSTI DENVER, Colo., 29. julija. — Tukaj je predaval grof Hirotaro Ha- J yasi o vzrokih vojne ter rekel, da povzročata vojno v prvi vrsti neumnost in nerazsodnost. — Živali se bojujejo med sab^j — je rekel — ker jim majka inteligence. Isto pomanjkanje ije opaziti tudi pri ljudeh. MADRID, Španska, 29. (julija. — Narodna skupščina se je odgodila včeraj zvečer. Najprej pa je odredila, da bo šele jutri izrekla vladi svojo zaupnico. Tekom seje je bil zaprisežen pro-vizorifmi predsednik Alcala Zamora, ki je vodil usodo dežele izza padca monarhije. SEVTLLA Španska, 28. julija. — V predmestjih Norvio in Tarana je prišlo danes da neznatnih nemirov, katere paj je policija hitro eaje posrečilo nabrat 29,000 Din, s katerimi smo kupili večje stavbišče. Polovico te stavbne parcele smo potem od prodali za 32,000 Din in si tako pridobili zemljišče zastonj. Društvo je imelo tedaj 32,000 Din .v gotovini; proračun za stavbo pa je znašal 160 tisoli dinarjev. Naijeii smo 40,000 dinarjev posojila, Kr. banska uprava nam je dala 20,000 Din, domačini pa so darovali v stavbenem lesu in denarju. Pa Vkljub temu bi danes gotovo še ne imeli svojega doma, ko bi ne bilo vas, naših diatgih sester in bratov v tujini. Ko smo se nahajali v največji stiski, ko so bila izčrpana že vsa sredstva — smo se obrnili do vas. Ne mislite, da nam je bilo to lahko, s težkim srcem smo se odločili za ta korak Dobro nam je znano, da vam ni z rožicami posuto, daleč tam na tujih tleh. Zavedamo se, da je ob tej gospodarski krizi in brezposelnosti tudi vam življenje hudo. Vkljub temu ste se nadvse častno odzvali. Odtrgali ste si od ust, kar ste nam poslali; mnogi od vas morda celo kot brezposelni od svojih skromnih prihrankov. Vidimo v vaša srca — morali ste to storiti, ker je to veliko žrtev zahtevala vaša globoka, brezmejna in resnična ljubezen do domovine. Nebroj prosvetnih, {gospodarskih in drugih domov je že postavila ta velika vaša ljubezen in priznati moramo, da ni nihče doma toliko storil za kulturni in gospodarski napredek svojega naroda. Na dan sv. Cirila in Metoda dne 5. tjutija t. 1. smo otvorili in blagoslovili ta vaš in naš prosvetni hram. Ni ga še bilo v naši vasi pomembnejšega in veličastnega praznika. Slavnost se je pričela ob 3. popoldne s povorioo, ki je krenila izpred gasilnega, doma, najprej po obe ku-mici g. Kmetic Angelo in g. Metko Capuder, nato pa v novi prosvetni dom. Veliko pavorko je otvorilo 5 konjenikov v narodnih nošah, sledila je Domžalska godba, gasilci v uniformah, kdžiji s kumicama in veliko število — nad 80 — narodnih noš. V prosvetnem domu so bili že zbrani slavnostni gostje In predstavniki oblasti. Tukaj je predsednik društva, šol. upravitelj g. Arri-gler Anton opisal zgodovino društva, posebno pa omenil vse one, ki so ta dom postavili, v prvi vrsti naše rojake v tujini. Za tem 'je etetamaišnik g. župnik Mol blagoislovil dom, obe kvrmici pa ste nato sprejeli dom v svoje varstvo. Nato ao sledili govori raznih predstavnikov, abarovo petje, deklama-cd je in živa ahfca, ki je krasno predstavljala TJtfedinjeno Jugoslavijo. Otovorjen je naš dom in blagoslovljen, — blagoslovljeno pa naj bode tudi delo v njem Sedaj ne vidimo ni kake ovire več pred nami in naše delo v tem domu, ki smo si ga postavili z vašo pomočijo, naj obrodi obilo sadov v blagor naše občine. Vam pa bratje in sestre, ki ste se in če še bodete odzvali naši preš-niji, — naša najsrčnejša zahvala. Prepričani smo, da se tudi vi veselite z nami našega dela in napredka. To veselje in pa zavest, da ste v dobri stvari pomagali rojakom v svoji ožji domovini, naj vam bode plačtto za vašo žrtev. Navajamo vse one, katerim smo z našo spomenico poslali nabiralne pole in ipa znesek, katerega smo prejeli. Imena posameznih darovalcev na nabiralnih polah pa žal ne moremo priobčiti, ker je večina podpisov nečitljivih. Feliks Brojan, Out., Canada, $20. Frak Gregorc, Cleveland, Ohio. $11. Ivan Kepic, Creightan Mine, Canada $51.75. Frank in Ivanka Cot man, Chicago, IU., $41.50. Mary Mušič, New York, $20. Alojzij Vehovec, HuntsvMle, Orft., Canada, $22.75. Mary Žandar, Cleveland, Ohio, $30.50. Josip Florjančič, Cleveland, Ohio, $25.25. Angela Čolnar, Brooklyn, N. Y., $81. Tine Čebulj, Creightan Mine, Ont., Canada, $7. Friderik Narobe, Chicago, 111., $57.50. Frank Vilar, Cleveland, Ohio, $21. Frank Abe, Argentina) $2. Rike Trost, Rakar Marija, Cleveland, Ohio, $10. Cebulj Marija, Cleveland, Ohio, $5.50. Za "Nepolitično izobraževalno društvo v Trzinu": Arrigler Anton, predsednik. KAKO SKRBE ZA KLETI V DOMOVINI vse one rojake sirom združenih držav in kanade, ki se nimajo pri NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM Denar je pri nas varno naložen in ga zamore jo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno. Vloge obrestujemo po 4°/o Sakser State Bank K. X. OROPANA MADONA V šupni cerkvi mesteca Castro v Spodnji Italiji imajo madono, imenovano 'Pompejska madona", ki u-živia med tamošnjim ljudstvom sloves čudodelndce. Romaiji ji prinašajo darove in samo nakita se je v teku časa na njej nabralo za dva milijona lir Te dni je ta nakit nenadoma, izginil in z njim don Ciullo — župnik v Castru, policija pa ga doslej zaman išče. | Peter Zgaga | P O Z I ,V! ANTON DROBNIC iz ŽER0VNICE, št. 32 pri Cerknici, ki je pred leti bival v Bridgeportu, Ohio, se poziva, da pošlje v lastnem interesu svoj naslov g. dr. Josipa Klepeti, Janez Trdinova ulica št. 8 v Ljubljani, ali pa Glas Narodu v New York, N. Y. Zahvala (vsakemu vnaprej, kdor bi utegnil vedeti naslov gori imenovanega rojaka in javiti. (2x 30&6) ZFNF t Ako lmate Izostalo, ne-redno aH boleče mesečno čl£Cenje. naroČite si moje sta.ro-lcrajako »dravllo. Cena zavoju S3.— Pišite mi s popolnim zaupanjem! MRS. MARGARETA LESKO V AR 507 E. 73rd St., New York, N. V. "Jutro" piše: Če bi 'človek Sel sedaj v poletnem času skozi naše vinske gorice in zidanice, zlasti na katerih krajih po Dolenjskem in tudi drugod, ne bi verjel, kolikšne množine vina se v tem času pokvarijo. Seveda prizadeti vinogradniki o tem molče in iakušajo zakriti to svojo sramoto. Ali nevošljivost naših ljudi prinese to prej ali slej na dan. Resnica je, da se dela pri nas še vedno taka škoda zlasti po zavrelki. Splošno je znano, da je velika toplota škodljiva vinu, posebno navadnim šibkim vinom. Zato ni čudno, da obolijo vina prav poleti. Najhujša bolezen v tem pogledu je za-vrelfca, ki uniči v vinu ne saano ail-kohol, temveč tudi vse žlahtne kisline in druge spojine in ga izpre-meni v smrdljivo tekočino. Zavrel-ko imenujemo to bolezen zaradi tega, ker vino pri tem šumi. Njeno u-ničevalno delo se prične v podu od spodaj navzgor. Tudi cik je sicer navarna in neozdravljiva vinska bo lezen, ali mnogo manj opesrra, ker izprerrmi v vinu pri vinski toploti le alkohol v ocetno kislino. Gorje pa vinski kleti, kjer se je ta bolezen razpasla. Naj bo ta ali ona bolezen, kvarje-nje vin preprečimo sedaj poleti v prvi vrsti s tem, da skrbimo za hladno klet. Predvsem moramo vrata in tudi okna na kleteh imeti vedno dobro zaprta. V letošnjem letu se ni bati vlage in slabega zraka v kleti; če pa že ni drugalie, zračimo klet ponoči. Še bolje napravi tisti, ki namesti na kleti dvojna okna ali dvojna via ta. Če tega ne zmore, pa naj vsaj s slamo zadela okna in vrata in s tem prepreči dohod toplote v klet. Kdor ne more storiti tega v zidanicah in nima pripmvne kleti, stori najibolje, da spravi vino na dom v hladne domače kleti. Naidalje se mora paziti, da so sodi vedno polni. V toplih kleteh je iz-pusoevarrje vina mnogo večje, zaradi česar se mora vsak teden zalivati,, da se ne napravi na vrhu vina kan ali da ne cikne. Če sodi ponekod puščajo, jih moramo temeljito obrisati in zamaza-ti^cer se navadno izcejeno vino kaj rado skisa in se tu napravi prava zalega najraznovrstnejših opasnih bolezni. Paziti moramo tudd na veho in na čepe. Nikar ne ovijaymo zamaš-ke s sunjo. To je vir vsega zla, ker se v mokri cunji naselijo glivice, ki potem okužijo vino v sodu. Če so zaanaški kisli, jih je oprati v vroča vodi, da se glivice zamorijo. Dobro je tudi, da se v kleti tu in tam zažge nekoliko žvepla, s čimer se zamori plesen. Istočasno moramo tudi zažvepiati vse prazne sode, in to ponoviti vsak vsaj drug mesec in jih istočasno obrisati s cunjo. Za primer, da se vino kvari ali je nagnjeno h kvarjenju, potem je pri de-jati takemu vinu kalijevega meta -bisulfita. To sredstvo zadržuje potem -razvoj bolezni in jih viaaisi popolnoma prepreči. . Dokler ima vino čist okus in lepo barvo, ga pustimo pri miru. Letos je namreč vsepolno vina, ki poki-peva sedaj in jje nekoliko motno, ker je v jeseni slabo pokipelo in vsebuje tše sladkorja. Tako vino se bo namreč samo od sebe lepo očistilo in poravllo. Seveda ga bo treba potem pretočiti. imajo velik uspeh 8 — Ženske športne igre so imenitna reč, samo vefikrat hi jih morale prirejati, vsaj vsako nedeljo. — Kaj si tudi ti športnik? — Jaz ne, pač pa moja žena. — Voda aa lase ti torej ni pomagala? — Prav nič, čepiav sem jo izpil tri steklenice. — No, prijatelj, (kako si si zamislil svojo bodoljncet? — Lepa mora biti. sicer je ne vzamem, bogata mora biti, sicer bi je ne mogel vzeti, in neumna mora biti, sicer bi me ona ne vzela. — Z možem sva se ločila in zdatf mi plačuje toliko, da sem za silo preskrbljena. — Veš, kaj bi si pa i^ovorila jaz, ,če bi bila ločena? Zahtevala* bi, naj prisodi sodišče možu otroke, meni pa avtomobil. Uliene glawe trdijo, da je letos "kcmaTjevo leto". Komarjev bo toliko, da se jih bodo ljudje le težko ubranili. Z ozirom na to nevarnost svetuje vseučiliška profesorica dr. Porter zlasti ženskani sledeče: — Kdor se hoče ubraniti kom ar-jevih pikov, ne sme ncaiti temne o-bleke; temnoplava obleka komarje najbolj privlači. Svetlih barv pa ko-mairi ne ljubijo, zlasti rmena barva jim je kar zoprna. Komarji ljubijo tudi godbo; kjer igrajo na gosli ail pa kjer -slišijo saksofon, tja jih vleče z neodoljivo silo. Tudi tHove&d glas ljubijo in kdor noče. da ga komarji preveč ne opikajo, naj molči. — Kako bo sedaj — ali bodo ženske molčale ali ae bodo dale pikati? * — Gospod, kupite šopek za svojo zaročenko. — Hvala, nisem zaročen. — Pa ga kupite za svojo ženo. — Hvala, nisem otženjen. — Potem pa kupite velik šopek, ker ste resnično srečni. — Zakaj pa ne poravnaš svojih dolgov, ko si toliko podedoval? — Ker nočem da bi mi otMtaii, da sem se zdaj, ko sem bogat, tako zelo izpremenil. — Verjemite mi, gospodična, pravi profesor svoji sosedi za mizo, da znam tako dobro uganiti misli, da mi je treba samo pogledati človeka in že vem, kaj se misli o meni. — Če je tako, mi pa morate oprostit, gospod profesor, se opravičuje gospodična v zadregi. Gospa direktorjeva stopi nepričakovano v pisarno in najde moža držečega- v naročij u tajnico. — Dušica, pravi, šef svoji ženi, — slišala sva, da prihajaš, pa se ti je gospodična brž umaknUar s stola, da bi imela kam sesti. Ameriški državniki oe kodo sčasoma razvili v izvrstne diplomate. Veliko govore In malo povedo. KraJtf Alfonso se je odpovedal Španskemu prestolu in sicer v korist svojemu tretjemu sinu. To je storil brez posebnih zadveg in težkoč. Na svetu ni natnrtfč nobene lažje Stvari kot odpovedati se tistemu, česar človek nima. Neki bogatin «e je postavljal « svojo dobrodelnostjo. — Kadarkoli pride k me*ii kak revež — je rekel — eežem takoj v Prijatelj, U je dobco panU, ga je prekinil rekrič: — In v itpu rofco tdftfco ča- i t Ill YOU. TBXmSBAJ, fULY U, IM1 lu n ». GORENJA VAS, TRATA IN ZGORNJA POLJANSKA DOLINA Kdor dbkiče New York in da. kaj nase, je moralno prisiljen, da vsaj enkrat obeduje prt Dehnonicu na Peti aveniji. Vaaka Jed, ki jo prt-neso tam na mizo, je naravnost klasična pesem In moja edina želja je, da bi se te pesmi — sijajno honorirale. V ostalem mram povedati, da 1-ma Deimonico majhen hotel, ki u-živa najboljši sloves. Med njegovimi gosti boste vedna naši naj-odličnejše in najzanimivejše Američane. Sef podjetja, ki sprejema goste, je nedavno imel čast, da je vpisal v imenu yostov dve novi imeni:— Prinro»r Fjodorovno Kukurusko s sobarico in Johna Smltha iz Chi-caga. Princesa je za kosilo naročila o- strige. Nenadoma pa je vzkliknila od začudenja in začela nekaj skrivati v roki. Rekla je: — Našla sem blšer v školjki! Z bliskovito naglico se je razširila vest po dvorani. Deimonico, ki se je bil že hotel umakniti v stanovanje, si je premislil in nameril korake k mizi, kjer je sedela Fjodorovna Kukur-ska. Med njima se je bil razvil nastopni pomenek: — Visokost, oprostite, toda dovoljujem si opomniti vas, da so vsi predmeti, ki se najdejo v mojem hotelu, moja last in se morajo izročiti meni. Princesa (ljubeznivo): — Niti govora o tem! Ostrige sem bila naročila z vsem, kar je v njih.... Torej je tudi to, kar se morda najde v njih, moja last. Deimonico (malce nervozno:) — Visokost, priznavam, da ste kupili ostrige, ampak z namenom, ' da jih takoj povžijete. Običaj, da puščajo gosti na krožniku školjke, je do vedel do tega. da je lastnik školj restavrater. — Princesa (oholo): — Vi menda govorite tako, ker ml zavidat: biser. Kaj bi pa bili storili, če bi bila zavila školjko v papir in jo nesla domov? Školjka je vendar naravni oklep ostrige in spada k njej. Tudi, kadar kupim v pekarni kruh, ml ga zavijejo v papir, ki je takisto moj kakor kruh, čeprav ga nisem kupila posebej. Deimonico (zatopljen v misli): — Ravno ta vaša primera pravi, da imam prav jazin ne vi. Razume se, da je školjka — prav tako, kakor papir — vaša. Ampak vzemimo, da je v tem oklepu, kakor pravite sa- KOSE iz naJtM>IJi*fla Jekla, s rinčkom — 24, 26, 21, 30 in 32 paleav dolg« «2 — 6 ko« pe ...................... »1.75 Klepllno orodje po____fl.28 in 91.50 PraJea. po ................30c In 40c llotlka.................... .....—.90 Srp ............................— Jto Brusni kamen...................—.10 Rlbeten sa repo s 3 notema $1.15 Poltnlna praaU. MATH. PEZDIR Box 778. City Hall Sta.. New York. N. Y. BISER V OSTRIGI mi, nekaj posebno dragocenega, nekaj takega, o čemer se ne sanja ne prodajalcu ne kupcu.... Prodajalec vam izroča školjko, v veri, da je notri samo ostriga in mu jo tudi zaračuna samo toliko, kolikor je vredna ostriga, ne pa biser. Ali se vam zdi prav, da kupec tudi v tem primeru zadrži biser, ki ga je bil našel v školjki? Mislim, da ne. — Slučaj, ki imamo z njim opraviti, je popolnoma sličen. Ostrige in školjke so plačane.... biser pa ni plačan. Princesa (z vražjo pre tkan ostjo): — Glejte, nikoli bi si ne bila mislila, da umete moški tako logično argumentirati. Pa kljub temu ste se zdaj samo obsodili. Seveda bi vam Jaz morala vrniti bankovec, če bi ga bili pozabili v omotu, ki ste mi ga izročili. V tem primeru bi bil denar prej ko slej vaš. Z ostrigo pa je drugače. Biser je bil že v školjki, ko ste kupili ostrigo. Torej ste tudi vi kupili biser z ostrigo po navacjni ceni. Lastnica bisera sem torej z isto pravico jaz kakor vi. Kajti pravi lastnik bisera je — ribič! Predlagam torej, da poiščete tega ribiča, da mu skupno vrneva to, kar je njegovo. Deimonico (ogorčen, s tresočim glasom): — Visokost, ali ne bi hoteli stopiti z menoj v mojo pisarno? Ni izključeno, da se najde rešitev, ki bi zadovoljila obe stranki, vas in mene. Princesa (okleva): — Verjemite, da me m-učite!.... Tako sta se princesa in restavrater zmenila in vstala od mize. Ko je bila princesa pred Delmo-nicovo pisarno, se je ustavila in rekla: — Gospod, kako naj se vendar sporazumeva o tej reči, ko nimeuva ne vi ne jaz pojma, koliko je vreden biser? Ali se vi morda spoznate v biserih? Delmonicu je šinila v glavo rešilna misel. Spomnil se je, da pozna v Peti aveniji draguljarja. Ampak čemu to, ko ima vendar v hotelu Smitha, po poklicu tudi draguljarja, ki je morda še spretnejši od njegovega znanca, prav gotovo pa cenejši, ker bo ocenjeval iz usluge. Poslal je torej po gospoda Smitha. Ko je prišel, ga je nagovoril: — Oprostite, g. Smith, saj ste še •slišali, da je našla princesa Ku-kurska biser v ostrigi? Ali bi ga hoteli pogledati in povedati, koliko je vreden? John Smith je namršil obrvi in rekel: — Dragi Deimonico, videl sem že mnogo takšnih biserov. Vreden ni nič. Pustite ga princesi za spomin na vašo restavracijo! — Jaz sem pa uverjen, da Je biser mnogo vreden, — je rekel Deimonico. — Zelo bi vam bil hvaležen, če bi se izvolili potruditi v mojo pisarno. Smith se je otresal, a Delmonicu se je le posrečilo pridobiti ga, da mu je sledil! Potem Je dejal princesi: — Visokost, zavežem se izplačati DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ŽABAVE ,m" 1 t ' T OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n. Sta mow nU vam takoj polovico vsote, ki jo o-znači g. Smith za ceno. Ostali polovici se boste izvolili odreči. Princesa ni rekla nič, samo prikimala je z glavo. Ko je vzel Smith biser v roko, si ni mogel česa, da ne bi vzkliknil od začudenja. Po njegovem vedenju sodeč, Je moral imeti biser velikansko vrednost. Naposled je zinil: — Deset tisoč dolarjev.... Takšnega primerka še nisem videl v vsej svoji praksi! John Smith je držal biser še vedno v roki, kakor da se ne more ločiti od njega. — Ali bi mi prepustili biser za 10,000 dolarjev? — je vprašal Del-monica. Restavrater pa je mislil: Če mi ponuja toliko zanj, koliko mora šele biti vreden. In plačal je princesi lepo vsoto. Zvečer je šel Deimonico k svojemu prijatelju draguljarju, da po-izve, koliko je vreden biser v resnici. Prijatelj mu je dejal: — Ta tvoja princesa je nedvomno vtihotapila biser v školjko. — Stavim glavo, da ga je kupila v kakšnem bazarju. Priznavam pa rad, da je imitacija zelo uspela. Delmonicu je bilo, kakor da ga je nekdo polil z vrelo vodo. Newyorška policija je pozneje | dognala, da je bila dozdevna princesa Fjodorovna Kukurska — služkinja Apolanija Krakovljak iz. Čr-novic, že sedemkrat obsojena zaradi tatvine in sliičnih prestopkov Obenem z njo je izginila tudi njena sobarica in "draguljar" Smith iz Chlcaga. Slednjega so iskali po vseh seznamih, ker pa je v chica-škem naslovniku štiri tisoč Smi-thovih imen j ako v, ga še do danes niso izsledili. BOGASTVO NE PRINESE SREČE' Mr. Justice Delaney, sodnik-speci j a List za ločitve zakonov v Londonu je te dni obravnaval tožbo nesrečne Mrs. Muriel Gabaldy, ki je zahtevala ločitev od svojega moža, ker je ni več maral. Tožiteljica je hči pokojnega južnoafriškega milijarderja Turbana, ki jo je tako razvadil, da je bila od same muhavosti nesrečnejša kot dekle. Ni je bilo reči, ki bi jo bil oče odrekel hčeri. Zato ni čudho, da je trajalo precej dolgo, da se je našel primeren ženin za bogato nevesto. Potem ko je hči bogatina zavrnila nešteto snubcev, se je odločila stopiti v zakon s 28-letnim Malcolmom Babaldyjem, ki je bil leto dnt starejši od nje in v katerega ae je bila zaljubila kakor o-trok v igračo. Pred to zvezo so razvajeno milijarde rje vo hčer vsi svarili, seveda brez uspeha. Ženin je ponovno izjavil, da ne ljubi neveste, ki je norela za njim. Niti tega ni prikrival, da jo vzame za ženo samo zategadelj, ker se bo s tem izkopal iz svojih velikih dolgov. 14. februarja 193 je bila poroka. Zakonca pa sta ostala skupaj samo do junija. Potem se je Gabaldy odstranil iz hiše in se ni hotlse vrniti k ženi. Na njene prošnje, naj pride nazaj Je poslal pismo, v katerem ji je sporočil, da jo zapušča zato, ker Je- ni nikoli ljubil.... Priznal je tudi, da smatra sedaj svoje zadeve zavržene, ker j« dolgove poplačal, več pa ne potrebuje. Na koncu jo Je prosil, naj ga skuša ca vedno pozabiti ki mu odpustiti ravnanje, ker noče več dalje igrati komedije. Po tam bridkem obvestilu je po- Ljubljana, 18. julija. Za Poljanami, kjer je tekla zibel dubicem in Tavčarju, se oaka Poljanska dolina mahoma odpre in razširi v prijetno itavnico, ki se pa takoj za to vasjo jame zopet ožiti. V Hotavljah zaključi dolino — seveda) le navidezno — široki hrbet Slajke; levo in desno te gore se vi-jefca malone v soteskah med visokim gričevjem cesta proti Žirom in druga preko Kopačnice do državne meje. Gorenja vas, kn jo je pred pstimi leti komaj dober geograf požiral po imenu, se je prav v zadnjih dveh poletjih jehi uveljavljati kot napredujoče letovišče in središče tujskega prometa v Poljanski dolini. Agi-len žirovski rojak Šorli, je prijel v to lepo selo vabiti gaate iz bližnje Slovenije in iz 'Oddaljenejših krajev naše domovine. Njegovo prizadevanje 'je rodilo že lep uspeh; najbolj ga podpira v njegovem stremljenju položaj Gorenje vasi, ki ima* vse pogoje, da postane priljubljeno letovišče skromnejših meščanskih slo-jw. Ugodna lega sredi venca zelenih gričev in gora, izredno prijetna kopel v tepli Poljanski Sari, celo vrsta mičnih izprehodov, zanimivih izletov, cenena stanovanja*, dobra in nedraga prehrana vabijo goste v ta lepi kotiček naše zemlje. Doli ob Sari, nad nekdanjim mlinom in pod zgornjo brvjo, so se naselili kopalci, ki cenijo tople in zdravilne valove Poljanske vode. Polagajo ob bregu m na vabljivi skali sredi reke, odkoder ti splava pogled proti vzhodu do Bukovega vrha in Pasje ravni; tam nekje so v starih Saših živeli poljanski rokavnj-iči — Kuzovei, ki jih je s svojim mehkim peresom ovetkove&il dr. Ivan Tavčar, bard Poljanske doline. Komur se zahoče izprehoda ali izleta v okolico, ima bogato izbero. Na vseh straneh vabijo zeleni griči, temni gozdovi, bele ceste, tihe, romantične dcline. Donimo, da stopiš proti Hotavljacn. Če pc£asi prestavljaš nage, prideš po prijetni poti ob desnem bregu Sore v desetih minutah do pokritega lesenega mostu, znamenitosti svoje vrste, ki je že zelo redka v naših krajih. Malo dalje si že v HOtavljah, skromni, lepi vasici, ki jo od vseh strani pritiskajo brda, da komaj najde prostora za svoje bele hiše. lAžna cerkev ponižno ždi v svojem tesnem kotičku med hribom in Saro. V Hotavljah se cesti cepita: ena krene skozi vas na desno ter se izgubi med zelenimi holmi ob Kopač-niči, ki bistro žene svoje vode proti Sori. V tej lepi, tihi dolini se do sitega navžiješ božje samote. Potok šumi In žubori svojo pot, ob cesti stoj 6 rumeni cveti lučnika, velike modre zvezde cikorije in goste naselbine šentjanžovske; zvončnice se mirno pazibavajo v lahnem vetru, na desni i n levi se vrste visoka, gozdnata brda in med njimi si Ob beU cesti krči pot mladostno razigrana Kopalnica. Pri Topiičai^u ti postrežejo z dobrim domačim kruhom in pijačo; tu se lahko okopiješ v toplem vrelcu, ki so ga zajeli v mal bazen in prekrili s senčno uto. Če hodiš naprej po dolini, se ti na mostu v Kopa) inici odpre najlepši .pogled na Blegoš: tu pregledaš od vznožja do temena njegovo megočno pojavo; ves je pogreznjen v temne gozdove, na. vrhu pa nosi široko zeleno planoto. Mimo Krnice in Tičjega brda prispoš nazadnje po strmi peti do stražnice ob državni meji, kjer ti prijazni kapi ar pokaže mejno grapo v Makinovšu in te za nameček še povabi na črno kavo. l nutah na Lajšah, odkoder pregLedač vso gorenje vaško ravnino; odtod lahko streljafi po mifi voiji — s fotografskim aparatom seveda; motivi se ti kar vsiljujejo. — Ali pa se giblješ polagoma po ravnini skozi 8p. in Zg. Dobravo pod strm« holmec Sv. Urbana, čegar cerkvico bo malone zadušil bujni gozd okrog njenesga zidovja, — In v Poljane moraš seveda tudi stopiti, da pogledaš rojstno hišo Tavčarjevo in se v nemem občudovanju zamakneš v mojstrsko šubtčevo sliko Madone, ki drži Kristusa v naročju. Če hodiš po Poljanski dolini, ne moreš mimo Blegoša. To je gora vseh gora za Poljance, njihov ponos in njihova ljubezen. Vso dolino Qbvlajduje v ozadju njegoya košata, široka, kopasta glava. Iz Gorenje vasi ga ne vidiš, zakrivajo -ga gr*:i nizkega predgorja. Če pa stopiš do Sp. Dobro, ve ali do Hotavelj, se ti že pokaže njegova mogočna pojava. Najlepši pa je pogled na Blegoš iz Kopačnice; tam se pokaže vladar Poljanske doline v vsem svojem vi-sckčm veličanstvu. Od tam najbolj mika in vabi; dolgo ss mu ne moreš ustavljati. In prej ali slej mu bes stopil na teme. ako živiš v njegovem podnožju in ako te vabijo gore. Čez Voljake, Studcr in Leske v-co mu prideš km-alu do živega, ali pa kar čez Čabrače in po gozdu in gre-benu na vrh. Doli se la*hko spustiš na- Žetino in po slikoviti višinski poti 'žez Malenski vrh in Srda na Trato ali čez Ji ver je v Poljane. Na vrhu Blegoša se zagledaš v V Hotavljah pa tudi lahko zavi-j€Š na levo po cesti proti Žirem. Mimo ska lovite tssni, kjer v globokih tolmunih zastajat temna voda, pride; v vas Trebijo; tu te zanima v zelenje psgreznejna stavba osnovne šole; domačini pravijo, da je nastala včasih od Žirov pa do Trebije veliko globoko jezero in da so hodili čistiti in trebit odtok vode pri tej vasi, aiko so se hoteli izogniti po-plavi, odtod da baje izvira ime vasi. Šilasti zvonik Stare oslice moli visoko v hribih na desni proti nebu; mimo Fužin, kjer si lahko ogledaš žirovsko električno centralo, in po nadaljnih ovinkih se spustiš v Selo in mimo Sv. Ane na Lednici, ki na griču sredi zelenega gaja iczsvetlju- Triglav in njegovo družbi, premo-je srce in oko, kreneš po ovinku v triš globoko doli v solncu tonečo široko žirovsko ravan. Pogled ti ob- Selško dolino in z obžalovanjem in stane na dvostolpi žirovski cerkvi. težkim srcem pozdraviš široko sle- IV MEMORY OF OUR MOTHER Mrs. MARY CELAREC WHO PASSED AWAY ON JULY 31, 1929 Loving and kind in all her ways, Upright and just to the end of ber days, Sincere and true in heart and mind. A beautiful memory she left behind. She had a nature you could not help loving, A heart that was pure as gold. And to those who knew her and loved her. Her memory will never prow cold. — Her loving children. slala žena pobeglemu možu sledeče pismo: — Dragi Malcolm! Ne najdem besed, da bi ti povedala, kako me boli to, kar si mi razodel. Čutim se globoko ponižano in razžaljeno. Ti si me brezsrčno izigral. Zdaj vidim, zakaj. Sel si z menoj pred oltar res samo zaradi denarja. Čemu pa mi nisi rajši povedal, da potrebuješ denar, ki bi ti ga bila dala in ostala neporočena? Sklepam pismo, ker ne morem naprej. Srce je prepolno bolečine. MurieL" Gabaldy ji je odgovoril: — Vidim, da sem te s svojim pismom močno ranil. Nalagam si torej pokoro. — Zbogom za vedno! Malcolm. Pisma so bile predložene sodišču. Zveza je bila potem ločena. Nesreča ne počiva! MIH m. Podvrženi ate eni ali drogi vaak dan. KAJ STE PA BTOBIJA EA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROKI AH št* i* mmivnm m Mmj boi—ni, m—god* mU omrUt Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoalo-vanaks Fstnlifto Jsdsrte. Kaša jednofta plaž nje ujrri bol. Bilk« podpore and nami jug—ImyririMi podpornimi organizacijami t Ameriki Imovina znaša nad $1400.000.00, članstva nad «0000. N#va drattva ae lahko vstanovijp ▼ ZtnMk Muli z C. <&ls»L Prfctopnina pro**.—Bm#* najbotjH Oovontki todmik "Novo Dobp", gUuflo JSKJ. Mite po pofaanfla aa glavnega tajnih*, Joseph Flakier, aij/lCbra. in zbeži dalje k staremu znancu na Vrhu, pri Sv. Treh kraljih, ki vlada nad vso okolico. Lepi so tudi bližnji izprehodi iz Gorenje vasi: če se hočeš najesti debelih poljanskih borovnic, se moraš vzpeti v okolico Predirša, samotne j-ase v gozdu nad vasjo. Na na- me mejnega Porezna. Potem pa se zlekneš v trava, strmiš v nebo in uživaš srečo, ki je na gosto razsejana po vsh vrhovih naše domovine. N-j, severni strani Blegoša gori rdeče grmičevje sleča in kimajo ru-menes košarice kosmate škržolice. sprotni j uini stmni si v desetih mi-, Ves vrh -je pretkan s posušenimi cve- ti velikega svišča; če imaš srečo, najdeš še tu in tam temno glavico dišeče murke; pravijo, da jih je -W-iu včasih vse črno v travi okrog vrha; pa so jih pohrustale leskov-ške krave, ki se sedaj sprehajajo po Begloševem temenu: ikajti kravam gre murka v slast kot otroku čokolada. Nižje doli v svtlih bukovih gozdih pa sameva v zgodnjem poletju prelepi cvet — Marijin čeveljc; morda vedo leskovški in žetinjski fantje za ta'jne moči te rože in jo skri-V3|j podtaknejo svojim dekletom, ie — txdesrene in neusmiljene, kakršen pač so dekleta — nočejo in nočejo usiišati njihiovih vročih prošenj.... POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: Ana Kreni— (ioutej) zanimivi roman (2 zvezka). .(5.50 Amerika, pevsod de^ro, doma najbolje ...........................................«8 Agitator (Kerenlk) broi. .............M Andrej Hofer......................................Jt$ Beneška vedeievalka .....................46 Belgrajskl biser ................................J5 Bell meeeeeo ....................4t Belo noti, mali junak .....................66 Balkansbo-Turška vojaka .............8« Balkanska vojska, a slikami________.25 Boj in zmaga, port.............. .20 Blagajna Velikega vojvode.............66 Belfegor ........................................................................................M Bo7. rosna ........................................M Baraka vojska.....................................46 Beatin dnevnik .................................M Botltal darovi....................................JS Božjo Ht an Bledu ........................Ji Božja pot na šmarni gori ................10 M JB6 M M M JU M broi... UtIMi ...... Mrtvo ast* ........ Romantične dude ..... Cvetko ........................ Cmmr MM IL ................ Cvettns Boregrajriu ............ fiebelleo ............____________ Črtice It Življenja no ■plani MUOimU .............- Darovana, sgodorlsrfkm poreot .. Dekle Bha .................... Dolga Do Dcn Kliot ls Im Dve rifcL - (Meiko) , Devica >•••ooooooooo boj M M M M .76 M M JPrm Dlavole Gosdovnik (2 sveaka) ...........hŽ$ Gospodarica cveta..................46 Mčov*l h^Mm............ M Gostilne v atari Usiljssl...... M GrCa MjfrtagUa .............. L— o o o n o • o fin # o • * * • » o o • o • «98 Gusar ▼ oblakih _________________________ M Hadži Moraš (Tolstoj) ______________.4« KI papeža, ves. .....___________1.— broš.--------.is Humoreske, tirotccke In Sadra, ▼eaano ..................... .M broširano ...................66 Izlet g. Brončka................ 1.20 Izbrani spisi dr. H. Deteoca .... JU6 Is tajnosti pri rode.............. il Iz modernega »veta, trdo ves. 1j60 Isbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka _______________________________________150 Igračke- broširano ............. .86 Igralec .................................75 Jagajo ........................ M Janko in Metko (aa otroke) ____ JI Jernač Zmagoval, Med ptasoii.. M Misterija, roman ................1.— Morski razbojnik .............................46 Možje ................................................1.25 Na različnih potih .............46 Notarjv bos. bomoreska ..JI Narod, ki izmlrn .............. .46 Naša vas. II. del. 9 povesti .... J6 Nova Erotika, trdo vea. ........ .11 Naša leta, trda vez .........................70 broš...............................50 j Na Indijskih otokih ............ M Na&i ljudje .................... .46 Nekaj iz rosico zgodovin ...... J8 Jutri (Strug) trd. v. broš. ........... .75 M Jnrtlčevl spisi: Popolna isdaja vseh i0 sveakov, lepo vesanib..................If.— Sooedov sin, broi. ...............40 (L avesek: Dr. Zeber — Tiig— ParUki Jt Prihajat, povest i Požigalec ..... Križev pot Kaj so Jo Levstikovi pntra KopUenlka L as. Pesmi — Mg hi dedje — Sonet jo — Bsmsn>n. balade In (Levstik) . 5. sv. Slika Levstika Is «jourg. Antwerpen Statendam. Boulogne Sur Mer. terdarn 12. septembra: K u ropa. Cherbourg, Bremen 14. septembra: Sierra Cordoba, Bremen 15. septembra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg 16. septembra: Deutschland, Cherlwturg, Hamburg HerengarLa. tTherbour* President Harding, Cherbourg, Hamburg 17. septembra: Dresden. Cherbourg, Bremen 18. septembra: Olympic*. Cherbourg Belgenland. «"herbourg. Antwerpen Augustus, Napoli, Genova 19. septembra: Paris. Havre Milwaukee. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam 21. septembra: Rei'iance. Cherbourg. Hamburg 22. septembra: Bremen, Cherbourg. Bremen 23. septembra: New York, Cherbourg, Hamburg Mauretania, Cherbourg George Washington. Cherbourg, Hamburg 24. septembra: Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen 25. septembra: Saturnia. Trst Homeric, Clierlnturg Rotterdam. Boulogne Snr Mer. Rotterdam 26. septembra: France. Havre Leviathan. Cherbourg 28. septembra: Europa, Cherbourg. Bremen 30. septembra: Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg Aquitana, Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg NARAVNOST ^v JUGOSLAVIJO Nova jadranska orjaka SATURNIA in VULCANIA sta odlična med največjimi in najhitrejšimi ladjami sveta. Uzorna Služba vas čaka. Uljudnl, pozorni uslužbenci, ki govore slovensko, so vam na razpolago, in hrana je taka kot v najboljših hotelih. In samo pomislite na kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vizej. Odločite se za potovanje vnaprej! VULCANIA 30. julija 9. septembra SATURNIA 21. avgusta 25. septembra Katerikoli agent vam bo reservlraj kabino cosulich line 17 Battery Place New York Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Olas Naroda": ( Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za Štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City Je »7. celo leto. i Naročnina za Evropo )«» *7. za celo leto. i JESENSKI IZLET v JUGOSLAVIJO z najhitrejšim parnikom na morju EUROPA 5 DNI DO CHERBOUBGA 6 DNI DO BREMENA Odpluje iz New Yorka 13. SEPTEMBRA 1931 Pod osebnim vodstvom MR. S. M. VUKOVIČA člana newyorikega urada North German Lloyd Pojasnila pri vsakem lokalnem agentu 17 BROADWAY NEW YORK LLOYD