Članstvu - okrajnim društvom! n a s e j i o ž (1 z i a v a . s p r c j c t a p i s a Kaikor jc razvidnio iz deklaracije o bistvu nalogali in smeri naše stanovs-ke politfke, za katero so se izrekli v MariIkhu na neoficialneni sestanku dne 3. ianuar.ja 1926 :predsedniiki mežiškeiga. ormošk-ega. Ijntonierskega. linirslko-sobotskega. slovenjgraškega, s\'. lenartskega. mariborskega-itiesto mariborskega-okolica. gorn.jegrajs.kega. šmarsko-iGgašlkega. dolenjelendav&kega in ptu.jskesra uči teljskega društva; na seji širjega sosveta dnc 10. ianuaria 1926 pa oficialno poleg teli tudi vsi drugi (izvzemš; dveh) predsednikj okrajnih ueiteliskih dništev iz mariborske in l.juibljanske oblasti. aziroma njihovi iiamestniki, ie nastalo meci osiiovnošolskiin učiteljstvom odločno stremljenjc po popolni osamosvoiitvi naše organizacije v smcii strogo stanovske in strokovne organizaci.ie kakor io nihče ne odreka meščanskošolslkemu ivčitel.jstvu in iic profesorjem. Pravi izraz te sineri so bii- predstavniki slovenskcga učiteljstva. zastopani na seji širjega sosveta. ki so se (z dveiria izjetnoma: Kotijice. Kočcvje) enodušno izreklj za smer. ki in izraža deklaracija. Ožji sosvct ie na svoji seji dine 23. t. m. ugctovil da je predsedstvo poverjeništva lahko uvidelo vol.io nčite jstva žc prei iz elasila samega. iz sei ožiega sosveta in občega razpoložcaiia med učjtcljstvoni da pa ic bilo na podlagi scstanka v Mariboru še posebej opczorjeno (s pismom oddanim od pooblaščenca še isti dan. t. i teden dni pred sc.io širiega sosveta) in s tem podrobno Doiičeno o razpoloženiu. kj vlada glede smeri stanovske politike med učiteljstvom ;n o položaju. ki ga ie pričakovati na seji širiega sosveta. Zato je krivo. če se dolži sotovar'šc zahrbtnega in lieparlamentarnega postopania. kar ni bil niti sestanek v Mariboru, ki ie iniel namen izdelati lc komcent in sintezo ideinc smeri o kateri se je razpravljalo nrei v Hstu, na sc.iali ožjega e g a s o s v e t a z g I a s o v i p o d n i h.) sosveta i.n zaradi katerih razprav ie prišla tudi točka o sineri stanovske politike na dnevni red širjega sosveta. Ugotoviti inoraino. da se Je na se.ii škiega sosveta hotelo s stranj predsedstva iti nreko enodušne volie predstavriikov nčiteljstva da ^e io lioteio zgo'.i s fonnalnimi arginiientaci.iami udušiti to volio. zaradi česar se ie ustvarilo v zbornicj razpoloženje ki jc vsled prchtidega pritiska izzvalo neofoičajen. neipričakovan in nczaželjen zaključck te sejc. Obžalovati pa moraino tudi. da se cn del javnosti \tiče y na;šo intenio zadevo v kvarni obliki, da lioče iz strogo načelnega vprašanja našeiga stanu jn organizacijc napraviti osebno gonjo in strankarsko politiško zadevo. V deklaraciii ic dovolJTio izražema politična in kulturiia svob(xla. ki io uživa vsak posameznik izven organrzacijc. Zato smo prepričani. da se tudi z izigravatiiem stališča kj ga moraino zastopati v organizaciji kot celota. i,n svobode, ki io imamo izven nje kot jpasamezniiki. ne bo mnajalo trdnili temeljev dcklaraci;o in oiodnšiie volje, ki jo ima nčiteljstvo g cdc sme'i organizacije. Pc^zivam-o članstvo. da odlolno odbije vse noizkusc ki nam hočcio preprečiti osamosvojitcv našega stanu in neodvisnost naše organizacije Okrajna nči.tcljsl<a društva pozivamo. da na prvem svojem zborovanju razpravljaio in glasnjejo o deklaraciji ter dajo s t&iri svojim delegatoin za pokrajinsko skupščino iasno stališče. izvršujoč voljo. ki io ie dnc 10. t. m. izrekel širji sosvet, dopdnu.jcmo to voljo s tcm Ciklicem v pojasnilo članstvu ki ga pozrvamo istočasnp k discipMni iii delu v dobrobit naše organizacije in našcga sta.nu. Istočasrio pozivamo okrajna učitel.iska društva, da pozavek) vse članstvo k izpopolnitvi naše organizacije in delu za povzdigo našega stanu in na«>d'!ie prosvete. V L i ii b i j a n i . dnc ^3. ian. 1926. Josip Lapajne. Anton Hren Ivan Dimnjk. Peter Močnik. Ljudevit Potočnik. Marija Godčeva.