Naročnina listu : Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din* mesečno 7 din. Szren Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inse* rati ali oznanila se zaračunajo po dogovora; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. 46. étey. mmmmmmmam m min ÜBodvisEn političan list za slavensko ljudstvo STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113. Letnifc XVI. Ttroj je vstajenja dan! Vsak človek ima svojo usodo. Stari Grki in Rimljani so si usodo (fatum) predstavljali kot izrek, kot določitev nekih tajnih večnih sil, kateri mora s slepo nujnostjo slediti vsak zemljan, kateri ne more uteči, katere tudi ne more spremeniti. Mi kristjani vemo, da fatum po zamislu starih Grkov ne eksistira. Mi verujemo v božjo previdnost, ki vse določuje in uravnava. Mi verujemo, da Bog vlada svet, da on vodi in obrača vse na dobro. In vendar so v življenju poedinih ljudi gotove stva ri in razmere, gotovi pripetljaji in udarci, ki ga zadevajo mimo in proti njegovi volji, katere mora naprosto sprejeti kot izvršena dejstva. V tem slučaju pravi ljudstvo, da je človeku tako usojeno. Ne samo poedinci, tudi narodi imajo svojo usodo. Znani ateistični nemški filozof Nietzsche je usodo narodov splošno opredelil s tega vidika: Herrenvölker in Herdenvölker. Nemci in vobče Germani so gospodski narodi, drugi, zlasti slovanski narodi pa so samo čreda, nad kojo komandira gospodski narod. Ta teorija, ki degradira človeško dostojanstvo in zanika enakopravnost ljudi, ter je služila kot opravičilo nemškega imperijalizma, je v svetovni vojni s totalnim porazom nemškega naroda doživela popolni poraz. Usoda se ne da vnaprej določiti takole: Eden ali nekaj narodov bo gospodarilo, drugi pa se morajo zadovoljiti z ulogo čre de, ki je samo sredstvo v rokah svojega gospodarja. Kljub temu pa zgodovina izpričuje žalostno dejstvo, da gotovi narodi vsled razmer, v katerih živijo, ne morejo postati gospodari lastne usode, marveč so obsojeni na to, da se morajo boriti za ohranitev svoje zemlje in svoje narodnosti. Ne morejo pa priti do tega, da bi svoje duševne, moralne in fizične lastnosti razvili do one višine, da bi se mogli uveljaviti in odločevati v krogu drugih narodov. Med te narode spada tudi naš slovenski narod. Njegova usoda se da kratko in precizno opredeliti takole: narod-trpin. Tako jo opredeljuje Sim. Gregorčič v znani svoji pesmi »V pepelnični noči«. Pred njegovim duhom se to noč v božjem hramu sredi poljan pojavljajo silna krdela. Pojavljajo se v bagru in svili, posuti z biseri, pojavlja se zemlje slast, bogastvo in čast. Toda vse brez izjeme jih pesnik to noč S pepelom zapiše med mrliče. Nazadnje se v božji hram vsipljejo nove trume, na katerih ni ne srebra ne zlata, na licih otožnih se pozna le sled solza in ran. Pesnik spozna trpinov trop — to je naš narod. Ali ga naj tudi s pepelom zaznamuje za smrt? Ne! Pesnik odloži pepel ter vzklikne: »Pepelni dan ni dan več tvoj, Tvoj je — vstajenja dan!« Ko so se ob koncu svetovne vojne odprli grobovi, iz katerih so vstale pravice teptanih narodov, je ž njimi vstal tudi naš narod. Zahotelo se mu je svobode, življenja in dela. Da bi si to troje zasigural, se je pridružil hrvatskemu in srbskemu narodu, da ustanovi nacionalno državo, V kateri bo gospodar svoje usode. Da naš narod odločitve o svoji usodi v novi nacionalni državi ni hotel dati iz svojih rok, dokazuje pogodba, sklenjena v prvi polovici meseca novembra 1918 v švicarskem mestu Ženeva med zastopniki srbskega, hrva Iškega in slovenskega naroda. Ta pogodba, ki jo je v imenu srbskega naroda podpisal Nikola Pašič, v imenu slovenskega naroda dr. Korošec in v imenu hrvat-skega naroda dr. Trumbič, določa, da slovenski narod v polnem obsegu ohrani svojo avtonomijo, vse avtonomne ustanove in naprave, svojo avtonomno vlado. Le 4 ministrstva bi naj bila skupna Srbom, Hrvatom in Slovencem, namreč ministrsko predsedstvo, ministrstvo zuuan jih zadev, ministrstvo vojske in finančno ministrstvo za te skupne državne posle, vsa druga ministrstva, odnosno vlade naj ostanejo porazdeljene in ohranjene po-edinim zemljam: Srbiji, Hrvatski in Sloveniji. Naša država, še predno je bila ustanovljena, je bila zamišljena kot zveza pokrajin, ki so' organizirane na temelju popolne avtonomije. Zakaj Srbi te pogodbe niso držali? Ko je poslanec dr. Hohnjec v svojem govoru v narodni skupščini mesca maja 1923 zahteval reorganizacijo naše države v smislu popolne avtonomije ter se v to svrho skliceval na ženevsko pogodbo in očital Pašiču, da je to pogodbo brezvestno prekršil, je Pašič odgovoril, da je ženevsko pogodbo podpisal, ker je to zahteval takratni predsednik francoske republike Poincaré, da pa že takrat ni mislil te pogodbe držati. In v istini Pašič s svojo velésrbsko kompanijo ženevske pogodbe ni držal. S kršenjem obljube, dane Hrvatom in Slovencem pred ujedinjenjem s Srbi v sedanjo državo, in s prevaro je država dobila svojo sedanjo organizacijsko obliko. To obliko so Hrvati in Slovenci vedno odklanjali, ker jih centralizem obsoja v ono vlogo, ki so jo imeli v prejšnji avstro-ogrski državi, da so narodi druge vrste, ki niso gospodarji svoje usode. Da je to stanje nenormalno.in nezdravo, dokazujejo permanentne vladine krize. Za naše vlade od sprejetja vidovdanske ustave velja pesnikova beseda: »Na zemlji stalna samo menja jest.« Kriza vlade je pri nas stalna. Pašič je vladal v naši državi tako, kakor živi siromak: od danes do jutri. On pa je tako trdovraten, da hoče imeti pred seboj še celo vrsto takih »jutri«. Noče zapustiti sedeža ministrskega predsednika, čeprav uvi-deva ali bi vsaj moral uvideti, da je njegova vlada državi v nesrečo in sramoto. V nesrečo in sramoto našega naroda moramo zabeležiti, da se v njegovih vrstah še vedno nahajajo ljud- je, ki podpirajo velesrbski režim, vlado nasilnosti in korupcije, ki peha narod v smrt. To so slovenski demo-kratje, pristaši Velesrbina Pribičeviča, vernega oprode velesrbskega patriarha Pašiča. Ti ljudje, izdajice svojega naroda, so glasovali za vidovdansko ustavo, ki po-menja grob za slovensko samoupravo in samovlado. Ti ljudje storijo vse, kar morejo, da preprečijo vstajenje naroda iz centralističnih okov. Grob zraven Kalvarije so farizeji dali zastražiti z varuhi in kamen zapečatiti, da bi preprečili Gospodovo vstajenje. Naši jugosloven-ski farizeji nastopajo kot fanatični stražarji centralizma ter se trudijo na vse načine, da bi kamen nad grobom slovenske avtonomije ostal zapečaten za vse čase. Mi pa imamo upanje, da bo naš narod strl okove centralizma in nadvlade. Naša stranka zbira okoli sebe vse odporne in osvobodilne sile našega naroda ter ga vodi v borbo za vstajenje in življenje. To borbo je naša stranka započela takoj, ko so se v Beogradu pojavile centralizaiorske in velesrbske tendence. Iskala je tudi vedno zaveznike v boju zoper hegemonijo in korupcijo. Obžalovati je, da se ji nobena druga slovenska stranka ni hotela pridružiti, ker ni imela poguma, da bi ž njo dvignila kvišku zastavo slovènske avtonomije. Nasprotno. Slovenska demokratska id Samostojna kmetijska stranka sta soustvarili in s svojimi glasovi omogočili centralistično ustavo, slovenski socialni demokratje pa so kot centralisti s ciničnim nasmehdm stali ob strank Tako so lastni sinovi izdali svojo slovensko domovino in njene pravice. Zaupajoč v končno zmago pravice, je Slovenska ljudska stranka nadaljevala svojo borbo zoper velesrbske centralizatorje in njihove slovenske hlapce. Koliko je morala v tem boju od slovenskih liberalnih brez-značajnežev v gospodskem in kmetskem oblačilu pretrpeti, koliko zasmehovanja, laži in obrekovanja prenesti, to je znano po slovenskem svetu. V tem oziru je zgodovina naše stranke verna slika zgodovine našega naroda. O našem narodu se zatrjuje, da je njega pot skozi življenje podobna poti na Kalvarijo. Po našem krščanskem prepričanju mora življenje vsakega kristjana biti hoja za Gospodom. Gospoda pa je pot peljala na križ na Golgoti in v grob poleg Kalvarije, odtod pa v vstajenje in življenje. Za naš majhen, s težavami obdani, v težke boje zapleteni narod je v tem velika uteha. Naj še toliko triumfirajo naši centralizatorji, naj še kujejo take naklepe, naj njihova hudobija izmišljuje še take laži, naj korupcija uganja še take orgije, pravica bo naposled zmagala. Pravo naroda se da zagrebsti in zakopati samo začasno, v pravem trenutku vznikne zopet iz groba. To je tudi bodočnost našega naroda, kakor je v viziji v pepelnični noči vzkliknil naš pesnik: »Tvoj je vstajenja dan!« Dušica. Reman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus. 3 »Mislim, da pojdiva k gospe materi —. Papirje pa le dajte v varstvo temu svojemu najnedolžnejšemu angelu! Toda ne pozabite, da je vaš prijatelj Percy Blake-ney blizu in da vam bo rad pomagal, če bi morebiti vaš angel padel z nebes precej trdo na nezanesljivo, goljufivo zemljo — II. LJUBOSUMNOST. Ko se je tisti večer vračal Blakeney v svoje stanovanje, je nenadoma začutil, da se je nežna, boječa roka dotaknila njegovega rokava. Ana je stala poleg njega, Pavlova sorodnica. Njen bledi, otožni obrazek je plašno in proseče zrl iz temne kapuce gori k orjaškemu Angležu. »Gospod«, je začela plaho, »oprostite, ali bi — ali bi smela pet minut govoriti z vami, — samo pet minut!« Prijazno, dobrotno se je nasmehnil Percy drobni, slabotni postavici. Trdi, resnobni izraz je izginil z njegovega lica pri pogledu na pohabljeno, grbasto revico. Žalost je govorila iz njenih velikih, skoraj vročinsko se bleščečih oči, njene tesno stisnjene ustnice je obdajala grenka bolest. »Veselilo me bo, če vam moreni pomagati«, je dejal nežno. »Ampak — tale ulica ni varna za tajne pogovore. Poiščiva rajši drug prostor!« Obrnila sta se k luksenburškim vrtovom in nato proti reki Seini. «Bolje da ne sedeva. Govoriva kolikor mogoče brezbrižno! Utegnili bi naju opazovati. Tudi kapuco si rajši snemite!«. 4 v/ì Počasi sta stopala ob bregu Seine. »Hoteli ste govoriti z menoj o Pavlu Déroulède«, je začel, ko je videl, da dekle krčevito išče, kako bi začela. »Moj prijatelj je, saj veste!« »Da, vem. In zato sem vas hotela nekaj vprašati.« »Kaji pa?« »Kdo je Julietta Marny in zakaj se je vsilila v Pavlovo hišo?« »Se je vsilila?« _ »Da! — Pri oknu sem bila in videla sem ves prizor —. Nekaj tednov je temu, da se je zgodilo. Tistikrat nisem razumela. Sedaj pa vem, da je takrat vedoma in premišljeno igrala hudobno, ogabno igro. Prišla je po ulici. Ženske so stale naokoli, grde, umazane, pijane od žganja. Deževalo je in ulica je bila blatna. In tedaj je izzivalno zahtevala, naj se ji izognejo. Ni ji bilo, da bi stopila v blato, to je res. Pa izzivati ji ni bilo treba. Prostora je bilo dovolj na ulici, šla bi bila lahko drugod in se izognila odurnim, razdražljivim ženskam. — Pa izzivala je, samovoljno in nalašč in prav pred hišo Déroulèdovo. Napadle so jo, seveda. Strgati so ji hotele obleko, snažno in čedno oblečeni plemkinji. — Klicala je na pomoč, saj je dobro vedela, da jo bo viteški Pavel prišel rešit.« Vsa se je razvnela Ana, naglo je govorila; plahost jo je minila. Blakeney jo je miril. Ni bilo varno, da je kdo preglasno govoril ob taki pozni uri na samotni ulici. »No — in sedaj?« je vprašal, ko je dekle umolknilo, kakor bi je bilo sram njene razburjenosti. »Sedaj pa sloni v hiši, dan na dan, teden za tednom —. Zakaj ne odide? Ni si varna življenja v Franciji, celo pa že ne tu v Parizu. Marnyji so najzagrizenej-ši aristi na Francoskem, pa tudi najhuje osovraženi. Pavel ji je že parkrat svetoval, naj odide na Angleško. Pa ne gre —. Zakaj ne?« »Najbrž ker —.« »Mislite, ker ljubi Pavla? Strastno je govorila. »Ne ne —! Ne ljubi ga, vsaj —. O včasi —, ne vem —. Njene oči se zablišče, kadar pride Pavel odkod, in nemirna je, če ga ni. Skrbno se oblači in dolgo se ogleduje v zrcalu, če ga pričakujemo domov na obed —, Če ga ljubi, potem ta ljubezen ne bo sreča zanj —!« »Zakaj mislite da ne?« »Ne vem. Slutnje—?« »Pa ne nezmotljive, se bojim. Vsaj v tem slučaju ne.« »Zakaj ne?« »Zato ker vas slepi vaša lastna ljubezen do Pavla —! Oprostite, gospodična Ana! Bojim se, da sem vas ramila pomagati vam hočem. Zato sem rajši odkritosrčen.« »In jaz bi vas rada prosila pomoči!« j »Zapovedujte, prosim!« »Pavlov prijatelj ste —. Povejte mu, prepričajte ga, da je ta ženska trajna nevarnost zanj in za njegovo življenje, — dokler je v njegovi hiši!« »Ne bo mi verjel.« »O, zakaj ne? Saj ste njegov prijatelj!« »Zato ne, ker jo ljubi —.« Mučen molk je zavladal. Percyju se je smililo ubogo, pohabljeno dekle. Izkušen mož je bil, globoko je videl ubožici v dušo in bral tam skrivnost njenega srca, da ljubi Pavla, da je ljubosumna na Julietto, — pa vede! je tudi, da je Pavel zanjo izgubljen, da ljubi Julietto. Tudi njemu se je zdela Julietta Marny sumljiva, čeprav jo je videl danes prvikrat. Toda vedel je, da ljubi Pavel slepo, da bi je nobena sila, da bi mu je niti izdajstvo ne iztrgalo iz srca. Le gola, neprikrita resnica Politični položaj. Srbski radikal o vladni krizi. Radikalski poslanec N. Petrovič, ki ostro nastopa proti Pašiču in Pribičeviču ter je v'verifikacijskem odboru dosledno glasoval z opozicijo, je napisal značilen članek o vladni krizi v beograjskem dnevniku »Politika.« V tem članku razlaga, kako se more sedanja kriza pravilno rešiti ter povdarja najprej, da mora biti naša država demokratična ter se mora zelo varovati metod, ki morajo biti sploh zelo redke v parlamentarno vladanih državah. Glede tega piše takole: Čeprav se je kralj v predvojni Srbiji čestokrat posluževal pravice razpustiti parlament in čeprav se prakticira to tudi danes, je treba enkrat reči, da se mora ta navada opustiti. Kajti ta praksa dokazuje, da vlada pri nas čisto nedemokratično naziranje, da ni sporov kriva vlada, ampak da je kriv parlament, kakor da vlada ni organ kralja in parlamenta, marveč je parlament orodje vlade! Zaradi tega se meče krivda pri nas vedno na parlament, to se pravi, dejansko na ljudstvo, katero predstavlja. Toda ali more biti ljudstvo krivo, ali more biti kriv monarh? Monarh mone biti kriv samo v slučaju, ako prekorači ali zlouporablja svoja u-stavna prava. Ljudstvo pa sploh nikdar ne more biti krivo, kajti tudi v slučaju, ako se odslovi parlament, se ne odslovi zaradi tega, ker je česa kriv, ampak zaradi tega, ker se je jasno uvidelo, da zaradi izpremenjenega razpoloženja ljudstva, ljudstva več ne predstavlja ali da ne more stvoriti sposobne vlade. Vlade pa morejo biti krive in odgovorne, in se zaradi tega odslavljajo, da se zamenjajo z vladami, ki odgovarjajo volji parlamenta in uživajo njegovo zaupanje. Kako je pa sedaj pri nas? Pri nas je bila cela skupina poslancev, ki se je vzdrževala iz izvest-nih razlogov dela v parlamentu. Po enem letu abstinence pa je ta skupina uvidela, da tem potom ne more ničesar doseči in je stopila v parlament. V okrnjenem parlamentu je imela vlada večino, sedaj ko je prenehala abstinenca, je pa nima več. Ker pa vlada noče oblasti izpustiti iz rok, poskuša zapreti tem poslancem vhod v parlament. In zdaj se zgodi, kar je v vsaki drugi državi popolnoma nemogoče. Vlada niti ne počaka, da bi mogli ti poslanci začeti vršiti svoje posle kot ljudski zastopniki, ampak poda demisijo. Nastane kriza, toda ta kriza se ne rešuje v soglasju z novo stvorjeno situacijo v parlamentu, ampak stvori se vlada izven parlamenta, ki si stavi za nalogo, da za vsako ceno te poslance zadrži, da ne bi stopili v parlamene, in v slučaju, da se ji to posreči, parlament razpusti Zaradi tega se nahajamo v težki krizi. Narodne skupščine ne more nihče odgoditi, kakor ona sama. Kljub temu pa ne dela že skoro dva tedna, samo zaradi tega, ker se vlada ne more pojaviti prednjo, ker je stvorjena izven parlamenta in zaradi njegove nove strankarske razvrstitve ne uživa več njegovega zaupanja. In zdaj vlada uporablja vse svoje sile, da monarha prepriča, da mora njo ohraniti na oblasti, parlament pa, v katerem vlada nima več večine, poslati domov. Tako se ponavlja naša stara nedemokratična praksa, da je vedno kriv parlament, a ne vlada — praksa, ki ima tem slabše posledice za državo, ker vlači monarha V boj s strankami in ljudstvom, kar se ne bi smelo nikdar zgoditi. Ne, po tej poti se kriza ne da rešiti! Preden se razpišejo nove volitve, se mora dati parlamentu možnost, da v soglasju z novonastalo situacijo stvori tako strankarsko kombinate mogla obvarovati ubožico poznejšega bridkega razočaranja. »Mislite, da jo ljubi?« je šepnila Anica po dolgem času. »Prepričan sem.« »In ona —?« »Ne vem. Ženske imajo za take reči bislrejše oči. Rajši bi se zanesel na vas.« »In jaz vam pravim, da ga ne ljubi, da je hinavka, da misli na izdajstvo.« »Torej pa ne pomaga drugo ko da počakamo in opazujemo. Aii vam zadostuje moja beseda, da se Pavlu ne bo nič hudega zgodilo?« »Obljubite mi, da ga bodete ločili od te ženske!« »Tega ne morem obljubiti. Pavel je eden tistih ljudi, ki ljubijo samo enkrat v življenju, takratna za vodno.« Spet je molčala. Videl je, kako so se ji stisnile ustnice, kako je grenka žalost legla na njen obraz. »Pazite tudi vi nanj!« je dejal nežno. »Nič se mu ne more zgoditi, če ste vi njegov angel varuh!« »Pazila bom!« je dejala mirno in odločno. Med pogovorom sta prišla spet nazaj do Déroulèdo-ve hiše. Poslovila sla se. Otožen in zamišljen je šel Percy Blakeney proti domu. Divja, krvava revolucija je besnela preko Pariza in Francije. Kri je dnevno rdečila guillotino, neštete so bile njene žrtve —. Pa ka j je pomenila guillolina, kaj krvava nasilnost revolucij on ar jev v primeri z bolestjo, ki jo je pravkar preživljalo ubogo, ljubeče srce pohabljene revice, ki je v tistih trenutkih slutila in čutila, da je njena ljubezen — brezupna. cijo, ki bo na podlagi parlamentarnega delovnega programa sestavila novo vlado. Ako se pa, ne da bi se preje poizkusila ta pot, izvrše nove volitve, se bo kriza v novem parlamentu pojavila v še bolj ostri obliki. Današnjo krizo je treba rešiti na demokratski in parlamentarni način, to je, da se pošlje domov vlada, ki v parlamentu nima večine in pred njim 'beži, parlamentu pa je treba naložiti dolžnost, da na podlagi sporazuma strank za skupno delovno bazo stvori novo vlado, ki bo uživala njegovo zaupanje. Šele tedaj, ako bi se to ne posrečilo, bi kralj imel dolžnost in pravico -obdržati vlado, četudi nima zaupanja parlamenta, da pačlament razpusti in apelira na ljudstvo. — Ob zaključku svojega članka opozarja poslanec Petrovič, da je vsaka druga pot neparlamentarna in nedemokratična in da bo državo zavlekla v nove težke krize. Razkrinkani vladni falzifikati. Kakor nekdaj v carski Rusiji in Avstriji tako se tudi pri nas pod Pašiče-vim režimom v vladnih pisarnah ponarejajo razne listine, da bi služile kot obdolži tv e in orožje proti nasprotnikom režima. O tem pišejo beograjske »Novosti«: Že večkrat smo dokazali, kako se režim, ki je v škripcih, skuša rešiti s falsificiranjem dokumentov in inter-vjuvov. Znan je poskus Pašiča, da s pobotnico o nekem denarju iz Rusije pritisne Radiča. Vendar Pašič ni imel dovolj poguma ,da objavi ta dokument, na temelju katerega namerava obrniti krizo sebi v korist. Trdimo, da je pobotnica falsificirana na Dunaju in so vsi faktorji konstatirali ta falsifikat. Po naših informacijah je falsifikat popolnoma ordinären in meče najslabšo luč na moralo gospoda Pašiča, ki se ne sramuje, da tudi pri najvišjih faktorjih operira s takimi falsifikati. Zahtevali smo, da se dokumenti publicirajo in da se na strokovnjaški način preiščejo. Po najnovejših, popolnoma zanesljivih informacijah smo v stanu, da obvestimo javnost, v čem sestoji najnovejša afera z intervjuvom Radiča v »Nezavisni Makedoniji«. Ta intervju, ki ga vlada skuša izkoristiti do skrajnosti, je «fabriciran z namenom in po naročilu Pašiča. V Beogradu obstoji poseben oddelek informativno vohunskega značaja, zdi se, kot oddelek zunanjega ministrstva, kjer se fabricira jo lažnjivi dokumenti. Tu je «fabriciran s pomočjo nekega Bolgara ta dokument za nagrado 200 tisoč dinarjev. Nato je bil poslan v Sofijo, kjer je specijalno tiskana ta številka »Nezavisne Makedonije«, katera z ozirom na prepoved od začetka tega meseca sploh ne izhaja več. To so pravi podatki, do katerih smo prišli, vendar pričakujemo še novih podatkov, katere bomo objavili. Sedaj konstatiramo, da je cela afera režimovca Pašiča vzela večji razmah, da ima večji značaj, tako, da se preko te afere ne bo moglo iti. Kdorkoli dobi novo vlado, bo primoran, da objavi te dokumente, da se razčisti, da je ali na eni strani izdajstvo ali nemorala na drugi strani. Skoro, da. s f oj imo pred novo Friedjungo vo afero, s katero se je reševala Avstrija.«. Naš kralj še ne bo posetil Rima. Povodom pisanja inozemskih listov, da bo naš kraljevski par posetil italijanskega kralja v začetku maja, objavljajo beograjske »Novosti«, da je vest neistinita. Poset se bo vršil šele v septembru ali celo kasneje, ker dosedaj trgovska pogodba z Italijo še ni zaključena. Koncem junija bo kralj obiskal francoskega predsednika Milleranda. Italijansko prodiranje v državo SHS. Nastopanje Italije proti naši državi je čimdalje bolj imperativno. III. IZDAJSTVO. Ob tistem času je klečala Julietta Marny v svoji sobi. Hud boj je besnel v njeni duši, najhujši, ki ga pozna žensko srce. Težka, strašna prisega jo je vezala. Priseči je morala rajnemu očetu, da bo maščevala smrt njegovega edinega sina, smrt svojega brata na morilcu — Pavlu Dàroulède. » In danes se ji je ponudila prilika. Slišala je pogovor Pavlov s Percyjem Blakeney —. Pa kako hudo, strašno hudo je bilo, se odločiti za tak korak, — za izdajstvo! Na eni strani dolžnost, kruto umorjeni bral, oče tugujoč za edincem in dedičem slavnega imena, prisega, ki se je z njo zavezala pred Bogom — na drugi pa čast in poštenje, ki ji je branilo storiti .nizkotno dejanje, hvaležnost do ljudi, ki so jo sprejeli pod streho, ji rešili življenje, in — in —. Oh —, ni ni mogla, ni ga mogla izdati, izročiti pod guillotino, njega — Pavla —. Šiloma si je skušala iztrgati iz spomina tisto strašno noč pred desetimi leti — štirinajst let je imela takrat —, ko so prinesli brata mrtvega domov. Bedela je še. Čudne, težke, zadušene korake je čula na stopnicah, pohitela je k durim, — tuji možje so nesli težko breme —. In potem je prišla k njej stara Petronela, služkinja, vsa v solzah in ji je povedala strašno novico —. In nato prizor ob mrtvem truplu bratovem! Vojvoda Marny, njen oče, invalid s polomljenimi nogami, je sedel v svojem bolniškem stolu, hladen, miren, pa strašen, maščevalen —. (Dalje prihodnjič). Zlasti zadnje zahteve Italijanov so izzvale v Beogradu veliko razburjenje in od vseh strani padajo hudi očitki na Ninčiča, ki celo zunanjo politiko vodi po smeri svojega značaja, čigar glavno obiležje je strahopetnost, in nemoralnost. Med glavnimi zahtevami Italijanov je zveza Zadra š Kninom polom železnice. Na ta način bi postal Zader za Italijo oporišče, iz katerega bi mirnim potom prodirala v notranjost naše države ter j o končna ekonomsko zasužnjila. To zahtevo je naša vlada takoj odbila, toda, Italijani vztrajajo pri njej. Italija nam stavi tudi razne druge ponudbe, kakor zgraditev želez, proge skozi šumadijo in zgraditev Jadranske železnice. Za poslednji načrt bi se osnoval v Italiji poseben konzorcij, ki bi zgrajeno progo eksploatiral za dobo 50 let, nakar bi proga prešla v last države. Beograjski vladni krogi so najodločnejše tudi proti temu načrtu, veliko bo jazen pa vzbuja druga mamljiva ponudba, namreč več-milijardno posojilo v Italiji. Italijanski poslanik v Beogradu, Brodero, se trudi, da bi pripravil na obeh straneh teren za zaključek posojila v višini 6 milijard lir. Posojilo bi bilo Italiji silno dobrodošlo, ker bi ji končno zagotovilo neomejen vpliv v državi SHS. Glede razpusta Kulturbunda sta pri Pribičeviču kot ministru prosvete intervenirala glavni tajnik in poslanec dr. Krafft in tajnik dr. Pertz. Pribičevič je odgovoril, da je razpust gotova stvar, na vprašanje, zakaj je Kulturbund lahko poprej obstojal, sedaj pa kar naenkrat ne več, je pa razlagal, da je bilo dovoljenje za to organizacijo vladna dobrota. Kar pa vlada iz dobrote nakloni, to lahko tudi zopet odvzame. To se je tudi zgodilo, ko so nemški poslanci s svojim nastopanjem poka zali, da Nemci te dobrote niso več vredni. — To ministrovo razlaganje pač ne najde primere v nobeni kulturni državi ter dokazuje, da Pašič—Pribičevičev režim vse deli in jemlje z ozirom na svoje strankarske interese. Angleški konzul v črni gori. Angleška vlada je naznanila spodnji zbornici, da je imenovala gosp. Parm za angleškega konzula v Črni gori. To imenovanje da je bilo potrebno, ker je doživel nedavno angleški državljan Milne na jugoslovanskem ozemlju precej neprilik, zaradi česar se je jugoslovanska vlada že tudi opravičila. Mac Donald je izjavil, ua bo angleška vlada skrbela, da angleški potniki ne bodo brez vzroka in potrebe nadlegovani. Naši dolgovi v Ameriki. Jugoslovanska komisija za ureditev državnega dolga kraljevine SHS Ameriki je ameriški vladi sporočila, da zaenkrat kraljevina SHS svojih obveznosti ne more poravnati. Z ozirom na to izjavo je državni tajnik za finance Mellon dal sporočiti jugoslovanski komisiji pred njenim odhodom, da ob-žaljuje, da se je ureditev dolgov Jugoslavije Ameriki odgodila. Ameriška komisija pričakuje čimprej novih k predlogov od strani Jugoslavije. Nikola Pašič v preteklosti. Eden od osnoviteljev srbske radikalne stranke in član njenega prvega glavnega odbora Raša Miloševič je nedavno izdal svoje politič- j ne spomine v knjigi »Timočka buna (upor) 1883 godine«. Ta upor je bil proti kralju Milanu Obrenoviču in Raša Miloševič je bil s svojim tovarišem Pero Todorovičem zaprt, obsojen na smrt in pomiloščen, Pašič je pa utekel ter se leta 1889 vrnil po amnestiji. S preteklostjo Nikole Pašiča smo se že enkrat bavili, poglejmo pa še enkrat, kaj pravi spominska knjiga njegovega nekdanjega tovariša Miloševiča in drugi viri: 1. Pašič beži iz Srbije 25. oktobra 1883, a pred begom niti ne črhne besedice o tem svojim tovarišem. On izdaja in vara svoje najintimnejše prijatelje in tovariše v boju, zapušča jih brez besede odgovornosti usode. 2. Nikola Pašič prosi za posredovanje tujih poslanikov ne za narod, ampak za to, da reši svojo glavo. Ko se ne občuti več varnega, pa beži ter prepušča narod nasilju in streljanju. 3. Pašič se hvali leta 1907, ko že davno ni bilo pri življenju nobenega Obrenoviča, da je dvignil ti-močki upor ter obtožuje svoje tovariše kot bojazljivce. Pobegnil je pa iz Srbije, ko je bil upor že zadušen in ko se je zbal za svojo glavo. 4. Pašič leta 1885 iz varnega mesta (Bolgarije) poziva svoj narod na oboroženi upor s sabotažo itd., danes mu je pa vsako nezadovoljstvo z režimom zelo protidržavno. 5. Pašič izda leta 1899 svoje najboljše tovariše radi atentata na kralja Milana ter jih obtožuje, da so antidinastični, samo, da reši svojo glavo. — Iz te preteklosti se da razumeti današnja Pa-šičeva politika in pa tudi to, da imajo pri njem glavno besedo Laziča Markovič, Velizar Jankovič, Janjič, Kojič in še drugi tem podobni. Novi listi. Po razčiščenju položaja v Demokratskem klubu je prišlo tudi do popolnega razcepa v stranki in sedaj so se tudi listi razdelili eni za Davidoviča, drugi a pa za Pribičeviča. Po Davidoviču so se orientirali tudi mnogi prečanski demokratski listi. Tako na primer »Nova Doba«, »Primorski List« in drugi. Tudi v Osijeku so demokrati osnovali nov svoj list »Demokrat« ker je »Jug« ostal v službi Pribičeviča. Radikali so osrečili Bosno in Hercegovino z listom »Hercegovina«, ki izhaja v Mostarju, v Šibeniku so pa začeli izdajati »Državo«. Hrvatski klub v 'Splitu je začel izdajati svoj list »Hrvatsko rijoč«, pod uredništvom Kerubina Še-goviča. Malo pojasnila k delu demokratskih uskokov. Odkar je Pribičevič s svojim repkom »možbesedo« Reisnerjem iz sovraštva do Slovencev in Hrvatov in ? gnan od nepremagljivega poželjenja po časti in oblasti zapustil Davidovičev tabor, je »Jutro« s »Slov. Naro- dom« in njunimi trabanti polno hvale, kaj vse so ti jugoslovanski «musolinčeki« že dosegli. Po sprejetju proračuna so se po žabje napihovali češ: mi smo odpravili kuluk, mi smo zvišali eksistenčni minimum pri osebni dohodnini in mi smo zbili hišnim posestnikom 30 odstot. doklade na najemninski davek. Poleg tega še seveda to in ono. Res, veliki nevedneži in strašni politični slepci morajo biti oni, ki prenesejo takšno porcijo neresnice. Še večja pa je nesramnost na-pram bralcem, ako uredništva smejo tako grešiti proti dobremu spominu in zdravemu razumu. Delajo pač tako v trdnem prepričanju, da dobrega spomina in zdravega razuma pri njihovih bralcih ni! Splošno znano je, da so borbo proti kuluku vodili .slovenski poslanci, zato samo in edino v Sloveniji noben človek niti ni vinarja plačal, niti ni en dan »kulu-čil« na podlagi-tega zakona. V drugih pokrajinah so povsod delali in plačevali, pri nas ne. Borba proti kuluku pa je postala tako ostra tudi v drugih pokrajinah, da je minister Uzunovič vladin umik skušal prikriti in olepšati z izjavo, da se ustavi ves kuluk, dokler vlada v soglasju z opozicijo ne prinese novega pravilnika. Ker seveda novega pravilnika ni bilo, je ostal zakon o kuluku na papirju. To tem bolj, ker so tudi poslanci srbske radikalne, torej vladne stranke nastopili v klubu proti:kuluku. Zasluga Jugoslovanskega kluba torej je, da se je obvarovala Slovenija kuluka in da se je skupno z ostalo opozicijo borba vodila tako, da je ta srednjeveški zakon padel za celo državo. Borbo za pravičnejše in pravilnejše tolmačenje ter praktično izvajanje osebnodohodninskega davka v smeri, da se minimum in davčna lestvica prilagodita ekonomskim in valutarnim razmeram, vodimo neprestano od leta 1919 naprej in zadnji delni uspeh je bil, da je lin. minister Slojadinovič v plenemu fin. odbora meseca januarja izjavil, da se eksistenčni minimum zviša. S tem je izpolnil del svoje nam dane besede iz meseca septembra preteklega leta. Pravimo: del, kajti pri razpravi je tudi izjavil, da se bo regulirala plačilna lestvica pri tem davku. Torej tudi tukaj si Pribičevičevi demokratski uskoki svojijo nekaj, kar jim ne gre: sraka se šopiri s tujim perjem. Enako je z dokladami k najemninskemu davku. Ne Pribičevič, ne Reisner, ne »Jutrovci« in ne brezzoba klepetulja »Narod« niso dokazovali in dokazali absurdnost previsokih doklad, temveč zastopniki Jugoslovanskega kluba in deputacije hišnih posestnikov in najemniki sami. Prav ničesar za Slovenijo demokratski uskoki niso priborili, ničesar gospodarsko ali kulturno važnega tudi niso znali zahtevati. Kakor kupček nesreče se njihov edini slovenski reprezentant giblje, odnosno čepi v parlamentu in je brez vpliva in brez ugleda, odkar se zna, kakšen »možbeseda» je on sani in kakšni so tisti, ki mu pri tem »častnem« poslu skušajo kriti hrbet. Kaj pa so preprečili? S svojim uskoštvom so Prebičevičijanci omogočili v odločilnem trenutku, ko bi Pašič s svojim koruptnim sistemom padel, da se je finančni zakon in so se »prihodi in razhodi« sprejeli tako in takšni, kakor jih je obsodil Jugoslovanski klub in Demokratski klub in lo v času, ko še Pribičevičijanci niso uskočili. Sedaj so glasovali za to, sedaj so sprejeli to, kar so prej sami obsojali. Takšne nedoslednosti v politiki je še celo v naši jugoslovanski zgodovini malo, kaj še le drugod! Spominjamo se, da cele tedne in cele mesce »Jutro« in drugi listi niso znali praviti ljudem druzega, kakor da so zastopniki Slovenske ljudske stranke zakrivili Pašičevo 'koruptno vlado. Ko pa smo pripravili vse, da se z enim mahom Pašičev koruplni sistem prevare in zlorabe moči zruši, so Pribičevičijanci in »Jutrovci« pljunili na vse, kar so prej govorili in pisali in so hvalili ter povzdigovali naenkrat vse tisto, kar je bilo za nič in moralno gnilo. Kakšne moralne kakovosti so ljudje, ki so zmožni črez noč takšne izpremembe?! Kakšna je cena za tak Judežev posel?! Toda s tem, da so Pašiču omogočili vlado še preko 1. aprila, so Pribičevičijanci zakrivili tudi nad davkoplačevalci ne samo politično izdajstvo, temveč tudi gospodarsko nesrečo. Obstojal je dogovor, da se izpreme-nijo v finančnem zakonu nekatere bistvene določbe, ako opozicija prevzame vlado. Dogovorjeno je bilo, da se pri osebni dohodnini ne zviša le eksistenčni minimum, temveč izpremeni tudi lestvica vsaj tako, kakor je tudi uradno to predlagal delegat min. fin. dr. Savnik. To je bistvenega pomena za naše davkoplačevalce. Izpremenile bi se tudi določbe trošarinskega zakona glede vina in odpadle bi šikane glede obveze naznanitve pridelka. Izpremenile bi se dalje določbe jaksenega zakona, da bi državljani čutili smolrenost in olajšavo bremen. Ker je opoziciji finančni minister, odnosno njegov zli duh Robiček to odklonil, se je opozicija pripravila, da ona izvrši to, če pride pred sprejetjem finančnega zakona na vlado. Sedaj je po zaslugi Pribičevičevih uskokov in intrig te koruptne in nasilne vlade ostalo vse pri starem. To je pač res zasluga Pribičevičevih oprod, to je sad njihovega političnega dela. Toda nekaj dobrega in za državo koristnega se je zgodilo s tem, da so Pašičevci in Pribičevičijanci skupaj: ozračje še čisti! »Gliha vkup štriha!« pravi naš pregovor in sedaj sta sc našla zopet najboljša bratca: Pribičevič in Pašič, da zgineta skupaj, ako Bog da! — Intrigantstvo, nasilje, korupcija, nebrzdana želja in strast po moči in vladi so združili te elemente. Ali ni čudo, da so tako strašno osovraženi v celi naši zemlji pri Slovencih, Hrvatih in pri Srbih!? Toda niti z nasiljem, niti s prevaro, niti z drugimi koruptivnimi sredstvi ne bodo pridobili med poštenim ljudstvom za- upanja in zaslombe, še je poštenje v našem ljudstvu, še vera v boljšo bodočnost, ki pride na podlagi sporazumnega, nesebičnega dela med brati. 'Nič ne pomagajo na nečist način pridobljeni milijoni in ž njimi plačano časopisje: ljudstvo je spoznalo lažipatrijote In bo jih obsodilo in izpljunilo kakor vino-zavrelico. S tem pride za nas moralno in ekonomsko ter socijalno — vstajenje. Po svetu. Končni rezultat grškega plebiscita. Pri plebiscitu o formi vladovine je glasovalo v celi Grčiji 930 tisoč glasov. Od teh je oddanih'630 tisoč za republiko, 300 tisoč pa za monarhijo. Na Kreti je bilo oddanih za republiko 90 odstot. glasov, v Atiki 60 odstot., na egejskih otokih 95 odstot. v Traciji 95 odstot., v Macedoniji 80 odstot., na Peloponezu 54 odstot., v Tesaliji 58 odstot., na Jonskih otokih 42 odstot. Za provizornega predsednika republike je imenovan Zaimis. Parlament je odločil, da se država odslej imenuje Helenska republika. Za politične krivce bo v kratkem proglašena amnestija. — Uradništvo je vlada pozvala, da položi novo prisego. Po velikonočnih praznikih se bodo najbrž vršile volitve definitivnega predsednika republike. Mad kandidati za to mesto se resno imenuje tudi Venizelos. Angleška vlada in predlogi strokovnjaške komisije glede reparacij. V torek je razpravljala angleška poslanska zbornica o poročilu strokovnjaške komisije glede vojnih odškodnin. Mac Donald, uvodoma naglašujoč, da je angleška vlada sprejela strokovnjaške predloge z velikim zadoščenjem, je med drugim izjavil: Poročilo omogoča na hvalevreden in praktičen način interesira-nim vladam, da končajo svojo nalogo v rešitvi tega težkega vprašanja. Praktična vrednost poročil in od strokovnjakov priporočene metode za rešitev problema so bile takoj brezpogojno in soglasno sprejete v reparacij-ski komisiji. Vlada smatra, da je treba tako poročilo splošno odobravati. Vlada pripisuje poročilu veliko važnost in je prepričana, da se praktično izvedejo nasvetovani predlogi. Vlada je že sporočila svoje stališče vsem interesiranim vladam in Severni Ameriki. Izjavo ministrskega predsednika je zbornica poslušala z veliko pozornostjo. Med splošnim odobravanjem je na to vodja opozicije Baldwin izjavil, da prvi minister gotovo ne bo prikril, da njegovo stališče odobrava ves britanski narod. Mac Donald je odgovoril, da v to ne dvomi in se zahvaljuje g. Baldwinu za njegovo ustno izjavo glede podpore konservativne stranke. Mac Donald zastopa stališče nedotaknjenosti strokovnjaških poročil. Na strani Anglije je večina zavezniških držav. Rusija in Baltiške države. Odločno stališče, ki ga zavzema Rusija glede Besarabije, je začelo skrbeti tudi že Baltiške države. Nemogoče ni, da nekega dne Rusija tudi proti njim ne nastopi z enako neizprosnostjo ter dobi pod svojo suverenitete Estonsko, Letvo in Litvo in nazadnje odtrga tudi od Poljske dele, kjer so naseljeni Ukrajinci. Ta namera se Rusom tem lažje posreči, ker so napram njim Baltiške države brez vsake moči ter so med seboj razcepljene. To razdvojenost ruska diplomacija ved no na vse načine pospešuje. Tako je sporazum med Litvo, in Poljsko skoro nemogoč radi obmejnih sporov med obema državama, posebno radi Wilne. To bo Rusiji znatno olajšalo delo, ker Litvanci nikdar ne bodo zavezniki Poljakov. — Napram Rumuniji je držanje Rusije vedno bolj resno in konflikt kaj lahko zibruhne. To potrjuje tudi zadnji govor Trockija, ki je to pot prvič nastopil javno po svoji bolezni ter izjavil, da je rdeča armada dobro oborožena ter pripravljena na vse. Govor je končal z besedami: »Ne morem nikakor garantirati, da v bodoče ne bo vojn. Rumunska ima vojsko, mi imamo vojsko, za nekaj pa morajo biti vojske na svetu.« Napetost med Ameriko in Japonsko. Ker novi izseljeniški zakon Zedinjenih držav do malega popolnoma preprečuje izseljevanje Japoncev, se je začela velika napetost med Japonsko in. Ameriko ter pride najbrž do preloma diplomatičnih zvez. PRIPRAVE ZA VOLITVE V ZEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Korupcija republikancev in takozvani petrolejski Škandal, ki je kompromitiral nekatere vodilne osebe republikanske stranke, je dvignil tudi v Evropi veliko prahu. Predsednik Coolidge je sicer odpustil radi tega enega izmed republikanskih ministrov. Ali stranka zahteva, da spričo predstojećih volitev vrže dosedanji kabinet v celoti in da nastopi v washingtonskih vladnih in republikanskih krogih čiščenje, dokler je pred volitvami še čas. Coolidge pa na fo zahtevo noče pristati. Zato išče stranka novega predsedniškega kandidata na republikanski listi, ki bi bil manj kompromitiran. Poleg tega je blo Coolidgu namig-njeno, da odpusti generalnega pravdnika Dangherty-ja. Tudi tega noče Coolidge storiti. To obnašanje Coolidge-jevo se razlaga s tem, da je morda Dangherty posvečen v še neznane korupcijske tajnosti republikanskih prvakov in da bi njegovo maščevalno razkrinkavanje v slučaju odpusta bilo usodepolno za republikansko stranko. V republikanski stranki je troje struj. Prva Coolid-gejeva je najjačja vkljub velikim škandalom, ki so se dogajali. Coolidge je vti pristaši in velebankirji upajo, da bodo volici do volitev pozabili na petrolejsko afero. Druga struja pod Morganovim vodstvom, ki zasleduje docela drugačne Morganove interese, izjavlja, da ne bo žrtvovala niti centa za Coolidgejevo kandidaturo. Tretja struja pa igra posredovalno vlogo med Coolidgejem in Morganom v upanju, da bodo volici ohranili zaupanje republikanski stranki. Je pa poseben pojav v političnem življenji! Zedin- jenih držav, ki bo najbrže pod kompromisom zedinil Coolidgejevo in Morganovo strujo — nastop tretje stranke. V strankarskem življenju Zedinjenih držav se je pojavil senator Rober Marion La Fallette, ki bo najbrž nositelj volilne liste tretje stranke ali neodvisne liste v letošnji predsedniški tekmi. Za enkrat se La Fallette še ni odločil, da to častno mesto prevzame. Vendar pa smemo trditi, da bo takoj pristal na to, kakor hitro bodo postavili republikanci za predsedniškega kandidata Coolid-geja ali pa koga drugega, ki bi predstavljal korupcijonis-tično kliko v Zedinjenih državah. La Fallette ima veliko pristašev posebno na severnem zapadu. Senator La Fallette je zaenkrat pripravljen kandidirati na posebni neodvisni volilni listi, ki bi združevala zastopnike vseh onih, ki nočejo več prenašati jarma reakcijonarnih in korumpiranih demokratskih in republikanskih bankirjev. T.o gibanje izhaja predvsem iz vrst kmetsko-delavskih slojev, ki ponujajo La Palletta predsedniško mesto v okvirju de-lavsko-kmetske stranke, ki bi se s tem silno ojačila/ Velike nevarnosti, ki preti od strani tega novega pokreta nezadovoljnikov, se zavedajo tudi republikanci in demokrati, ker bi oboji izgubili silno veliko glasov in ker je zapad že pred razkritji raznih vladnih škandalov, ki kompromitirajo tako demokrate kakor republikance, bil na strani La Falletta. V Severni Dakoti so kmetje tako navdušeni zanj, da so dne 18. marca t. 1. oddali na primarnih volitvah svoje glasove zanj. Delegati minesotske konvencije tretje stranke so izrekli željo, da bi bil La Fallette predsedniški kandidat farmarsko-delavske koalicije, ki nastopi v tretji stranki. V Zedinjenih državah se izoblikuje nova stranka, ki jo bodo najbrže tvorili nezadovoljneži in nasprotniki neprestanih škandalov, razne manjše lokalne strančice, kr doslej niso prihajale v poštev, ter morda tudi socialistična stranka. Vsekakor pa izhaja to gibanje iz nižjih ter zapostavljenih plasti severno-ameriških državljanov. Iz stališča poštenosti in pravice želimo La Fallettu pri letošnjih volitvah veliko vspehov! Švedska bi rada postala republika. Vsled nekih nesoglasij med švedskim parlamentom in kraljem, je predlagal v parlamentu komunistični poslanec Spen-berg, da se kralja odstavi ter uvede republiko. Njegovemu predlogu so se enoglasno pridružili socijalisti in radikali. iPtri glasovanju je bil komunistični predlog odklonjen z 93 proti 53 glasovom. Ker pa je proti kralju glasovalo tudi 27 poslancev, samo za drugi predlog, ki se je neznatno razlikoval od komunističnega, je bila republika faktično odklonjena s tremi glasovi večine. Boksarski prvak na Dunaju. V sredo se je pripeljal na Dunaj boksarski prvak Francije Garpentier, da se pripravi na boks z Angležem Twonleyjem. Boksarskega prvaka so sprejeli že na kolodvoru kakor kakega posebno znamenitega človeka. Pred ogromno množico ljudstva so ga sprejeli zastopniki francoskega poslaništva, francoske kolonije in raznih športnih društev. Pašičevo oboroževanje. Nismo še začeli odplačevati dolgov, ki jih je za oboroževanje napravila pred svetovno vojsko in med vojsko Srbija, pa je Pašičeva vlada dogovorila po svojem v diplomaciji slaboglasnem Spalajkoviču s francosko republiko novo posojilo v znesku 300 milijonov francoskih frankov za novo oboroževanje. Naši bralci vedo, kako so se poslanci na še stranke z drugimi op ozici jonadci protivili ne samo posojilu kot takemu, temveč so bili tudi posebej proti pogojem in okolnostim, pod katerimi se je posojilo sprejelo. Že tedaj smo slutili, da s francoskim oboroževalnim posojilom Pašičeve vlade gotovo zopet nekaj ne bode v redu, saj je običajno, kakor povdarjajo beograjski listi, cla Pašičeve in Spalajkovičeve akcije in transakcije niso nikdar popolnoma jasne in čiste. Gotovo je moralo biti za vsakega vsaj čudno, da naša vlada pusti mirno propadati po vseh važnejših krajih naše zemlje: v Mariboru, v Ljubljani, v Novem Sadu in Petrovaradinu, v Sarajevu, v Beogradu, v Nišu, v Bitolju in drugod ogromne množine vsakovrstnega vojnega materijala: topove raznih kalibrov, ravno tako kakor avtomobile, municijo tako kakor vsakovrstni drugi materijal. Istočasno, ko ta prvovrstni materijal gnije, rjavi, razpada ter postaja neraben in brez vrednosti, pa se najemajo nova posojila za nov vojaški materijal! Toda dogovor med Pašičevo vlado, odnosno njenim eksponentom Spalajkovičem, in francosko republiko je bil sklenjen in od Pašičevih pristašev v parlamentu odobren. Pri tej priliki pa je vlada po svojih govornikih posebej naglašala, kako ne bo imel pri tem posojilu nihče profita, kako bo vse v redu in kako bo francoska vlada po svojih preiskušenih strokovnjakih dala le prvovrstno, najmodernejše in najboljše orožje. In kaj se sliši sedaj? Iz vojaških strokovnjaških krogov se čuje, da francoska vlada ni nabavila pri francoskih tovarnah za orožje na račun omenjenega posojila prvovrstnega orožja, temveč da je orožje manjvredno in da je velik del orožja iz čehoslovaških tovarn. Model pa je takšne kakovosti, da nima enako slabega ne čehoslo-vaška, ne francoska armada, da tudi ne dosega po svoji kakovosti daleko ne modelov bivše avstro-ogrske vojske. Mislimo, da je za pametnega državljana dovolj jasno, kaj to pomeni v gospodarskem in v vojaškem oziru, ako je sodba omenjenih vojaških strokovnjakov o kvaliteti o-rožja resnična in utemeljena. In mi nimamo mnogo vzroka dvomiti, gotovo pa imamo dolžnost, da opozorimo jav-s n-ost na takšne vesti in da zahtevamo jasno in brezobzirno ugotovitev resnicel Ne bomo se sedaj zopet spuščali v kritiko pogojev posojila, ne v razpravo o potrebi sploh, nam gre v prvi vrsti sedaj za to, da uklonimo ne samo zlorabe uporabe tega posojila ,temveč tudi vsak sum. Dolžni smo to svoji državi in njeni bodočnosti, dolžni državljanom kot davkoplačevalcem. Pod patrijotskimi krinkami se ne sme vršiti nikdar in nikjer zločin nad domovino z zlorabo moči v morebitne egoistične svrhe! Niti nesmiselno, niti nevestno, niti nestrokovno se ne sme ravnati pri tako eminentno važni državni zadevi! Gotovo je recimo najmanje neumestno, da vlada ni sprejela pri obravnavi posojila v parlamentu predloga o-pozicije, da naj pri celem poslu sodeluje in kontrolira komisija nekaj članov parlamenta. Tako je bilo, odnosno je še na Angleškem, tako je v Ameriki, tako v Franciji, tako na Češkem. Le jui nas je drugače in zato nikdar ni miru pred glasovi o praktikah Pašičevih miljencev in eksponentov, zato toliko glasov o »zaradi« in korupciji! Jugoslovanska javnost je v moralnem in materialnem interesu države upravičena zahtevati pojasnila: 1. Ali je res, da je iz 300milijonskega francoskega posojila nabavljeno orožje deloma čehoslovaškega izvora? 2. Zakaj je naša vlada v tem slučaju nabavljala preko Francoske, namesto da bi sama direktno izvršila nabavo? 3. À1Ì je res, da je orožje manjvredno? 4. Kdo bi imel direktno ali indirektno pri tej zadevi svojo osebno korist? a—etawKQ- iimm»i-gawMiii««MTOT«Maai»Maat«ia»awiM«ili iMii«nigr»i»«BMiiAH»UBiaMi Dnevne novice, Današnja številka »Straže« je izšla na 8 straneh, a bo radi praznika odpadla pondeljkova. Veselo in srečno Veliko noč želita p. n. naročnikom, - čitateljem in prijateljem »Straže« — uredništvo in upravni št v o. Dva dni v oplenjenem Modošu. Poročevalec zagrebškega »Morgena« je bil navzoč pri barbarski rumunski evakuaciji našega ozemlja in je prav drastično opisal svojemu listu dva dneva v oplenjeni vasi Modoš. Vas je bila kakor izumrla, po ulicah in cestah pa korakajo močne rumunske vojaške in orožniške patrulje, rumunska oblast je še v občinski hiši, naša delegacija s polkovnikom Petrovičem in namestnikom velikega župana je pa v gostilni ter ne sprejme nobenega poročevalca, da se ne bi naprej govorilo o ogorčenju izropanega prebivalstva. Poročevalci pa gredo k ljudem v hiše in tu dobijo pravo sliko najhujšega divjaštva in ropa nad srbskim, nemškim in madžarskim prebivalstvom. Rumuni evakuirajo uradna poslopja in to tako temeljito, da odnašajo celo opeko s strehe’' ter podirajo drevesa na vrtu. V bolnišnici in v umobolnici so tudi vse odnesli ter pustili bolnike ležati na golih tleh in tudi stradati, ker so se živila tudi »evakuirala.« Prebivalcem so odpeljali živino, poljedelske stro je, nad 300 vagonov žita itd., trgocem in obrtnikom so pa nalagali kontribucijo do 7000 lejev in kdor ni mogel plačati, je bil do golega izropan od rumunskih financar-jev in vojakov. Napad na imovino modoškega prebivalstva je vodil rumunski kapetan Ruscusku in ko je prišla pred njega vaška delegacija dveh srbskih in enega nemškega kmeta,, jo je dal do krvi pretepsti, ko je bila jugoslovanska delegacija že v vasi. Po noči so Rumuni vdirali v hiše ter tu ropali in posiljevali žene in dekleta. Nasilje je malo prenehalo, ko je predsednik naše delegacije zagrozil, da se bo od naše strani odgodila evakuacija Žom-bolja. Novinarjem so potem naši delegati izjavili, da so ob tej grožnji Rumuni sicer obljubili, da bodo krivce kaznovali, a to se seveda ni storilo. Hujskanje šovinističnih organizacij od strani vlade. Do sedaj je bilo policijskim uradnikom prepovedano vstopati v naoijonalistične organizacije. To je veljalo zlasti za južne kraje, ker bi nastal velik škandal, če bi »uradovali« policaji-orjunci in smaovci, kakor se ena organizacija tepe z drugo. Sedaj ko je Pašič skupaj s Pribičevi-čem, se pa menda računa tudi na vzajemnost med Or-•juno in Srnao. Veliki župan v Novem Sadu je dobil navodilo, da so policijski uradniki lahko zopet v nacijona-lističnih organizacijah. To navodilo je dal notranji minister Srškič in sedaj so se vojvodinski policaji že lepo porazdelili na Srnao in Orjunio. Nekaj o davku na tujce. Zagrebški »Morgen« poroča: V Somboru so upeljali davek na tujce; vsak tujec v mestu mora dnevno plačati 5 D. Tudi druga mesta po Vojvodini se ukvarjajo z načrtom, da bi «peljala davek. Gotovo miga še g. finančni minister z ušesi in je mnenja, da bi bilo dobro, ako bi se ta novi davek raztegnil na celo državo. Vsi tuji državljani, ki so se pri nas stalno naselili in imajo pri nas vsakdanji kruh ter zaslužek, morajo seve nositi državna in komunalna davčna bremena. Doslej še namreč ni davčna oblast pri odmeri davkov pozabila na nobenega tujca. Sedaj pa, ako bo moral tujec poleg navadnih davkov plačevati še prav posebnega in to krivično davčno odmero bodo zapazile druge države, kjer so naseljeni podaniki naše države in bodo tudi napram tem naperile davčno orožje davka na tujce. Nadalje bo treba tudi pribiti, da se pri nas dan na dan po časopisju povdarja potreba tujskega prometa. Naval tujcev nam prinaša v državo denar. zvišuje konzum, poživlja gospodarstvo in pospešuje razvoj medsebojnih gospodarskih in kulturnih zadev. Naša Jugoslavija s svojimi naravnimi bogastvi, s pokrajinskimi krasotami, kopališči in z morsko obaljo ob Adriji je ustvarjena, da privabi tujce. Saj državne oblasti same delajo na tem, da se vodi propaganda za privabo tujcev v naše kraje. Dela se tudi na tem, da se kolikor mogoče odstrani ali vsaj ublaži razne zadržke, ki ovirajo tujski promet. In pri vseh teh poizkusih, da se kar najbolj razvije promet s tujci, pa pridejo s tako abderitskim davčnim načrtom kot je ravno davek na tujce. Ako bi se res uvedel ta pristno jugoslovansko brezglavi davek, potem ne bo pogledal v našo državo niti eden tujec več in milijoni ter milijoni letnih dohodkov bodo odplavali v druge države. Planinstvo in naše ljudstvo. Z brzimi koraki se bližajo solnčni dnevi lepe pomladi ter toplega poletja; naši vrli planinci že komaj čakajo, da pohite na deželo v prelepo božjo naravo. Slovensko Planinsko Društvo ima v glavnem nalogo, da popelje planince po najlepših krajih do najlepših razglednih točk. Pa to ni glavni namen planinstva. S tem, da hodi planinec po naših lepih krajih, se mu vzbuja ljubezen za lastno slovensko grudo. Med potjo spoznava obenem šege in navade našega krepkega slovenskega rodu, uživa njegovo gostoljubnost in s tem vzljubi svoje ljudstvo, svoj narod. Razen tega pa ima še vsak planinec neizmerno korist v tem, da si s hojo utrdi svoje šibko človeško zdravje. Pljuča vsrkavajo čist in sveži zrak dežele in planin. — Ne glede na vse druge i velike koristi, ki jih nudi planinstvo človeškemu rodu, je jasno, kako važno je gojenje planinstva za zdravje slovenskega in celokupnega jugoslovanskega naroda. Razen tega se pa razvija s turistiko zelo živahen tujski promet. Le-ta je važen v dvojnem oziru za naše, kakor tudi za o~ stale jugoslovanske kraje. S tem, da posečajo tujci našo zemljo, spoznavajo naše lepe kraje ter naše krepko in dobro ljudstvo. Tako- nas zamore jo spoznati razni narodi in vzljubiti. Brez tujskega prometa pa bi to ne bilo mogoče doseči. Iz narodnogospodarskega stališča pa pomeni poset naših krajev po tujcih velik uspeh za naše ljudstvo v gmotnem oziru. Zato naproša Slov. Planinsko Društvo naše dobro kmetijsko ljudstvo, da naj vpošteva te važne okoliščine našega planinstva. Dogaja se, da neznani zlikovci markacije, ki jih SPD s težavo in velikimi stroški napravi, v kratkem času popolnoma uničijo. Markirana mesta po drevju se izsekavajo, markacijske tablice se razbijajo itd. In zakaj? Le iz neke popolnoma neutemeljene nenaklonjenosti napram planinstvu. Dogodi se tupa-tam, da kak planinec pozabi zatvoriti leso na planini. Živina uide. Moj Bog, radi enega nepazljivega planinca se pač ne smemo maščevati nad1 celokupnim planinstvom in uničiti’težko delo marljivih, požrtvovalnih in idealnih ljudi. Markacije so ravno oni kažipot, ki pomorejo planincu, da pride po najkrajši poti na mesto, kjer lahko občuduje vso krasoto svoje rodne grude — prelepe slovenske zemlje. Markacija popelje sigurno tujca-turista na točko, kjer lahko presoja te nepoznane lepote naše mile domovine. Ta poroča potem v tujini o lepoti naših krajev. Zato prosimo naše zavedno kmetsko ljudstvo širom Slovenije ter naprošamo vse naše občine, zlasti v gorskih krajih, da podpirajo blagonosno delovanje SPD j za slovensko zemljo in slovensko- ljudstvo in preprečijo po možnosti vsako poškodovanje markacij. Tudi naše vrlo učiteljstvo in duhovščino- naprošamo, zlasti v gorskih krajih, da poduči otroke, da se v kažipoti in markacijske tablice ne meče kamenja. Pravda radi državne posesti Belje. Sedaj po toliko letih sekvestra nad imetjem Belje in baš ravno sedaj, ko namerava dati vlada to posest v zakup, je dvignil prvotni posestnik habsburški nadvojvoda Friderik pravdo proti državi SHS. Tem potom bi se rad povspel zopet do te o-gromne posesti. Pravni zastopnik bivšega lastnika Belja, budimpeštanski advokat dr. August Bgry, se mudi v Haagu, da tamkaj posreduje pri internacijonalnem sodišču v prilog vložene tožbe. Friderik je čakal dobrih šest let in baš sedaj, ko je situacija v Jugoslaviji ter Madžarski najbolj ugodna, bi zopet rad zlezel na Belje kot njegov pravomoćni posestnik in gospodar. Ta Friderikov proces bi naj bil tudi nekak mogočen udarec ter sunek v konvencije, ki so sklenile glede sekvestrov med SHS in O-grsko. Ako bi uspel ta proces, bd to značilo revizijo- vseh konvencij o sekvestrih.. Sicer pa je presneto dvomljivo, da bi imel nadvojvoda Friderik v celotni zadevi sploh kak uspeh. Iz Vojvodine. Policija po vojvodinskih mestih ima zopet polne roke dela. V Subotici so zopet odkrili madžarsko špijonsko družbo, ki je imela svoje mreže razpre dene po celi Vojvodini, njeni člani so skoro sami boljši ljudje, ki so občevali v odličnih krogih. Dosedanji potek preiskave se drži zelo tajno. Aretiranih je bilo že več oseb, med njimi glavni knjigovodja kinopodjetja v Novem Sadu. Na sumu ima policija še več oseb, ki stoje na čelu nekaterih odličnih zavodov. SkorO sigurno pa je, da se bo vojvodinska policija tudi tokrat urezala, kakor se je še vedno dosedaj, v enakih aferah, ko se je še vsaka špijonaška afera razblinila v humbug. — Madžari in Nemci se iz Vojvodine zadnje čase v velikem številu izseljujejo. Največ se izseli siromašnih kmetov v Brazilijo in ostale države južne Amerike. Letos se je izselilo iz Vojvodine že 500 nemških in madžarskih rodbin. — Nemški poslanec v našem"parlamentu Peter Heinrich je podal ostavko na svoj mandat, ker hoče ostati še nadalje v Žombolju, ki pripada sedaj Rumu-niji. Mesto njega pride v parlament dr. Julij Ebner. Bomba na tramvajski progi. V Zagrebu je na neki progi tramvaj nenadoma skočil s tira, ker je zadel nek trdi predmet, in sicer, kakor je mislil prvotno kondukter, kamen. Na velik strah pa se je ta kamen izpremenil v bombo, katero so neznani zlikovci nastavili na progo in ki bi bila lahko povzročila katastrofalno nesrečo, da je eksplodirila pod tramvajem. Ubil očeta radi konj. V vasi Vera pri Vukovaru se je te dni dogodil očetomor, katerega vzrok j e Tila pravzaprav malenkost. Oče Simo in njegov sin Doko Avra-movič sta peljala s polja koruznico. Ker jima je voz obtičal v blatu, konji ga niso mogli izvleči, je sin izjavil, da bo konje prodal in kupil druge, močnejše. Oče je temu nasprotoval in med obema je nastal hud prepir, ki se je končal tako, da je razjarjeni sin pustil očeta -s konji in vozom v blatu, sam pa odšel domov. Šele pozno v noči se je očetu posrečilo izpeljati voz iz blata; ko je prišel izmučen domov, je zopet nastal med obema prepir, ki se je razvil v ljut pretep. Ko je oče skočil proti sinu z nožem v roki, je ta zgrabil sekiro ter česnil po glavi. Razklal mu je lobanjsko kost ter presekal možgane, da se je takoj zgrudil mrtev. Nepoboljšljivi goljuf, kateremu gre na roko celo policija, je neki Miloca Karakaševič iz Subotice. On je znan goljuf, ki je bil te dni obsojen na leto dni zapora, začasno pa še puščen na svobodi, dokler ne bi postala sodba pravomoćna. Ta čas je Karakaševič dobro izrabil. Javil se je direktorju Zadružne banke ter se mu ponudil za agenta. Ravnatelj Rojčič, ne vedoč, s kom ima opravka, mu je poveril prodajo šampanjca. Goljuf se je takoj napotil v Sento ter nabral pri raznih tvrdkah par tisoč dinarjev »are.« Nato se je vrnil k Rojčiču ter ga zaprosil za 2000 din. posojila, da bo izplačal večjo količino za Rojčiča kupljenega fižola. S teim denarjem v žepu se je napotil k trgovcu Kulundriču ter k astrai pri njem večjo svoto, katero je trgovec dolgoval bančnemu ravnatelju. Ker si je nabral že dovolj denarja, da bi se lahko preživljal v zaporu, je izginil iz Subotice. «Policija ga je na Roj-čičevo prijavo kmalu ujela, po 48urnem zaporu pa iz neznanih vzrokov izpustila, da lahko še naprej vara lahkoverne ljudi. ‘ Krvav pretep radi politike. Nobenega človeka na celem svetu menda politika talco- ne razgreje, kakor hrvats-kega seljaka. Če prideta dva skupaj, začneta že politizirati, če so trije zapleteni v tako debato, padajo sigurno na (koncu zaušnice, kadar pa politizira cel-o omizje kmetov v kaki gostilni, bodo sigurno enega ali več izmed njih odnesli -iz sobe mrtvega ali ranjenega. Do- takega pre tepa je prišlo v vasi Dežanovac pri Daruvarju v gostilni -Berke. Pri politiziranju so se kmetje tako razvneli, da so začele padati zaušnice. V -obči zmedi je kmet Vavroš nenadoma- potegnil revolver in s tremi streli pogodil svojega soseda Kečo, da se je smrtno- -ranjen zgrudil. Smrt v plamenu. Vsled neopreznosti je zgorela v Ferdinandovcu Terezija Košič. Približala -se je razgreti peči, da se ogreje. Nenadoma je buknil plamen iz odprtih vratič ter zažgal obleko deklice. Mesto da bi se vrgla na tla ter tako ogenj pogasila, je začela nesrečnica bežati ter klicati- na pomoč. V teku se je plamen še bolj razvnel in predno so pritekli sosedje, je zgorela na njej obleka in lasje. V silnih bolečinah je čez nekaj ur izdihnila. Žrtve Donave. Poplava Donave je zahtevala marsikatero smrtno človeško žrtev. Te dni so se vozili v čolnu proti Zemunu ribiči, ki so slišali iz daljine klice na pomoč. Veslali so proti strani, iz katere so prihajali ti klici in zadeli so na mladeniča, ki se je krčevito držal deske, k-i je plavala po- vodi. Potegnili so tega siromaka na pol živega v čoln. Ko se je nekoliko opomogel, je pripovedoval, da se je podal pred nekoliko dnevi z drugimi ribiči na ribolov. -Pri lovu so imeli srečo in nalovili so- poln čoln rib. Proti polnoči so se vračali v smeri, proti Beogradu, potegnil je kar naenkrat močan veter, prekucnil čoln, in vsi nbiči -so našli smrt v valovih Donave, le ta mladenič se je slučajno rešil, ker je med plavanjem zadel na des-ko, na kateri je brodarii dolgo časa nad valovi. Zopet pilotska nesreča v Novem Sadu. Naši piloti v Novem Sadu nimajo sreče. Bilo je že nebroj nesreč in tudi smrtnih. Mnogo se je že o tem pisalo in ker se nesreče neprestano množijo, bo gotovo tudi mnogo resnice na tem, da se vsled zanikrnosti in nesposobnosti daje pilotom mnogo slabega materijala, kar se maščuje potem z velikimi nesrečami. V pondeljek se je smrtno ponesrečil pilotski poročnik ‘Stenovec, Slovenec -iz ljubljanske okolice. Njegov motor je v višini 50 metrov naenkrat in iz nepojasnjenih vzrokov začel goreti in padati. Nesrečnega pilota -so izvlekli mrtvega iz ruševin. Strahote od poplave v Posavini. Po Posavini — to je od Siska naprej, — je povzročila poplava Save ogromno škodo in sedaj, ko je valovje upadlo, se nudlijo strahotne slike kot posledica te poplave. Savski valovi so odnesli vse, da česar so prišli. Vasem, ki ležijo za Siskom ob in v bližini Save, so ostale same goličave. Nekatera sela so naravnost popolnoma potopljena. Živina bodi sedaj po blatu ter vodi, tuli in muka, leer je brez hrane in gospodarjev. Ljudje so še sedaj na podstrešjih hiš, kamor so se zatekli pred valovjem in kličejo od tamkaj na- -pomoč. Cela Posavina nudi grozne -slike. Prvenstvo v razbojništvu. V Pažarevcu se je začela glavna razprava proti razbojniku Stanoji iz Oraviee, pred katerim je nekaj let trepetal prav celi okraj. Obtožnica dolži Stanoja 104 ražbojništev, katera je zakrivil o-d leta 1915 naprej. Nekaj novic iz južnih krajev. V Somboru je umrl 100 let -stari Štefan Manojlovič. — Somborski policiji se je posrečilo, da je izsledila te dni in spravila na varno med štiri stene nevarno bando tihotapcev, ki so iztihotapljali bosanski tobak izven mej naše države. Oblasti so zaplenile večje množine tobaka, ki je bil določen za iztihotap-ljenje. — Uradnik Jadranske banke Edo Kurz v Novem Sadu je poneveril 200.000 din. Kurz bi bil moral zgoraj omenjeno- svoto prenesti iz Novega Sada v Beograd, a je krenil z denarjem na Madžarsko. — V Subotici je bil' te dni obsojen na tri leta ječe poštni uradnik Bela Sedmak, ker je poneveril 204.000 din. — Lastne matere in brata se je lotila. V Horgošu v bližini Subotice se je zgodil te dni ta-le žalosten slučaj: Žena Maša Emerih je razdelila premoženje med svoje oboke. Pri tej razdelitvi pa je iz- ključala od dedščine eno svojih hčera, ki je že omožena z delavcem Rudolfom Erdelyi. Ta izključitev je hčer vznemirila, pedala se je k materi in zahtevala od nje, da naj spremeni oporoko in naj du tudi njej, kar jej pripada kot hčeri. Mati se ni dala omehčati, razjarjena hči je potegnila revolver in večkrat ustrelila na mater, ki se je ssnrtnonevamo zadeta zgrudila na tla. Materi je hitel na pomoč njen sin, a tudi na tega je sestra dvakrat sprožila in ga ranila. Nov rešitelj človeštva. Ogromna poplava Donave in drugih rek je povzročila med praznovernimi ljudmi vero, da se bliža zopet nov vesoljni potop. V Novem Sadu so nekateri verski fanatiki začeli prerokovati strašne stvari, ld nas še čakajo letos. Žrtev takega verskega fanatizma je tudi neko Lajoš Božik iz Petrovaradina. Domišljeval si jje, da se mu je prikazal angel ter ga pozval, da naj žrtvuje svoje življenje, da reši človeški red. Božik je sledil langeljskemu vabilu, šel k Donavi in skoči z brega v motne valove. Imel pa je to pot nesrečo. Donavski čolnarji so ga opazili ter s pomočjo čolna rešili, V bolnici, kjer je prišel zopet k zavesti, dolgo ni hotel .povedati Vzroka samomora, naposled pa je nekemu zdravniku na lepo prigovarjanje izdal svojo historijo. Ker mož očividmo ni povsem pri pravi pameti, so ga obdržali V bolnici, da «e ne bi še vnovtič skušal »žrtvovati« za človeški rod. Debela toča. Na Kumanovskem polju v Makedoniji je razsajala te dni huda nevihta, tekom katere je začela , padati toča1, kakor je v teh krajih še ne pomnijo. Posamezna zrna so bila debela, kakor golobinje jajce in še debelejša. Napravila je kljub zgodnji dobi veliko škode zlasti na drevju, ker je oklestila tanjše veje. Pobila je tudi mnogo perutnine in precej ovc in koz. Razgled za lepim vremenom mu je prinesel — smrt. Pod majestetičnim Lovčenom leži vasica Mirac. Nekemu Ktfstanu Kaštelanu v Miracu je že bilo preveč dežja in zažele si je solnca in lepega vremena. Da hi presodil, keda’j približno bodo nehali deževni nalivi, je zapusti Svojo kočuro in se oddaljil nekoliko proti Lovčenu in začel gledati na okrog. A .ko se je tako razgledoval, pa se je kar naenkrat nad njim odtrgala skala in ga pokopala. Njegov sosed je slišal repot kamenja, zdirjal proti, mestu nesreče in zapazil, da moli nekdo izpod skalovja samo en del roke. Poklical je še druge sosede na pomoč, odvalili so kamenje in izvlekli komaj 30 let starega Kaštelana izpod skalovja popolnoma zmečkanega ter razmesarjenega. Natečaj za policijske stražnike. Policijska direkcija za Bosno in Hercegovino v Sarajevu sprejme 100 policijskih stražnikov na novo v službo. Pogoji za sprejem so, da je prosilec 1. državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 2. popolnoma zdrav, 3. neoporečen 4. zvr-šil najmanj popolno ljudsko šolo, 5. služil pri vojakih, 8. dovršil 24. leto, a ne prekoračil 32. leto starosti. Prednost imajo oni, ki so izvršili kak razred srednje ali druge višje šole, ki so bili pri vojakih podčastniki in ki so neoženjeni. Prosilci se morajo koj po prejemu v policijsko stražo zavezati ža 3 in pol letno službovanje in položiti prisego. Prošnje morajo biti kolekovane s kole-kom 5 D, a kolek za 20 D za rešitev mora biti priložen. Priložiti je nadalje: krstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo obnašanja in vojničko uverjenje. Prošnje je vložiti najdalje do 20. aprila t. 1. na policijsko direkcijo v Sarajevu. Nove knjige. J. Jurčiča »Spis i«, ki jih je priredil prof. dr. Ivan Grafenauer, so sedaj popolni in obsegajo HO zvezkov. Cena je zielo nizka: vseh IO zvezkov velja .namreč 200 din., vezani veljajo pa 300 din. Vsak zvezek se dobi pa tudi sam zase po 20 din., oziroma vezan po 30 din. Dobijo se v Jugoslov. knjigarni v Ljubljani. Glavne povesti teh zvezkov so: I. Jurij Kozjak. Domen. •2. Jurij Kobila. Tihotapec. 3. Deseti brat. Nemški valpet. 4. Cvet in sad. Hči mestnega sodnika. 5. Sosedov sin. Med dvema stoloma. 6. Dr Zober. Tugomir. 7. Lepa Vida. Lipe. 8 Erazem Tatenbah. Bojim se te. 9. Rokovnjači. Ponarejeni bankovci. 10. Slovenski svetec in učitelj Veronika Deseniška. Poleg teh povesti obsegajo zvezki še mnogo manjših pripovednih spisov, ki jih tukaj nismo navedli. — Zeyer Jul.: »Tri legende o raz-p e 1 u.« Iz češčine prevel dr. Bradač. »Prosveti dn zabavi« 5. zvezek. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Cena vezani knjigi 20 din., s poštnino 21 din. — L. N. Tolstoj: »K t e u t z e r j e v a sonata.« Poslovenil Franc Pogačnik. Splošna knjižnica št. 22, v Ljubljani 1924. Natisnila in založla Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš. din 14, vez. 20 din. — Shopokles: »Antigone.« Žalna igra. Poslovenil C. Golar. Splošna knjižnica št. 23, v Ljubljani 1924. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš. 9 din., vez. 14 din. Kai ie z BeljemI Znano je, da je pride Belje v zakup. Tozadevna ofer-talna licitacija je bila završena s 1. aprilom 1924. Kakor je naše dnevno časopisje že naznanilo, je bilo za zakup Belja osem ponudb. Bolj nego vprašanje, kdo bo dobil j Belje v zakup, nas zanima drugo vprašanje: Kako je pa j prišlo do tega, da se daje Belje v zakup privatnim tvrd- j kam ali družbam? Ali se lastna državna režija za Kristanovih in drugih časov ni obnesla? Iz posebnega članka, j ki je pred nedavnim bil objavljen v »Jugoslovanskem | Lloydu«, izhaja, da se že bi leta investira ves dobiček, « ki ga izkazuje državna posest v Belju, vlaga in troši za I gospodarsko in tehnično ureditev ter spopolnitev Belja. | Brez ozira na velikanske dohodke, ki gredo ravnatelju in \ drugim, moramo ugotoviti, da ni prišlo v državne blagaj- j; ne niti pare. In to pri tako ogromnem posestvul Poleg f tega pa je del investicij, ki se je doslej vlagal v ureditev I Belja, še zelo majhen v prpneru z vsemi zahtevami, ki prinajajo v poštev pri spopolnitvenem delu Peijsidh posestev. iako bi se še mnogo in mnogo let dogajalo, da bi se ves ogromen dobiček moral vlagati v ureditev beija, a v državno blagajno bi ne prišlo niti pare. in to bi trajalo skozi najmanj IO iet. Čemu naj država oskrbuje v belju korita, ko obstoja možnost, da bo država vendar nekaj dobila v blagajno, če se beljska državna posestva dajo v zakup. Od ponudnikov se zahteva, da imajo dovolj kapitala, da takoj viože vse poirebne investicije za ureditev Belja in pa da se navede stalna svota, ki jo bo država prejemala vsako leto kot zakupnino za ta posestva. Ce se že dajo beljska posestva v zakup, potem je naše stališče sledeče: 1. Beije naj dobi v zakup oni ponudnik, ki popolnoma natančno navede sigurno in najvišjo svoto kot zakupnino. Vsako medlo in nesigurno navajanje se mora odkloniti. 2. Zavedamo se, da bi v slučaju kakšnih špekulacij in zopetnih aier morala trpeti ne samo državna biagajna, ampak ves narod. Tudi naš slovenski kmet in delavec plačujeta davke in imata pravico zahtevati, da se ponudbe sprejemajo in odklanjajo s stališča državne dobrobiti. 3. O ponudbah naj se verodostojno obvesti vsa javnost, da bodo v tej zadevi lahko razpravljali in sodili vsi naši gospodarski strokovnjaki in da bo lahko naš slovenski kmet in delavec vedel, kako se postopa pri državnem gospodarstvu. Belje donaša danes v slučaju dobre letine 50 milijonov dinarjev čistega dobička. Investicije se pri tem ne vpoštevajo. V slučaju velike suše v prihodnjem letu bi se svota čistega dobička znižala do 30 milijonov dinarjev. Ako bi pa nastopila velika povodenj, bi znašal čisti dobiček 40 milijonov dinarjev. In če gre za take svote, mora o tem znati vsak državljan, ki je zainteresiran na tem, da ne utrpi državna blagajna nobene škode na korist privatnih ponudnikov, kakor se je pri mnogih »aferah« že dogajalo. Nekdo od ponudnikov je pripravljen dati državi letno 20% od čistega dobička. V slučaju dobre letine bi znašala torej zakupnina 10 milijonov, v slučaju velikih povodnij 8 milijonov, v slučaju suše pa 6 milijonov din. Če pa bi nastopila toča ali pa požar, bi se zakupnina znižala na 1—2 milijona letne zakupnine, torej skoro nič. Jasno je, da se država ne more spuščati niti v razgovor s takimi ponudniki. Drugi ponudnik ponuja državi 40% od letnega čistega dobička. Ali kje obstoja kontrola, ki bo lahko' ugotovila, da je faktični dobiček veliko večji, kakor se nahaja v bilančni knjigi? Kje je jamstvo za verodostojnost svote dobička? Drugi ponudnik bi moral v slučajih najboljše ali najslabše letine izplačati državni blagajni zakupnino od 14 do 7 milijonov dinarjev letno. V resnici pa se lahko dogodi, da tako spači in potvori svote izdatkov in dohodkov, da bi 20% dobiček prvega ponudnika bil v gotovih okolščinah lahko večji nego pa 40% dobiček drugega ponudnika. Pri nas se za vsako malenkost sestavljajo komisije in odbori. Kaj je vlada storila, da se je sestavila za rešitev teh osmerih ponudb posebna komisija, v katero bi morali priti gospodarski strokovnjaki kot zastopniki najvažnejših parlamentarnih skupin v našem političnem ustroju. To pa zato, ker je to stvar nas vseh in ker nočemo, da bi v tem vprašanju odločevali samo nekateri »posvečenci.« Ko je nadvojvoda Friderik izvedel o tem, da se posestva v Belju, ki so kot njegova last na podlagi čL 191 trianonske mirovne pogodbe zapadla naši državi, nameravajo dati v zakup, se je odločil, da vloži potom budim-peštanskega odvetnika dr. Egryja pritožbo pri mednarodnem razsodišču v Haagu in da uvede proces proti naši državi za izročitev Belja. Mislimo, da bo vsaka takšna akcija nadvojvode Friderika ostala brezuspešna, ker po svojem bistvu nasprotuje zgoraj omenjenemu členu, po katerem zapadejo posestva habsburške rodbine kot državna last nasledstvenim državam. Upokojitev priljubljenega g. nadučitelja. Iz Hoč pri Mariboru nam poročajo: Na lastno prošnjo je upokojen naš priljubljeni nadučitelj g. Mihael Vauhnik. Bil je eden najboljših učiteljev in vzgojiteljev, kar jih je premogla naša šola. Izrekamo mu tem potom v znak hvaležnosti najudanejšo zahvalo za trud in delo, ki ga je imel v prid naše mladine. Prisrčno mu želimo po dolgoletnem službovanju, da v miru in sreči uživa sadove svojega vestnega delovanja. Na mnoga letal — Krajni šolski svet v Hočah. Strašna nesreča pri Mariji Snežni. Pri Mariji Snežni se je zgodila v torek zvečer strašna nesreča, ki je zahtevala tri smrtne žrtve. Kovač Serk je žgal oglje v bližini hiše, kjer je stanoval s svojo družino. Ob eni uri po noči se je nenadoma užgala hiša, kjer je bivala Serkova družina. Strupeni plini, ki so se dvigali iz tlečega oglja, so sigurno omamili trdno speče Seikove, da se niso prebudili. Hiša je zgorela in pokopala pod gorečimi razvalinami: kovača Serka, njegovo ženo in enega otroka. Dva otroka sta še pravočasno ušla smrtni nesreči. Izpod pepela so drugi dan zbrali sosedje kosti smrtno ponesrečenih žrtev in jih je odnesel eden v košarici na pokopališče pri Mariji Snežni. Novice od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Svet gotovo misli, da nam je v dolgi in hudi zimi zmrznila tinta v tintniku, da tako dolgo ni nobenega glasu iz našega kraja. To sicer ni res, res pa je, da se ni primerilo nie posebnega. V celem pustu smo imeli samo. eno poroko, toliko, da nismo pozabili popolnoma na gostije. Zato smo pa imeli več tožb in sodnijskih obravnav, med starimi in mladimi; zlasti fantje zadnji čas pridno plačujejo v obč. blagajne razne kazni, mogoče, da si bedo s tem vendar enkrat kupili pamet in se ogibali nepotrebnih prask. — Spomladanska zračna sprememba je zahtevala tri žrtve, vsled prehlada so umrli trije otroci. V Mariboru pa je v bolnišnici umrla mlada Marjeta Mesareč, sedlarjeva žena iz Črnile; iskala je pomoč v bolnici, kjer jo je našla lansko leto, ietos pa je šla tje po smrt. Ves Bolfenk jo pomiluje j in žaluje za njo. — Odkar je nastopilo toplejše vreme, i so prodaje in kupčije na dnevnem redu. Firbas Janez ml. v Bišu si je kupil nov dom pri Sv. Barbari. Svoje posestvo v Bišu pa je prodal trem domačinom. Tudi Klemenčičev mlin v Trnovcih je debil novega gospodarja: kupil ga je kmet Anton Kramberger iz Biša; zato pa razprodaja i svoje posestvo v Bišu. Da bi se le vsem izpolnile želje, Id so jih gojili pri nakupu, da bi le vsi tudi našli lepši in srečnejši demi — Naše bralno društvo je pristopilo zadnji mesec Prosvetni zvezi v Mariboru in namerava odslej vsak mesec prirediti redne podučne sestanke in zanimiva predavanja za mladino, pa tudi za odrasle. Povabljeni torej prijazno vsi, ki se zanimate za svet in svetovne dogodke! Več kot boste znali, več boste veljali! Pridite torej vsikdar v obilnem številu! Vsem naročnikom in čitateljem »Straže« vesele praznike- Krvava bitka med kopači. Vse se je čudilo, kaj vendar Malonedeljčani delajo, da ni ničesar slišati o njih. Ali spijo zimsko spanje? Bila je prehuda zima, pa smo raje sedeli za pečjo. Spomladansko solnce nas je zadnje tedne izvabilo šele iz hiš ter nam ogrelo premrle ude. Česar pa ni zmoglo toplo solnce, to in še več je storila močna pijača pri kepi. Moravski kopači so si je privoščili v petek, dne 11. t. m., pa le malo preveč. Kri se jim je proti večeru že tako razgrela, da so jo morali puščati. To vam je bilo tekanja in vpitja, ko so šli s koli in motikami dtug na drugega. Na piko so vzeli Lovrenčane. Bitka je bila huda, ker sta imeli obe stranki spretne pretepače v svojih vrstah. Vendar pa sc podlegli Lovrenčani. Gotovi moravski fantje slovijo namreč že od pamti-veka kot najhujši »raufarji.« In topot so se zopet izkazali. 501etnega Tašner Martina iz Zagorec, očeta štirih nedoraslih otrok, so tako zdelali, da je podlegel ranam. Strašno rano je dobil z motiko po glavi. Ko so iskali Lovrenčani po bojišču svoje ranjence, so našli na njivi v krvi I ubogega Tašnerja, ki je padel med razbojnike. Prišel jim je namreč nič hudega sluteč mirno, nasproti, pa so ga divjaki popadli in do smrti stolkli. Naj jim roka pravice vrne milo za drago! To je v dobi 7 mescev že 5. uboj! Amerikanci pa znajo! Od Male Nedelje poročajo: Ker smo sami prešibki, smo se naslonili na rojake ono-stran morja. Zvonili bi radi, kakor svoj čas in kakor slišimo zvoniti okrog nas. Zato smo naročili dva nova zvona. Ker amerikanski dolarji nekaj izdaje, so se nam začele sline cediti po njih. Pa kako priti do njih? Obrnili smo se na rojaka g. Korena v Clevelandu s prošnjo, naj on potrka na vrata dobrih amerikanskih Slovencev ter nam kaj pošlje za naše nove zvonove. In nismo trkali zastonj. Gospoda Štefan Koren in Ivan Perša sta se nas usmilila ter nabrala med znanci v ta namen 21.600 K, za kar jima radostno in hvaležno 'kličemo: Bog plačaj! — Tudi drugi slavni malonedeljski rojaki se oglašajo, kakor: g. Lipša z 2000 K in g. Žnidarič s 1000 K- Bog daj večji kupi Volitve v Št. Joštu na Kozjaku smo izvršili v nedeljo dne 13. t. m. Izvoljeni so bili zopet možje, ki imajo smisel za napredek župnije in ljubezen do cerkve. Iz občine Kozjak: Marko špegel p. d. Lukež in Anton Pesjak p. d. Sedovnik, iz občine Dobrna: Franc Ramšak p. d. Ramšak in Valentin Mešl p. d. Skudovnik, iz občine Št. Janž na Vinski, gori: Ciril Jablanšek p. d. Klinc. Za načelnika je bil izbran Marko Špegel. Vodstvo popravil je tedaj v dobrih rokah. Upamo, da potrebna popravila letos uspešno zaključimo, zlasti ker nam je tudi od okrajnega glavarstva Celje za letošnje leto zasigurana denarna pomoč. Ob tej prilik ise zahvaljujemo farani staremu skladnemu odboru in vsakemu posebej, še prav posebno pa njega nad vse skrbnemu in požrtvovalnemu načelniku Rudolfu Jurko p. d. Strgarju, za izvršitev dosedanjih popravil v približnem znesku 20.000 K. Hvaležnost faranov in plačilo pri Bogu jim je zasigurano. Tudi okrajnemu glavarstvu smo za njegovo naklonjenost hvaležni, naj jo nam ohrani tudi še vnaprej. — Tudi v krajni šolski svet so bile volitve. Načelnik: Ciril Jablanšek p. d. Klinc, namestnik: Marko Špegel p. d. Lukež, šolski oglednik: Ant. Red-nak p. d. Vrtačnik, odborniki: Valentin Lesi p. d. Skudovnik, Franc Borovnik p d. Šuklar, Lovrenc Močenik p. d. Javornik. Napredek je v tem, da se nihče ne brani več prevzemati takih odgovornih mest, znak yedno včje-ga zanimanja za splošno blaginjo. Gotovo se bomo zavedali še večje odgovornosti za splošni blagor, ko nas bo dolžnost klicala k občinskim volitvam. li Maribora. Monsieur le Général Maister. A 1’ occasion de votre 50 ème anniversaire de naissance, il m’est doux de me joindre aujourd’hui à ceux qui Vous entourent pour Vous fèter. Si Ton récapitule les événements •à Maribor, on ne peut s’empècher d’admirer v’énergie qui seule ä pu mettre fin aux discordes. Les sentiments d’estime Vous sont justement düs. Ancien interprète de la Mission Francaise. — Villefranche II Avril 1924. L. Mohorko eployé Bois en oik in vabah najceneje. 3®* Ujntatupo^rtual ceniki na n»s:poI »gr® I “SM Zadružna grospodarska banka Podružnica v Mariboru, Inaila na kute pasla asialantneie. - Na» aMovaaie «lag ni knližlcs la » teksta rateai boiate vsefco «tega na »Mwo tafeoi « gotovini. Pooblaižtenl sréli. dri3»n® rairadnc totérti*.