^•“jicSZcCQ..«
NO. 79
#iieriška Domovina
*Kklifio, & Or
J )

AM6RICAN IN SPIRIT	-_____	SLOVCNIAN
FORflGN IN LANGUAGE ONLY i-ervmg Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING N€WSPAP€B
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Hock Springs, all Onio
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING. JULY 21, 1980
Nova vojaška vlada v Boliviji odstranila predsednico Gueiler
LA PAZ, Bol. — Tri-član-ska vojaška junta, ki je vodila državni udar proti bolivijski vladi, je odstranila predsednico države go. Lidijo Gueiler in prevzela vso politično oblast v svoje roke. Ga. Gueiler je bila prisiljena, da je sama prebrala svojo o-stavko po bolivijskem radiu.
Poročila, ki prihajajo iz La Paza, trdijo, da je ga. Gueiler še v hišnem zaporu v predsedniški palači, skupaj z nekaterimi svojimi najožjimi sodelavci. Da se ne bi nič zgodilo tem ljudem, je menda navzoč v palači tudi papeški nuncij.
Vojaki so izvedli državni udar brez večjega odpora. Nekateri levičarji so se uprli in ni dvoma, da so se organizirali proti vojaški vladi. Junta je poslala vojake in tanke na jug države, kjer so rudniki, v katerih kopljejo kositrovo rudo in kjer je središče organiziranega levičarstva v državi.
Po nekaterih poročilih, so oboroženi levičarji že napadli vojaške enote v južni Boliviji. Druga poročila pravijo, da je bivša predsednica Gueiler sedaj v rezidenci papeškega nuncija, kjer je dobila azil.
Vodilni častniki trdijo, da je bil državni udar potrebe« zato, ker je obstajala nevarnost komunistične vstaje.
Ameriško tajništvo za zunanje zadeve je nasprotovalo udaru in je odpoklicalo do-naov ameriškega veleposlanika ter ustavila vso gospodarsko in vojaško pomoč Boliviji.
------o-----
Lord Killanin jezen zaradi spojitve športa s politiko
MOSKVA, ZSSR. — Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora lord Killanin je imel govor pred zaseda-ujem tega odbora in je z o-strimi, a posrednimi beseda-tth očital ZDA in ZSSR zaradi povezovanja športa s politiko. Po letošnjih igrah, ki se bodo začele v tem mestu ^e v soboto, se bo lord Kilia-uin upokojil in njegov govor je bil torej poslovilnega znanja.
Med drugim je obžaloval Posledice bojkota, ki ga ,je napovedal predsednik Carter Po sovjetski zasedbi Afganistana. V tem bojkotu sodeluje kakih 65 držav. Lord Kii-ianin je rekel, da je športnik Večkrat žrtev politikov, ki ga skušajo izrabljati za svoje zgolj politične namene.
Sovjetska zveza pa trdi, da Je odločitev mednarodnega o-iinapijskega odbora,, naj bodo letošnje igre v Moskvi, obenem odobritev Sovjetskega Političnega sistema in sovjetske zunanje politike. Takšne trditve so nesmiselne, je dejal lord Killanin.
Za naslednika lordu Killa-Mnu je mednarodni olimpijski odbor na tajnem glasova-nju izvolil dosedanjega španskega veleposlanika v Sovjetski zvezi, Juan Antonio Samarancha. S a maranchova Mandatna doba bo trajala ° let in se bo začela takoj P° letošnjih olimpijskih igrah.
Novi grobovi
Frank Laznik
Na posledicah srčne kapi, Iki ga je zadela preteklo soboto zvečer, je v Lake County Memorial West bolnišnici umrl 64 let stari Frank Laznik s 16409 Trafalgar Ave., rojen v Clevelandu, mož Florence, roj. Zobec, oče Franka J., - brat Antona in Johna (pok.), veteran druge svetovne vojne, član Maccabees št. 1288 in YFW št. 1056. Skupaj z bratom Antonom sta lasto-vala in vodila Laznik Upholstering vse od leta 1961. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo, 23. julija, ob 8.15 zjutraj, v cerkev Marije Vnebov-zete ob 9, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. ter jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Joseph A. Centa
Pretekli četrtek je umrl Joseph A. Centa, sin Josepha in Mary, roj. Perusek (oba že pok.), brat Mary Drear in Franka. Pogreb bo iz Brick-manovega pogreb, zavoda na 21900 Euclid Ave. danes dopoldne,/ v cerkev sv. Paskala Ba j Ionskega ob 10, nato na Kalvarijo.
Helen L. Sirna
Umrla je Helen L. Sirna, roj. Bendroth, vdova po pok. možu Angelo-u, mati Raya, Mrs. Marcus (Ruth) Hess, Helen A. Sirna, Leonarda in Lillian VanOsterom (pok.), 8-krat stara mati, 13-krat prastara mati, sestra pok. Har-ryja. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes dopoldne ob 11. Molitve bo opravil rev. Walter P. Marcis.
rirs inrtrjre o	fl"6_a ii_d (ra ftoo
VREME
Delno oblačno, vroče in soparno danes, z možnostjo krajevnih neviht v popoldanskem času. Najvišja temperatura okoli 90 F. Oblačno in nekaj hladnejše jutri, zopet z možnostjo krajevnih neviht dopoldne. Najvišja temperatura okoli 82 F.
—
! ■ •>
IV.
Z ljubeznijo negovane rože krasijo vrtove in okna novih in starih hiš, celo v stanovanjskih blokih. Obilje cvetja je opažati zlasti v gorenjskih gorskih vaseh in v Prekmurju, kjer včasih ne vidiš od hiše drugega kot streho.
Zidove prikrivajo cvetoči grmi in pisane cvetlice. V tej ljubezni do cvetja in do narave sploh se razodeva nežna slovenska duša, ki kljub vsemu pronica skozi robato skorjo epidemičnega potrošniškega materializma.
Pač pa ne slišiš več, ali skoraj ne več, slovenskih narodnih pesmi. Iz vseh gostiln, radijskih oddaj, stanovanjskih hiš in iz kjerkoli si že bodi doni in odmeva glasna slovenska rock-glasba. Malo mladih je, ki bi še znali zapeti vsaj nekaj pesmi, katerih zna na kupe slovenska buenosaireška mladina.
Le za gradnjo novih cer-
Neuspeii atentat na šahpura Bahtiarja močno škodoval Iranu
PARIZ, Fr. — Pretekli petek so trije atentatorji izvedli neuspeli atentat na vodilnega iranskega opore čnika Šahpura Bahtiarja. Bahtiar je bil v svojem stanovanju v pariškem predmestju Neu-illy in je med napadom, v katerem sta izgubila življenje dva francoska policaja in neka ženska, ki je bivala v sosednjem stanovanju, mirno nadaljeval s svojim zajtrkom. To je Bahtiar povedal nekemu novinarju, ki ga je slučajno poklical po telefonu kar med napadom.
Francoski policaji, ki so stalno na straži pri Bahti-arovem stanovanju, da varujejo 65-letnega bivšega iranskega ministrskega predsednika, so preprečili atentat in prijeli tri atentatorje.
Eden od prijetih atentatorjev je na zaslševanju povedal policistom imena dveh drugih sodelavcev. Policija jih je kmalu zasledila in priprla.
Bahtiar je povedal novinarjem po napadu, da so a-tentati med cenami, ki jih morajo plačevati državniki in oporečniki. Nadaljeval bo s svojim delom proti režimu ajatole Homeinija, je pristavil.
Francoska vlada jet prepričana, da so atentatorji agenti iranske vlade in je napad na Bahtiarja obsodila z ostrimi besedami. Iranski zunanji minister Sadeg Gotbzadeh, k: je bil slučajno v Parizu, je bil poklican na francosko zunanje minisrstvo, kjer so ga spraševali o iranski vlogi v atentatu.
Po tem sestanku s francoskimi diplomati je bil Gotbzadeh videti zelo jezen in nejevoljen ter ni hotel govoriti z navzočimi novinarji, čeprav je to njegova navada ob drugih prilikah.
Kasneje je Gotbzadeh izjavil, da Iran ni vpleten v tem atentatu.
Ajatola Khalkhali, ki je že na lastno pest obsodil Bahtiarja na smrt, je izjavil v Teheranu, da ni odgovoren za atentat in da o tej zadev dejansko ni vedel in ne ve nič.
Nekaj vtisov
kva ni denarja in še manj u-radne pobude. Državno podporo dobivajo samo cerkvene stavbe, uvrščene med “zaklade Slovenije”. Včasih dovolijo v predmestjih razširiti kako majhno cerkev, ki oči-vidno ne ustreza več izrednemu prirastku predmestnega življa.
Po dolgem birokratskem postopku je na primer dobil neki župnik v okolici Maribora dovoljenje za povečanje stare kapele. S težavo so župljani nabrali potrebno vsoto denarja. Saj je znano, da se slovenska potrošniška družba pazljivo izogiba cerkve, dajatev zanjo in duhovnikov, kajti mogla bi imeti težave pri napredovanju v statusu.
Ko je bilo v omenjenem primeru že vse pripravljeno za začetek prizidave, ie dobil župnik ukaz od občinskega gradbenega urada, naj najprej zgradi — z nabranim denarjem za cerkev seveda —
Volivna kampanja med Reaganom in Garlerjem že v polnem teku!
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Jimmy Carter ni čakal na svoje uradno imenovanje za predsedniškega kandidata demokratske stranke na strankini konvenciji, ki bo v New Yorku prihodnji mesec, da bi odgovoril na trditve Ronalda Reagana in Georgea Busha.
V svojem sprejemnem govoru v Detroitu, ki ga je podal pretekli četrtek zvečer, je Reagan obljubil, da bo zamrznil š t e v i lo uslužbencev zvezne vlade na tisti ravni, ki bo v veljavi dne 20. januarja 1981, ko ^bo — seveda, če bo izvoljen za predsednika — postal predsednik ZDA. Predstavniki Carterjeve administracije so reagirali hitro in povedali novinar j en1, da je to, kar je Reagan obljubil, že storil Jimmy Carter. Trdijo namreč, da je kakih 24,000 manj uslužbencev, zaposlenih v zvezni vladi oz. njeni upravi, kot jih je bilo 20. januarja 1977, ko se je Carter vselil v Belo hišo.
Carter sam je kritiziral Reagana zato, ker nasprotuje d o p o 1 n ilu ameriški ustavi ERA.
------o---?—
Indijo veseli uspešna izstrelitev svoje prve vesoljske postaje
NEW DELHI, Ind. — Ministrska predse dnica Indira Gandhi je izjavila v parlamentu, da so indijski znanstveniki uspešno izstrelili vesoljsko postajo, ki so ji dali ime “Rohimi”. S tem podvigom je Indija postala šesta država na svetu, ki je izstrelila takšno postajo v vesolje.
Vesoljska postaja Rohimi tehta okrog 35 kilogramov m deluje brezhibno. Zemeljsko oblo obkroži vsakih 90 minut.
Indija je začela z raziskovanji o izdelavi vesoljske postaje in raket že pred 20 leti.
Med drugim je Indija ena redkih držav, ki razpolaga z jedrskim orožjem.
iz domovine
prostorno zaklonišče pred cerkvijo. Ves denar in material, namenjen za cerkev, so porabili za gradnjo zaklonišča, a ga še ni bilo dovolj.
Medtem je nova svetovna kuga — inflacija — z vso silo zadela tudi Jugoslavijo; cene so poskočile v enem letu za 40%. Sedaj bo težje znoca zbrati denar za material in delovno silo.
Razumljivo, da farani niso ravno z navdušenjem sprejeli vse te zadeve. Nekateri pa se tolažijo z mislijo, da se bodo nazadnje Slovenci le zopet zatekali k cerkvi, če bodo sbdobni Turki napadi: Slovenijo.
Mladina, rojena v Argentini, se vrne z obiska domovine s kaj različnimi mnenji. Na splošno so vtisi negativni in celo porazni. Boli jih priznati, da Slovenija ni taka, kot smq jim pripovedovali. Nočejo 1 raniti čustva dragih
Začetek Olimpijskih iger v Moskvi; 6000 atletov iz 80 držav
MOSKVA, ZSSR. — Preteklo soboto so se začele v tem mestu 22. mednarodne olimpijske igre. Skrbno pripravljenih otvoritvenih slovesnostih v Leninovem stadionu in drugod v glavnem mestu Sovjetske zveze so se udeležili najvišji predstavniki sovjetske družbe z Leonidom I. Brežnjevim na čelu. Sovjetska televizija je prenašala slovesnosti vsemu svetu, kakor tudi prva tekmovanja športnikov.
Zaradi bojkota iger. ki ga je napovedal predsednik Jimmy Carter, je udeležba na letošnjih igrah manjša, kakor je bila v Montrealu pred štirimi leti. Po podatkih ameriškega tajništva za zunanje zadeve, sodeluje z bojkotom v večji ali manjši meri kakih 60 držav.
Moskovčani in drugi sovjetski državljani so pa kljub bojkotu navdušeni nad dejstvom, da so igre letos v njihovi državi. Vidijo v tem nekakšno priznanje njihovemu sistemu. To stališče poudarja predvsem sovjetska vlada.
Za gradnjo raznih stadionov, bazenov in stanovanjskih stavb je vložila Sovjetska zveza več sto milijonov dolarjev. Za predsednika organizacijskega odbora je bil izbran namestnik ministrskega predsednika vlade Ignatij Novikov.
Leonid I. Brežnjev sam pa je med slovesnostmi v Leninovem stadionu proglasil začetek iger.
ZSSR največ kolajn
Zahodni poznavalci športa napovedujejo, da si bo Sovjetska zveza prisvojila največ kolajn, izredno močna bo pa posebno vzhodnonemška reprezentanca. Jugoslovanski športniki, ki so zastopani na igrah, menda nimajo posebnih možnosti za uvrstitev med prejemnike kolajn, razen v košarki in nekaterih drugih panogah.
staršev ali sorodnikov, ali jim uničiti dragocen spomin na izgubljeno domovino.
Dragi mladi! Kar korajžno z besedo na dan! Saj to ni tista Slovenija, po kateri hrepenimo. Narava je še vedno očarljiva kljub onesnaženju okolja, kljub umazaniji, raztreseni po gozdovih, kljub po-litilenskim vrečkam, ki plavajo po — nekoč — bistrih potokih! Niso še zabetonirali vseh travnikov in še najdeš kake dolinice brez sedežnice. Najbolj so se spremenili ljudje, in to povsod po Evropi, ne samo v Sloveniji. Šli boste v Slovenijo in tam izvedeli, koliko in kakšne avtomobile imajo sorodniki, kakšno pohištvo si je kupil bratranec in kaj vse prodajajo v veleblagovnicah. Enake stvari imamo tudi tukaj; nekatere celo boljše. Višja gospodarska raven Slovenije torej ni nikak čudež samoupravljanja.
(Dalje)
Ameriška televizijska mreža NBC, ki je sprva nameravala prenašati igre in je za to izključno pravico odštela ZSSR več deset milijonov dolarjev, bo sodelovala z bojkotom. NBC in druge televizijske mreže bodo prenašale le kratka poročila o poteku tekmovanj v ZSSU tako, da bo na zaslonih v ZDA mogoče videti le nekatere najpomembnejše športne podvige letošnjih iger.
Varnostni ukrepi, ki jih je pod vzela sovjetska vlada, so obsežni. Na moskovskih ulicah, posebno v bližini olimpijskih stadionov in drugi n poslopij, je na deset tisoče rednih vojakov in policajev. Le-ti preprečujejo, da bi navadni sovjet ski državljani prišli v stik s športniki in celo s turisti iz Zahoda.
Kakor poročajo zahodni novinarji, se udeležuje iger kakih 3000 Amerikancev, ki so prišli v ZSSR kot turisti. Pred napovedjo bojkota so v Moskvi pričakovali več kot 18,000 turistov iz ZDA.
•—----o------
Poljsko mesto Lublin ohromljeno zaradi šfrajkajcoih delavcev
VARŠAVA, Polj. — Štrajk delavcev sistema javnega prometa je ohromil vzhodno-poljsko mesto Lublin. Po vesteh, ki prihajajo v glavno mesto in ki jih ni mogoče nepristransko preveriti, štraj-ka več tisoč delavcev.
Med drugim je morala mestna uprava v Lublinu poklicati na pomoč vojsko, da je preskrbela dobavo mleka in kruha bolnicam, otroškim domovom in drugim sličnim ustanovam. Delavci, zaposleni v mestni mlekarni, namreč tudi štrajkajo. Dru'>i štrajkarji so pa baje zasedli železniško postajo.
Štrajki’ v Lublinu so naj-novejši na Poljskem v zadnjem mesecu. Delavci v drugih mestih so tudi štrajkali potem, ko je vlada znatno povišala cene mesa in mesnih izdelkov.
Štrajkajoči delavci zahtevajo ne samo zvišanje svojih plač, ampak tudi nove volitve v delavskih organizacijah, oz. sindikatih ter obljubo, da vlada ne bo kaznovala voditeljev štrajka. Delavci zahtevajo še izenačenje dodatnih finančnih olajšavah, ki jih prejemajo družine. Te olajšave so za policiste in vojaške častnike kar štirikrat višje kot za navadne delavce.
Vsa poročila soglašajo, da
Poljska vlada je menda sprejela večino zahtev štraj-kajočih delavcev in le-ti so se že vrnili na svoja delovna mesta. V Varšavo pa še prihajajo vesti o štrajkih v drugih poljskih mestih, ni bilo nobenih izgredov tekem štrajkov v Lublinu in da postopa poljska vlada zeio previdno.
Iz Clevelanda in okolice
Obisk—
Pretekli petek dopoldne se je oglasil v uredništvu msgr. Tone Orehar, ki je na obisku iz Argentine. Jutri bo v cerk-vi sv. Vida ob 7. zvečer daroval sv. mašo za v Argentini umrlega Jožeta Žaklja. Po ma.ši bo v Baragovem domu sestanek, na katerem bo msgr. Orehar govoril o življenju Slovencev v Argentini. Vsi vabljeni.
Na počitnicah—
Znana Slovenian Village restavracija v Slovenskem narodnem domu na St. Clair-ju bo zaprta od danes, 21. julija, do t.orka, 5. avgusta.
Spominski dar—
V	spomin pok. ge. Frančiške Bolhe sta darovala g. in ga. Štrancar $10 za revne koroške študente. Odbor za pomoč študentov se lepo zahvaljuje za dar.
Zadušnica—
V	soboto, 26. julija, bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob šesti uri zvečer, sv. maša za pok. Anno Stupar ob 8. obletnici njene smrti.
Tiskovnemu skladu—
G. Joseph Virant, Chicago, Illinois je daroval $12 v tiskovni sklad Ameriške Domovine.
G. Lojze Tratnik, Mississauga, Ontario je pa daroval $10 Ameriški Domovini.
Obema darovalcema naša iskrena hvala!
Raznašalca iščemo—
Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca za Neff Rd., Shawnee, Kewanee, Mohican, Chickasaw in Underwood avenije. Oglasite se v uradu ali pokličite na tel. 431-0628.
------o-----
Zadnje vesti
* Washington, D.C. —Popis mladih moških, rojenih v letu 1960, se bo res začel danes dopoldne in trajal ves teden. Ti moški morajo obiskati najbližji poštni urad in izpolniti poseben formular. Tistim, ki se ne vpišejo, lahko prisodijo kazen.
*Mpskva, ZSSR — Ameriška televizijska mreža CBS poroča, da je neki afganski športnik povedal njenemu poročevalcu, da bi on in nekateri drugi člani afganske reprezentance na olimpijskih igrah radi zaprosili za politični azil na Zahodu.
^Chicago, 111. — Dva Ukrajinca, Mihail in Ana Polov-čak, ki sra prišla v ZDA skupaj s svojo družino pred 6 meseci, se hočeta vrniti nazaj v Sovjetsko zvezo. Starši tudi želijo, da bi vzeli s seboj svoje otroke. Hčerka, 17 let stara Natalija, se je odločila ostati v ZDA. Ker ima svoj lasten vizum, bo lahko ostala. Vrnitvi v ZSSR se je pa uprl tudi 12 let stari Valter, kar je povzročilo pravi diplomatski spor, katerega izid še ni znan.
* Peking, Kit,— Kongresnik Stephen Solarz, ki je bil na obisku v Severni Koreji, je izjavil v tem mestu, da se Severna Koreja zanima za vzpostavitev rednih diplomatskih odnosov z ZDA.
Ameriška Domovina
■V VI * */ 1C-,V V.— ID< >	1
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 "" AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
Beseda iz naroda...
^7)
J
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:	’!
$28.00 per year; $14.00 for G months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months ' Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
m
No. 79 Monday, July 21, 1$80
Boj za prihodnji rod v Sloveniji
*	m.
V boj za obrambo pravilnega gledanja na človeka kot človeka je posegel najprej teološki profesor dr. Anton Stres z razpravo človek kot proizvajalec in o-seba. Takoj v začetku ugotovi, da služi Rusu in njegovemu sodelavcu J. Štern pri obravnavanju človeka dosledno marksistično izhodišče, ko jemljeta človeka le kot delavca, kot proizvajalca. Po njunem mišljenju je bistveno pri človeku njegovo zgodovinsko proizvodno delo. Z delom razvija tudi safn sebe, svoje sposobnosti in postaja zrela, vedno bolj razvita osebnost. Prof. Stres pravi, da v tem nazoru ostaja preveč vrzeli, da bi mogel biti človek zadovoljen z njuno razlago člove-ka-proizvajalca in nič več. človek se ne more zadovoljiti z naukom v šolskem učbeniku, da je edini smisel življenja koristnost, za družbo ter pametno, urejeno uživanje.
Človek j6 namreč duhovno bitje, njegovo delo se razlikuje od dela živali, ki je vedno in povsod enako, a človek kot duhovno bitje stremi po napredku, nekaj ga priganja k nenehnemu izpopolnjevanju. Človek je tudi posledica svojega lastnega teženja po Bogu. Izreden napredek njegovega dela v zgodovinskem razvoju gre na račun človekove nadarjenosti, ki neprestano snuje in odkriva novo; ta nadarjenost pa izvira iz njegove duhovnosti, ki je “podlaga, osnova in pogoj vsega človekovega razvcja”.Človek je oseba, kar nobeno drugo živo bitje ni.
Kot oseba je človek cilj, je sam sebi namen, in kot tak ni nikomur sredstvo, ne družbi in ne Bogu, ker ta sredstev ne potrebuje. Kot oseba je človek močnejši od smrti, jo premaga in duh živi naprej; zatorej vera v posmrtno življenje m nezrela samoprevara, temveč nujna in logična posledica dejstva, da je človek mnogo več kot žival, ker je absolutna vrednota, ter ima pravico do večnega življenja. Marksistični nazor o človeku, kakor ga ponuja učbenik nedoraslim šolarjem, češ, da je smisel življenja v tem, da človek živi naprej v spominu potomcev in hvaležnosti prihodnjih rodov je puhel odgovor in zasilni izhod, življenje v spominu potomcev “ni življenje, ampak samo bleda senca in metafora' za tolažbo in izgovor onih, ki nočejo priznati, da odgovora po smislu življenja in smrti nimajo.
Kot je razvidno iz zgornje kratke analize nazora o človeku, je razlika v koncepciji in ocenjevanju človeka med marksizmom in učečo Cerkvijo diametralna, popolna. Ni mogoče najti niti skromnega skupnega imenovalca, na podlagi katerega bi bil dialog sploh mogoč, In ta usodni spor je našel pot v ljudsko šolo, kjer govori samo ena stran, druga je prisiljena molčati in gledati, kako se pri nežni mladini podirajo tisočletne vrednote narodovega življenja in obstanka.
❖
O izvoru in vlogi religije, ki ju Rus razlaga v učbeniku, odgovarja in njegove trditve zametava bogoslovni profesor dr. Franc Rode. Pravi, da nastanek religij Rus razlaga mladini silno primitivno: pojavila se je religija pri neukih, omejenih in ustrahovanih “poljedelcih'’, ki si niso znali naravnih pojavov razlagati drugače, kot cla so jih pripisovali neki nevidni sili." To stanje so izrabili samozvani vedeži, ki so bili hkrati “nabriti prevaranti” — Rus jih imenuje cerkev — in so nevednemu podeželskemu ljudstvu naravne pojave razlagali z nadnaravnimi, božjimi vzroki. (Tak izvor religije se zdi temu piscu naravnost smešen, ker iz lastne skušnje ve, koliko prirojeno brihtnih ljudi in izredno bistrih glav je med “omejenimi” poljedelci več kot med mestnimi ljudmi). Sklicujoč se na izjave priznanih verošlovcev dr. Rode ugotavlja, da je vprašanje o izvoru religije zgodovinsko nerešljivo. A Rus ga je za šolarje rešil zelo preprosto in enostavno.
Med spoznavnimi vzroki vernosti zelo simplistič-no navaja kot glavni vzrok — nevednost, Rus pobija misel, da bi se moglo iz reda in smotrnosti v svetu dokazati bivanje Boga. Pa ga Rode vpraša: Ali more znanost zanikati, da red in smotrnost prihajata od Boga? Tega ne more, zato pušča vprašanje odprto. (Za svetovnega znanstvenika Einsteina je bivanje Boga dokazano ravno z redom in smotrnostjo v vesolju.) Znanost je dokazala, trdi Rus, da svet ni bil ustvarjen v 6 dneh, torej ga ni ustvaril Bog, ampak je sam od sebe, večen, absoluten. To pa je panteizem, pravi Rode, ki ga znanost odločno odklanja, ker prava znanost ne presega svojih mej in še ne spušča'na filozofsko, še
Piknik Slovenske šole pd Mariji Vnebovzeti
CLEVELAND, O. — V teh vročih dneh se zares prileže hladna senca ali kopel v plavalnem bazenu. Vse to vas čaka, če pridete v nedeljo, 27. julija, na Slovensko pristavo, kjer bo piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti.
Na razpolago bo že kosilo in potem različne dobrote vse popoldne ter tudi hladne pijače.	",
Matere lepo. prosimo za pecivo in se jim že vnaprej iskreno zahvalimo.
Lepo vas Vabimo, dragi prijatelji in podporniki naše Slovenske šole, da se udeležite tega piknika, se poveselite med starimi znanci v lepi naravi ter obenem podprete kulturno ustanovo. Iskreno želi vsem lep popoldan Odbor staršev
Drobtinice, sladke in žaltave.«.
CLEVELAND, O. — Vesel sem jaz in veseli so vsi čita-telji, ker se je “Ameriška Domovina” zdrava in nepokvarjena vrnila , s svojih dvotedenskih počitnic —- VŠdj tako izgloda po pry ih popo-čitniških številkah. Še več —* prizadeva se vsem čitateljem ustreči, kar je težko, včasih skoraj kar nemogoče.
V času, ko se je naš gospod urednik zadovoljen sam s seboj vozaril po Novi Angliji —• -lastnik AD, g. Debevec pa stikal po Floridi, da bi dobil od sonca lepo pobarvano telesce, prav tiste dni sem jaz prisedel v romarski voz, ki nas je zapeljal gori na slo-vensko-ameriške Brezje, na Lemontski griček. Bil sem na celi črti zadovoljen (trpam, da prav tako drugi) tako z dušno in telesno hrano.
Na avtobusu sem bil res malo neroden že s tem, ker se nisem držal svojega sedeža, ampak sem po ozki stezi med sedeži šalobaril gori in doli. Prav prijazno sem bil vprašan, zakaj da ne sedim — prijazno sem tudi povedal, da sem že doma napravil obljubo, za pokoro seveda, da bom na romanje v Lemont hodil, prav kakor smo hodili na romanje doma, tam pred 50 leti.
Zaradi svojih slabih pljuč in doskrajne raztresenosti sem vedno na tem, da se pre-
veliko ne moli. Tja grede vedno odmolimo vse tri dele rožnega venca in še kaj dodamo. Za nazaj bi verjetno jaz še oglašal, naj se manj moli, pa mi je v Lemontu, v pridigi č. g. p. Fortunat zadrgnil jezik, ko je med drugim tudi rekel:	“Danes se
premalo moli po samostanih, premalo se moli po župniščih, premalo po družinah, premalo po društvih j..” Bal sem se, da me bo gospod s prstom pokazal in rekel: zaradi onegale se premalo moli tudi na romanju, pa vendar mi je bila.' ta sramota.:' ’ pfri-zanešena.
'	g	* *
Po	vrnitvi	z mojega romanja,	—	ko	se je Ameriška
Domovina še in še odkašlje-vala	in	si	polnila pljuča s
svežim zrakom za nadaljnjo poslovno leto, sem jaz dobil v roko in skrbno prečital knjigo Nesmisel in smisel. Knjigo ni napisal kak pobož-hjak ali belogardist — napisal jo je sam partizan, ki je med revolucijo pel (glasno ali tiho) slavo komunizmu — po zmagi pa je ta učeni gospod dr. Ljubo Sire nad sedem let po raznih ječah molil svoj “confiteor”.
Popisuje predvsem med in jprva povojna leta. Se ni čuditi, če so komunisti tista leta pospravili vse, kar ni stoodstotno sodelovalo z njimi, ko svojim lastnim sodelavcem niso prizanesli. Knjiga je res zanimiva (vsaj meni se zdi) — vredna denarja in časa za branje. Je menda veliko teh spisov svo j čas prinesel Slovenski z b o r n i k , (vseh ne), vendar se vse lepše čita, če imaš vse skupaj zbrano v eni knjigi. Knjiga je drobno tiskana, ima 190 strani in se še dobi pri Mohorjevi družbi in stane menda $6.
*
Daleč so že leta, ko smo paš ali z vozovi s konjsko vprego romali na razne božje poti. Če danes gledamo nazaj, u-tegnemo reči, da je bilo vse skupaj ena sama velika revščina, — po drugi plati pa je bila tista skromnost in preprostost mnogim v lep, nepozaben spomin. Bogu samemu se je verjetno tisto cincanje na vozeh in hoja po prasnila cestah bolj dopadla, kakor romanje danes, ki je vse v eni omotični brzini.
Na hribčku, v romarski cerkvici pri Mariji so bili ro-
manj na religiozno področje,. Noče biti zakrinkana ateistična teologija, kar so v resnici Rusova izvajanja.
Pri čustvenih vzrokih vernosti, ki se pojavljajo ob velikih krivicah, nesrečah in drugih tragičnih dogodkih, trdi Rus, da veren človek ne poskuša najti izhoda iz težav z lastnimi močmi, ampak se zanaša na božjo pomoč. S tem hoče šolarjem povedati, da religija človeka hromi in uspeva v težavah. Rode pa ga zavrne, da so religije vedno dajale človeku neko razumevanje trpljenja ir. dostikrat tragične usode. S tem so naredile zlo znosno, ker so mu dale neki smisel, kajti najhujše zlo je tisto, ki je nerazumljivo. Krščansko trpljenje se ne konča s tragiko brezupa in smrti, temveč z zmago pravice in življenja, ki ga je Kristus zagotovil s svojo smrtjo in vstajenjem.
Prof. Rode odreka na celi črti Rusu znanstveno vrednost njegovih trditev, ker so v nasprotju z odkritji znanosti zadnjih desetletij, a Rus piše, kot da po Marxu ni bilo odkritega ničesar, kar zasluži upoštevanje. Zato je brez vrednosti Rusov stavek (str. 67 učbenika) :	“Šola (namreč marksistična) razlaga pojave
znanstveno.” A današnja znanost obravnava religijski pojav tako, da jemlje za izhodišč^ človeka, ki na vseh stopnjah zgodovine išče sakralno (božje), in to skrivnostno stvarnost uporablja kot sredstvo pri obvladanju vsakdanjega sveta. Znanost se o tej stvarnosti ne more izreči, proučuje lahko samo človekovo vedenje do nje. Antropološki pristop je edini res znanstven, sposoben voditi mladega človeka do možnosti, da sam svobodno in odgovorno sprejme ali odkloni ono skrivnostno sakralno stvarnost. Učbenik take možnosti ne daje, ampak mlademu rodu'zapira pot do Boga.	L. P.
(Dalje)
mar ji zbrani. Redkobradati kapucin, duhovni gospod, je z živimi kretnjami in močnim glasom slavil Marijino dobroto in lepoto. Takrat še ni bilo zvočnikov in pridigarju je bilo veliko na tem, da njegove besede padejo na rodovitna tla in da obro'de sadove. Še danes se pripeti, da pridigar mirno pred sprejemnikom govori (dostikrat predaleč proč, previsoko, ali prenizko) in si ne žene dosti k srcu, če se besede porazgube, predno dosežejo kosmata ušesa vernikov. Za morebitno pripombo da se ni, ali da se je slabo slišalo, boš dobil odgovor: Tile zvočniki niso kaj prida.
Pa pojdimb nazaj v romarsko cerkvico, kjer je bradati gospod pridigal, doli v klopi pa si je star, izsušen mož z velikim rdečim robcem otiral debele solze. Pridigar vse to vidi in mu prilije poguma, da je še bolj ognjevito pridigal.
Po končani pridigi in maši pa pride pater kapucin k možu in ga lepo čustveno vpraša, katere besede v pridigi so ga tako ganile, da je jokal?
Mož pa, kakor se poštenemu romarju spodobi, odgovori:	“Skoraj	ne vem, kaj ste
Vi, častiti gospod, pridigali. / Jokal sem, ker sem gledal Vašo redko brado. Prav tako brado imate — ne zamerite, gospod — kot jo je imela moja rajna koza, ki je revica pred tednom dni poginila.”
J. P.
-----O— -	v
Baragova dneva v Joliefu sla pred nami
CLEVELAND, O. — Mnogo se je že pisalo in govorilo o škofu Frideriku Baragi in o Baragovih dnevih v Joli-etu, Illinois. Zlasti piše o tem urednik mesečnika Ave Maria, p. Fortunat Zorman. On je pravi naslednik naših starejših slovenskih duhovnikov, ki so ljubili, pisali in govorili svojim župljanom o škofu Frideriku Baragi.
Večina teh slovenskih duhovnikov se je že preselila v večnost. Prav tako pa smo vedno imeli v naši sredi odlične laike, ki so po svojih močeh sodelovali v vrstah Baragove zveze tako. da bi bil škof F riderik Baraga čim hitreje postavljen na oltar. Med njimi so bili Anton Grdina, Jože Nemanich, Jakob Resnik, Anton Jeglič, Karel Mauser in Marjan Jakopič, ki jih ni več med nami.
Dolžni smo, da se vseh teh podpornikov Baragove zadeve na lep način spomnimo, ko se zberemo letos v Joli-etu. Prav tako ne smemo prezreti vse bolnike, ki jih poznamo in so naše molitve potom škofa Barage potrebni.
Mnogo je Slovencev, ki živijo razkropljeni po celem svetu in ki nimajo možnosti, da se udeležijo Baragovih dnevov, čeravno si to želijo. Mi pa, ki imamo to priložnost, se lahko počutimo srečni.
Vse od leta 1966 se jaz stalno udeležujem vseh naših Baragovih dnevov, neozi-raje se, kje se ti dnevi vršijo. Zaobljubil sem se že ob mojem prvem Baragovem romanju v Marquette, da bom to storil. Takrat sem bil zelo bolan in sem po tem romanja čudežno ozdravel. Potom škofa Friderika Barage — tako sem jaz uverjen — se je že več podobnih čudežev zgodilo. O tem imam sam več pismenih in ustmenih dokazov.
Vsako leto sem se počutil nadvse srečnega in zadovoljnega na lepih in slavnostnih
Baragovih dnevih. Najsrečnejšega pa se bom počutil, ako mi bo dana prilika, da bom doživel tisti veliki slovenski dan, ko bo škof Friderik Baraga proglašen k blaženim in postavljen na oltar!
Na svidenje in veselo srečanje na Baragovih dnevih v Jolietu!
Jože Vrtačnik
------o-----
Slovenska pisarna
CLEVELAND, O. — Ljubiteljem slovenske besede in slovenske pesmi sporočamo, da smo pred kratkim prejeli naslednje:
Pesniško zbirko Ludvika Ceglarja: Mati, domovina, Bog. Zbirka je razdeljena v tri cikluse, kakor že naslov napoveduje. Pesmi so lahke in verzi zelo melodični. Cena knjigi je $5.
©d slovenske kulturne akcije iz Buenos Airesa smo prejeli knjigo: Zgodbe o zdomcih in še kaj, izpod peresa Franca Bukviča. Je to zbirka več črtic, ki opisujejo življenje prekmurskega človeka, tako na domači zemlji, kakor v zdomstvu in podobe iz novega okolja, ki ga obdaja v novem svetu, nekatere pa se dotaknejo dogodkov in težav iz medvojnih let. Cena knjigi je $7 za broširan in $10 za vezan izvod.
Sedaj lahko dobite celotno zbirko Goriških mohorjevk za leto 1980, ki obsega: Koledar za leto 1980, Franc Jeza: Nevidna meja, Vinko Beličič: Prelistavanje poldavnine in Primorski slovenski leksikon. Zbirka stane $14.
Nova cena za dr. Kolaričev Škof Rožman III je $25 in jih še imamo na zalogi.
Mladinski pevski zbor župnije Sv. Križ pri Trstu je izdal gramofonsko ploščo: Svetokriška mladina poje, ki vsebuje na strani A velikonočne in evharistične pesmi in velikonočno potrkavanje zvonov, na strani B pa svetne pesmi. Cena plošči je $5, po pošti $6. Tudi cenam knjig po pošti je treba za poštnino in ovojnino dodati $1.
Lepa knjiga ali gramofonska plošča je zelo primerno darilo za vsako priliko in lep dodatek knjižni zbirki iu zbirki plošč, ki jih že imate.
Slovenska pisarna
6304 St. Clair Ave.
Cleveland, O. 44103
Poročilo Kluba euclidskih upokojencev
EUCLID, O. — Na klubovi redni seji v juliju je bila u-deležba zelo lepa. Na dnevnem redu seje pa smo imeli precej stvari, ki smo jih morali rešiti.
Najprej smo se morali pripraviti za nastop ansambla Lojzeta Slaka, ki je gostoval iz Slovenije. Eden od Slakovih koncertov je bil pod na- j šim okriljem. Imeli smo na- j bito polno dvorano in upamo,! da so bili vsi navzoči zado-f voljni s programom, še po-H sebno smo bili veseli obiska na koncertu več upokojencev iz Detroita, ki so prišli s posebnim avtobusom.
Na julijski seji smo govorili o našem pikniku, ki bo v sredo, 23. julija, na SNPJ farmi. Vsi ste lepo vabljeni. Imeli bomo običajna okrepčila, za ples pa bo igrala godba Cercek.
Med nami na seji smo imeli gosta iz Slovenije in sicer naša člana Akacija Prezelj in Mary Caserman, ki je doma iz Cerknice pri Rakeku.
Naša druga podpredsednica ga. Ann Mrak že pripravlja kar tri nove izlete, ki bodo v septembru. Na enem si bomo lahko ogledali mesto Cleveland, na drugem bomo šli na ogled konjskih dirk, na
tretjem pa bomo obiskali Barberton, kjer bomo videli slovenski film “Samorastni* ki”.
Klubovi zastopniki za fe' deracijo upokojenskih klubo^ so poročali, da je imela federacija svojo zadnjo sejo v Barbertonu in da je bila zelo uspešna. Gostitelji v Barbef' tonu so jim lepo postregli' klaj, Mary Vodičar, Josio včlanjenih kar 2600 članov $ članic.
Na žalost imamo v našen1 klubu zopet precej bolni!1 članov in sicer Frances Pe' klaj, aM ry Vodičar, Josi® Rich, Frank Plut, Stella Mahnič in Rose Ban.
Od zadnjega poročila pa s0 nam umrli Rudi Simončič Mary Tekavec, Mary Kobal John Anzells in Elizabeth Lah.
Prostovoljno so se prigl3' sili, da nas bodo zastopali ^ pogrebnem zavodu v slučaj3 smrti člana ali članice ^ tem mesecu Margaret i” John Kikel ter Charlie i3 Ann Terchek.
Črtanih je bilo 11 članov» na novo vpisanih pa 12. N3' šim novim članom pa želh110, da bi se počutili srečni i3 zadovoljni med nami!
Našim bolnim članom želi' mo hitrega in popolnega p' krevanja, družinam umrli*1 pa izrekamo naše sožalje.
Prav vsem bralcem te»a našega poročila pa pošilja^10 lepe pozdrave!
Jennie Fatur, zapisnikarica -----o-------
(Z NAŠIH VRST
Joliet, 111. — Spoštoval3, Tu vam pošiljam $30 za cel0' letno ma r o č nino AmerišF Domovine. Prosim vas, da P1 sete samo slovensko, nič a3, gleškega! Jaz ne znam čita1 angleško. Kljub temu im331 Domovino zelo rada. Kar Is več v priloženi vsoti, naj k0 za podporo listu.
Katherine Loknat
*
McDonald, Pa. — Cenje3' urednik! Priložena je vse*3 $35 za enoletno naročnino ^ meriške Domovine, kar k več, je pa za. tiskovni skl3' '
Jakob Vrtačnik
*
Monterey, Kal. — Cenje^ uprava Ameriške Domovi3^ Priloženo vam nakazujem za $20 kot polletno naročP no. Ostanek je prispevek 1 stu.
Gregory Fedra3,
*
i-rfCioi, J. tinpieiOIl,
Spoštovani! Zahvaljujem vam, da ste me opozorili, ž. mi je potekla naročnina.
Ameriško Domovino sm11 U lo zadovoljna. Vedno pri3®' kaj novega in spodbudne^* Tu vam pošiljam $20, $3 Z; tiskovni sklad. Z naj lepši1*1 pozdravi vsem!
Marija Markoj3 9	* ’
Girard, O. — Spoštoval Prilagam ček za poravn3\ naročnine, $2 pa daruj eh1 ^ tiskovni sklad. Lepo se v3 Zahvaljujem in vas lepo zdravljam.
Anton Florjančič
f'
Cicero, 111. — Spoštoval' Obnavljam naročnino za meriško Domovino in dod3 $5 za tiskovni sklad. redu prejemam in sem z _ bino časopisa zadovoljen. 3 sebo vrednost imajo lepo ^ stavljeni in premišljeni uV0.,, ni članki ter opisi življ6)1^ in dogajanja med Sloven raznih krajih. To nas združuje in povezuje v narodno skupnost. Upam. bomo vsi na tčj poti vztrar^
ii.	Želim vam v upravi in ^ redništvu še veliko usp63' in vas pozdravljam!
Ivan J. Drča3
V-“
e3'1
J. S.:
Smo Slovenci res samo podložen narod?
--------O'
Predstavniški Dom bo kmalu razpravljal o molitvi v javnih šolah
Nadškof Jadot imenovan za načelnika Sekretariata za nekristjane
Celje: Vera Žohar;
Krško: Franc Dragan;
Koper: Andrija Vrček;
Šoštanj: Franc Tajnik;
Maribor: Slavko Koen;
Brežice: Terezija Polovič;
Borovnica: Marija Molk;
Bohinjska Bistrica:	Anton
Pfeifer;
Kamnik: Vinko Podgoršek.
22.	junija:
Ljubljana:	Marija Vidmar
roj. Grimšič, Duško Mrdja;
Cejje: Jože Rotar;
Trnovo: Marija Jarc;
Homec:' Alojzij Rode;
Gabrsko: Vili Rupnik;
Maribor: Jože Velicki, Franc Lipovnik.
23.	junija:
Ljubljana: Pavle Kržan, Jože Marinčič, dr. med. Tomaž Pušenjak, Franc Goričan;
Trbovlje: Anton Podbevšek;
Vrhnika:	Frančiška Petkov-
šek, Pavkarjeva mama;
Šentvid pri Stični:	Ivanka
Markovič;
Vipolže v Goriških Brdih: Virginija Besednjak;
Lenart: Marija Kovačič roj. Jerebič;
Šentjakob ob Savi: Tilka U-laga roj. Prošek;
Krško: Jakob Germek;
Celje: Anton Federnsperg;
Medvode: Janez Bizjak.
Restavracije v Ptuju
PTUJ — Restavracije v Ptuju si .prizadevajo nuditi turistom imenitne domače jedi.
šolah, kar so nekatere zvezne države “že dovolile, a jih je federalno sodišče ponovno prepovedalo na pritisk pritožb raznih protiverskih organizacij.
Ker so letos v jeseni volitve, se bo marsikateri politični predstavnik v Washing-tonu pomišljal preostro nasprotovati ponovni uvedbi molitve v javnih colah, ker je po javnem mnenju očitno, da ljudska volja ta prizadevanja odobrava in podpira.
I.
Zgodovina je učiteljica življenja.
Narodom pa je učiteljica v tem smislu, da jim prebuja, krepi in usmerja njihovo narodno zavest. Oblikuje njihovo duhovno življenje. Kulturni narodi zajemajo velik del svoje zavesti in moči iz domače zgodovine, iz slavnih narodnih spominov in tradicij.
Prav zato pa, ker ima zgodovina tako velik vpliv na mišljenje in čustvovanje vsakega naroda, si jo rade podredijo politične ideologije, ki bi hotele preko nje vplivati na pojmovanje in na ravnanje naroda.
Slovenci smo bili v prejšnjem stoletju žrtev nemškega in liberalnega zgodovinopisja. Goriški profesor in filozof dr. Mahnič je že leta 1889 zapisal v svojem “Rimskem Katoliku” (str. 491):
“V tem stoletju so se gotovo Nemci najpridneje bavili z zgodovino. Smer tej zgodovini je z malimi, a častnimi izjemami iz najnovejše dobe pro-tikoliška, protikatoliška pa tudi pri onih narodih, ki so se zgodovine od Nemcev učili.
Ta nemška zgodovina gre posebno v slast liberalcem, ne le nemškim, ampak tudi slovanskim. Slovanskemu liberalcu je vsaka nemška trditev, da je le protikatoliška, dogma, tudi če bi utegnila posredno ali neposredno samemu slo-vantsvu biti v sramoto in škodo.”
Suženjski narod
Za kakšno zgodovinsko smer je pravzaprav šlo? V primeru Slovencev za to, da smo suženjski narod. To gledanje so v svojih spisih do skrajnosti obdelali še posebno češki zgodovinopisec Jan Peisker, ko-roškonemški Paul Puntschart ter slovenski Vladimir Levec. Bistvo takšnega suženjskega tolmačenja slovenske preteklosti je bilo v tem, da so hoteli prepričati, z vsakršnimi dokazi in navedbami zgodovinskih virov, da slovenski narod nikdar ni bil svoboden. Celo v času Karantanije naj bi mu vladal vojaški sloj Hrvatov, ker pač zgodovinski viri omenjajo sredi Koroške doslej še ne prav pojasnjeni “pagus croati” (hrvaški okraj).
Iz njihovih spisov je po prvi vojni zajemal največ profesor za “jugoslovansko” zgodovino na ljubljanski univerzi, Lju-domil Hauptmann, in v novi jugoslovanski .državi zastopal suženjsko tolmačenje slovenske preteklosti.
Če lahko sklepamo, da so Puntschart, Peisker in Levec pred prvo vojno tolmačili suženjsko podobo slovenske preteklosti v skladu s cilji nemškega nacionalizma, protika-toliškega liberalizma in panslavizma, je Ljudomil Haupt-naann očitno nastopal v prid jugoslovanskega centralizma in unitarizma, ideologije, ki je Po prvi vojni stopila na mesto velikonemške. Njeni cilji so bili v bistvu enaki: postopna asimilacija slovenskega naroda. Unitarizem je v tem videi večjo trdnost in obstojnost nove jugoslovanske države.
Najbolj vneti zagovorniki centralizma so bili slovenski liberalci in njih glasilo “Jutro”. Prvič zato, ker so s tem nasprotovali katoliški ljudski stranki, drugič pa zaradi tega, ker so računali, da si bodo pridobili pomembne položaje, če hi v novi državi dokončno prevladale centralistične sile. Za obstoj in napredek slovenskega naroda samega pri tem ne bi bilo več mesta. Šlo je samo za strankarsko politično In tvarno korist.
Misel dr. Franca Grivca
Profesor Franc Grivec, znani raziskovalec zgodnje ciril-metodijske slovenske zgodovine pravi v svojem spisu “Narodna zavest in boljševizem”, izdanem v Ljubljani 1944 (str. 25 - 38) o takratnih časih naslednje:
Ko smo dobili slovensko univerzo in potem še Akaderhijo znanosti in umetnosti, je bila dana prilika, da poglobimo in usmerimo slovensko narodno kulturo in s tem tudi narodno zavest. A razcvet in ’ zdravo rast narodne zavesti sta zavirali dve veliki zapreki . . . Znotraj je Slovence razburjalo in cepilo vprašanje državne ureditve Jugoslavije, vprašanje avtonomije in centralizma, s tem v zvezi pa celo vprašanje, če so Slovenci sploh narod . . . Strankarski boji sq ogrožali celo obstoj univerze; posebej pa je bil osporavan njen slovenski značaj . . .
Vztrajno so se širile zgodovinske domneve, ki za našo narodno zavest niso bile ugodne. V prvih letih najhujših strankarskih bojev za centralizem, je ljubljanska “Njiva” (letnik 1922, str. 113-133) objavila članek uglednega zgodovinarja Lj. Hauptmanna “Priroda in zgodovina v razvoju Jugoslavije”. V članku je med drugim objavljena teorija o poniževalno suženjski preteklosti Slovencev ... Zgodovinska domneva o suženjski preteklosti Slovencev je skoraj dve desetletji vplivala na naše zgodovinarje . . . Čeprav je domneva sama po sebi akademska in teoretična, vendar je bila v naših razmerah dobrodošla zaveznica pristašem centralizma in komunizma. A tudi akademsko znanstveno je segla predaleč; enostransko je namreč vplivala na tista sorodna znanstvena vprašanja o naši preteklosti, ki so posebno važna za našo narodno zavest. Zlasti je vplivala na zapletena vprašanja o razmerju Slovencev in slovenske književnosti do sv. Cirila in Metoda . . . Vprašanja o stiku Slovencev s sv. Cirilom in Metodom pa so za našo narodno zavest zelo pomenljiva, ker predstavljajo najsvetlejše strani naše zgodovine in ker hkrati stvarno in konkretno odklanjajo pretirano domnevo o suženjski preteklosti v 9. stoletju.”
Marksistično pojmovanje zgodovine
V navedbah profesorja Griv ca se jasno pokaže, da pri prikazovanju suženjske podobe slovenske preteklosti slovenske zgodovine ne gre več v prvi vrsti za verno in idejno neutralno podajanje zgodovinskega dogajanja, ampak za politične ideje in strankarska stališča, ki naj bi jih zgodovina potrjevala.
Po Oktobrski revoluciji leta 1917 se v Rusiji oz. odslej Sovjetski zvezi obenem s komunističnim sistemom uveljavi tudi marksizem s svojimi lastnimi metodami razlaganja narodnosti, družbe in njene zgodovine. Gre za metodo zgodovinskega in dialektičnega materializma. Bistvo materialističnega pojmovanja zgodovine je naslednje:
Ljudje živijo in proizvajajo v neki družbi, se gibljejo znotraj “določenih odnosov, ki so Za to potrebni in neodvisni od njihove volje”; gre za odnose, ki so lastni določeni stopnji zgodovinskega razvoja. Ti odnosi predstavljajo gospodarski temelj (strukturo) družbe, nad katerim se oblikuje družbena nadstavba pravnih in političnih odnosov, pojav moralnega in verskega življe-
Koprska luka
KOPER — Do leta 1985 nameravajo povečati zmogljivosti koprske luke za eno tretjino, tako, da bi se pribižali 3 milijonom ton tovora. Priznavajo pa, da bo ta razvoj v naslednjih 5 letih terjal precejšnja vlaganja. Luka potrebuje za posodobljanje nekatere infrastrukturne objekte, sodobne stroje raznih vrst ter mehanizacijo za nakladanje in razkladanje blaga.
Nov hotel v Lipici
LIPICA — Skupina slovenskih delovnih organizacij je sklenila dogovor o dograditvi novega hotela v vasi Lipica. Hotel bo stal okrog 5 milijonov dolarjev. Računajo, da bo v novem hotelu 70 do 80% tujih gostov, kar pomeni, seveda, velik priliv deviza. Upoštevali so tudi dejstvo, da je vse več zanimanja za Lipico v Evropi ter v ZDA in Kanadi.
V Sloveniji so umrli:
11. junija:
Ljubljana: Dora Kovačič roj.
Dekleva, Vili Koželj; Cerknica: Miro Hočevar; Borovnica: Janez Merlak;
n j a, izobraževanja in določeni dfužbena zavest.
Toda medtem ko se odnosi v proizvodnji, torej v temeljih družbe nenehno razvijajo, težijo pravno-politični sistemi njene nadstavbe k stalnosti. Prihaja do vedno večjega protislovja, nasprotji, med temeljem družbe in njeno nadstavbo, dokler se nasprotje ne odpravi s predrugačenjem slednje t.j. z novim cjružbenim redom, kar pride lahko nenasilno ili pa z revolucijo. Tako so se v zgodovini zvrstili različni družbeni redi od prake-munističnega, sužnjelastniškega, fevdalnega in kapitalističnega, do komunističnega, v katerem so dokončno odpravljena družbena oz. razredna nasprotja.
Zaradi takšnega stališča se pri marksističnem gledanju na zgodovino poudarja predvsem revolucionarna dejanja. Edvard Kardelj je, izhajajoč s tega stališča, že pred začetkom druge vojne zapisal naslednje: “Reformacija in kmečki punti so dokazali, da živa sila slovenskega ljudstva ni bila strta, in svoj prihod v zgodovino je najavil slovenski narod z najveličastnejšo revolucionarno akcijo. V tem je sila revolucionarne tradicije. (Spe-rans, Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, Ljubljana 1939, str. 68.)”
Pravzaprav vsi marksistični spisi o zgodovini izhajajo iz materialistične revolucionarne predpostavke. Gelde ruskih navaja prof. Grivec (istotam) naslednje in s tem pokaže na bistvo marksističnega zgodovinopisja:
“Če pogledamo rusko propagandno literaturo, opazimo načelno sistematično naglaša-’ nje suženjstva pod pritiskom Cerkve, absolutistične države in kapitalizma. Krščanska vera in Cerkev se predstavlja kot zaveznica zatiralcev človeštva. S tem se dokazuje nujnost upora . . . Poudarjanje suženjske preteklosti je psihološka in logična osnova za širjenje boljševiških idej.
S tem boljševizem uvaja svojstveno pojmovanje zgodovine in zgodovinske znanosti; najodločneje izključuje verske tradicije in versko znanost. Vprašanje o sv. Cirilu in Metodu pa je v jedru versko, bogoslovno. Umevno je torej, da je zmagoviti boljševizem usodno zadel slavistično znanstveno raziskovanje . . .
(Dalje prihodnjič)
Šmarje Sap: Terezija Kadunc roj. Strniša;
Crenšovci: Rozalija Hanc roj. Matajič;
Gorenje Otave: Marija Zalar roj. Bččaj;
Maribor: Matilda Rode, Bernard Rubin, Emilija Petrovič, Neža Dobič, Ljudmila Ambrož.
12.	junija:
Ljubljana: Jože Derganc, A-nica Janež roj. Poje, Vincenc Mali, Frančiška Skubic roj. Bricelj, Pavel Treb-še;
Strmec pri Laškem:	Otmar
Žumer;
Hrastnik: Ivan Razdevšek;
Libušnje: Ivana Sivca;
Sajevče: Marija Sajevic;
Grosuplje: Fani Perovšek roj. Toni;	}
Veliki Ban pri Šentjerneju. Marija Kotar;
Ptuj: Zlatka Emeršič;
Kanižarice: Niko Grgič.
13.	junija:
Ljubljana: Anton Fras, Nada Medič roj. Zupan, Albina
Omejc, Ignac Horvat;
Radenci: Hugo Kemr;
Bled: Zalka Vrhunc;
Trbovlje: Ivan Ocepek;
Brest pri Ljubljani: ’ Frančiška Glavan; ■
Kobarid: Branko’ Hosner;
Zalošče: Edvard Šterman;
Braslovče: Ivan Marčinko.
15.	junija:
Ljubljana:	Tina Mislej roj.
Vilhar, Franc Zaletel p.d. Jakčev France, Anton Petelinšek, Franc Penko, Bogomir Legat;
Šentvid pri Stični:	Majda
Puš;
Gorenja vas nad Škofjo Loko: Franc Ferlan;
Vrhovo pri Radečah: Herman Bregar;
Postojna: Miroslav Jelinčič;
Celje: Jože Modec;
Kozina: Otmar Rojc;
Trbovlje: Miha Župančič;
Maribor: Kristina Štelcar.
16.	junija:
Ljubljana:	Iva	Pavlin roj.
Novak, Ivan Šimunkovič, Tina Eiletz, Štefan Trstenjak, Terezija Leskošek, Angela Volčjak roj. Kosmač;
Bled: Janez Zima;
Vinisce: Srečko Kompare;
Velenje:	Angela	Rock roj.
Kopušar;
Mirna na Dolenjskem: Franc Zupan;
Klopce: Franc Jemec;
Volčje na Blokah: Marija Urbas;
Jesenice:	Alojzija Strajnar
roj. Šolar;
Kranj:	Amalija Rebolj roj.
Pirc, Marija Kemperle roj. Kunstelj, Suzana Oblak , roj. Čarga;
Pluska: Marija Andolšek;
Pristava pri^ Tržiču:	Tomaž
Koželj;
Celje: Marija Smole roj. Lekše.
17.	junija:
Ljubljana:	Peter Bouha,
Slavko Šoln, Anton Ziegler, Krista Hočevar roj. Šlibar;
Goriča vas: Frančiška Bolha roj. Ilc;
Maribor: Marija Kogler;
Lipovec: Rudi Oražem;
Škofja Loka: Peter štular;
. Slivice: Borut Jernejčič;
Podbrezje: Franc Jerala, Mr-kovčev ata;
Bočna: Martin Štorgelj;
Gornja Radgona:	Ljudmila
Kralj roj. Prelog;
Trbovlje: Frančiška Koželj;
Skednje: Drago Pahor;
Šmartno ob Paki: Franc Kolšek;
Podgrad: Jožef Anžur;
Col: Francka Pregelj;
Vir: Jože Gostinčar;
Vrhnika: Marija Borštnik roj. Trček;
Kranj:	Anica Jerman roj.
Florjančič;
Novo mesto: Slavko Kastelic.
18.	junija:
Ljubljana: Alojz Plevanč, Rudolf Gale, Anton Meci-lovšek, Angela Benedičič roj. Repar, Karel Demšar, Cilka Rak roj. Gorjanc;
Vižmarje: Ivanka Strah roj. Dečman;	■
Trbovlje. Bruno Sluga; ’
Gornja Briga: Jure Križ;
Novo mesto: Ana Siihy;'
Teharje: Makso Gorišek;
Žalec: Franc Cokan;
Idrija: Zvonka Logar roj. Pe- > haček; f	?
Maribor: Alojz Miro, Marija Abram.
19.	junija:
Ljubljana: Lojze Perko (akademski slikar), Matko Soklič, Dušan Mazgon;
Zagorje: Ludvik Fain;
Kokrica pri Kranju: Leopold Miklič;
Štore: Miloš Leskovšek;
Murska Sobota:	Franc Ko-
maricki;
Kamna Gorica: Francka Varl;
Krvavi potok pri Kozini: Zdenka Mihalič roj. Metlika.
’ 20, junija:
Ljubljana:	Alojz Kos, Ana
Sušnik roj. Strušnik, Vlasta Šimenc;
Vodiqe pri Ljubljani: Vinko Blažič;
Washington, D.Č. —' Pravni odsek Predstavniškega doma v Washingtonu bo še v tem mesecu vodil zaslišanja glede mnogih predlogov za uvedbo molitve v javnih šolah.
Sporni predmet uvedbe .molitve v javnih šolah smatrajo liberalni politični predstavniki v Washingtonu kot protiustaven. Sedaj so pa na delu močne in zelo vplivne sile, ki hočejo zakonitim potom doseči, da se federalna sodišča ne bodo smela vmešavati v noben slučaj molitve v javnih
Vatikan — Papež Janez Pavel II. je imenoval nadškofa Jean Jadot-a, apostolskega delegata v Združenih državah Amerike, da vodi Sekretariat za nekristjane. To imenovanje je bilo naznanjeno med drugimi važnimi spremembami v Rimski kuriji.
Papež je naznanil to pomembno imenovanje tik pred
sestankom članov Kolegija kardinalov in Rimske kurije.
Nadškof Jean Jadot je star 70 let in bo po vsej verjetnosti postal član Kolegija kardinalov. Predsednik Sekretariata za nekristjane so običajno kardinali, zato pričakujejo, da bo nadškof Jadot kmalu imenovan za kardinala.
---------o---------
Baragov dan 1980
bo 26. in 27. julija v fari sv. Jožefa v Jolietu, Illinois. Joliet je oddaljen od Lemonta 16 milj. Dobili smo vprašanje, bomo ob tej priliki sprejemali romarje na prenočišče in hrano. Hrane vam ne moremo nuditi, ker pridejo v poštev samo romarji ki se bodo pripeljali s svojimi avtomobili. Ti bodo ob različnem času odhajali v Joliet in se vračali. Hrano si morajo sami oskrbeti. Prenočišče si morajo rezervirati. Za eno noč stane deset dolarjev. Oddali bomo lahko nekaj nad sto prenočišč. Ako želite prenočevati v Lemontu pišite na naslov:
Retreat House — P.O. Box 608 — Lemont, Illinois 60439 Sporočite, koliko postelj želite in katero noč boste prenočevali: od 26. na 27. julija ali pa od 27. na 28. julijp ali pa obe noči. V nedeljo zjutraj 27. julija boste lahko dobili v Romarskem domu kavo.
Zborovanje Baragove zveze bo v nedeljo 27. julija ob desetih dopoldan v dvorani v parku sv. Jožefa Ob tej priliki bodo servirali zajtrk — brunch — (zajtrk in kosilo) cena $3.75. Potrebno pa je narediti rezervacijo. Pišite na naslov:
Baraga Day Committee — St. Joseph Rectory — 416 N. Chicago St. — Joliet, IL 60432
Maša v cerkvi sv. Jožefa ob 12:30 p.m.
Kulturni program v dvorani v parku sv. Jožefa ob 3:30 popoldna
CLERK — LIGHT TYPING
To answer telephone, assort, open and distribute mail. Good with figures. Steady position.
ALSON JEWELERS 2600 St. Clair Ave.
(79-80)
Pred kratkim prenovljena Grajska restavracija ponudi prave grajsko jedi, med drugim grajske zvitke, pljučno pečenko na način grofa Žiga in grajske rezine. V restavraciji “Grozd” so na voljo madžarske narodne jedi. Restavracija je opremljena v panonskem stilu.
V domači gostilni “Pri Roziki” so pa prekmurske posebnosti in sicer bograč, domače koline, prekmurska gibanica, kisla juha in še veliko več. V gostilni “Beli križ” pa postrežejo š štajerskimi domačimi in lovskimi jedi. Na gradu “Bori” pa imajo postrežbo s peklanijn govejim jezikom, s hrenom, štajersko gobovo juho, štruklji, haloškimi palačinkami in z drugim.
Oglašujte v Ameriški Domovini!
Prijatel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St 361-4211 IZDAJAMO TUDI ZDRAVIT .A ZA RAČUN POMOČI DRŽAV* OHIO. AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
MALI OGLASI
EUCLID — INDIAN HILLS Off Glenridge Need 5 Bedrooms?
See this large family sized Master Bungalow which features oversized living room, modern kitchen, huge eating area. 2 Full baths. New carpeting m living room and master bedroom. Full basement and walk-in storage above attached garage. Park t like yard. 60’s.
6	WICKLIFFE
Off Rt. 84. Preview this one of a kind owner built, all brick center hall Colonial with outstanding hillside view. 4 Large bedrooms, 3 full baths. Lovely family room and woodburning fireplace. Oversized basement plus 2% car attached garage. Central air and professional decorating. $100,000 plus.
Call JoAnn Kaifesh 531-6497 or 731-3373
EUCLID SCOTTISH HIGHLANDS
Lovely split. 3 Bedrooms plus den. Country size kitchen overlooking large family room with woodburning fireplace. 2 car attached garage.
CALL ANGIE WARCHOCK 486-7634 or 731-3373
MIKE SIK0RA
Realty, Inc.
FOR RENT
5 room apartment with garage on Bonna Ave. Call 391-2291 after 6 p.m.
(79-81)
IŠČEMO
Delavce za barvanje hiš. Kličite zvečer 692-1069.
(78-791
FOR SALE
Refrigerator and stove, like new. Call 391-8693.
(78-79)
FOR RENT
3 unfurnished rooms & bath. Up. adults. No pets. E. 71 St. near St. Clair.
Call 361-0989 after 4 p.m. (75,76,78,79,81,82,84,85)
F'or your problem home -roof, porch, steps, paint (exterior, interior) call C81-0683 anytime. Estimates free.
(x)
HIŠA NAPRODAJ
Enodružinska. 7 sob. Blizu svetovidske šole. Kličite 442-1102 ali 481-6334 po 6. uri zvečer.
(X)
Beautifully furnished 2 bedr. modem home for rent in Winter Haven, Ala. Available by month or year. For more information call 1-834-1206.
(77-81)
KANONIK J. J. OMAN:
25 let med
clevelandskimi Slovenci
li angelci, vendar pa so se zavedali, da so katoličani in zato so se tudi kot katoličani poročali.
(Se nadaljuje)
Te navedene zgodbe sem deloma bral, deloma pa slišal pripovedovati. Skoraj gotovo ho precej resnice v njih. Kdo ne ve, kolikokrat so fantje, ki so. odhajali iz starega kraja, obljubljali, da se kmalu povrnejo.
Svojim izvoljenkam so prisegali večno zvestobo, ki so jo včasih res držali, še večkrat pa prelomili. Marsikateri slovenski fant je kmalu pozabil na slovesne prisege in obljube in se poročil s prvim dekletom, ki ga je maralo.
Ko pa so v domovini spoznali, da se v Ameriki dekle lahko poroči brez dote in brez ozira njenih dosedanjih družinskih razmer, so jela dekleta prihajati v novi svet vedno bolj pogosto.
Že od nekdaj je bila v starem kraju navada, da se je kmečki fant poročil s kmečkim dekletom. Bog ne daj, da bi se bil kmetov sin tako daleč spozabil in poprosil za roko še tako dobrega in pridnega dekleta, ako so njeni starši imeli za ped zemlje manj, ali pa so bili za par goldinarjev manj premožni.
Kolikokrat beremo o žalostnih posledicah razdrte ljubezni ih prisiljene poroke, pri kateri ni igrala ljubezen nobene vloge. V Ameriki pa je bilo moških, ki so komaj čakali, da se pokaže kakšna ženska, na stotine. Niso vprašali, ali si kmečkega ali bajtarskega stanu, vprašali so le, ali me hočeš?” In če je dekle reklo: “Hočem,” je bila čez deset dni že poroka.
Seveda ni tudi to vselej pravi način zakonskega sklepanja. S takim naglim zmenkom so se dostikrat združili zakonci, ki so skoraj vse bodoče dni preživeli v prepiru in nesoglasju. Naglica tudi pri izbiri zakonske polovice ni dobra. Bog je hotel, da zakonce združuje ljubezen in ne golo koristolovstvo.
Vsekakor pa moramo dati slovenskim prvakom priznanje, da so živeli lepo družinsko življenje, četudi niso na zunaj kazali medsebojne zakonske ljubezni in so v mnogih hišah celo trpeli pomanjkanje.
Tudi niso se tožarili in ne razporočali, kakor se danes tudi med Slovenci dogaja. Tudi v tem oziru so bili Slovenci in Slovenke bolj časti vredni in bolj krščanski kakor naša sodobna mladina.
Če je Tine v mnogih slučajih pozabil na svoje obljube, ki jih je pred odhodom v novi svet dajal Urški, je narobe tudi Urška večkrat pozabila na prisego večne zvestobe in se poročila s Tomažem, ki je s Tinetom vred potoval v A-meriko na Tinetove stroške, katere je potem Tine zahteval od Tomaža.
Gorje Tomažu, ako mu jih ni mogel takoj plačati! Pri prvi ugodni priliki je brez napovedi nastala vojska. Kdo bi pa mirno gledal, da se drugi postavlja z njegovim dekletom? Kranjski fant že ne!
Šel je v salun in se tam malo ali precej podprl, potem je pa poiskal svojega tekmeca. Če je bil Gorenjec, se ga je lotil z nožem, če pa je bil z Dolenjskega, je od naj bližjega plota odtrgal kol, takrat so bili ob cesti še plotovi, in je Tomaža nekoliko ‘potipal’. Tako so nastajale med kranjskimi fanti vojske in skoraj ni bilo nedelje, da bi se v tej ali oni gostilni nekoliko ne pomerili.
Poroke so se vršile pogosto
in brez izjeme v cerkvi. Takratni Slovenci niso sicer bi-
Pokažite Ameriško Domovino prijateljem. Pošljamo jo brezplačno na ogled!
I KOLEDAR
;!
I društvenih prireditev I
JULIJ
27. — Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collimvoodu na Slovenski pristavi.
AVGUST
3. — Ohijska Federacija KS-KJ društev priredi piknik v parku sv. Jožefa na Willoughby Hillsu, Ohio.
3. — Primorski klub priredi svoj piknik na Slovenski pristavi.
10. — Slovenski športni klub
priredi “SuperTeam” piknik na Slovenski pristavi. Tekme se začnejo ob 1.30 pop. Bo tudi zabava s plesom.
13. — Odbor Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. priredi “$3000 Reverse Drawing” in večerjo v korist Doma. Začetek ob 6.15 zvečer.
17.—Žegnanje pri fari Marije
Vnebovzete v Collimvoodu. Od 2. popoldne do 9. zvečer.
24.	— Športni dan in piknik društva Triglav. Ob 11. dop. sv. maša, nato kosilo, tekme v odbojki in zabava s plesom. Igrajo “Veseli Slovenci” iz Sheboygana.
SEPTEMBER
7. — Društvo S.P.K.B. Cleveland priredi vsakoletno romanje k Materi božji v Frank, Ohio.
13. — Pevski zbor Fantje na
vasi priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer.
21. — Oltarno društvo sv.
Vida priredi svoje vsakoletno kosilo v farne šole.
25.	—Ženski odsek Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. priredi večerjo v korist Doma v SND na St.
Roster of Officers of Lodges and Clubs
Društvo Triglav, Mil- tleMen>s športe Activities _ Bob
opoldne s kosilom. Za žabam igra Frank Sezon.
28. — Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ' bo obhajalo 90-let-nico obstoja s sv. mašo ob 9.15 dop. v cerkvi sv. Vida, nato z zajtrkom za vse člane in njihove družine v cerkveni dvorani.
28. — Ansambel “Galebi” in dekliški tercet “Mavrica” iz Opčin pri Trstu priredita koncert v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 3. popoldne. Po prireditvi domača zabava — igra ansambel “Galebi”.
OKTOBER
11. — Klub slovenskih upokojencev za Newburg-Ma-ple Hts. priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. Večerjo Servirajo od 6. do 9. zvečer.
18. — Pevski zbor Glasbena
Matica priredi večerjo in ples v počastitev 50-letnice svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 6.30 zvečer.
18. — Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Officer of Day: Frank Godič Jr.
Medicah Martin Strauss
1	Year Trustee: Joseph S. Baškovič
2	Year Trustee: Frank Ljubi
3	Year Trustee: James Logar
Auxiliary Liaison: George
Paprik
Meetings are held every Jhird Tuesday each month in our fine clubrootm, located at 6101 Glass Avenue.
Purpose:, To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our Faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in naad, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an. opportunity to band together for social and athletic activities.
Igrajo “Veseli Slovenci”.
25. — Štajerski klub, Cleveland, O. priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. NOVEMBER
8. — Praznovanje 30-letnice
društva Triglav, Milwaukee, v dvorani cerkve sv. Janeza na Cold Spring Rd. s svečanim sporedom. Pričetek ob 6. zvečer.
8.	— Belokranjski klub priredi svoj e vsakoletno martinovanje v Slov. narodnem domu na St. Clairju. Igra orkester John Hutar “Just for You”.
9.	— Slomškov krožek postreže s kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do 1.30 popoldne.
29.—Mladinski pevski zbor,
• Kr. 3 SNPJ priredi večerjo, koncert in ples v SDD na Waterloo Road.
23.—Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer.
DECEMBER
7. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi MIKLAVŽE-VANJE v farni dvorani. Pričetek ob treh popoldne. 14. — Dr. sv. Jožefa KSKJ št. 169 bo imelo svojo božičnico ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.
LADIES AUXILIARY St. Vitus Post 1655 C.W.V.
President: Rose Poprik 1st Vice-Pres.: Toni Kender 2nd Vice Pres.: Marcie Mills 3rd Vice Pres.: Laura Shantery Secretary: Jo Nousak Treasurer! Mary Babic Historian: Irene Toth Welfare Officer: Jean McNeal Ritual Officer: Jo Gorencic 3rd yr. Trustee: Kathy Merrill 2nd yr. Trustee: Diane Potočnik 1st yr. Trustee: Theresa Nov-sak
Social Sec.: Jo Mohorčič Chaplain: Fr. Joseph Boznar Meetings are held every second Wednesday of the month in the Post Clubroom, 6101 Glass Ave.
AMERICAN SLOVENE CLUB
President — Gene Drobnič Vice Pres. — Terry Hočevar Recording Sec. — Helen Levstik Corres. Sec. — Agnes Koporc Treasurer — Rose Grmsek 6512 Bonna Ave., Cleve., O. 44103 361-1893.
Meetings held on the first Monday of each month, except July and August at Broadview Savings Club Room at 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio.
avditoriju 0UR LADY OF FATIMA SOCIETY NO. 255 KSKJ
President Edward J. Furlich Vice President: Sally Jo Furlich Sec.-Treas. Josephine Trunk, 17609 Schenely — 481-5004 Recording Sec. Connie Schultz Auditors; Jackie Hanks, Connie Clair Ave. Pričetek ob 6. Schulz
uri zvečer, večerja ob 7. zv. Womens and Children’s Activi-
28.
wauikee, priredi Vinsko tr- Schulz gatev V Parku. Začetek Meetings ai-e held the second
Wednesday of the month at secretary’s home, 17609 Schenely Ave. at 7:00 p.m.
All Slovenian doctors in greater Cleveland areas to examine prospective members.
ST. MARY HOLY NAME SOC. 15519 Holmes Ave. Cleveland, Ohio 44110
Spiritual Director — Rev. Victor N. Tome President — Emil Knez Vice-President — William Kozak
Slovenian vice-president .■— Rudy Knez
Secretary — John Lamovec Treasurer — Art Eberman, 531-7184; 16301 Sanford Ave., Cleveland, Ohio 44110
Sick and Vigil Chairman — Frank Sluga.
Program Chairman — Louis Koenig
Corresponding Secretary — Louis Jes'ek
Marshall — Frank Zernic Social Apostolate — Ed Kocin Retreat Chairman — Joseph Sajovic	j
ST. MARY’S PARISH P.T.U. ON HOLMES AVE.
Roster — 1979-1980
Spiritual Dir. — Fr. Victor Tome Honorary Pres. — Sr. Donna McKula
President — Marcia Olesko Vice-Pres. — Jennie Jesek Rec. Sec’y. — Joan DeNardo Treasurer — Josephine Kocin Corres. Sec. — Maryrose Uszko Spiritual Cbm. — Ann Nemec Auditor — Agnes Plymak Membership — Melina Densa School Affairs, Francis Zupon Sunshine — Donna Tome Cafeteria — Melina Densa and BiBa Musina
Refreshment — Katherine Hoffman
Safety — Jane Smolik Hostess — Lida Mazi
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHER’S CLUB September 1979 to June 1980
Spiritual Director — Rev. Joseph Boznar
Principal — Sister Mary CeeiLianne, S.N.D.
President: Mrs. Janet Borso 1st Vice President — Mrs.
Karen Shantery
2nd Vice President — Mrs.
Charlotte Tariseka Recording Secretary — Mrs.
Batty Svekric
Corresponding Secretary —
Mrs. Patricia Talani Treasurer — Mrs. Roseanne Piorkowski
Publicity Chairman —■ Mrs.
Mary Jo Rom Meetings are held on the first able
THE WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
ST. CATHERINE’S LODGE 29 CLEVELAND, OHIO
President — A1 Grfbbons Vice-pres. — Rose Aubel Recording-sec.: Jane Gribbons Financial-sec.: John Pecndk Treasurer: — Jennie Stetz Chief Auditor —Mary Butara Auditor — Frank Aubel Auditor — Emma Trentel Meetings are held every 2nd Wednesday of the month at S. N Home on St. Clair Ave.., at 7:30 p.m. (Before the meeting premiums payable from 6:00 to 7:30 p.m.) Life insurance — All plans available for the entire family from birth to age 60. Indemnity Benefits — IndamniH-sick and operation benefits avail-to all adult members. Ask
Wednesday of every month ex- secretary for membership applica-oluding July and August.	tion. Enroll your friends in an
Dues are $3.00 and paid in Sep- more than a Bank Savings Account tember for each school year. No tax involvements at any time.
-------------—	—	_ jjraw reserve if needed and still
ST. VITUS POST 1655 insurance plan that Offers you
protect your policy “Value in full.” The Western Slavonic Association
CATHOLIC WAR VETERANS
Officers: 1980-81	_	_____
Chaplaim Rev. Joseph^Boznar folded in 1908 “Solid as "the
Rockies” — 147% solvent as per State Insurance Actuary. Highest annuel dividends paid to members yearly.
Commander: Richard J. Mott 1st V.C.: Daniel Reiger 2nd V.C.: John Oster Sr.
3rd .C. — Ludwig Snyder Adjutant — Thomas Kirk Treasurer: Steven Piorkowski Judge Advocate: James Slapnik Jr.
Welfare: John Kirk Jr. [Historian: Vincent J. Baškovič
BARAGA COURT NO. 1317 Catholic Order of Foresters
Spiritual Director — Rev. Joseph P. Boznar
Chief Ranger — John J.
Hočevar
Vice Chief Ranger — Joseph V. Hočevar
Past Chief Ranger — Fred Sternisa
Recording Secretary — Alphonse A. Ge^m
Financial Secretary— Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Road — Tel. 881-1031
Treasurer — Rudolph V. Germ Trustees — Joseph V. Hočevar, Albert Marolt, Charles F. Kikel Youth Director — Gregory P. Hribar
Visitor of Sick — Joseph C. Saver
Program Director — Albert R. Giambetro
Senior Conductor — Joseph C. Saver
Junior Conductor — Frank J. Kolenc
Senior Sentinel — Elmer L. Perme
Junior Sentinel — Edward M. Prijatel
Field Representative — Frank J. Prijatel — Tel. 845-4440 Meetings held third Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium at 8:00 p.m.
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Victor Tome
Chief Ranger, Henry Skarbez Recording Sec. Joseph Sterle Financial Secretary, John Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119 Treasurer Louis Somrak Youth Director, Louis Jesek Trustees: Virginia Trepal, Frank Kocin Jr., Wm. Kozak.
Past Chief Ranger: John Osredkar Conductors: Bastian Trampuš and Frank Mlinar
Field Representative, Frank J. Prijatel, 845-4440 Meetings held every third Sunday in St. Mary’s Study Club Room.
all Board of Trustees Meetings and all Committee Meetings.
First person named in each committee is chairman.
The Slovene Home for the Aged is a non-profit organization accredited by the national Joint Commission on Accreditation of Hospitals as a long term facility dedicated to the principles and standards of excellence for care and service rendered to patients and residents.
Your donations make it possible for our aged and disabled to spend their reuiaining years in quiet dignity. lor all information call: (area code 216) 486-0268.
EUCLID VETERANS CLUB 1980 OFFICERS
President ■—- Jerry Tantaglione Vice President — Jeff Morris Secretary — Lou Shenk Treasurer ■— Frank Balash Service Officer — Lou Svetlic Sgt.-at-Arms — Chuck Rapinz Judge Advocate1— John Cerbin Historian. — Joe Jagodnik Chaplain — Ray Campensa Trustees:
Bob Baughman, Otto Rufo, Fred Nevar Jack Waschura, Frank Ta-kacs, Bill Dornbusch, Joe Delost, Jake Chesnic, Joe Godec
Meetings 1st and 3rd Mondays of the Month at Euclid Vets Club
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB
President: Frank Zorman,, Sr. Vice-Pres.: John Truden, Sr. Financial Sec.: Eugene Kogovšek
Recording Sec.: Edward Peonik Entertainment Mgr.: Frank Zorman, Sr.
Keeper of Arms: Elio Erzetič Auditors: Aloiz Pugel, Rudy Boltauzer, Ludvik Zorman.
Trustees: John, Truden, Frank Truden, Frank Cendol, Frank Beck
League Manager: Joseph Gab.
Jennie Skrl, Marie Shaver and Alma Lazar
Social and Educ. — Ida Cesnik Josephine Tomsdc, Mary Dolšak, Ann Krisitoff, Ruth Jerala Cookbooks — Alma Lazar 531-5627.
Meetings — Every first Thursday
M.P.Z. CIRCLE 3
President — Paul Conzelmann 1st V.P. — Marci Perkey
2nd V.P. — Judy Conzelmann Recording Sec. — Martha Meglioh
Treasurer — Millie Bradač Auditors — Sophie Matuch, J0 Tucceri, Edna Kleinhenz
Circle Director - Judy Skopit* Asst. Circle Dir. — Kristina Blatnik
Music Director — Tom Hegler Accompanist — Alice Cech Rehersais are held every Monday at 7:30 p.m. at the S.W.H. on Waterloo Ed., except for vaca-tiom period._____________^______
SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Ave., Euclid, O.
Max Kobal, President George Carson, Vice Pres1.
Ray Bradač, Secretary William, Frank, Treasurer Joe Petrie Jr., Recording Sec. John Hrovat, Chm., Auditing Committee
William Jansa, Auditor John Bozich, Auditor Edward Marinčič, Ghmn House Committee
Ed Koren, House Comm. William Strah, House Comm. Ed Leskovec, Membership Rudy Lokar, Membership Frank Taucher, Membership Ronald Šuster, Legal Advisor Joseph Trebeč, Hon. President Stanley Pockar, Hon. Sec. Mary Kobal, Hon. Rec. Sec. John Troha, Hon. House Corn-Regular meeting every third Wednesday of the month at 7 p.m.
DAWN CHORAL GROUP Slovenian Women’s Union
President and Librarian: Pauline Krall
Vice-president, Jo Trunk Secretary-Treasurer Antoinette Zabukovec, 215 E. 328 St., Willowick, Ohio 44094, phone 943-1546
Reporter: Fran Nemanich Auditors: Ann Troha and Ann Tereek
Director: Dorothy Vogelin Rehearsals every Monday evening at 7:30 p.m. in Recher Hall, Euclid, Ohio.
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Rd.
Cleveland, Ohio 44119 1979 - 1980
Executive Committee—
Albin Lipoid — President Rudolph Kozan — Vice Pres. Alma Lazar - Treasurer Jean Križman — Rec. Sec’y. Josephine Hirter — Corres. Sec. The Executive Committee will also act as the House Rules Coni. Auditing Committee—
Joe Gabrowshek Marie Shaver Ray Perme Dr. Rudolph Susel Walter Latnpe Finance Committee-Ray Perme Albin Lipoid Frank Kosich Ronald Zeie Alma Zazar Josephine Hirter James Richlak, Consultant Admissions — Screening Com.— Marie Shaver Josephine Hirter Pauline Burja House Committee—
John Cech Joe Gabrowshek James Kozel Walter Lampe 1 Personnel and Professional Practices Conunittef^—
Rudolph Kozan Ronald Zele Pauline Burja Alma Lazar Marie Shaver
Nursing Home Consultant-*—
Frederick Križman Statutory Agent and Parlimentarian—
Paul J. Hribar Legal Counselor—
Paul J. Hribar, L.P.A.
Fund Raising Committee—
Hon. Mike Telich Jean Križman Josephine Hirter James Kozel Albert Pestotnik Cecelia Wolf
Membership Committee—
Alma Lazar Josephine Hirter Dr. Rudolph Susel Vida Shiffrer
Publicity Committee—
Josephine Hirter Cecelia Wolf Rudolph Susel
Auxiliary Liason Chairperson—
Jean Križman
Welfare Patients Coordinator—
Cecelia Wolf
Building and Planning Com.—
Albin Lipoid Frank Kosich John. Cech Fred Križman
Mary Cerer will be an Ex-officio member of all Committees, /and she is to receive notice of
PROGRESSIVE SLOVENIAN WOMEN CIRCLE #2
President: Cecilia Subel 1st Vice-pres.: Neva Patterson 2nd Vice-pres.: .Roe Žnidaršič Secretary: Margaret Kaus Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec’y.: Mary Zakrajšek Auditors: Anna Filipič, Nettie Malnar, and Frances Tavzel Sunshine Chairman: Cecelia Subel
Publicity: Mary Zakrajšek Refreshment Com: Frances Tavzel
Meetings are the 3rd Wednesday of the month at 1 p.m., Slovenian National Home, St. Clair.
PLANINA SINGING SOCIETY
President — Al Glavic Vice President — Frank Urbančič
Financial Sec.—Emma Urbančič Corresp. Sec. — Olga Ponikvar Rehearsals — Weekly on Mondays at 8 p.m.
SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD — 1979
President — Edward Kucia Vice-president: Vlasta Radisek Treasurer — Boris Kozel Rec. Sec’y.: Amalia M. Raab (Molly) 681-2992 Auditors: Doris Sadar, Aimn, Samičk, John Streck
Membership Chairman: Elizabeth Hostnik 261-4076 Program Chairman: Pauline Fisher
Exhibition Chairman: Justine Skok
Meetings: Third Tuesday of the month at 7:30 p.m. at Tony’s Polka Village, 971 E. 185 St.
SLOVENSKI DOM NO. 6 A.M.L.A.
President — Vivian Cecelic Vice-pres. — Caroline Lokar Secretary — Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., Cleveland, OH 44119.
Treasurer — Virginia Kotnik Recording Secretary — Anne Cecelic
Pres, of Audit Com. — Jean Fabian
1st Auditor — Jennie Gainer 2nd Auditor — Amalia Legat Medical Examiner — Dr. Anthony F. Spech
Meetings: 2nd Tuesday of the month at Recher Slovenian National Home, 7:30 p.m.
CIRCLE NO. 1 PROGRESSIVE SLOVENES OF AMERICA
President — Cecelia Wolf Vice-Pres. — Sophie Matuch Hon. Vice-Pres. — Josie Glazar Secretary-Treas. — Alma Lazar Rec. Sec’y. — Wilma Tibjash Auditors: Mary Dolšak, Molly Raab and Julia Ipavec
Sunshine Comm: Mary Durn, Theresa Gorjanc, Mary Furlan,
NEWBURGH - MAPLE HTS. SLOVENE PENSIONERS CLUB
Pres. — John Taucher, tel. 663-6957
Viee.-Pres. — Mary Zivny
Secretary — Andrew Rezin Tele. 662-9064
Treasurer — Ann Odell TeleJ 587-6829
Rec. Sec’y. — Mary Shamron
Auditors — Louis Champ3' John Pirc, Mary Gregorčič
Monthly meetings are held 011 the fourth Wednesday of each month ft 1 p.m.
SLOVENIAN -AMERICAN HERITAGE FOUNDATION Officers for 1979
President — Edmund J. Turk
Vice-Pres. — Fr. A. Edward Pevec
Secretary — Ronald J. Šuster, 1027 E. i85 St., Cleveland, O-44119.
Treasurer — James E. Logar
Executive Committee — Johb J. Aldan, Dr. Karl B. Bonutti) Hon. August Pryatel, Anne Opeka.
Executive Director — Frederick E. Križman, 20771 Lake Shore Blvd., Euclid, O. 44123 (216) 531-7881.
SLOVENIAN WOMEN'S UNION BRANCH 50
President — Ann J. Tereek Vice-President — Dorothyann Winter
Secretary-Treasurer — Irene S' Jagodnik, 6786 Metro Park Drive, Cleveland, Ohio 44143, Tele.: 442-0647
Auditors — Marie Dolinar. Frances Marold Sentinel —- Aim Kristoff Reporter — Vera Mateyka Meetings held every 3rd Tuesday of the month except July' ' ugust and December, 7:30 p-b)-at Euclid Public Library, 631 222nd St. Guests welcome.
WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS 1980 OFFICERS:
President — Walter C. Lamp6 Vice-Pres.: Louis Jartz .Sec.-Treas,:	Steve Sihimits,
19500 Euclid Ave., Euclid, OH 44117, Pb.: 531-2281 Rec.-Sec.: Helen Vukčevič Aud. Comm.: Celia Wolf, Ann Kristoff, Albert Comenschek.
Planning Comm.: Alice Bozie. Ann Kristoff, Walter C. Lamp6' Steve Shimits, Celia Wolf Slov. and English Publicity Celia Wolf, Ann Kristoff
Federation of Slov. Pensioners Delegates:	Walter Lampe, J°s
Bajec, Louis Jartz, Steve Shimits. Frank Bittenc Head Cook: Mary Dolšak Meetings — Second Tuesday3 each month at 1:00 p.m. at Slov. Workmen's Home, 15335 Waterloo Rd.
CKHOCKI LEGAL CLINIC
ATTORNEYS-AT-LAW 6428 St. Clair Avenue 641-3942
‘Legal Services at Reasonable Rates” SAVE