Vodstvo tržiške ladjedelnice naprtilo delavcem krivdo za nesreče Klop si je tokrat zaželel leteti, leteti Primorski dnevnik PETEK, 17. DECEMBRA 2010 št. 298 (20.005) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Ko bi le zamisel meso postala Dušan Udovič Želim poudariti, da me je pobuda evropskega poslanca Jelka Kacina o tem, da bi naše Stalno slovensko gledališče postalo nek referenčni center za manjšinska gledališča v Evropi, prijetno presenetila. Kot kaže, je zamisel še v fazi zametka, a je vendar naletela na zanimanje pristojne evropske komisarke, kar ni od muh. O tem, da ideja ni kar tako stresena iz rokava in je SSG dober kandidat za kaj takega, govori več elementov, ki so navsezadnje vsem pred očmi. Najprej geopolitični položaj gledališča, ki je stičišče kultur in različnih narodov po dejavnosti in programskih izbirah že znalo biti. Tudi v časih, ko za to v našem prostoru ni bilo pri vseh zadostne občutljivosti, kot se deloma dogaja še danes. Tu je na dlani tudi velika izkušnja stikov in povezav v širšem balkanskem in italijanskem prostoru, iz katerih izhaja svojstvena kulturna oploditev, za katero je imelo SSG v teku svoje dolgoletne izkušnje smisel in priložnosti bolj kot kdo drug. Našemu gledališču se nemara ponuja priložnost, da poskusi kapitalizirati to svojo enkratno izkušnjo in prekoračiti mejo preživetja, v katero ga v zadnjih letih čedalje bolj potiskajo razmere. Sprejeti evropski izziv bi lahko prineslo osvežitev in kulturno valenco, ki ne bi bila pomembna zgolj za manjšinsko okolje, temveč za širši večkulturni prostor nasploh. V takšni vlogi pa bi bila tudi uspešna prihodnost SSG bolje zajamčena. Jasno je, da gre za zelo ambiciozno in zahtevno nalogo, a bi na vsak način veljalo poskusiti. evropska unija - Sinoči se je v Bruslju zbral evropski vrh Dogovor o spremembi pogodbe za zaščito evra Voditelji EU so se obvezali, da bodo storili vse potrebno za stabilnost valute naš športnik 2010 - Slovesno imenovanje v Gorici Desetič najboljša Matej Černic in Tanja Romano spet prva - Med ekipami na 1. mestu nogometaši Krasa Odbojkar Matej Černic med moškimi in umetnostna kotalkarica Tanja Romano med ženskami sta tudi letos najboljša slovenska športnika v Italiji po izboru športnih novinarjev pri nas. Za oba je to že deseto jubilejno imenovanje. Za ekipo leta smo novinarji drugo leto zapored izbrali člansko nogometno vrsto NK Kras, ki je letos napredovala v državno D-ligo. Najboljše smo medijske hiše Primorske z obeh strani meje in ZSŠDI imenovali včeraj v goriškem Kulturnem domu na skupni, že 27. prireditvi Naš športnik 2010. Kolegi so za najboljše športnike slovenskega dela Primorske imenovali nogometaša Valterja Birso, atletinjo Sne-žano Rodič in nogometaše Luke Koper, ZSŠDI je podelilo svoje tradicionalna priznanja zaslužnim športnikom in športnim delavcem. Na 12., 13. in 14. strani BRUSELJ - Voditelji Evropske unije so včeraj v Bruslju dosegli dogovor o spremembi lizbonske pogodbe, potrebni za vzpostavitev stalnega mehanizma za zagotavljanje stabilnosti evra. Besedilo osnutka spremembe pogodbe se po navedbah virov glasi: "Države članice z valuto evro lahko vzpostavijo mehanizem stabilnosti, ki bo sprožen, če bo to neizogibno za zaščito stabilnosti območja evra kot celote." Ob tem naj bi voditelji sprejeli tudi politično izjavo, v kateri naj bi zatrdili, da bodo storili vse potrebno za stabilnost evra. Na 20. strani Slovenske TV oddaje vidne tudi v videmski pokrajini Na 2. strani Mednarodni projekt tržaške pokrajine Na 8. strani Teranum in rdeča kraška vina Na 8. strani Anonimni alkoholiki tudi v Gorici Na 16. strani Na Kostanjevici letno 10.000 turistov Na 18. strani Božično srečanje Studio Arta Na 22. strani / 0 J n tri, IS. dcccmbra odprto Nov urnik; ponedeljek, torek, ürctla. petek 15,30 ČClrtek 9.[)tJ - I7.ÍMI sotaolH 7-JLprlL) Bùljtt4tê lil, »40 2 28092 GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE FRAND0LI GROUP s* tmmmmmm mmamm Nabrežina Kamnolomi, 23/H - 34011 - Devin Nabrežina (TS) tel/fax 040 200083 - mob. 335 284754 www.frandoligroup.it - info@frandoligroup.it NAŠA PRODAJALNA Geom. Giuliano Biondini Corso del Popolo, 54 - 34074 TRŽIČ (GO) tel. & fax 048146 336 - mob. 3495939706 trieste@haus.rubner.com - www.haus.rubner.com 2 Petek, 17. decembra 2010 ALPE-JADRAN / fjk - Slovenske televizijske oddaje RAI z digitalizacijo vidne tudi v videmski pokrajini Velika pridobitev, ki bo krepila zavest o skupnem prostoru in jeziku Dobra vidljivost v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini - V Terskih dolinah nekaj težav BENEČIJA, REZIJA, KANALSKA DOLINA - S prehodom z analognega na digitalno prizemsko oddajanje so slovenski televizijski programi RAI, pa tudi televizijski programi iz Republike Slovenije (za tiste, ki so si priskrbeli dekoder mpeg 4), končno vidni tudi v videmski pokrajini, čeprav kaže, da so ponekod še težave. Gre vsekakor za veliko pridobitev, pravzaprav za zgodovinski dogodek, na katerega so v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini čakali petnajst let (od leta 1995, ko so pričeli oddajati slovenske televizijske programe RAI). To je občutek, ki preveva človeka, če prisluhne komentarjem nekaterih vidnih slovenskih kulturnih delavcev iz videmske pokrajine, ki pri tem upajo, da bo slednja zdaj bolj prisotna v slovenskem deželnem televizijskem dnevniku RAI. Začnimo na skrajnem severu: v Kanalski dolini je do prehoda z analognega na digitalni sistem prišlo v sredo, včeraj pa je bila vidljivost slovenskih programov v Ovčji vasi, Ukvah in Žabnicah dobra, čeprav so bile v kakih zakotnejših krajih težave, nam je povedal predsednik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth: »Končno smo tudi mi deležni novic, ki prihajajo iz celotnega ozemlja, kjer živijo Slovenci,« je bil njegov komentar. V Reziji je do prehoda prišlo v ponedeljek. Kot nam je povedala tamkajšnja kulturna delavka in pokrajinska predsednica SKGZ za videmsko pokrajino Luigia Negro, je bilo tisti dan nekaj težav, že v torek pa je bil kanal mreže RAI 3 bis, ki oddaja tudi slovenske programe, viden. Za tiste, ki sledijo utripu slovenske narodne skupnosti in oddajam v rezijanščini po Radiu Trst A, je velika reč, je dejala Negro-va, ki je razširitev vidljivosti slovenskih televizijskih programov RAI na videmsko pokrajino označila za zgodovinski dogodek, na katerega so slovenske organizacije čakale petnajst let. Podobnih misli je bil tudi občinski svetnik in predsednik Združenja staršev dvojezične šole v Špetru Miha Coren. Coren, ki živi v Petjagu, je zelo zadovoljen, ker zdaj vidi ne samo kanal mreže RAI 3 bis, ampak tudi kanale iz Slovenije, ki so jih prej lahko videli le preko satelita. Pri tem Coren upa, da bo slovenski deželni TV dnevnik RAI dal novice tudi iz Benečije. V Špetru in okolici so bile slovenske televizijske oddaje RAI vidne že od 3. decembra, nam je povedala ravnateljica tamkajšnje dvojezične šole Živa Gruden, za katero je to velika pridobitev, saj se skozi televizijske programe ustvarja skupen jezik ter utrjuje zavest o skupnem prostoru in jezikovni bližini. Veliko bo zdaj odvisno Zahodna Benečija: pogled na Bardo v Terski dolini nm od tega, koliko bodo te oddaje zanimive za ljudi, ki jih zdaj gledajo precej iz radovednosti in preizkušajo razne možnosti. Vsekakor, je še dejala Grudnova, bodo vsaj videli to, česar do zdaj niso, kot npr. reportaže ravno iz videmske pokrajine. Če pa si že na določenem kanalu, vidiš tudi še kaj drugega, meni Živa Gruden. Vse pa še vedno ni tako rožnato, saj se npr. v Terskih dolinah še srečujejo s težavami, do katerih prihaja v določenih gorskih krajih, kot nam je povedal vidni kulturni delavec Viljem Černo, čigar sinova sta sicer kupila dekoder in tudi videla slovenski program RAI. No, če onadva težav nimata, pa jih imajo nekateri drugi, kot npr. druga kulturna delavka in pokrajinska predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev za videmsko pokrajino Luisa Cher, ki kljub dekoderju in satelitski anteni še ne vidi slovenskih oddaj. Slovenske oddaje RAI 3 bis so vidne tudi zunaj območja, kjer živi slovenska narodna skupnost, npr. v Vidmu, kar nam je potrdil raziskovalec in član vodstva Sveta slovenskih organizacij iz vi-demske pokrajine Riccardo Ruttar. Slednji seveda pozitivno ocenjuje dogodek, vendar pri tem dodaja, da bi bilo dobro, da bi se po televiziji slišala tudi slovenska narečja iz videmske pokrajine, kar bi bilo lahko možno v okviru širitve oddaj v sklopu mreže RAI 3 bis. S tem bi pridobili nove gledalce, ki bi slišali tudi »kaj našega,« meni Ruttar. (iž) rai - Drevi po slovenskem TV programu Dnevnik: prenos iz Špetra Ta rozajanski glas: TV oddaja TRST, ŠPETER - Nocojšnji večer bo na Slovenskem sporedu RAI posebno bogat, saj bo na sporedu televizijski dnevnik v neposrednem prenosu iz Benečije, temu pa bo sledila oddaja, ki je nastala konec maja letos v Reziji ob priliki 30 letnice radijske oddaje Ta rozajanski glas. Slovenski televizijski dnevnik, ki se bo začel ob 20.30, bo sicer začel oddajati iz osrednjega studia v Trstu, kjer pa se bodo takoj povezali v neposrednem prenosu z občinsko sejno dvorano v Špetru, kjer se bo odgovorni urednik slovenskih poročil deželnega sedeža RAI Marij Čuk razgovarjal z gosti. Kot že rečeno, bo po končanem televizijskem dnevniku na sporedu oddaja, ki je nastala konec maja letos v Reziji ob priložnosti 30-le-tnice priljubljene oddaje Ta rozajanski glas, ki je potekala v Rozajanski kulturski hiši na Ravanci. Zelo dobro obiskan večer so takrat oblikovali voditelja Catia Quaglia in Sandro Quaglia, direktor Deželnega sedeža RAI za FJK Roberto Collini, župan Občine Rezija Sergio Chinese, dolgoletna sodelavca oddaje in javna delavca Luigia Negro in Luigi Paletti, pesnik Renato Quaglia, radijski urednik Igor Tuta, pa še otroci, Folklorna skupina iz Rezije, moški zbor Monte Canin ter kantavtor Rino Chinese in njegova skupina. Praznično vzdušje so obogatila tudi pričevanja nekaterih poslušalcev. Vse to so takrat posnele tudi kamere naše televizije v režiji Marije Brecelj in danes zvečer bodo lahko gledalci iz celotne dežele Furlanije-Julijske krajine nekaj svoje pozornosti posvetili ravno temu dogodku. Naj še omenimo, da je Deželni sedež RAI poskrbel tudi za DVD posnetek te oddaje, ki bo brezplačno na razpolago vsem zainteresiranim. izjava skgz Končno odpravljen medijski mrk TRST - Slovenska kulturno-gospodarska zveza izraža zadovoljstvo, da se je z digitalizacijo končno odpravil medijski mrk, ki je veljal predvsem za videmsko pokrajino in skoraj v celoti onemogočal vidljivost slovenskih televizijskih programov Rai in osrednjih slovenskih televizijskih kanalov. Slovenski televizijski medijski prostor je odslej celoviteje povezan in predstavlja veliko pridobitev, ki ga je omogočila nova tehnologija. Na seji tajništva krovne organizacije so bili mnenja, da je sedaj potrebno podrobneje informirati Slovence, ki živijo v Na-diških, Terskih, Kanalski dolini in v Reziji, o novostih, da se bodo primerno opremili. Potrebno jih bo vzpodbuditi in jim omogočiti, da bodo v bogati medijski ponudbi lahko sledili slovenskim televizijskim sporedom, ki jih ponujajo Rai, RTV Slovenija in druge zasebne slovenske televizijske hiše. Tako beneški mediji kot same organizacije na teritoriju naj se dogovorijo in poiščejo najprimernejši način osvešča-nja. SKGZ je prepričana, da bo slovenska Rai tako z novinarskega kot s programskega vidika upoštevala novosti, ki jih prinaša digitalizacija, in v svojih sporedih namenila večjo pozornost videmski pokrajini. Deželno vodstvo SKGZ izraža zadovoljstvo tudi nad dejstvom, da se je pri Narodni in študijski knjižnici ugodno zaključil drugi del občnega zbora z imenovanjem novega vodstva, ki bo moral zavzeti pomembne odločitve prostorske, finančne in vse-binsko-organizacijske narave. Krovna organizacija se zahvaljuje vsem dosedanjim članom vodstva, ki so skrbeli, da je ustanova delovala v interesu velikega števila obiskovalcev. V tem smislu je treba iskati tudi primerno rešitev za Slovensko stalno gledališče, ki bo v kratkem dobilo novo vodstvo. SKGZ je mnenja, da so osnovna izhodišča že zapisana v dokumentu, ki sta ga lansko leto predstavila omizju na prefekturi izvedenca Marija Marc in Paolo Manzoni. koper Policija včeraj izvedla več izola - Nadzor na številnih prodajnih mestih pokazal na visoko stopnjo neskladnosti Inšpekcija razkrila več nepravilnosti hišnih preiskav Oljčna olja, sadje in zelenjava dvomljive kakovosti KOPER - Na območju Policijske uprave Koper je včeraj potekalo več hišnih preiskav. Preiskovali naj bi dobavitelje in monterje luči za koprski pomol. Kot je za medije potrdila tiskovna predstavnica Policijske uprave Koper Anita Leskovec, so koprski kriminalisti izvedli večje število hišnih preiskav gospodarskih družb in drugih subjektov. Na Mestni občini Koper so pojasnili, da so kriminalisti opravili hišno preiskavo v Samostojni investicijski službi občine, in sicer so pod drobnogled vzeli dokumentacijo o svetilih na Ukmar-jevem trgu. Gre za dokumentacijo, ki jo je občina Policijski upravi Koper odstopila že marca leta 2009. Zasegli so tudi službeni računalnik enega od uslužbencev Samostojne investicijske službe, slednjega pa so odpeljali na zaslišanje. IZOLA - Kmetijski inšpektorat je v okviru uradnega nadzora kakovosti sadja, zelenjave in oljčnega olja v prodaji na drobno ugotovil več nepravilnosti. Nadzor je pokazal visoko stopnjo neskladnosti, še posebej senzorična odstopanja, predvsem pri ekstra deviških oljčnih oljih tujega porekla, so včeraj sporočili s kmetijskega ministrstva. Glavna inšpektorica Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano Saša Dragar Milanovič je včeraj na novinarski konferenci v Izoli v zvezi z nadzorom oljčnih olj poudarila, da so ta v Sloveniji na splošno dobra, vzorčenje pa je bilo usmerjeno v nizkocenovna olja in na tiste blagovne znamke, pri katerih so že v preteklosti ugotovili neskladnosti. Odvzeli so polovico ponudbe oljčnih olj na slovenskem trgu. Tako je bilo odvzetih skupaj 32 vzorcev olj, od katerih jih 20 glede na senzorično ocenjevanje ni izpolnjevalo deklarirane vrednosti, pri petih od teh pa so bile ugotovljene neskladnosti tudi pri kemijskih parametrih, kar pomeni tudi neustrezno označeno kategorijo kakovosti teh oljčnih olj. Pet vzorcev je bilo kakovostno ustreznih, niso pa imeli popolnih ali pravilnih oznak (nepravilno poreklo, nepravilna oznaka količine, vidno polje, nepopolna oznaka hranilne vrednosti). Za vse neskladne vzorce so izdali odločbe o prepovedi prometa, razen tam kjer so se že trgovci sami takoj odzvali z umikom spornih olj iz prometa. Za primere, ko gre le za označevanje, so inšpektorji izdali ureditveni ukrep. V primerih, ko ni bila ugotovljena ustrezna kakovost, pa so prepovedali promet, razen za šest vzorcev, katere so posredovali v analizo za drugo in tretje mnenje. Za pet od teh vzorcev so pred kratkim prejeli prva analizna poročila, ki potrjujejo ugotovljeno senzorično neustreznost. Podrobnejši podatki so objavljeni na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Nadzor preverjanja kakovosti in označevanja svežega sadja in zelenjave v prometu, ki je potekal v drugi polovici novembra, je medtem pokazal na večje število nepravilnosti. Zato so nadzor podaljšali še v december. Skupaj so inšpektorji opravili 136 inšpekcijskih pregledov svežega in sušenega sadja in zelenjave. V novembru je bilo izvedenih 66, v decembru pa 70 inšpekcijskih pregledov v trgovskih verigah, prodajalnah, stojnicah in kioskih. Nekaj pregledov je bilo izvedenih na sedežih družb, kjer so tudi pakirnice. Sušeno sadje in zelenjava, ki je v prodaji večino pred-pakirano, je bilo ustrezno označeno. Nepravilnosti so se nanašale na kakovost in označevanje svežega sadja in zelenjave. V 85 primerih so za ugotovljene nepravilnosti izrekli opozorilo, v sedmih primerih je bila izrečena globa na kraju samem (plačilni nalogi), v enem primeru pa odločba o odpravi nepravilnosti. Ugotovljene nepravilnosti glede označevanja sadja in zelenjave so zajemale denimo nepravilnosti v označevanju porekla in pomanjkljive oznake pri predpakiranem sadju in zelenjavi. Ugotovljene nepravilnosti glede kakovosti sadja in zelenjave pa se nanašajo na primer na to, da predpa-kirano sadje ne ustreza minimalni kakovosti (gnili plodovi) ali pa da blago ne ustreza minimalnim pogojem kakovosti. Pregledi so bili usmerjeni na tiste prodajalne, kjer so v preteklosti pogosteje odkrili nepravilnosti. Večina sadja in zelenjave je v prodaji nepredpakiranega, zaradi česar obstaja večja možnost za neskladnosti pri označevanju tega blaga. Za deset najbolj prodajanih vrst (jabolka, hruške, ki-vi, breskve in nektarine, agrumi, jagode, namizno grozdje, solata in endivija, paprika, paradižnik) so predpisani standardi kakovosti. Za ostale vrste pa je veljaven splošni standard, ki določa le minimalne pogoje kakovosti, a ne določa kakovostnih razredov. Inšpektorji so pregledovali blago na prodajnih mestih ne glede na poreklo. Največ sadja je italijanskega in španskega porekla (mandarine, kivi, kaki, grozdje, bučke, por, solata, paradižnik, paprika), nekoliko manj grškega (pomaranče), nemškega, avstrijskega (jabolka), nizozemskega (paradižnik, čebula), turškega. Večina banan je iz Ekvadorja, redkejše sadje pa iz različnih držav: Brazilija, Izrael, Peru, Kitajska. Slovenskega porekla so pretežno jabolka, zelje, koleraba, izstopajo tudi hrvaške mandarine. (STA) Znižana naročnina na Primorski dnevnik i do 31. januarja 2011. Izkoristite! DECEMBRA VEDNO ODPRTO (razen 25. in 26. decembra) Ponudbo Podceno označujejo artikli, ki so v prodaji po ceni, ki je nižja od naše nabavne na podlagi D.P.R. 6. Apr. 2001 Št. 218. Navedeno število kosov se nanaša na artikle v prodaji v vseh 10 hipermarketih Emisfero skupaj. Število artiklov v prodaji je označeno v posameznem hipermarketu Emisfero. Garnitura pribora Touring PINTINOX • iz inox jekla 18:10 • sestavljena iz 12 žlic, 12 vilic, 12 nožev, 12 čajnih žličk, zajemalka monfalcone/trzic (go) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 od ponedeljka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30- nedelja: 9.30 - 20.00 EMISFERO najdete tudi v krajih: Belluno, Fiume Veneto (PN), Mirano (VE), Perugia, Scorze' (VE), Silea (TV), Vicenza, Vittorio Veneto (TV), Zane (VI) — Sklad DORČE SARDOČ -r -x mM K mm^ 1 je za šolsko leto 2010 - 2011 dodelil naslednje štipendije: Iskrene čestitke letošnjim dobitnikom! v Sliptrtdijc [ircjiTltjO: Blasutig Matteo, Carta Nocmi, Dorbolo Matteo, tinctti Martina, Guton Denis (litcnci Dvojezične OSnOVDC Kole v i petru); Custrin Anthca (obsolski program Ekstra); Bernctič Rcbcka, Corctti Tanja, Croselli Martina, J are Aljoša, Zoricut Tanja (univerzitetni študenti); Št gina Petra {štipendija v oporni a* na [)av ijA Sosoh). Stipcndijo za podiplomski študij prejme: Stefančič Mitja V sklad za letošnje štipendije so prispevali: ZKB e M Banca di Cfvidale © t nd * IilK' tKpubllkt Mtuniif ZaSItprnn V /«rmjiîiu cogeco mark medical Polwrdob i" Siïi'&inic WIPOT Skiaa ►>/}, Surift>ci':\c za hiti!jajc vsem. Hi s prispevkom vpetih UsočMkft mno^očate sfcJadu podelite)? štipendij. Podelitev štipendij bo 17. decembra 2010, ob 18.30 na sedežu Slov.I.K.-a v KBcenLru, Korzo Verdi 51, Gorica, Ej/ Toplo vabljeni! 4 Petek, 17. decembra 2010 GOSPODARSTVO pristanišča - Boniciolli nadaljuje redno upravljanje tržaškega pristanišča Pospešena dela za prenovo šestega pomola v prosti coni Podjetje Francesco Parisi, ki ima pomol v koncesiji, končalo podiranje hale št. 61 TRST - Medtem ko se še niso polegle kritične note, ki jih je v Trstu sprožila sredina predstavitev Unicredito-vega projekta za logistično platformo, se v tržaškem pristanišču nadaljuje redna uprava predsednika Pristaniške oblasti Claudia Boniciollija. Kot je znano, se mu je 4. decembra iztekel štiriletni mandat, do imenovanja njegovega naslednika, pa lahko redno upravljanje nadaljuje do največ 45 dni, torej do sredine januarja. Iz Pristaniške oblasti so včeraj sporočili, da se nadaljujejo dela za modernizacijo šestega pomola nove proste pristaniške cone. Špedicijsko podjetje Francesco Parisi je namreč podrlo halo št. 61, potem ko je 30. junija letos družba pridobila 25-letno koncesijo za uporabo celotnega območja pomorskega terminala na šestem pomolu. Projekt, ki ga je predstavila družba Parisi, predvideva prenovo celotnega pomola, na katerem naj bi nastal sodoben in funkcionalen blagovni terminal, ki bo sposoben upravljati nove potencialne tovorne tokove. Plodno sodelovanje z zasebnimi vlagatelji je ne samo izreden volan za gospodarski razvoj pristaniškega območja, ampak Pristaniški oblasti omogoča napredovanje po poti prenove in ponovne uporabe opuščenih predelov pristanišča, ki so v njeni pristojnosti. Če za prenovo skrbijo zasebniki, je to seveda olajšanje za javne blagajne, poudarjajo v Lloydovem stolpu. »Nadaljevanje del za modernizacijo šestega pomola je odličen primer si-nergičnega sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, in to še posebno v tem obdobju velikega pomanjkanja javnega denarja za gradnjo infrastruktur,« je komentiral Boniciolli. Po njegovih besedah se je Pristaniška oblast angažirala ravno v to smer, ko se je strateško odprla za sodelovanje z zasebnimi partnerji. »Izrabili smo izredno priložnost za konkretizacijo številnih del, ki bi bila sicer zelo težko uresničljiva,« je dodal predsednik Pristaniške oblasti. bonifikacije - Onesnaženo območje v tržaški industrijski coni Trgovinska zbornica in zavod EZIT ■ •• v« v «II s skupnimi močmi za pospesenje del TRST - Tržaška Trgovinska zbornica in zavod za industrijsko cono EZIT sta strnila vrste za odmrznitev in pospešenje reševanja položaja, ki povzroča resne težave podjetjem na onesnaženem območju in hkrati onemogoča nove proizvodne umestitve. Predsednik zbornice Antonio Paolet-ti in predsednik Ezita Dario Bruni sta včeraj javno predstavila okvirni sporazum med svojima ustanovama, na osnovi katerega naj bi pospešili reševanje tega perečega vprašanja, za katerega je zainteresirana tudi tržaška občinska uprava, ki jo je na predstavitvi zastopal odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis. Kot je povedal Paoletti, bo na osnovi sporazuma prevzel koordinacijsko vlogo med Ezitom, Deželno agencijo za okolje in subjekti, ki si bodo zagotovili izvajalna dela za okakteriziranje onesnaženih območij, zbornični ke-mijsko-merceološki laboratorij. Na tak način naj bi prihranili osem do dvanajst mesecev časa v postopku bonificiranja. arhiv Poleg svojega laboratorija daje Trgovinska zbornica na voljo tudi 1,5 milijona evrov, ki jih je bila rezervirala za bonificiranje onesnaženega območja, kar naj bi omogočilo pospeše-nje dela, začenši z analiziranjem 250 tisoč kvadratnih metrov že okarakteri-zirane površine in nato s preiskovanjem drugih 250 tisoč kvadratnih metrov onesnaženega območja. Okvirni sporazum ocenjuje kot zelo pomemben tudi Bruni. »Čakamo na sprostitev ostalih deset milijonov evrov, ki jih za bonificiranje namenja deželni zakon št. 15/2004 in ki so potrebni za izvedbo okarakterizacije,« je povedal predsednik Ezita, za katerega ni bilo več mogoče čakati, zato sta se ustanovi odločili za skupno ukrepanje. Že izvedenemu okarakteriziranju polovice onesnaženega območja bo zdaj sledilo delo za analiziranje tveganj, ki ga zahteva ministrstvo za okolje, Dežela pa mora izdati nujen odlok, s katerim bo dala Ezitu vso podporo, ki jo potrebuje za izvajanje vloge pooblaščenega subjekta za izvajanje bonifikacije, je bilo še rečeno na predstavitvi sporazuma. infrastrukture- A4 Autovie Venete in Anas pred podpisom koncesije za tretji pas TRST - Prihodnjo sredo, 22. decembra, bodo v Rimu podpisali dodatni akt h konvenciji med državno cestno družbo Anas in koncesionarko A4 Autovie Venete, ki upravlja avtocesto A4 Trst-Benetke. Datum sovpada s tistim, ki je bil določen za polaganje temeljnega kamna za začetek gradbenih del za prvo tranšo tretjega voznega pasu na A4. Sicer pa je bila včeraj zadnja letošnja seja upravnega sveta koncesionarke, ki sta se je udeležila tudi predsednik Dežele FJK Renzo Tondo in deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi, in sicer tudi v svojih vlogah izrednega komisarja in podkomisarja za tretji pas. Podpis priloge h konvenciji z Anasom, s čemer bo koncesija za Autovie Venete obnovljena, bo pomenil opol-nomočenje, s katerim lahko družba koncesionarka začne dela za izgradnjo tretjega pasu. Kot je bilo poudarjeno na zasedanju upravnega sveta, ima avtocestna družba za seboj zelo intenzivno leto, v katerem so bile postavljene finančne, zakonske in operativne osnove za začetek širjenja avtoceste. Veliko dela so imeli v avtocestni družbi tudi s finančno konstrukcijo projekta, pri kateri je poleg Evropske investicijske banke sodelovalo še 23 izbranih bančnih partnerjev, ki bodo svoje ponudbe dostavili do februarja. Investitor bo izbral najboljše ponudnike, za infrastrukturo pa potrebuje približno 700 milijonov evrov. okolje - Skupni projekt Leta 2012 na cesti prvi slovenski električni moped Sodelovanje podjetij Tomos, Iskra in Hidria LJUBLJANA - Koprski Tomos, Iskra Avtoelektrika in Hidria so se dogovorili za skupen razvoj in izdelavo prvega električnega mopeda, zasnovanega s slovenskim znanjem. Dvokolo bo pod znamko Tomos na trgu predvidoma v začetku leta 2012, namenjeno pa ne bo le slovenskemu trgu, temveč tudi trgom zahodne in severne Evrope, so sporočili iz družbe Hidria. Ob tem so pojasnili, da bodo za bazični in aplikativni del razvoja mopeda poskrbeli strokovnjaki Hidria Inštituta za avtomobilsko industrijo, za elektromotor in krmiljenje bo poskrbela Iskra Avtoelektrika, za okvir dvokolesa pa Hidria. Nosilec projekta bo Tomos, ki bo poskrbel za proizvodnjo končnih izdelkov in za trženje (že uveljavljene) znamke Tomos. Novi moped se bo zgledoval po obstoječih oblikovnih smernicah, obogaten pa bo z modernimi dodatki, napovedujejo v Hidrii. Dvokolo bo imelo vgrajena LED svetila, tempomat in digitalno merilno tehniko, omogočalo pa bo tudi električni način vzvratne vožnje. V Tomosu pričakujejo, da bodo v prvih dveh letih izdelali približno 3000 mopedov na leto, glede na trende v industriji dvokoles pa bi lahko v prihodnje ta številka na letni ravni zrasla celo na 10.000. Dvokolo bo namenjeno slovenskemu trgu, pri čemer Tomos računa tudi na institucionalne kupce (pošte, mestna redarstva, dostavne službe), in trgom zahodne in severne Evrope. (STA) Dežela zamrznila denar za projekt Know us TRST - Pristojna direkcija Dežele FJK, ki se ukvarja s programom čezmejnega sodelovanja Interreg Italija-Slovenija 2007-2013, se je odločila za suspenzijo financiranja projekta Know us, ki je bil zadnjimi med štirimi projekti, izbranimi na lestvici Prioritetna os dve. Odločitev je bila neizbežna po prizivu, ki jo je proti lestvici vložila tržaška univerza, katere projekt Trans2ca-re se je uvrstil na peto mesto in tako izpadel. Priziv se je opiral na dejstvo, da je projekt Know us predstavila Dežela Veneto v partnerstvu s FJK in Emilijo-Romagno. Priziv bi morali obravnavati maja 2011, po suspenziji financiranja pa je tržaška univerza preklicala zahtevo po zadržanju izvajanja izbranega projekta. Deželna podpora za spletno trgovino TRST - Deželni odbore je včeraj sklenil finančno podpreti uporabo interneta za spletno trgovanje, za kar je namenil 1,7 milijona evrov. Podpore bodo deležna deželna podjetja, ki se bodo prijavila na razpise, pripravljene s sodelovanjem trgovinskih zbornic. Posojilna jamstva za majhna podjetja TRST - Deželni odbor je odobril 1,8 milijona evrov jamstev za 26 podjetij iz Furlanije-Julijske krajine, ki so zanje zaprosila prek deželnega sklada za majhna in srednja podjetja. Možnost, da deželna uprava odobri kreditna jamstva za majhna in srednja podjetja je bila uvedena lani z deželnim zakonom št. 11/2009 oziroma s t.i. proti-kriznim paketom. Generali noče ugibati o svojem dobičku MILAN - Časopisne novice, po katerih naj bi skupina krilatega leva ob koncu leta dosegla 1,6 milijarde evrov čistega dobička, so včeraj v upravi družbe zanikali, ker bo dobiček odvisen od gibanja trgov do izteka leta. V tiskovni noti pa je zavarovalna družba potrdila, da predvideva prihodke v razponu od 3,6 milijarde do 4,2 milijarde evrov. EVRO 1,3238 $ -0,9 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. decembra 2010 evro (povprečni tečaj) valute 16.12. 15.12. ameriški dolar 1,3238 1,3360 japonski jen 111,28 8 8209 111,88 8 8917 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 40,6740 60 0770 40,9375 60,5640 ll lUlJjlVa l upija danska krona hntsncrU'! ti int" 7,4503 084795 UU, J IrnJ 7,4516 0,85290 L/1 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ «fnna 9,0381 7,8950 9,0798 7,8660 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 25,155 1,2849 25,155 1,2826 jVIUCIIjM llallK estonska krona m^HTarcki TPinnt" 15,6466 273,70 15,6466 274,63 1 1 \O\-\i-0 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 3,9790 1,3297 3,9783 1 3440 Kol 1C1UjI\I UUICII avstralski dolar nAlnarcKi l^v 1,3373 1,9558 1,3436 1 9558 uuiuai jm ictv romunski lev liiY*\\/CK i ifac 4,2930 3,4528 4,2885 3,4528 IILUVJM iiidj latvijski lats hr37l ICki fAal 0,7098 2,2548 0,7097 2,2694 uio¿.njoM iccn islandska krona ti lira 290,00 2,0223 290,00 2,0277 LUI jIVcl lila hrvaška kuna 7,3905 7,3898 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 16. decembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,26063 0,30188 0,45619 - LIBOR (EUR) - - - - LIBOR (CHF) 0,14167 0,17000 0,24167 - EURIBOR (EUR) 0,819 1,026 1,254 - I ZLATO (999,99 %%) za kg 33.220,52 € -245,04 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 16. decembra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,45 INITEDIII IDr»DA 3 QD +0,71 +4 11 KRKA 1 1 IKA KOPER 63,00 1700 -0,63 +6,25 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 160,60 256,00 +3,41 +2,40 TELEKOM SLOVENIJE 88,00 +1,15 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 49,00 AERODROM LJUBLJANA 18,10 DELO PRODAJA 26,00 rrm Q"> nn +2,08 +0,00 -1 08 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 19,65 4,60 -0,22 ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 10,35 5,50 +1,47 KOMPAS MTS NIKA 7,65 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI 1 IS IIUBI IANA 15,50 8,00 24,50 390,50 +3,33 +0,00 -1,14 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 88,01 179 80 -2,75 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 92,00 17,50 +0,00 +1,16 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 16. decembra 2010 -0,21 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,049 90,53 154 +0,10 +0,53 +0,59 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 3,39 0,849 +0,00 -1 85 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 2,68 0,86 -2,55 +0 17 EDISON ENEL ENI 3,79 1645 +0,07 +0,37 FIAT FINMECCANICA 14,48 8,445 -0,62 -0,59 FINMECCANICA GENERALI IFIL 14,72 -2,00 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,15 9,335 +0,23 -0,69 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,12 4,605 +1,47 +0,60 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,675 1 949 -2,63 -0,31 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,2 12 69 +0,57 -0,39 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 34,74 3 815 +1,14 +0,99 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 7,605 0,968 -0,33 -0,51 TENARIS TERNA 17,68 3185 +1,38 +0,32 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,079 6,745 -3,88 -1 89 UNICREDIT 1,615 -0,86 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 87,87 $ +0,19 IZBRANI BORZNI INDEKSI 16. decembra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 844,90 +1,42 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 1.893,67 96412 +0,53 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 1.704,07 666 17 +0,10 +0,68 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 276,88 1.429,07 +0,95 +0,50 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.265,63 +0,24 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.499,25 2.218,02 +0,36 +0,71 S&P 500, New York 1.242,87 +0,62 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.259,68 7.024,40 5.885,16 -0,63 +0,11 +0,05 CAC 40, Pariz 3.888,36 +0,21 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.825,00 1.199,9 2.781,77 +0,33 +0,62 Nikkei, Tokio 10.311,29 +0,01 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.147,67 2.898,14 +0,01 -0,46 Sensex, Mubaj 19.864,85 +1,10 / MNENJA, RUBRIKE Petek, 17. decembra 2010 5 ŽARIŠČE Ohranimo ali resetirajmo naš prostor? Peter Rustja V zadnjem času se v Sloveniji pojavlja kot modna sintagma v političnem diskurzu in analizi stanja družbe računalniška beseda resetiranje. Vse se je začelo na odmevni okrogli mizi Inštituta dr. Jožeta Pučnika, na kateri so sodelovali nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, pravnik Marko Pavliha ter ekonomista Rado Pezdir in Janez Šušteršič. Naslov posveta je bil enostaven: Resetirajmo Slovenijo! Od posveta si bom sposodili le izzivalno izhodišče naslova. Živimo pač v času, ko je virtualna (računalniška) stvarnost postala sestavni del našega vsakdana. Meje med virtual-nim in realnim svetom so vedno tanjše, vseeno pa se konec koncev tudi po popotovanju po internetni ali virtualni stvarnosti vedno vračamo nazaj na realna tla, v svet idej in pojavov, ki so »za spoznanje« bolj kompleksni od računalniških analiz, projekcij in virtualnih svetov. Slednji nas na prvi pogled očarajo, saj vedno bolj perfektno prestavljajo del našega vsakdana tudi v imaginarne svetove, ki se nam pojavijo ali na računalniškem ekranu v obliki powerpoint pre-zentacije, računalniške igre ali na filmskem platnu. Sicer pa ko ugasnemo računalnik oziroma ko se končna še zadnji meter filma, se spet znajdemo v starem, dobrem (?) svetu, kjer rabimo informacije o ceni kruha, mleka, a tudi o stanju šolstva in kulture nasploh. Tudi to spada v naš svet, s katerim se moramo dan za dan soočati. To je svet, ki ni »gla- murozen« in s katerim se namišljeni lepi in slavni ne ukvarjajo. Kruh in mleko sta nekoč bila osnova prehrane sleherne družine. Kruh je bil ponos slehernega našega peka in o poreklu mleka ni bilo potrebno posebno poizvedovati. Bila sta kvalitetna izdelka, v katerih se je zrcalilo delo in ljubezen do dela posameznika. Isto bi lahko napisali o našem šolstvu in prosvetnem delu. Spremenjen odnos do dela je spremenil nenazadnje tudi odnos družbe do drugih nivojev omike v družbi. Delavec je postal čez noč tehnološki presežek. Najprej so ga poskušali zamenjati s stroji, nato pa z vedno bolj poceni delavci, s takoimenovano deloka-lizacijo v bolj poceni države. Ker je Zemlja pač okrogla, se vedno najdejo kraji, ki bi bili še bolj poceni za proizvajalce. Rezultat je na dlani: kriza, ki jo časopisi beležijo in o katerih politiki veliko govorijo, je kriza le malega človeka. Istočasno z globalno krizo so se povišali izdatki za luksuzne izdelke. Ladja se navidezno potaplja, natakarji pa neprestano točijo najdražji šampanjec. Skrb za naše šolstvo je barometer, s katerim lahko merimo naše zanimanje za prihodnost. Otroci so pač naša bodočnost. Potreba po celotnem in kvalitetnem javnem šolstvu bi morala biti prva »prioriteta« naše skupnosti. Pri tem ne mislim le na vrtce in osnovno šolo, ampak zlasti - na jasli. Na dlani je, da mlade družine, tako v mestu kot v okolici, nujno potrebujejo primerne ja- vne strukture, ki omogočijo po eni strani otrokom socializacijo v družbi vrstnikov, po drugi strani pa da staršem ne onemogočajo izvrševanje poklica. Za tako strukturo si prav v teh dneh prizadevajo starši, ki na lastni koži preizkušajo omenjeno dilemo dan za dnem. V resničnem svetu. Z veseljem in upanjem sem podpisal peticijo v zvezi s tem vprašanjem. Vsak mozaik je pač potrebno začeti s kamenčkom, razširitev ponudbe jasli pa bi pomenila, da imamo pred sabo natančno sliko načrta, ki ga moramo kot slovenska narodna skupnost v Italiji uresničiti in udejanjati. Proti reformi višjega šolstva so se aktivno v naši skupnosti odzvali tudi sami dijaki, ki so v svojih protestih uspeli usmeriti pozornost celotne skupnosti in medijev. In prav pluralnost in raznovrstnost naše medijske ponudbe je v takih primerih jamstvo, da se glas naše skupnosti sliši povsod, kjer je potrebno. Tehnične izboljšave na področju televizijske in radijske oskrbe omogočajo, da lahko povsod v Furlaniji Julijski krajini dobivamo vsak dan pester program v slovenskem jeziku. Slovenski kulturni prostor postaja vse bolj skupen, zato je od nas odvisno, da ohranimo našo specifično podobo na kulturnem področju, na tisto zmes med poklicnim in ljubiteljskim, brez katere si ne moremo predstavljati našega kulturnega dela, da ne pride do nepotrebne neprepoznavnosti in relativizacije naše skupnosti. KULINARICNI KOTIČEK Božične sladice Božič je tik pred nami, vreme pa je že tako in tako božično že kar nekaj časa, za jutri napovedujejo celo obilen sneg tudi pri nas. Je že prav, čeprav do Božiča manjka še dober teden. Ko smo že pri božičnih temperaturah, poglejmo, s kakšno slaščico se sladkajo tam gor na severu, točneje na Norveškem, ki ni ravno Božičkova domovina, a je še kar blizu. Recept za norveški božični kolač se glasi takole: pripravimo 300 g moke, 2 jajci, 80 g sladkorja, 15 cl mleka, 25 g kvasa, 75 g masla ali margarine, pol žličke cimeta, ščepec ingverja, 10 dag rozin, 10 dag suhih marelic. Jajce in sladkor ste-pemo, dokler ne dobimo penaste zmesi. V mlačno mleko damo kvas in pustimo, da narašča nekaj minut, nakar ga damo v moko, ubijemo noter še jajce, primešamo vse ostale sestavine, se pravi margarino, cimet, ingver, rozine, ki smo pustili dobro uro v rumu in jih nato sesekljali in narezane suhe marelice. Vse sestavine dobro premešamo in meso stepamo toliko časa, da dobimo dokaj gosto belo tekočino, ki jo vlijemo v model, ki je lahko okrogel ali oni za srnin hrbet, oblika pravzaprav ni pomembna. Pokrijemo s čistim prtičkom in pustimo, da testo vzhaja približno 45 minut nekje na toplem. Količina testa bi se morala podvojiti. Namažemo ga s stepenim jajcem in porinemo v pečico, ki smo jo segreli na 190 stopinj. Pečemo slabe pol ure. Če vam norveški kolač ne diši, se lahko odločite za božične rezine, ki so morda bližje našemu okusu. Zanje potrebujemo: 3 velike žli- ce moke, noževo konico pecilnega praška, 3 jajca, 3 žlice sladkorja, na-ribano limonino lupino, 50 g narezanih orehov, 5 suhih marelic, 3 suhe slive, ščepec cimeta. Moko pre-sejemo skupaj s pecilnim praškom in premešamo. Suho sadje in orehe narežemo na kose in jih stresemo v moko ter pazimo, da se med seboj ne zlepijo. Potresemo še s cimetom in vse dobro premešamo. Beljake ločimo od rumenjakov in jih stepemo v trd sneg, dodamo sladkor in previdno vmešamo še rumenjake. V jajčno zmes, ki smo jo dobro premešali sedaj dodamo še moko med stalnim mešanjem z metlico. Malo večji model temeljito namastimo z maslom ali margarino in ga potresemo z moko. Vlijemo testo, ki naj sega le do 3 modela, ker bo zmes med peko narasla. V na 190 stopinj ogreti pečici pečemo dobrih 20 minut. Ko se sladica ohladi, jo odstranimo od sten modela in jo obrnemo na mizo. Če hočemo biti posebno pridni, kolač še prelijemo s čokoladnim prelivom, ki ga dobimo tako, da 70 g čokolade 2 žlici semeskega olja in 30 g masla stopimo v vodni kopeli in stopljeno čokolado z žlico nanese-mo na sladico in jo z lopatico enakomerno porazdelimo. Razrežemo na rezine, ko se ohladi in ponudimo, mogoče z žlico stepene smetane. Dober tek in vesel Božič! Ivan Fischer v soboto Modna revija unikatnega nakita v Sežani SEŽANA- V nedeljo, 19. decembra, se bo ob 17.uri v srednji dvorani Kosovelovega doma v Sežani odvijala modna revija unikatnega nakita, ki ga je izdelala diplomantka likovne pedagogike ter od letos tudi študentka Višje šole za fotografijo v Sežani Tjaša Sosič iz Dola pri Vogljah. Modno revijo organizirajo študentke Fakultete za turistične študije Portorož - Turistice, v okviru predmeta Management prireditev. Program bo popestren z glasbeno in plesno točko, sledila pa bo razstava drugega nakita. Vstopnina znaša 2 evra. (O.K.) Likovna razstava in božično romanje PLISKOVICA, DOL PRI VO-GLJAH-V Mladinskem hotelu v Pli-skovici, ki je letos praznoval sedem let uspešnega dela, prirejajo v prednovo-letnem času obilico prireditev. Tako bo v soboto, 18. decembra, popoldan potekala otroška delavnica izdelovanja ptičjih krmilnic. V nedeljo, 19. decembra, pa bodo odprli razstavo slik Silve Pangos iz Sežane z naslovom Zlati prah. Avtorica, ki se je v zadnjem času predstavila že na nekaj skupinskih razstavah, bo tokrat razstavljala tudi na Krasu. Odprtje razstave s kulturnim programom bo ob 16.uri. Domača otroška pevska skupina bo ogrela še mrzle pliskovške klance. Zaključni del bo pod Latnikom evropskega prijateljstva, kjer bodo udeleženci ob skodelici toplega čaja ali kuhanega vina okrasili novoletno jelko. V ponedeljek ob 17.uri pa bo za najmlajše ob gledališki predstavi »Zimski prijatelj« obiskal dedek Mraz. V zadružnem domu v Dolu pri Vogljah pa bo otroke obiskal dedek Mraz to soboto ob 17.uri. V sodelovanju z Medobčinskim društvom prijateljev mladine iz Sežane pripravljajo ob tem dogodku tudi otroško predstavo z naslovom Janko in Metka. Olga Knez dolenja vas - Začasno ustavili gradnjo prve od dvajsetih načrtovanih vetrnic Gradbišče elektrarne sameva Upravna enota Sežana mora znova odločati o gradbenem dovoljenju, ki ga je razveljavilo ministrstvo za okolje in prostor DOLENJA VAS - Po mesecu dni, odkar je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) razveljavilo spremembo gradbenega dovoljenja (GD) in so posledično na Griškem polju pri Dolenji vasi ustavili gradnjo prve vetrne elektrarne V Sloveniji, so prejšnji teden z gradbišča umaknili še dvigalo. »Gradbišče smo začasno zaprli, 20 metrov postavljenega vetrnega stebra pa bo ostalo kot spomenik vsem borcem, z MOP na čelu, proti graditvi vetrnih elektrarn,« je cinično pripomnil Janez Korošec iz družbe Alpe Adria energija iz Maribora, ki je slovenski partner v naložbi. Pot naprej je jasna. Na Upravni enoti (UE) Sežana bodo morali znova odločiti o izdaji spremenjenega GD, ta čas pa bodo v Agrarni skupnosti (AS) Dolenja vas zbrali še manjkajoča soglasja članov. To po besedah Danila Suše, ki predseduje komisiji za izgradnjo parka vetrnih elektrarn, ne bi smela biti težava. »Člani AS so postavitev vetrnic na Griškem polju podprli že leta 1999 na občnem zboru. Sicer udeležba takrat ni bila 100-od-stotna, ker pa ima AS občni zbor enkrat na leto, se je vsakič kdo zanimal, kako gradnja napreduje. Mi smo se z investitorjem že takrat dogovorili za letno rento, ki bo odvisna od števila vetrnih naprav, njihove zmogljivosti in količine proizvedene električne energije.« AS Dolenja vas ima 48 članov, vendar se je njihovo število zaradi smrti dveh članov povečalo. »Na zapuščinski razpravi po prvem umrlem članu je sodišče odločilo, da premoženjske pravice pripadajo vsem desetim dedičem, čeprav po določilih zakonodaje lahko pravice deduje le tisti, ki je član AS,« je pojasnil Suša. »Od teh jih devet živi v Sloveniji, eden v Italiji, na srečo pa vsi soglašajo z graditvijo vetrnic na Griškem polju. Imamo pa še drugi primer, ko so po umrlem članu AS, ki se je odselil v Italijo, ostali trije dediči. Vsi živijo v Italiji. V zvezi s tem naj povem, da so po Zakonu o agrarnih skupnostih člani AS lahko tudi tuji državljani, vendar le, če imajo v lasti zemljišča in gozdove v Sloveniji.« V času, ko je gradbišče zaprto, je nastala velika gospodarska škoda, je povedal Korošec. »Gre za absurdno dejanje. Cementna podlaga za prvo od dvajsetih MOP je sredi gradnje prve vetrne elektrarne razveljavil spremenjeno GD. Upravni in nadzorstveni organ bi morala nesoglasja reševati med seboj in ne na plečih investitorja. Ker je GD iz leta 2008 pravnomočno, to so povedali tudi na Katedri na upravno pravo Pravne fakultete v Ljubljani, smo mi začeli graditi. Pri spremembi, ki je zadevala zamenjavo tipa elektrarne in nosilne konstrukcije, pa ni potrebno, da znova dokazujemo pravico graditi. Zato je odločba MOP v nasprotju z Zakonom o upravnem postopku in Zakonom o graditvi objektov (ZGO).« Kolikšna je škoda, nam Korošec ni povedal, znano pa je, da najem dvigala stane osem tisoč na dan, premik na drugo lokacijo pa tudi 100.000 evrov. »Ker gradnja stoji, je nastal izpad v terminskem planu, v prihodnje bo treba na novo organizirati prevoz, izpad bo v proizvodnji, saj bi ta čas vetrna naprava lahko že stala, predvsem pa je Slovenija na mednarodnem energetskem trgu dobila veliko črno piko.« Dobavitelj vetrne naprave je namreč nemška družba Enercon, ki je na nemškem tržiš- načrtovanih vertrnic ču vodilna proizvajalka vetrnih turbin, izvedeli pa smo tudi, da so o primeru Gri-ško polje govorili tudi na avstrijski gospodarski zbornici. Odločitev je sedaj v rokah Upravne enote Sežana. Po besedah načelnice Sonje Kovačič še ne vedo, kako bodo ravnali. Torej, ali zahtevali soglasja vseh članov ali ne. »Pri izdaji prvega GD smo kot dokaz o pravici graditve šteli zemljiškoknjižni predlog za vpis vseh parcel, na katerih naj bi potekala gradnja, ki so ga prejeli na Okrajnem sodišču v Sežani. Predložena je bila tudi notarsko overjena zakupna pogodba med investitorjem in AS Dolenja vas. S spremembo ZG O pa za vpis v zemljiško knjigo predlog ne zadostuje več, ampak mora biti predložena verodostojna listina, kar za konkreten primer pomeni, da morajo vsi člani opraviti dedni postopek in posamično skleniti notarsko pogodbo.« Korošec je v zvezi s slednjim povedal, da za eno vetrnico to ni potrebno, da pa bodo za nadaljevanje naložbe - na Griško polje naj bi namreč postavili 20 vetrnic - soglasja zagotovo morali pridobiti. »Ena ve- trnica bo z električno energijo lahko oskrbela dva tisoč gospodinjstev, celoten park pa celotno regijo.« Lokacija ni sporna niti z okoljevar-stvenega vidika, saj celo v Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, kjer sicer nasprotujejo gradnji vetrnih elektrarn na Volovji rebri na Ilirsko Bistrico - tam je to namera Elektra Primorska - ne razumejo ravnanja MOP. »Nadzorstveni organ, torej MOP, bi moral v primerih, ko zadeve niso pravno dorečene, podpreti gospodarstvo, ne pa da ravna ravno nasprotno. Zdi se, da je glavni interes pri nas ta, kdo bo zaslužil pri gradnji Termoelektrarne Šoštanj, vse ostale zadeve pa Ljubljane na zanimajo,« je še dodal Korošec. Kdaj se bo gradnja na Griškem polju lahko nadaljevala, je nemogoče reči. Treba je počakati na odločitev UE Sežana in potem pričeli pogajanja z nemškimi in avstrijskimi partnerji. Do takrat pa si lahko mirno privoščimo izlet na Gri-ško polje in si predstavljamo vetrnico, ki že služi svojemu namenu. Irena Cunja 6 Petek, 17. decembra 2010 ITALIJA / politika - Manevri po torkovi parlamentarni zaupnici Berlusconi računa na »pomoč« dvajsetih poslancev opozicije Apel kardinala Bagnasca za politični dialog - Bondijev poziv »bivšim tovarišem v KPI« RIM - Silvio Berlusconi računa, da si bo kmalu zagotovil kolikor toliko solidno večino tudi v poslanski zbornici. V njegovi stranki Ljudstva svobode so namreč prepričani, da bo v vladno koalicijo po novem letu tako ali drugače pristopilo okoli dvajset poslancev iz mešane parlamentarne skupine in celo nekateri iz Demokratske stranke. Medtem ko v opoziciji govorijo o »sramotnem novačenju« poslancev, so v večinski koaliciji prepričani, da pri tem ni nobenih nepravilnosti ali nezakonitosti, češ da gre za »parlamentarce, ki hočejo Italiji omogočiti politično stabilnost«. Glavni cilj Berlusconija in njegovih ostaja vsekakor razkroj Finijeve stranke FLI, ki se pri zaupnici v poslanski zbornici res ni kdove kako izkazala. Medtem ko Berlusconi skuša utrditi svojo oblast v parlamentu, je Antonio Di Pietro pozval demokrate in Nichija Vendolo k skupni politični pobudi v pričakovanju morebitnih spomladanskih volitev. Vodja Italije vrednot pravi, da mora opozicija pohiteti z oblikovanjem skupne volilno-pro-gramske platforme. Da bi bile volitve za Italijo škodljive, je prepričan kardinal Angelo Ba-gnasco, predsednik Italijanske škofovske konference, ki je spet pozval politične stranke k dialogu in k premostitvi sedanjih razlik. Kardinalove besede marsikdo tolmači kot apel stranki UDC Pier Ferdinanda Casinija, naj v bistvu ne zaostri svoje opozicije do vlade. Vatikan je namreč predvčerajšnjim še kar hladno sprejel rojstvo t.i. tretjega bloka, kar pomeni, da vsaj del cerkvene hierarhije še vedno stavi na Berlusco-nija in njegovo vlado. Za nenavadno potezo je včeraj poskrbel kulturni minister Sandro Bondi, ki mu grozi parlamentarna nezaupnica zaradi dogajanj v Pompejih, kjer so se zrušile nekatere arheološke znamenitosti. Bondi se je v pismu Demokratski stranki spomnil svoje komunistične preteklosti (bil je med drugim župan KPI v toskanski občini Fivizza-no) in pozval nekdanje tovariše, naj umaknejo nezaupnico, »ki je neutemeljena in neprimerna«. Minister iz vrst Berlusconijeve stranke je predvčerajšnjim pisal predsedniku republike Giorgiu Napolitanu ter se pri njem pritožil nad predsednikom poslanske zbornice Gianfrancom Finijem, češ da je pristranski, »kar ne zagotavlja trezne obravnave nezaupnice.« Silvio Berlusconi, Giulio Tremonti in Umberto Bossi predstavljajo ogrodje desnosredinske vlade ansa Dogovor vlada-dežele o davčnem federalizmu RIM - Vlada in dežele so po dveh mesecih pogajanj včeraj dosegle dogovor glede zakonskega odloka o deželnem davčnem federalizmu, ki določa tudi standardne stroške za zdravstvo. Predsednik deželne vlade Piemonta Roberto Cota je dogovor označil kot »zgodovinski dogodek«, medtem ko je predsednik konference dežel Vasco Errani, sicer predsednik deželne vlade Emilije Romagne, menil, da »smo šele na začetku«. Kot je poudaril Errani, so dežele pri tem od vlade dosegle, da bo sprostila sredstva za krajevne javne prevoze za leto 2011, pa tudi, da bo na novo pretresla 4,5 milijarde evrov proračunskih rezov na račun dežel, ki jih predvideva julijski finančni manever. Guede dokončno obsojen zaradi umora študentke RIM - Kasacijsko sodišče je včeraj dokončno potrdilo razsodbo prizivne-ga sodišča, ki je obsodilo danes 23-let-nega državljana Slonokoščene obale Rudyja Guedeja na 16 let zapora zaradi umora britanske študentke Meredith Kercher, ki naj bi jo pred smrtjo tudi posilil. Pri umoru, do katerega je prišlo 1. novembra 2007, naj bi sodelovala ameriška študentka Amanda Knox in njen tedanji italijanski zaročenec Raffaele Sollecito, ki se zdaj zagovarjata pred prizivnim sodiščem. rim - Aretirali so jih po torkovih izgredih v mestnem središču Izpustili 22 demonstrantov Za enega pa so odredili hišni pripor - Oster protest rimskega župana - Video posnetek dokazuje, da so agentje pretepli vsaj enega protestnika Demonstrante so včeraj izpustili ansa confindustria - Študijski center Prepočasna rast »bolezen« italijanskega gospodarstva RIM - »Nizka rast je prava bolezen italijanskega gospodarstva. Primerjava z Nemčijo je za Italijo porazna.« Tako ugotavlja študijski center zveze industrialcev Confindustria v včeraj objavljenem poročilu, v katerem nekoliko popravlja v negativnem smislu svoje napovedi o gospodarski rasti. V tem letu naj bi se italijanski bruto domači proizvod (BDP) zvišal za 1 odstotek (in ne za 1,2 odstotka, kot je študijski center poprej napovedal), prihodnje leto pa naj bi BDP zrasel za 1,1 odstotka (in ne za 1,3 odstotka). Vse to ima hudo negativne posledice na zaposlitveno raven. Poročilo ugotavlja, da je od začetka gospodarske krize do letos, točneje od prvega tromeseč-ja 2008 do prvega tromesečja 2010, Italija izgubila 540 tisoč delovnih mest, katerim je treba dodati delavce v dopolnilni blagajni, ki naj bi dejansko pomenili dodatno izgubo 480 tisoč delovnih mest. Oktobra 2010 je bilo število brezposelnih 2,167 milijona, več kot dvakrat toliko kot aprila 2007. Študijski center Confindustrie pred- raziskava - Eurispes in Plavi telefon Vsak tretji mladostnik že pomislil na beg od doma PREDSEDNICA CONFINDUSTRIE EMMA MARCEGAGLIA ansa videva, da bo v letu 2011 število zaposlenih še naprej padalo, in sicer za 0,4 odstotka, tako da bo uradno število brezposelnih v zadnjem četrtletju 2001 dosegel 9 odstotkov aktivnega prebivalstva. Šele v letu 2012 naj bi število brezposelnih začelo postopoma upadati. Če se bo nadaljeval ta trend, se bo Italija vrnila na položaje, ki jih je imela pred gospodarsko krizo, šele spomladi 2015. Če bi hotela leta 2020 ujeti trend rasti, ki ga je imela v obdobju 200-2007, bi njeno gospodarstvo moralo odslej rasti za 2 odstotka letno. RIM - Vsak četrti mladostnik (star od 12 do 19 let) v Italiji je prepričan, da je gospodarska kriza prizadela njegovo družino, vsak peti otrok (star od 7 do 11 let) pa meni, da se njegova družina s težavo prebija do konca meseca. Tako ugotavlja raziskava, ki sta jo skupno izvedla študijski center Eurispes in center za pomoč otrokom ter mladostnikom Plavi telefon. Po izsledkih raziskave je 33,1 odstotka italijanskih mladostnikov že pomislilo na beg od doma. K temu so bolj nagnjena dekleta (37,9 odstotka) kot fantje (27,5 odstotka). Razlog za takšne skrajne odločitve je skoraj vedno spor s starši, najpogostejše jabolko spora pa je študij (32,3 odstotka). Raziskava Eurispesa in Plavega telefona je nadalje ugotovila, da 84 odstotkov mladostnikov in 42 odstotkov otrok ima svoj profil na Facebooku. Okrog 40 odstotkov otrok brez nadzora pluje po internetu, pri čemer jih 17 odstotkov najraje gleda video pos- netke s srhljivimi prizori ali seksom. Sicer pa se večina (62,9 odstotka) obrača na Youtube zaradi glasbenih vložkov. Med mladostniki pa jih je 14,8 odstotka z interneta že naložilo prepovedan material, 17,3 odstotka pa se jih je zaljubilo v osebo, ki jo je spoznalo prek spleta. Pri mladi populaciji se mobilniki hitro širijo. Zdaj z njimi razpolaga že 85 odstotkov mladostnikov in 62,4 odstotka otrok. Med otroki od 7 do 11 leta starša še vedno veljata za idealen par. Nekaj pa jih vendar sanja, da bi imelo za starše popularne osebnosti. Najbolj priljubljen par sestavljata Francesco Toti in Illary Blasi. Med mladostniki je zelo razširjena potreba po negovanju lastne zunanjosti. Kar 5,3 odstotka jih je že doživelo poseg plastične kirurgije. Za piercing se je odločilo 15,5 odstotka mladostnikov, za tetoviranje pa 4,7 odstotka. RIM - Dvaindvajset protestnikov, ki jih je policija priprla po torkovih nasilnih izgredih v rimskem mestnem središču, so včeraj izpustili. Samo za enega, 32-letnega delavca Maria Miliuccija, so zahtevali hišni pripor. Dolžijo ga povzročanja velike škode in hudega upiranja javnim funkcionarjem; sumijo ga, da je pri tem uporabljal tri večje kamne, vsak naj bi tehtal poltretji kilogram. Mi-liucci je sin enega izmed voditeljev rimske delavske avtonomije in odvetnice, ki ga je včeraj tudi branila na sodišču. Rimsko sodišče je vsekakor potrdilo aretacije ostalih protestnikov, nato pa odredilo njihovo izpustitev: sodniki so ocenili, da je treba »obtožbe na njihov račun analizirati tudi v luči novih elementov, ki so prišli na dan med preiskavo«. Eden izmed teh je amaterski video posnetek, ki se je pojavil na spletnem portalu YouTube: v njem se jasno vidi, kako so se agentje znesli nad Riccarda L.C., ga zbrcali in skakali po njegovem telesu, nato pa ga aretirali. Rimski kvestor Francesco Tagliente je odredil notranjo preiskavo, na podlagi katere naj bi določili identiteto vpletenih nasilnih agentov. Mlade bremenijo različne obtožbe. Večino dolžijo upiranja javnim funkcionarjem, nekatere pa tudi povzročanja poškodb javnim funkcionarjem. Mladoletnega protestnika, ki je na fotografijah vihtel pendrek in držal v rokah lisice, so medtem sprejeli v sprejemni center. V medijih so se najprej pojavila sumničenja, da je bil fant v resnici policist v civilnih oblačilih, ki je povzročal nerede med demonstranti, policija pa trdi, da gre za mladoletnega fanta: prepoznali naj bi ga na podlagi jopiča in rane na desni roki. Izpustitev demonstrantov je sprožila val ogorčenja v desni sredini. Posebno jezen je bil rimski župan Gianni Ale-manno, ki je prepričan, da bi škoda, ki so jo povzročili torkovi protesti, zahtevala strožje kazni s strani sodstva. Po njegovi oceni je skupina mladih dokazala, da je nevarna za skupnost. Potem ko je Vsedržavno združenje sodnikov izjavilo, da so kritike dobrodošle, psovke na račun sodnikov pa ne, je Alemanno zatrdil, da podpira in ceni sodstvo. www.primorski.eu1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Petek, 17. decembra 2010 J APrimorski ~ dnevnik industrija - Obračun sindikata FIOM-CGIL za krizno leto 2010 f^ ■ II V IVV Dolg seznam kriznih zariše v trZaškem kovinarskem sektorju Skoraj povsod vlada negotovost, delovnih mest je vse manj, politika pa ne spodbuja industrijskega razvoja Končuje se leto 2010, ki je bilo eno najtežjih v zgodovini italijanskega gospodarstva. Krizni val Trstu ni prizanesel, o tem pričajo tudi podatki, ki jih je včeraj navedel sindikat FIOM-CGIL. Letni obračun omenja težave v krajevnem kovinarskem sektorju, je pa zgovoren. V tem sektorju je približno sto podjetij letos zaprosilo za socialne blažilce, vpletenih je bilo okrog tisoč delavcev. Nekateri so že dalj časa v dopolnilni blagajni, drugi delajo z okrnjenim urnikom, tretji so se iz dopolnilne blagajne vrnili na delo, četrte so odpustili. Največja krajevna krizna žarišča so po ocenah sindikata podjetniške dejavnosti, povezane s tovarno Wärtsilä, ladjedelniške dejavnosti v zakupu od družbe Fincantieri in avtomobilski sektor, splošna slika pa prav tako ni spodbudna. Podjetniki so v težavah, banke še vedno niso naklonjene financiranju podjetij, posledice pa so najprej zaznavne pri koncu verige, tj. delovni sili. Kakor se dogaja drugod po državi (in Evropi), tudi v Trstu primanjkuje delovnih mest. »V Trstu so kovinarji, ki že dve leti zaman iščejo zaposlitev. Delovnih mest ni niti v super-marketih ali pekarnah,« trdi pokrajinski tajnik FIOM-CGIL Stefano Borini. Kriza pa ni edini krivec. Institucije in krajevna politika (vseh barv) zaenkrat niso bile sposobne spodbuditi industrijskega razvoja, s čimer so se delovne priložnosti izničile. Odgovornih odločitev o industrijskem razvoju pa ni. V letu 2010 je okrog sto podjetij kovinarskega sektorja zaprosilo za socialne bla-žilce, dve sta načrtovali kolektivne odpuste, tri so šla v stečaj. Družba Wärtsilä je po obdobju obširnega razvoja (v petih letih so zaposlili 700 ljudi) v novi, počasnejši fazi in ni jasno, kakšna bo v prihodnosti vloga dolinske tovarne na šahovnici multinacionalke iz Finske. Letos so vsekakor že nastradala krajevna podjetja, ki so s to proizvodnjo povezana, saj je bilo v začetku leta izbrisanih kar 140 delovnih mest. Družba Fincantieri se sooča z drastičnim upadom naročil in je za leto 2011 že napovedala porast ur dopolnilne blagajne. Na državni ravni zadeva ta ukrep 2300 delavcev, v Trstu 120. Če se slika ne bo izboljšala, bo vodstvo družbe bržkone upoštevalo možnost temeljite reorganizacije z valom odpustov. »Problem pa predstavljajo tudi zakupi podjetja Fincantieri (katerega lastništvo je javno), saj nekatera zunanja podjetja plačujejo delavce po šest evrov na uro,« pravijo pri FIOM. Na začetku leta je pri krajevnih podjetjih, ki so povezana s proizvodnjo v tovarni Wartsila, po podatkih sindikata FIOM izginilo 140 delovnih mest kroma Slab zgled daje po ocenah sindikata tržaški sedež podjetja Alcatel, ki se je po sezoni odpustov začasno okoristil z zaprtjem proizvodnih dejavnosti v Battipaglii. Trenutno je v podjetju v Trstu zaposlenih 400 prekernih delavcev, ki so stalno na prepihu in 200 rednih uslužbencev. Podjetje System Sensor, v katerem delajo večinoma ženske, je po enem letu prekinilo dopolnilno blagajno in pustilo doma okrog 50 delavk. Kovinarsko pogodbo imajo tudi v sinhrotronu ter pri Insielu. V prvem primeru zaradi krčenja sredstev za raziskovanje ni znana usoda 120 začasnih uslužbencev, ki so pripomogli k uresničitvi laserja Fermi (odprli so ga pred dnevi), pri deželnem računalniškem podjetju pa pogrešajo jasen industrijski načrt, potem ko so del dejavnosti odstopili konkurentu Ital TBS. Pozitivna nota je Telit, kjer se je obdobje dopolnilne blagajne končalo in vse kaže, da se položaj postopno normalizira. Poglavje zase sta seveda škedenjska železarna in podjetje Sertubi. Vse je odvisno od novega lastništva, skupina Se-verstal naj bi železarno prodala, vse skupaj pa je še pod vprašajem. Sertubi je veliko stavila na prihod novega lastnika iz Indije, prevzem pa je spodletel in prihodnost ni jasna. »Z lastništvom se bomo sestali 21. decembra, skrbi je veliko, iščejo novega partnerja,« je povedal Borini. (af) dijaški dom - Sinoči na domskem dnevu Poklon dobrotnici Emi Colja Tomažič V Dijaškem domu Srečko Kosovel veje v zadnjih dneh praznična sapica. V sredo so za tradicionalno božičnico poskrbeli malčki iz vrtca, včeraj pa so bili na sporedu še vsi ostali gojenci, ki so s plesom in ve- seljem poskrbeli za prijeten domski dan. Včerajšnji pa je bil nekoliko slovesnejši, saj so veliko dvorano Dijaškega doma poimenovali po dobrotnici Emi Colj Tomažič. O prazniku bomo še poročali. (sas) občina trst Za Zupana tudi Uberto Fortuna Drossi Za tržaškega župana se bo na spomladanskih volitvah potegoval tudi Uberto Fortuna Drossi (na sliki), nekdanji odbornik v Illyjevi mestni upravi in tudi bivši deželni svetnik. Kandidat je bil dolgo let vidni predstavnik Illy-jeve občanske liste, sedaj pa vodi gibanje za avtonomijo Trsta, Milj in Krasa. »Če bom izvoljen za župana si bom prizadeval za ustanovitev tržaške mestne (ali metropolitanske) občine,« je dejal ob včerajšnji uradni objavi kandidature. Fortuna Drossi se je pridružil Robertu Cosoliniju (leva sredina) in Francu Bandelliju (gibanje L'altra Trieste), ki bosta gotovo zbrala potrebne podpise za kandidaturo. Za župansko mesto bi se rad potegoval tudi podjetnik in nekdanji predsednik nogometnega kluba Triestina Flaviano Tonellotto, čeprav marsikdo dvomi, da mu bo uspelo zbrati dovolj podpisov za kandidaturo. Odprto ostaja vprašanje kandidata ali kandidatov desne sredine. Dobre možnosti ima poslanec Roberto Antonione, o možni županski kandidaturi še vedno razmišlja Roberto Menia, ki bo jutri popoldne na Pomorski postaji uradno predstavil Finije-vo stranko FLI v Furlaniji-Julijski krajini. Ujeli razpečevalca Karabinjerji nabrežinske postaje so prejšnjo noč v njunem stanovanju v tržaškem mestnem središču aretirali mlada romunska državljana, 20-let-nega M.T.R. in 21-letnega M.I.V., ki sta bila v posesti 140 gramov marijuane, 69 ponarejenih 50-evrskih bankovcev ter manjše količine hašiša, semen indijske konoplje in materiala za pripravljanje odmerkov droge. Do aretacije je prišlo, potem ko so agenti dalj časa zasledovali mladega uživalca mamil, ki je kara-binjerje privedel do stanovanja. Globa triu pouličnih glasbenikov Agenti tržaške občinske policije so prejšnji popoldan denarno kaznovali trio pouličnih glasbenikov, ki so na Trgu Cavana igrali brez dovoljenja občinske uprave. Gre za 35-letna slovaška državljana, violinista B.J. in harmonikarja P.T., ter za 34-letne-ga romunskega državljana F.I., ki je igral na kitaro. Plačati bodo morali sto evrov, če jih bodo ponovno zalotili pri igranju brez dovoljenja, pa jim grozi zaplemba glasbil. podjetje graphart - Včeraj sestanek o kratkoročni usodi tiskarne Finančna druZba se zanima za nakup Delavcem naj bi že do konca leta zagotovila tri mesečne plače - Danes spet skupščina uslužbencev - Faza rešitve se morda začenja? Po včerajšnjem ožjem sestanku, na katerem se je odločalo vsaj o kratkoročni usodi podjetja Graphart, je bilo v besedah sindikalista Cgil Elia Gurtnerja (ki predstavlja uslužbence podjetja) občutiti zmerni, čeprav previdni optimizem. Kaže namreč, da se nekaj le premika v pravo smer in da se bodo delavci po daljšem obdobju brez plač le oddahnili. »Finančna družba, ki se zanima za nakup podjetja Graphart, naj bi delavcem že do konca tekočega leta zagotovila izplačilo treh mesečnih plač, sicer v več obrokih,« nam je zaupal Gurtner in dodal, da bo prav gotovo treba počakati še vsaj mesec ali dva, preden bo načrt finančne sanacije defi-nitivno stekel in naj bi k podjetju pristopil kapitalski družbenik. Za koga gre, pa ostaja za enkrat seveda tajnost. Kaj pa sedaj? V prihodnjem tednu naj bi rešili še nekaj tehničnih, statutarnih terminov sodelujočih ustanov, uredili dostavo materiala in podobno, pravi Gurtner, zatem pa naj bi v mesecu dni izdelali projekt in ga nato seveda podrobno preučili. Kaj pa uslužbenci? Zaposleni so v tem času upravičeno na trnih in iz dneva v dan čakajo na razplet nevzdržne situacije. Po včerajšnji opoldanski skupščini s sindikalnimi predstavniki so nameravali nadaljevati s stavko, v večernih urah pa se je novica o »premikih« razširila med njimi. Danes se bodo spet zbrali na skupščini, ocenili zadnje dogodke in se odločili, kako naprej. Sindikalist upa, da jim bo vlil nekaj svojega optimizma, saj nekaj garancij naposled le obstaja in zaposleni so doslej vsakič smotrno in odgovorno ukrepali. Še vsakič so izkazali svojo navezanost na podjetje, vendar so njihove zahteve po garancijah povsem razumljive in upravičene. Sami pravijo, da so jim večkrat obljubljali rešitev, še vsakič pa so se te obljube izkazale za jalove. »Podjetje mora zaščititi svoje ljudi, svoje stranke in svoj promet. Vztrajati mora,« je bil včeraj jasen Gurtner. No, kaže, da se je faza rešitve podjetja morda le začela. Kako bodo uslužbenci sprejeli nove pogoje, pa bo jasno že na današnji skupščini. (sas) 8 Petek, 17. decembra 2010 TRST / borzni trg - Od danes do nedelje prireditev Teranum in rdeča vina Krasa Teran, odraz kraškega kamna, zemlje in burje Včeraj so krajevne kmetije in proizvode spoznavali specializirani novinarji - Sodelujejo vsi štirje konzorciji Teran je ta konec tedna pravi protagonist dogajanja v tržaškem mestnem središču. Vinu, ki je na domačem Krasu še kako priljubljeno, v širši okolici pa v primerjavi z vitovsko in drugimi krajevnimi vini manj poznano, je namreč namenjena prireditev Teranum in rdeča kraška vina, ki poteka v ogrevanem in prozornem šotoru na Borznem trgu. Tako kot pobuda Vitovska in morje, je Teranum posvečen vrednotenju tipičnih kraških proizvodov, poleg vin tudi oljčnega olja, sira, meda in kraške kuhinje. Prireditev organizira konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vin Collio Kras s podporo Pokrajine Trst in v sodelovanju z Deželo FJK, Občino Trst in Trgovinsko zbornico. Navzoči so proizvajalci vseh štirih krajevnih konzorcijev - vinarji, sirarji, čebelarji in oljarji. Od danes do nedelje se bodo na Borznem trgu vrstile degusta-cije terana in drugih domačih proizvodov. Svoja vina predstavlja 25 pridelovalcev s tržaškega in goriškega Krasa ter z onstran meje. Danes (v upanju, da jo vreme ne bo preveč zagodlo) bodo de-gustacije od 16. do 22. ure, jutri od 10. do 22., v nedeljo pa od 10. do 20. ure. Včerajšnji dan je bil v celoti namenjen novinarjem specializiranih medijev. 25 novinarjev iz Italije in Slovenije (zastopali so revije in vodnike, kot so Pa-pageno, Gambero Rosso, Revija Vino, Amici divini itd) si je pod vodstvom priznane novinarke Aurore Endrici in krajevnih pridelovalcev dopoldne po skupinah ogledalo različne domačije in kleti. Obiskali so goriški Kras, Praprot, Gor-jansko, Zagradec, Samatorco, Salež, Bazovico in Boljunec. Po kosilu so gostje popili kavico v openskem baru Vatta in se odpravili v Trst z zgodovinskim tramvajem, med vožnjo jim je o tržaški zgodovini predaval pisatelj Veit Heinichen. Zadnja etapa je bila na Borznem trgu, kjer so navzoče nagovorili Aurora Endrici, predsednik konzorcija Sandi Skerk ter njegov kolega iz Slovenije Miran Vodopivec (predsednik Konzorcija kraških pridelovalcev terana). Podčrtali so med drugim, da je teran v teh krajih priljubljen, drugod pa tega vina ne razumejo. »Danes smo tu, da ga bolje predstavimo,« je povedal Skerk, Vodopivec pa je pristavil, da je teran posebnost, ki zasluži večjo pozornost. Gostje so vino vsekakor zelo cenili. Zdravnik genetik Paolo Gasparini je razložil, da ima vsak človek na podlagi svojega DNK-ja drugačno naklonjenost do grenkih, kislih ali sladkih okusov. Teran je za Tržačane okusen, Zdravica pred današnjim začetkom prireditve Teranum in rdeča vina Krasa kroma za marsikoga, ki prihaja od zunaj, pa kisel. »Morda ni slučaj, da so Tržačanom in Kraševcem všeč tudi zelje in sardoni 'v šavorju',« je dejal zdravnik. Teran pa je dober za prebavo in vsebuje veliko že- leza. Marino Vocci je teran opisal kot odraz kraškega kamna, zemlje in predvsem burje, ki blagohotno deluje na vse rastline. Citiral je tudi Plinija, Silvia Ben-ca in druge avtorje, ki jim je bilo to rde- če vino dobro znano. Sledili sta degu-stacija z izvedencem Claudiom Donatom in večerja z jedilnikom, ki so ga pripravili gostinci Okusov Krasa, sodelovali pa so tudi tečajniki Ad formanduma. (af) Tradicionalni koncert tržaških trgovcev Tržaški trgovci združenja Confcommercio tudi letos prirejajo tradicionalni koncert Srečno novo leto, Trst, ki bo na sporedu 3. januarja (na dan začetka sezonskih razprodaj) v gledališču Rossetti. Na odru bo petnajst tržaških pevk in pevcev, ki bodo ponudili izbor iz najlepših muzikalov. V sklopu koncerta bodo podelili tudi srebrno oziroma kristalno vrtnico, priznanji tržaških trgovcev osebnosti, ki je ponesla me Trsta v svet, in mlademu nadebudnemu športniku. Vstopnice, ki stanejo 12 oziroma 15 evrov, so že v prodaji. Nasilni Maročan Karabinjerji tržaškega pokrajinskega poveljstva so včeraj zjutraj posegli v stanovanju v Ul. Caprin 12 in aretirali 33-letne-ga maroškega državljana El B.A., v Trstu bivajočega podjetnika, ki se je ponoči nasilno obnašal z romunsko življenjsko sopotnico. Maročan se je lotil tudi agentov, ki so ga pozvali, naj zapusti stanovanje. Eden od karabinjerjev je utrpel poškodbe, okreval bo v desetih dneh, El B.A. pa se zdaj nahaja v koronejskem zaporu. deželni svet - Strma pot predloga svetnika Igorja Gabrovca Desnica glasno proti financiranju Za projekt na koncu vendarle 300 »Paštni« pod Kontovelom, ki naj bi jih obnovili v sklopu ovrednotenja vina Prosecco doc (Prosekar) kroma preiskava - Štiri mesece po smrti Žige Dobrajca in Sama Alajbegovica Izvedenci podali zaključke, morda krivi oprema in nepazljivost Izvedenci so zaključili ekspertizo na potapljaški opremi, s katero sta 25. julija v miramarskem morju med vadbo utonila slovenska državljana Samo Alajbegovič in Žiga Dobrajc. Zaključke so izročili državnemu tožilstvu v Trstu, ki preiskuje primer. Za tožilstvo je opremo pregledala skupina izvedencev vojaške mornarice iz La Spezie, svoje izvedence je imenovala obramba, na zahtevo piranske Morske biološke postaje (v kateri je delal Dobrajc) je sodeloval tudi potapljaški inštruktor Damir Podnar iz Nove Gorice. Kot pišejo Primorske novice, je Podnar dejal, da Alajbegovič in Dobrajc najbrž nista bila dovolj usposobljena, inštruktorja pred potopom pa naj ne bi bila dovolj pozorna. Oprema pa baje ni bila primerno testirana, trdi Podnar. Potapljača sta izdali različni napaki. Pri enem aparatu z zaprtim sistemom dihanja ni bila priključena cevka, zaradi česar ni bilo ustrezne mešanice. Pri drugem je bilo eno izmed tesnil izrabljeno. Po Pod-narjevem mnenju proizvajalec ni nedolžen, saj so bili aparati, vključno z jeklenkami, brez potrdil o periodičnih pregledih. Sodstvo bo moralo primerjati zaključke izvedencev in preveriti, kdo je dejansko odgovoren za smrt dveh potapljačev. Po nesreči se je v potapljaških krogih širila domneva, da se je pred usodnim potopom nekaj zataknilo pri razumevanju navodil. Ostali tečajniki so bili Italijani in z opremo niso imeli težav, medtem ko je baje samo eden od dveh ponesrečencev nekoliko poznal italijanski jezik. Naloga inštruktorjev pa je seveda tudi ta, da se prepričajo, ali so navodila vsem jasna. Pod-nar trdi, da bi pri preverjanju aparatov tik pred potopom moral biti zraven inštruktor. Na seznamu preiskovanih oseb so tržaški proizvajalec potapljaškega aparata z zaprtim sistemom dihanja (t. i. rebreatherja) Nicola Donda ter inštruktorja Fabio Bozzato in Roberto Bendotti, oba doma iz Bergama. V podobni nesreči je 26. julija 2004, natanko šest let pred miramarsko tragedijo, umrl Goričan Luigi Longo. Utonil je med delovnim posegom pri San Giorgiu di Nogaro, uporabljal pa je opremo istega tržaškega proizvajalca. Preiskavo so v tistem primeru po treh letih zaustavili, rezultati treh ekspertiz so se med drugim med seboj razlikovali. (af) Tako so gasilci julija potegnili iz morja prvega potapljača ansa »paštnov« tisoč evrov Deželni svet je včeraj v sklopu razprave o finančnem zakonu odobril dodatnih 300 tisoč evrov za financiranje obnove »paštnov« na tržaški obali v kmetijske oziroma vinogradniške namene. Prispevek gre prišteti lanski investiciji 500 tisoč evrov, potem ko je kazalo, da bo projekt v sklopu valorizacije vina Prosecco (Prosekar) ostal za prihodnje leto brez vsakršnega financiranja. In to po krivdi deželne vlade, ki je enostavno pozabila na svoje obveze in tudi na obljube takratnega kmetijskega ministra Luca Zaie. Zadevo je sprožil svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki je predlagal milijon evrov za obnovitev vinogradov na obalno-kraškem obronku. Slovenski poslanec se je pri tem skliceval na izjave in stališča predsednika Dežele Renza Tonda. Slednji je še pred nekaj dnevi potrdil, da bo FJK spoštovala vse dogovore s kmetijskim ministrstvom in s predstavniki tržaških vinogradnikov. Pristojni odbornik Claudio Violino je med včerajšnjo razpravo Ga-brovcu obljubil 300 tisoč evrov (amandma je podpisal tudi Igor Kocijančič), kar je sprožilo glasen protest treh predstavnikov tržaške desnice. Piero Tono-ni, Maurizio Bucci in Piero Camber so takoj po odbornikovi izjavi protestno zapustili sejo, ki jo je morala predsedujoča Annamaria Menosso za nekaj časa prekiniti. Svetniki Ljudstva svobode so v resnici nasprotovali denarju za vinogradništvo, ker pa niso mogli de-mantirati odbornika Violina in njegovih 300 tisoč evrov, so protestirali, češ da večina ne more kar tako sprejeti predloga opozicije, v tem primeru Ga-brovca. Ob nadaljevanju seje je Violino potrdil denar za »paštne«, a z izrecno navedbo, da je investicija sad predloga desne sredine... »Kakorkoli že, sem zadovoljen s sklepom deželnega sveta, saj smo vendarle uspeli rešiti načelo, da je potrebno še naprej financirati načrt za obnovitev tržaških "paštnov". In s tem tudi sporazum o Prosekarju, ki si zasluži redno letno financiranje in ne le občasno pomoč "una tantum',« je po glasovanju poudaril deželni svetnik Gabrovec. Konec dober, vse dobro. A tudi precej grenkobe zaradi takšnega zadržanja tržaških desničarjev, ki so ostro napadli Violina v zvezi z geslom "Tipicamente Friulano" in so na neki tiskovni konferenci jedli joto in pili tržaški teran. A očitno so bili takrat drugi časi. / TRST pokrajina - Mladinske pobude Multikulturnost ruši poslednje evropske meje Predstavljena sklepna pobuda projekta Mladi za prijateljsko in solidarno Evropo Pokrajinska odbornica Marina Guglielmi s predstvaniki združenj, vključenih v projekt Mladi za prijateljsko in solidarno Evropo kroma Pokrajinska odbornica za kulturo Marina Guglielmi je včeraj predstavila sklepno pobudo projekta Mladi za prijateljsko in solidarno Evropo (Giovani per un'Europa piu amica e solidale), ki je nastal po potrebi združevanja mladih članov različnih društev iz držav Evropske unije in izven schengenskih držav bivše Jugoslavije. Projekt je že v poletnih mesecih z mednarodnim kampom vpletel dvajseteri-co mladih, ki so ob medsebojnem spoznavanju preučili obstoj ter uveljavljanje človekovih pravic v domačih državah. Ustvarili so tako tudi kritični zaključni dokument, ki so ga novembra letos primerjali z osnovno evropsko listino človekovih pravic. Pogovori o upoštevanju pravic šibkejših članov družbe so bili tudi priložnost za medkulturno kontaminacijo in osnovanja širše mreže pobud, kjer je ravno urad odbornice Gu-glielmi med najbolj zaslužnimi akterji uresničitve obširne mreže mladinskih projektov. Odborništvu za mladinske politike, ki je finančno podprl iniciativo, so se pridružila tudi nekatera druga združenja, ki delujejo na področju sociale. Med temi so na včerajšnjem srečanju sodelovali tudi predstavniki oddelka za umsko zdravljenje, športno združenje Policentro, združenje Tenda per la Pace e i Diritti in društvo Nadipro. Vsi pa so pozitivno ocenili izkušnjo, kjer vsak posameznik se je lahko konstruktivno soočal z različnimi teritorijalnimi problematikami. V soboto, 18. januarja, bodo tako v »Spazio Rosa« (Ul. Bottacin št. 4) v bivši umobolnici od 10.30 dalje priredili zaključno srečanje projekta, kjer ob različnih pri- čevanjih bodo v prazničnem vzdušju bodo prikazali zaključke projekta. Ob javni predstavitvi bodo člani vseh soudeleženih združenj na povabilo skupine Volentieri v večernih urah prisotni tudi na posebni večerji z naslovom »Cena della tua Terra«. Predstavitev sobotnega dogodka je bila tudi priložnost podajanja prvih obraču- nov delovanja odborništva za mladinske politike ob bližnjem izteku mandata. Gugliel-mijeva je tako izrazila željo, da bi se mreža projektov, ki jo je spletla s svojimi sodelavci v iztekajočem obdobju, ohranila tudi v prihodnjih letih, tudi ob morebitnih politični zamenjavi sestave pokrajinskega sveta. (mar) V San Marcu danes v fokusu slovenske založbe Z okroglo mizo, posvečeno predstavitvi nekaterih slovenskih založb in izzivom slovenskega založništva, se danes pričenja založniški sejem Bobi Bazlen, ki bo v kavarni San Marco potekal do nedelje. Na današnji okrogli mizi (pričela se bo ob 16.30) sodelujejo predstavniki založbe Apokalipsa in zbirke Litterae Slovenicae iz Ljubljane ter založb Mladika iz Trsta in Annales iz Kopra. Dogodek prirejajo v sodelovanju s Slovenskim klubom, podprla pa ga je tudi finančna družba KB 1909. Poskrbljeno bo za simultano prevajanje. Ob 18.30 bodo predstavili nagrado za najboljši literarni prevod, ki jo bo prejela poljska prevajalka Marzena Borejzku. Jutri bo sejem, ki se ga udeležuje okrog 20 italijanskih in slovenskih založb, odprt od 9. do 20. ure. Ob 10. bo zgodovinarka Monica Rebeschini predstavila založbo Annales, ki deluje v sklopu Univerze na Primorskem, v prvi vrsti njeno revijo Acta Histriae. Ob 11. uri bo založba Zandonai predstavila italijanski prevod romana Do zadnjega diha, ki ga je napisal Rade Šerbedžija. V sobotnem sporedu velja izpostaviti vsaj še predstavitev knjige Come se man-giassi pietre (poljskega avtorja Wojciecha Tochmana in v prevodu nagrajene Mar-zene Borejzku, ob 16.30) in debato o težavah manjših italijanskih založb ob 18. uri. V nedeljo ob 11. uri so v kavarno vabljeni najmlajši, saj jih bo pričakal karikaturist Altan s svojo Pimpo. Ob 12. uri bo tržaški rabin predstavil zbirko judovskih smešnic, medtem ko bo popoldan posvečen tržaškim založbam. Ob 16.30 bo Mladika predstavila Un onomasticidio di Stato (ob prisotnosti Mira Tassa in Borisa Pahorja), ob 17. uri bo na vrsti fotografska monografija Francesco Penco - Trieste e Fiume in posa (založba Comunicarte), ob 17.30 pa zbirka pravljic Itala Sve-va, ki jo bogatijo akvareli Uga Pierrija. (pd) TEČAJ - KD Slovan in Skala v sodelovanju z Ad Formandum Slovenščina ne zgolj za nakupe Vpisanih okrog 40 tečajnikov Okrog štirideset tečajnikov obiskuje tečaj slovenščine prve stopnje, ki sta ga skupno organizirala kulturni društvi Slovan s Padrič in Skala iz Gropade, v sodelovanju s socialnim podjetjem Ad For-mandum. Tečajnike, ki prihajajo s Padrič, iz Gropade in iz različnih delov tržaške pokrajine, uči profesorica Ana Beguš. Večina se prvič resneje sooča s slovenskim jezikom. Nekateri pa so v preteklosti že obiskovali tečaje slovenskega jezika. Večina tečajnikov, kot so nam povedali, bi se rada približala slovenščini, predvsem zaradi bližine s Slovenijo in zato, ker redno zahajajo čez nekdanjo mejo. Nekateri pa so tudi omenili, da je to jezik tržaškega teritorija, ki bi ga bili morali vsi poznati. Pri obeh društvih so bili nekoliko presenečeni nad tako velikim povpraševanjem. Zaradi tega so tečajnike razdelili v dve skupini. Prva (na sliki zgoraj) ima lekcije v gro-pajskem zadružnem domu Skala ob torkih, druga (na sliki spodaj) pa ob četrtkih. Tečaj se bo predvidoma zaključil marca z izletom v Slovenijo. (jng) Danes vabilo v Zgonik Tudi letos je zgoniška občinska uprava v sodelovanju s šolami, vrtcem in krajevnimi društvi pripravila boži-čnico Skupaj v praznični čas, ki bo resnično povezala vso krajevno stvarnost. Letošnji program bo še bolj bogat, saj ga bodo ob otrocih oblikovali MePZ Rdeča zvezda - Devin, člani Shinkai kluba in Godba Salež. Današnji spored se bo začel ob 18. uri v Športno-kulturnem središču v Zgoniku, a že ob 17. bo otvoritev knjižnega sejma, za katerega skrbi Občinska knjižnica, in prodaja piškotov, ki so jih spekle članice združenja staršev krajevnih šol in vrtcev. Večer se bo zaključil z družabnostjo. Rasti s pravljicami Ob koncu tedna bo v prostorih knjigarne La Fenice v Trstu zaživela tradicionalna predbožična pobuda Študijskega centra Melanie Klein Rasti s pravljicami - Crescere con le favole, ki jo pripravljajo v sodelovanju z dobrodelnim društvom Tutela. Po preteklih izvedbah na trgu Sv. Antona in na gradu sv. Justa se letos pobuda seli v knjigarno, protagonist sobotnega in nedeljskega popoldneva pa bo severni jelen Rudolf. Najmlajše bo popeljal v zasnežene rojstne kraje dobrega Božička in jih ob številnih dogodivščinah poučil o pomenu praznikov, dobrih del in prijateljskih odnosov. Predstave se bodo zvrstile v soboto in nedeljo popoldne od 16. do 19. ure in sicer vsake pol ure. V dopoldanskih urah pa vabijo organizatorji otroke in starše na božične delavnice, ki bodo potekale od 10. do 12. ure. Božičnica drevi v Šempolaju Tudi letos so se pri šempolajskem društvu Vigred odločili, da ob bližajočih se praznikih priredijo tradicionalni Veseli december. Mesec se je začel z Miklavževim sejmom, ki sta ga priredila SKD Vigred in Združenje staršev COŠ Stanko Gruden in vrtca. Nadvse veselo je bilo tudi v nedeljo, 5. decembra, ko je kakih osemdeset malčkov v osnovni šoli pričakalo Miklavža. Dobrega svetnika so sprejeli pevci in muzikanti pevske in glasbene skupine Vigred, člani društva in združenja staršev pa so uprizorili igrico Trije prašički. Vrata Štalce so se spet na stežaj odprla včeraj, ko se je začel tradicionalni božični sejem. V spodnjih prostorih so razstavljena ročna dela, ki so jih izdelali starši in otroci. Tudi letos je društvo izdalo koledar, ki skozi stare fotografije in razglednice prikazuje življenje na Krasu v prvi polovici preteklega stoletja; koledar bogatijo še slovenski pregovori in reki. Na voljo je tudi velika bera originalnih ročnih del in predmetov, morebitnih darov za naše najdražje. Veliko je tudi božičnih okraskov, venčkov in aranžmajev, voščilnic ter knjig - za otroke in odrasle. Božični sejem bo odprt do ponedeljka, in sicer od 15.30 do 18.30, v nedeljo pa od 9.30 do 11.ure in od 14.30 do 16.30. Drevi bo ob 18. uri na vaškem trgu ob veliki društveni jelki tradicionalna Božičnica, ki jo bodo oblikovali otroci otroškega vrtca, osnovne šole Stanka Grudna, pevska, plesna in mladinska glasbena skupina Vigred ter plesna skupina Škamperle. Kot je že navada se bosta na kočiji s konjsko vprego pripeljala glavna gosta - Božiček in Dedek Mraz. Sledila bo družabnost ob kuhanem vinu in čaju v Štalci. V Škerkovi hiši bo jutri ob 15.30 nastopila srednješolska skupina Jaka Štoka z igrico Menjava na vrhu, v nedeljo pa bo ob 15.30 članica dramske skupine Jaka Štoka Zdenka Guštin prebrala pravljico Šivilja in škarjice. V četrtek, 23.decembra, bo ob 20. uri v Štalci zaključna prireditev - koncert Srečno. Nastopili bodo mladinska glasbena skupina Vigred-Kraški fenomeni, ansambel Uopenska Mularija, ansambel Domači zvoki, Trio Lupinc in harmonikar Andrej Stančič, Kraški ovčarji, pevka Laura Budal ob spremljavi Janka Zorena, Kraški Muzikanti in humorista Zmaga in Vitorjo. Petek, 17. decembra 2010 Q mmj TRŽAŠKA KNJIGARNA - TRST - Danes, 17. decembra, ob 18. uri Otvoritev razstave Aleksander Stare: KRAŠKI UTRINKI Sodelujeta Jasna Merku in harfistka Tadeja Kralj Včeraj danes Danes, PETEK, 17. decembra 2010 LAZAR Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 13.22 in zatone ob 3.36. Jutri, SOBOTA, 18. decembra 2010 TEO VREME VČERAJ: temperatura zraka 0,5 stopinje C, zračni tlak 1028 mb pada, veter 10 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 44-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,2 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 18. decembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (040 764943), Trg Valmaura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 16. decembra 2010 Bari 79 11 76 81 5 Cagliari 1 36 40 86 29 Firence 88 12 64 50 31 Genova 75 6 10 88 86 Milan 37 80 59 73 4 Neapelj 51 12 8 30 79 Palermo 49 42 37 22 17 Rim 70 6 22 15 19 Turin 60 72 41 4 70 Benetke 59 87 72 49 31 Nazionale 89 46 51 81 26 Super Enalotto Št. 150 9 15 27 54 76 86 jolly 56 Nagradni sklad 3.567.138,23 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 67.684.385,14 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 11 dobitnikov s 5 točkami 48.642,80 € 1.716 dobitnikov s 4 točkami 311,81 € 66.886 dobitnikov s 3 točkami 15,99 € Superstar 8 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 12 dobitnikov s 4 točkami 31.181,00 € 381 dobitnikov s 3 točkami 1.599,00 € 5.712 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 35.032 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 76.242 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 10 Petek, 17. decembra 2010 TRST / U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Natale in Sudafrica«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »We want sex«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 21.00, 22.00 »Natale in Sudafrica«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.00 »La banda dei Bab-bi Natale«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.10 »The tourist«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Megamind 3D«; 16.00, 19.55, 22.05 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; 17.55, 20.00, 22.05 »La bel-lezza del somaro«; 18.10 »L'ultimo esorcismo«; 18.45 »Incontrerai l'uomo dei tuoi sogni«; 16.00 »Rapunzel 3D -L'intreccio della torre«; 16.00 »Harry Potter e i doni della morte - 1. del«. FELLINI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »In-contrerai l'uomo dei tuoi sogni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The tourist«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La bellezza del somaro«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 20.00 »Seraphine«; 18.15, 22.10 »Benvenuti al Sud«. KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 17.30, 19.30, 21.30, 23.30 »Draga, počakaj, sem na poti«; 19.20, 21.45, 0.10 »Tron: Zapuščina 3D«; 20.20, 23.00 »Wall Street: Denar nikoli ne spi«; 18.30 »Hudič - Devil«; 16.30 »Lahka punca«; 17.00 »Zgodbe iz Narnije«; 15.00 »Megaum 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 16.50, 19.00 »Gremo mi po svoje«; 21.20 »Harry Potter in Svetinje smrti - 1. del«; 16.00 »Megaum 3D - sinhro.«; 16.30 »Me-gaum - sinhro.; 18.10, 20.40, 23.10 »Zgodbe iz Narnije 3D«; 21.00, 23.20 »Draga, počakaj, sem na poti«; 16.35 »Zgodbe iz Narnije«; 19.05 »Upokojeni, oboroženi, nevarni«; 18.40, 20.55, 22.55 »Paranormalno 2«; 15.50, 18.30, 21.10, 23.50 »Tron: zapuščina 3D«; 16.05, 18.35, 21.05, 23.35 »Življenje, kot ga poznaš«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La banda dei Babbi Natale«; Dvorana 2: 16.30 »Rapunzel, l'in-treccio della torre«; 18.10, 20.00, 22.00 »L'esplosivo piano di Bazil«; Dvorana 3: 16.20, 18.20, 20.15, 22.15 »Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Megamind«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.10, 22.00 »Natale in Sud Africa«; Dvorana 2: 17.15, 19.50, 22.10 »Le cro-nache di Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.15 »La banda dei Babbi Natale«; Dvorana 4: 16.45, 18.30, 20.30, 22.15 »Megamind«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.10 »The Tourist«. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA LI-CEJA A. M. SLOMŠKA obvešča, da bo Dan odprtih vrat danes, 17. decembra, od 17. do 19. ure na šolskem sedežu v Ul. Caravaggio 4. Vabljeni dijaki tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihovi starši. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRK iz Križa vabimo na božičnico, ki bo danes, 17. decembra, ob 19. uri v Slomškovem domu. DAN ODPRTIH VRAT NA DTZ ŽIGE ZOISA bo v soboto, 18. decembra, od 16. do 18. ure na sedežu šole v Ul. Weiss 15. Toplo vabljeni dijaki tretjih razredov nižjih srednji šol in njihovi starši. DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JOŽEFA STEFANA vabi dijake 3. razredov nižjih srednjih šol in njihove starše na Dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 18. decembra, od 8.30 do 11.30 v šolskih prostorih na Vrdelski cesti št. 13/2 v Trstu. BOG VAS ŽIVI! Trebenski koledniki vas bodo obiskali v ponedeljek, 20. decembra, (zjutraj in popoldne) in v torek, 21. decembra, zjutraj. Učenci in učiteljice OŠ P. Tomažič se vam zahvaljujejo za topel sprejem! UČENCI OŠ A. GRADNIKA na Repenta-bru bomo koledovali na Colu in Poklo-nu. Obiskali vas bomo v ponedeljek, 20. decembra, od 10. do 12. ure. Za katerokoli darilo vam bomo hvaležni! M Izleti Čestitke SKD BARKOVLJE OGLED JASLIC V LJUBLJANI v četrtek, 30. decembra, prirejata Mladinski dom Boljunec in Slomškov dom Bazovica. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 14. uri (pri gledališču) s postankom v Bazovici in Pesku. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer sklenemo s skupno večerjo. Povra-tek približno ob 22.30. Program ni naporen in primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 335-8045700 (Albert) ali 040226117 (g. Žarko). Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi danes, 17. decembra, na magični kabaret Rum'n koca cola Vikj spet z vami s svojim novim in zabavnim programom; z njim sodelujeta Eva in Tanja Začetek ob 20.30 Svojemu bivšemu ravnatelju DA-RIBORJUZUPANU, zdaj nonotu, iskreno čestitamo vsi na DTZ Žige Zoisa. Naša super pevovodkinja NICOLE se je pridno učila in tako z velikim uspehom si diplomo priborila. Iskreno ji čestitamo in ji želimo, da bi dobro službo dobila, pevci in odbor SKD Vi-gred. Hl Osmice Ta male me tri naši sestrični MICHELLE vse najboljše za njen rojstni dan želimo, s priporočilom, da se ob torti in svečkah dobimo! Josette, Marisol in Kimy. MICHELLE! Vse najboljše in najlepše naj se ti v življenju godi, naj te vsaka nova izkušnja obogati, veselje in razigranost naj te nikdar ne spusti. Vsi, ki te radi imamo. Veseli smo, da bo MICHELLE danes na torti 11 svečk imela. Ponosni bomo zraven nje sedeli in vse najboljše ji zapeli, ter jo močno obeli. Vsi, ki jo imamo radi! Pri Callinovih je veliko veselja, mama TJAŠA in mali PIERČEK rojstni dan slavita. Z najlepšimi voščili se ju spominja nona. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto osmico. Tel. št. 0481-78125. MARIZA ima odprto osmico, Ricmanje št. 120. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št.5. Tel. št.: 040-229270. Vabljeni. OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Damjan Glavina v Lo-njerju. Tel. št. 348-8435444. OSMICO je odprl Danjel Glavina v Bor-štu. OSMICO je v Mavhinjah št. 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Tel. št. 040 -2907049. Toplo vabljeni! OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. 338-3515876. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonija v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040-208987. Bozíc skupaj... na opchian v. SFT 'TV ^^^ A.D.A. Atelie Dom Art CARSO KRAS Turistični infopoint LELI KONFEKCIJE PAPIRNICA IN KNJIGARNA GIORGIO Moška in ženska oblačila ter spodnje perilo KERAMIKE SANITARIJE SCLIP AGROSOSIC AGRARIA roRC7 I—lični r»rinnmrtrUi _ Danimira _ Inraro ARKADIA Pet shop ARRIBA ARRIBA! Otroška AVTOŠOLE BIZJAK BAR SLADOLEDARNA "ARNOLDO" BAR AL TRAMVIA BODY FASHION . ^ % BRUNDULA Avto deli ^ BUFFET PIZZERIA"RINOfi CAFFE'VATTA COBEZ Hišni pripomočki - Papirnica - Igrače C&NAD - NOVA Supermarket ^ DROGERIJA COMSTAR EDELWEISS THINKPINK Športna oblačila * ILBUCANEVE Cvetličarna GLOBAL STUFF Oblačila ^ ^ HORSE & PET Sedlarstvo in artikli za živali ^ LINEAR fitness & sportwear DRAGULJARNA MALALAN MALALAN MODA Čevlji in usnjena galanterija OPTOSTUDIO OPTIKA MALALAN P&E PROJECT Computers ^ ČOK fekarna - slaščičarna PELLETTERIE ROBERTA u. 'TV RESTAVRACIJA PIZZERIA "BRIGANTINO" PARFUÉERIJA ISABEL - PUNTO MEDIA Fiksna in mobilna telefonija - Papirnica RESTAVRACIJA DANEU RESIDENCE L'ANGOLO DEI CILIEGI RESTAVRACIJA DIANA ^ RESTAVRACIJA PIZZERIA NAPOLETANA DA VITTORIO "2" ^ DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH - Jestvine jjs SAINT HONORE' Slaščičarna FRIZERSKI SALONIMAIDA ★ SALONE SALVATORE - Brivec SANART MALALAN START SPORT NUOVA TECNOUTENSILI ^ TRATTORIA MAX TRATTORIA ^ PIZZERIA"VET0"4k 'TV UP GIOKIT Papirnica - Igrački WINE BAR PICCOLO ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA DOM ZA OSTARELE "ANTONELLA" ZKBI# 1908 crédito cooperativo del carso zadružna kraška banka S prispevkom: vh com une di trieste assessor«» commerclo e agrfcoltura OBČINA ZGONIK m provinci^ ob podpori Pokrajine Trst -"-m niESTE ter v sodelovanju s krajevnimi društvi in šolami vabi Sodelujejo: ^ OVGabrovec, COŠ LKokoravec-Gorazd, COŠ l.maj 1945, Kd Rdeča zvezda, Ašk Kras, Krd Dom Briščiki, Kd Zamejski, Shinkai club In Godba Salež. Sledi družabnost. KD I. Grbec | vabi v društvene prostore danes - petek, 17. decembra, ob 18. uri na odprtje BOŽIČNEGA SEJMA ročnih izdelkov društvenih članic in otrok Otvoritev bo obogatil nastop učencev OŠ I. Grbec in malčkov iz vrtca Sejem bo odprt v soboto, nedeljo in ponedeljek. Urnik: 10.00-12.00 17.00-19.00 H3 Obvestila DRUŠTVO MARIJ KOGOJ Sv. Ivana v Trstu sklicuje danes, 17. decembra, redni občni zbor ob 16.30 v prvem in ob 17.00 v drugem sklicanju na sedežu društva v Ul. Bran-desia 27/1. Vabljeni vsi člani in prijatelji. KRUT vabi danes, 17. decembra, ob 17. uri na srečanje s kuharico Emilijo Pavlič z naslovom »Z zdravo hrano praznik vsaki dan!« Lepo vabljeni! Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8B, tel. 040-360072. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo danes, 17. decembra, v gostilni v Prečniku. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Info in prijave: www.onav.it, tel. 3347786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). OBČINA ZGONIK ob podpori Pokrajine Trst ter v sodelovanju s krajevnimi društvi in šolami vabi danes, 17. decembra, v Šport-no-kulturno središče v Zgoniku: ob 17.00 knjižni sejem v organizaciji občinske knjižnice, ob 18.00 predpraznična prireditev »Skupaj v praznični čas«. Sodelujejo: OV Gabrovec, COŠ L.Kokoravec - Go-razd, COŠ 1. maj 1945, KD Rdeča zvezda, Ašk Kras, Krd Dom Briščiki, KD Zamejski, Shinkai club in Godba Salež. Sledi družabnost. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna lu-doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure. Datumi: danes, 17., in 24. decembra: »Lov paketkov«, »Kreativne kartice«; 22. in 29. decembra: »Kreativni okraski«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD SLOVENEC vabi danes, 17. decembra, ob 20.30 v srenjsko hišo v Boršt na ogled filmskega posnetka in slik v zvezi s proslavo ob 110-letnici ustanovitve društva. Obenem si bomo ogledali tudi slike z gostovanja MePZ Slovenec - Slavec v Nici. Sledila bo prisrčna družabnost z degustacijo vin domačih vinogradnikov. SKD VIGRED IN ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ S. Gruden in otroškega vrtca vabijo na pobude Veseli december v Šempo-laju: v Štalci do ponedeljka, 20., od 15.30 do 18.30 (v nedeljo, 19., pa od 9.30 do 11.30 ter od 14.30 do 16.30) na božični prodajni sejem: knjig, koledarjev, ročnih del, božičnih okraskov in venčkov; danes, 17., ob 18. uri božičnica na »Placu«, sodelujejo otroci vrtca in osnovne šole, plesna, pevska in mladinska glasbena skupina Vigred, plesna skupina Škamperle, božiček in dedek mraz, sledi družabnost ob toplem čaju in vinu v Štalci. V soboto, 18., ob 15.30 v Škrkovi hiši nastop srednješolske skupine SDD J. Štoka z igri- {-\ SKD VESNA pod pokroviteljstvom Rajonskega sveta za Zahodni Kras priredi v nedeljo, 19. decembra v domu Alberta Sirka Božlčnico: Sladko božično v v «i voščilo Nagradili bomo najboljšo slaščico. Smeh in dobra volja: Tjaša Ruzzier In Boris Devetak, glasba: duo Badin - Verità Slaščice sprejemamo v domu od 17. do 18. ure Začetek ob 18.30 ^__Toplo vabljeni!J co Menjava na vrhu. V nedeljo, 19., od 15.30 do 16.30 pravljica in delavnica. V četrtek, 23., v Štalci ob 20. uri koncert »Srečno« z nastopom raznih pevskih in glasbenih skupin ter humoristov. DRUŠTVO GRAD OD BANOV prireja Božični sejem okrasnih izdelkov in naravnih mil s sledečim urnikom: sobota, 18. decembra, od 15. do 19. ure; nedelja, 19. decembra, od 10.00 do 12.30 ter od 15. do 19. ure. Toplo vabljeni. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na predpraznično družabno popoldne v soboto, 18. decembra, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. RASTI S PRAVLJICAMI - Študijski center Melanie Klein vabi na vsakoletno srečanje s svetom pravljic, ki bo letos 18. in 19. decembra v knjigarni La Fenice. Animatorji bodo nastopali z igro o jelenu, palčkov in Božičku. V soboto in nedeljo od 10. do 12. ure so otroci vabljeni na ustvarjalne delavnice, v popoldanskih urah, in sicer od 16. do 19. ure pa se bodo vsake pol ure vrstile predstave. Toplo vabljeni vsi otroci in njihovi starši. Vstop prost. SEKCIJSKI KONGRES ANPI - VZPI bo v soboto, 18. decembra, ob 18.00 v Boljuncu; 27. decembra, ob 20.00 v Borštu. SLADKI DECEMBER - nagradna razstava domačih slaščic in slanega peciva v organizaciji SKD Primorec bo v soboto, 18. decembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Predvidene so 3 kategorije: najboljša slaščica, najboljše slano pecivo in najboljši cici-kuhar. Kuharski mojstri lahko dostavijo svoje dobrote v Ljudski dom v soboto, 18. decembra, od 17. do 18. ure. Zaželjena je predhodna najava na tel. 3384482535 (Giuliana). ANPI-VZPI - ANPPIA - ANED v nedeljo, 19. decembra, ob 15. uri bo na openskem strelišču spominska svečanost ob 69-le-tnici usmrtitve obsojencev na drugem tržaškem procesu: Pinko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Ivan Vadnal. Spregovorili bosta Claudia Cer-nigoi in Mariza Škrk. Predsedovala bo Mara Race. Pojeta MoPZ Tabor in MPS Sv. Jernej, vodi David Žerjal. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja tradicionalni »Novoletni plesni festival« v nedeljo, 19. decembra, ob 16. uri v športnem centru Ervatti pri Briščikih. Toplo vabljeni! JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 19. decembra, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti Ta Dul'nja štj'rna - Šičuce. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta Dul'nje štj'rne ob 8.30. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI vabi v nedeljo, 19. decembra, ob 16. uri v Prosvetni dom na Opčinah na dokumentarno - igrani film RTV Slovenija »Šola pod fašizmom«, režija Božo Grilj in razstava TRST »Vidni obrazi poguma«. Fotografije razstavlja Jožica Zafred. KRD DOM BRIŠČIKI vabi člane v nedeljo, 19. decembra, ob 18. uri na božični pozdrav in predstavitev društvenega koledarja. Sodelujeta Petra Marega in Janoš Jurinčič. OBČINA DOLINA v sodelovanju s SKD Jože Rapotec in vaškimi skupnostmi sosednjih vasi vabi v nedeljo, 19. decembra, na 4. pohod »Te skupne stezice«. Pohodniki se bodo zbrali ob 9.30 v Parku v Prebenegu, pohod (pribl. 3 ure hoje) je nezahteven in primeren za rekreativne izletnike in družine. V primeru slabega vremena bo pohod preložen na drugi datum. SKD VESNA pod pokroviteljstvom Rajonskega sveta za Zahodni Kras, priredi v nedeljo, 19. decembra, božičnico: Sladko božično voščilo v domu A. Sirka. Nagradili bomo najboljšo slaščico. Slaščice sprejemamo v domu A. Sirka 19. decembra od 17. do 18 ure. Za smeh in dobro voljo bosta poskrbela Tjaša Ruzzier in Boris De-vetak, glasba duo Badin - Verita. Začetek ob 18.30. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 20. decembra, na predbožično srečanje s škofovim vikarjem Tonetom Bedenčičem. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. UPRAVNI ODBOR Združenja »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca« obvešča članstvo, da je redni občni zbor združenja sklican v torek, 21. decembra, v dvorani KD Rovte Ko-lonkovec, Ul. Monte Sernio 27, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: pregled članstva in pooblastil, imenovanje tajnika zbora, poročilo predsednika, poročilo blagajnika, poročilo nadzornikov, odobritev proračuna in predračuna, razno. Pred začetkom občnega zbora bo potekala poravnava članarin za leto 2010 ter včlanjevanje za leto 2011. KULTURNI DRUŠTVI SLOVAN s Padrič in Skala iz Gropade vabita na skupno boži-čnico, ki bo v sredo, 22. decembra, ob 20. uri v cerkvici Sv. Cirila in Metoda na Pa-dričah. Zbirališče ob 19.30 na vaškem trgu na Padričah ob kuhanem vinu in toplem čaju. Nastopil bo MePZ Skala-Slovan pod taktirko Hermana Antoniča. Po božičnici bo družabnost v domu Skala v Gropadi. ODBORNIŠTVA SOCIALNIH SLUŽB OBČIN DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPEN-TABOR s finančno podporo Pokrajine Trst organizirajo kosilo z glasbo, plesom in tombolo. Kosila se lahko udeležijo vsi občani nad 65. letom starosti s stalnim bivališčem v treh občinah. Vpisovanje do 24. decembra (do 12. ure) v uradu Socialne službe v Naselju Sv. Mavra 124 - tel. 040/2017390. 5. NATEČAJ ZBOROVSKE SKLADBE za nagrado Ignacij Ota razpisuje Zveza slovenskih kulturnih društev. Razpis je na voljo na spletni strani www.zskd.eu. ŽEGNANJE KONJ, starodavni slovenski obred, prireja prvič v zamejstvu slovensko konjeniško društvo Skuadra Uoo v nedeljo, 26. decembra, ob 12.30 v Štivanu pri stari gotski cerkvi Sv. Ivana. Vabljeni konjeniki, ljubitelji konj in slovenskih običajev. KROŽEK KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v torek, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel, Ul. Ginnastica 72, Trst. Prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št.: 040-360072. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Op-činah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. SK Brdina 347-5292058, Valentina Suber 347-4421131, www.skbrdina.org, info@skbrdina.org. TEČAJ KUHANJA IN STREŽBE za tretješol-ce: Ad formandum vabi tretješolce, da spoznajo poklic kuharja in natakarja. Brezplačna tečaja Z rokami v... bosta v sredo, 12. in 19. januarja, od 9.00 do 13.30. Prijave zbiramo do 10. januarja. Info na tel. št. +39040-566360, +39334-2825853, pro-mo@adformandum.eu. DAN ODPRTIH VRAT na Ad formandumu: 12. in 19. januarja bo med 14. in 17. uro osebje zavoda na razpolago v Gostinskem učnem centru na Fernetičih za informacije o izobraževanju na poklicni šoli, programu in poteku šolanja. Vabljeni dijaki tretjih razredov, njihovi starši in družine, profesorji, odgovorni za usmerjanje. Informacije na tel. št. +39040-566360, +393342825853, promo@adformandum.eu. TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo naslednji tečaj začel v četrtek, 13. januarja. Vpisovanja sprejemamo na začetku vsakega meseca. Število mest je omejeno. Info in prijave: in-fo@melanieklein.org, tel. 328 4559414. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE ŠC Melanie Klein obvešča, da se bodo naslednji tečaji v bazenu začeli 14. oziroma 15. januarja. Za dojenčke od 1. do 12. meseca bodo ob petkih in sobotah zjutraj. Za otroke od 1. do 3. leta pa ob sobotah popoldne. Število mest je omejeno. Info in prijave: in-fo@melanieklein.org, tel. 328 4559414. PRIJAVE VINA 2010: Kmečka zveza obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev zapade 15. januarja. Proizvedeno vino morajo prijaviti vsi vinogradniki, ki obdelujejo več kot 1.000 kv.m. vinograda in-ali pridelajo več kot 10 hl vina, ne glede če je proizvedeno vino namenjeno prodaji ali ne. Potrebna je veljavna osebna izkaznica. Prosimo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040362941), Gorici (tel. 0481-82570) in Čedadu (tel. 0432-703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. 0 Prireditve IN NATALIS GAUDIO - danes, 17. in v soboto, 18. decembra, bo v cerkvi v Mon-tuci ob 20.30 potekal zaključni koncert v okviru 2. pevske revije sakralne glasbe In Natalis Gaudio. Sodelujeta pevski zbor »San Rocco« iz Turjaka in pevski zbor »Lipa« iz Bazovice. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS v sodelovanju z Mladinskim krožkom Prosek-Kontovel vabi danes, 17. decembra, ob 18. uri v Kulturni dom na Prosek na družabno srečanje. Sodelujejo gojenci glasbenih šol. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi danes, 17. decembra, na magični kabaret Rum'n koca cola. Vikj bo spet z vami s svojim novim in zabavnim programom. Z njim sodelujeta Eva in Tanja. Začetek ob 20.30. V KD IVAN GRBEC bo danes, 17. decembra, ob 18. uri zavel Čar božičnega vzdušja. Otroci osnovne šole Ivan Grbec in vrtca v Škednju bodo nastopili s svojo bo-žičnico ob odprtju sejma božičnih ročnih izdelkov, primernih za darilo. Izdelale so jih ustvarjalne članice društva. Del razstave bo obogaten z izdelki in voščilnicami otrok in malčkov. Sejem bo odprt tudi v soboto, nedeljo in ponedeljek od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. MEPZ RDEČA ZVEZDA DEVIN prireja v soboto, 18. decembra, ob 19. uri v agrituriz-mu v Saležu božični koncert. Toplo vabljeni! NATIVITAS 2010 - Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z USCI FJK vabi na niz koncertov v sklopu božične deželne revije Nativitas: Nabrežina (cerkev sv. Roka), 18. decembra, ob 20.30 nastopata Zbor Jacobus Gallus Trst (dir. Marko Sancin) in MeMlPz Trst (dir. Tamara Stanese); Bardo, 19. decembra, ob 15.30 nastopajo MePZ Lipa Bazovica (dir. Tamara Ražem Locatelli), OPZ in MlPS Slomšek (dramatizacija Zdenka Kavčič Križmančič); Ferlugi, 19. decembra, ob 17.30 nastopata MoPz Tabor Opčine (dir. David Žerjal) in DZ Danica Vrh Sv. Mihaela (dir. Patricija Rotar Valič). PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem SKD Valentina Vodnika prireja praznični večer z gojenci glasbene šole v soboto, 18. decembra, v društveni dvorani V. Vodnika v Dolini ob 20.30. Vljudno vabljeni. »IN MIR NA ZEMLJI« je božični koncert, na katerem sodelujejo Pihalni orkester Ri-cmanje, OPZ F. Venturini (Suzana Žerjal), MePZ Mačkolje (Andreja Stucin), PZ Tončka Čok (Manuel Purger). Večer bosta oblikovala Aljoša Saksida in Gualtiero Giorgi-ni, vse skupaj pod vodstvom umetniškega vodje in dirigenta Aljoše Tavčarja. Koncert, pod pokroviteljstvom Občine Dolina, bo v nedeljo, 19. decembra, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ob 18.00. Ne zamudite! GODBENO DRUŠTVO V. PARMA IZ TREBČ priredi koncert v nedeljo, 19. decembra, ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Pohitite številni. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na tradicionalni koncert ob zaključku leta v nedeljo, 19. decembra, ob 17. uri v nabrežin-ski občinski telovadnici. Sodelujejo gojenci glasbene šole godbe. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v nedeljo, 19. decembra, na božični nastop gojencev Glasbene Kambrce, ki jo vodi Aleksandra Pertot. Začetek ob 17.30. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na likovno razstavo »Aldo Usberghi: ... okoli mene«, Op-čine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 22. decembra. Ponede-ljek-petek: 10.00-12.00 in 17.00-19.00. SKD VIGRED vabi v četrtek, 23. decembra, ob 20. uri na večer »Srečno«. Sodelujejo Mladinska glasbena skupina Vigred - Kraški fenomeni, Uopenska mularija, trio Lupinc (Z. Lupinc, P. Kuk, I. Starc) in harmonikaš An- Petek, 17. decembra 2010 H Poslovni oglasi DIVAČA: prostorno in kvalitetno zgrajena končna vrstna hiša, IZDELANA NA KLJUČ, 144m2 stanovanja, pritličje+nadstrop-je+mansarda, z zelenico in dvoriščem. Mirna lokacija, le 10 minut od italijanske meje. POSEBNA PRILOŽNOST: 220.000eur LUSTRUM d.o.o., Partizanska 68a, Sežana. Tel. 00386/51/652-101 TRGOVINA IŠČE ČISTILKO (Ž/M) vsak dan od ponedeljka do sobote, urnik 18.00-20.30. Tel. 347-2220095 drej Stančič, pevka Laura Budal ob spremljavi Janka Zorena, ansambel Domači zvoki, ansambel Kraški muzikanti, skupina Kraški ovčarji in humorista Zmaga in Vittorio. ' . Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno motorno žago obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. IŠČEM HIŠO v najem (vsaj dve spalni sobi) na območju vzhodnega Krasa (od Bazovice do Proseka). Tel. 389-9766904. DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Tel. št. 335-5387249. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, pomagam tudi pri oskrbi starejših oseb 24 ur. Tel. št.: 347-8601614. KUPIM ENOSOBNO STANOVANJE ALI SKLADIŠČE od 20 do 25 kv. m. Cena približno 30.000 evrov. Tel. št.: 320-3557811. PRODAM prenosni šivalni stroj singer. Cena po dogovoru. Tel. št. 040-910148. PRODAM STANOVANJE na Greti, 50 kv.m., v odličnem stanju. Tel. št.: 349-4975968. PRODAM avto volkswagen vento, 1800, črne barve, klimatizirana, letnik 1994, 200.000 prevoženih kilometrov, v zelo dobrem stanju, za 1.350 evro. Tel. 3287599640. PRODAM psičke stare 2 meseca pasme Border Collie z rodovnikom; tel. 0481-419976 v večernih urah. V BLIŽINI Senenega trga (Trg Foraggi) oddajam v najem sobo z lastno kopalnico. Tel. 040-948080. V BOLJUNCU na Placu dajem v najem večnamenski prostor. Tel. št. 348-3667766. Prispevki Za čistilno akcijo spomenika padlim v NOB v Mačkoljah sta prispevala Servio 10,00 evrov in Idle Tul z družino 50,00 evrov. Namesto cvetja na grob drage Marije Ste-gel daruje družina Kovačič 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. POPRAVEK: V spomin na Olgo Milič darujeta Mimica in Peter Milič 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Repniču in 25,00 evrov za zbor Rdeča zvezda. V spomin na Luciota Verso darujeta Mimica in Peter Milič 25,00 evrov za KRD Dom Briščiki. V spomin na Olgo Milič darujeta Stano in Anica 20,00 evrov za MoPZ Rdeča zvezda. V spomin na Olgo Milič daruje družina Ša-vron 20,00 evrov za MoPZ Rdeča zvezda. Neva daruje 50,00 evrov za Sklad Ota-Lu-hetta-D'Angelo-Hrovatin. Ob 1. obletnici smrti Marjota Batiča daruje žena Delka 100,00 evrov za NK Kras. Rudi Stranj Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 20. decembra, ob 9.30 na pokopališču v Dolini. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Svojci Dolina, 17. decembra 2010 Pogrebno podjetje Alabarda Ob smrti dolgoletne pevke ČELESTINE PETAROS izreka svojcem iskreno sožalje SKD Slovenec portnik Petek, 17. decembra 2010 2010 najboljši pri nas v sončnem letu - Odbojkar in kotalkarica desetič prva Jubilejni naslov za Mateja in Tanjo Černic protagonist SP v Rimu, Romanova spet nesporna kraljica umetnostnega kotalkanja - Med ekipami zmagal NK Kras, prvo naše nogometno društvo z ekipo v državni ligi Matej Cernic med moškimi, Tanja Romano med ženskami in nogometaši Krasa med ekipami so najboljši športniki med Slovenci v Italiji po izboru športnih novinarjev Primorskega dnevnika, RAI in spletne strani slosport.org. Za Cernica in Romanovo je to že deseta »jubilejna« zmaga, Kras pa je med ekipami na 1. mestu drugo leto zapored. Način izbora smo letos prilagodili načinu izbora med kolegi na slovenskem Primorskem tako, da poleg treh posameznikov in posameznic spet nagrajuje- Dosedanji zmagovalci DESETKRAT Tanja Romano (97, 99, 02, 03, 04, 05, 06, 07, 08,10) Matej Černic (96, 97, 00, 01, 03, 04, 05, 06, 09, 10) OSEMKRAT Samo Kokorovec (84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 93) PETKRAT Arianna Bogatec (91, 92, 94, 95, 96) Sonja Milic (71, 72, 73, 75, 76) TRIKRAT Claudia Coslovich (98, 00, 01) Loris Mania (07, 08, 09) DVAKRAT Gorazd Pučnik (82, 83) Irena Tavčar (77, 78) ENKRAT Jaro Furlani (99) Aleš Plesničar (02) Ivan Plesničar (74) Igor Sedmak (95) Erik Švab (98) Mateja Bogatec (09) mo po tri najboljše ekipe. V poštev za izbor so prišli slovenski športniki, ki nastopajo v članskih ali starejših mladinskih kategorijah in so ali so bili člani slovenskih športnih društev v Italiji. Matej Černic je bil tudi letos nenadomestljiv član italijanske odbojkarske reprezentance. Na svetovnem prvenstvu v Italiji je z njo osvojil 4. mesto. Najbolj se je izkazal v odločilni tekmi za uvrstitev v finalni četve-roboj proti reprezentanci ZDA, ko je bil najboljši na igrišču in je tako rešil reprezentanco in organizatorje pred pravim polomom. Tanja Romano se je na svetovnem prvenstvu na Portugalskem v velikem slogu spet zavihtela na prestol, ki ga je lani začasno prepustila Italijanki Debori Sbei. Kotalkarica openskega Poleta je namreč s prepričljivim nastopom že sedmič v svoji karieri osvojila naslov prvakinje v prostem programu, zbirko zmag na svetovnih prvenstvih pa povečala na petnajst, kar je največ v zgodovini tega športa. Nogometašem Krasa je v minuli tekmovalni sezoni uspel veliki met - napredovanje v državno D-ligo, kar je uspeh, ki ga doslej ni doseglo še nobeno slovensko nogometno društvo v Italiji, zdaj pa je klub iz Repna hkrati tudi druga najmočnejša ekipa v Trstu in prva med amaterji. Na 2. mesto med ženskami se je uvrstila nabrežinska namiznoteniška igralka Lisa Ridolfi (Sandonatese), ki seje letos na državni lestvici povzpela med šest najboljših igralk v Italiji, dragi med moškimi le libero Mode-ne Loris Mania,' med ekipami se je na 2. mesto uvrstila ženska namiznoteniška ekipa ŠK Kras, ki se je vrnila v najvišjo ligo, tretja med ženskami je teniška igralka Gaje Paola Cigui, ki je letos prvič v karieri osvojila mednarodni turnir vrste ITF (10.000 dolarjev), tretja med moškimi sta mladinska državna prvaka v jadralnem razredu470 Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, med ekipami pa so 3. košarkarski mladinci Jadrana. r naš športnik naš športnik Slovesna podelitev priznanj je bila v Kulturnem domu v Gorici Podelitev nagrade Naš športnik 2010 je bila včeraj popoldne v Kulturnem domu v Gorici. Športno prireditev so 27. zapored skupaj priredili Radio in Televizija Koper Capodistria, Slovenski sporedi deželnega sedeža RAI v Trstu, Primorske novice, Primorski dnevnik, spletna stran o slovenskem športu v Italiji www.slosport.org, Novi Matajur in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji v potrditev celovitosti primorskega prostora in moči športa, da podira pregrade. Prireditev, ki je bila v neposrednem radijskem prenosu, ogledati pa si jo bo mogoče tudi po televiziji, sta vodila Maj-rim Cheber in Peter Verč. Po plesni točki goriške plesno-navijaške skupine Dom je uvodni pozdrav imel predstavnik Olimpijskega komiteja Slovenije in ambasador športa Republike Slovenije Miro Cerar. Na oder je nato stopil predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, ki je po krajšem intervjuju v prvi točki programa podelil priznanja ZSŠDI zaslužnim športnim delavcem Norči Zavadlav, Marjanu Tomsiču, odbojkarski ekipi nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice ter športnikoma Valentinu Juretiču in Danilu Riolinu. Glavni urednik slovenskih novinarskih sporedov deželnega sedeža RAI Marij Čuk je za dolgoletno vodenje športne oddaje Šport in glasba podelil priznanje Borisu Simoneti. Na oder naj bi nato drug za drugim stopili nagrajenci, ki pa jih sinoči zaradi klubskih obveznosti ni bilo v dvorani. Za NK Kras smo priznanje izročili podpredsedniku Edvardu Škabarju, za namiznoteniško žensko ekipo Krasa pa je priznanje dvignila nekdanja članica ekipe Katja Milič. Tretjeuvrščeni Jadranovi mladinci pa so kar vsi skupaj stopili na oder, vključno s trenerjem Mariom Gerjevi-čem. Za vse ostale so nagrade dvignili sorodniki. Za glasbeni utrinek so poskrbeli duo Martina Feri in Tomaž Nedoh ter glasbena skupina Walter and the Guru. / NAŠ ŠPORTNIK 2010 Petek, 17. decembra 2010 13 JAS FARNETI in SIMONSIVITZ KOŠUTA (jadralca JK Cupa) »Mi moramo trenirati z nekon-kurenčno opremo, na primer s starimi jadri, najboljše materiale pa moramo varčevati za najpomembnejša tekmovanja.« (Trener Matjaž Antonaz, 26. 2. 2010) »Kljub temu se bomo vsekakor borili po svojih močeh. Ne bomo vrgli puške v koruzo. Vse razlike v °premi nadomeščamo zdaj s tremi^ in s srcem.« (Trener Matjaž Antoni, 26 2. 2010) /¿100% »Zdaj pa nasprotno sem bolj umirjena in večkrat nepričakovano igram zelo dobro. Menim, da sem na zadnjih turnirjih igrala najboljši tenis doslej.« (Paola Ciguipo zmagi na turnirju z nagradnim skladom 10.000 dolarjev in o odločitvi, da ob tenisu tudi študira 10. 9.2010) iz letošnjih številk Primorskega dnevnika! PADLA CIGUI (teniška igrali SZ Ga,a) »Doma sem nazdravila, zdaj pa je že vse po starem.« (Paola Cigui po zmagi na turnirju z nagradnim skladom 10.000 dolarjev, 10. 9. 2010) »Jaš in Simon sta v šibkem vetru že med 20 najboljših na svetu.« (Trener Matjaž Antonaz med nastopi na predolimpijski regati v Hyeresu, 28. 4. 2010) »Z elito se bomo torej lahko borili le, če bo želja in volja, pa seveda dovolj razpoložljivih finančnih sredstev, saj sicer bosta le povprečna jadralca.« (Matjaž Antonaz, 1. 8. 2010) »Ker so mu (Anastasiju op.) všeč tehnično dovršeni igralci, mogoče meni zaupa kaj več.« (Matej Černic, 4. 6. 2010) »Matej je jeziček na tehtnici italijanskega sprejema servisa, poleg tega je v kritičnih trenutkih psihološko najmočnejši igralec reprezentance« (Carmelo Pittera o Černicu, 22. 9. 2010) »Morda res. Navsezadnje meni to ustreza. Tekem je na tem prvenstvu veliko, imam 32 let, ne vem, če bi lahko vsako tekmo odigral na najvišji ravni. /... / Mene bi predvsem zanimalo igrati v finalu.« (Matej Černic o tem, ali bo na SP-ju igral, 24. 9. 2010) »Ko dobro startata in jadrata brez napak, sta res neulovljiva; ko pa se zapletata v dvoboje in povlečeta slabe taktične poteze, sta še prešibka.« (Trener Matjaž Antonaz o Simonu in Jašu na predolimpijski regati v Hyeresu, 30. 4. 2010) »Med juniorji preprosto morava ' ciljati na zmago, čeprav se je letos v naš razred vključilo nekaj novih dobrih posadk. (Krmar Simon Sivitz Košuta pred DP, na katerem sta zmagala, 22. 9. 2010) »Odločila sem se, da bom študirala in vpisala sem se na tržaško filozofsko fakulteto. Hkrati bom še naprej nastopala na turnirjih in seveda v prvenstvu A2-lige» (Paola Cigui o letošnji odločitvi, da bo ob tenisu tudi študirala, 9. 4. 2010) »Paolini nastopi so pri nas pre malo cenjeni. Paola veliko trenira in se marsičemu odreče. Je zelo požrtvoval na. Obenem ne smemo pozabiti, da je med redkimi, ki se je prebila tako vi soko.« (Borut Plesničar o Paoli Cigui pred začetkom prvenstvom, 1. 4. 2010) J »Tenis igram zase, vendar vem, da je v ozadju vedno mama.« (Paola Cigui, 16. 11. 2010) (namizno ŠKKRAS . teniške prvoligasice) MATE) ČERNIC tndbmkar RzesMweJ_ »Ne. Potreboval bi leto dni pavze /.../ Preživeti pol leta v hotelu ali preleteti svet vsakih 36 ur, to ni več zame, nimam potrpljenja.« (Matej Černic o tem, ali bo še igral za reprezentanco, 24. 9. 2010) »Matej Černic je odličen igralec: ob tehnični dovršenosti je pravi motivator ekipe. Celotni ekipi daje zagon. Je težko nadomestljiv igralec . V novi generaciji nimamo še njegovega naslednika.« (Ferdinando (Fefe) de Gior-gi, 19.10. 2010) »Zelo dobro. Paziti pa moram, kaj jem, saj je tu vse zelo okusno.« (Loris Mania' o Modeni, kjer igra, 29. 1. 2010) »V bistvu smo jih presegli, saj smo sprva računali samo na uvrstitev v italijanski pokal in v play-off. Ker pa smo osvojili visoko 4. mesto po rednem delu, bomo v naslednji sezoni igrali tudi v evropskem pokalu Cev. Tega pa sploh nismo pričakovali.« (Loris Mania o uvrstitvi v končnico Al-lige, 24. 3.2010) »Vpoklic ni presenečenje, saj smo že vedeli, da bova z Barijem spet med »azzurri«. Anastasi je izbral še Marro, ki igra v Loretu. Najbrž bova na svetovnem prvenstvu v ekipi jaz in Bari, končno odločitev pa bo seveda sprejel trener.« (Loris Mania o nesojenem vpoklicu v reprezentanco, 24. 3. 2010) »Jaz sem z reprezentanco končal. Za vedno. Me ne zanima več. Kaj hočejo še od mene? Bolelo me je, a sem kljub temu garal in molčal, pred dvema letoma pa je Corsano šel poškodovan na olimpijske igre v Peking namesto mene. Sicer pa, tako in tako bi bil to moj zadnji nastop.« (Loris Mania pred SP 23. 9. 2010) »Saj tega nikjer nikoli ne skrivam. Ne v kotalkarskem svetu ne drugje. Vedno povem, da sem Slovenka.« (Tanja Romano, 7. 2. 2010) »Ste videli moj obraz? Bila sem v transu, nisem imela več moči, nisem hotela načenjati nove teme, nisem razumela, zakaj je tako vsiljiv in na kaj pravzaprav meri. Zgrešila sem in se opravičujem.« (Tanja Romano o tem, zakaj je na Tv-oddaji Sotto Voce Gigija Marzulla odgovorila, da se počuti Italijanko, 7.2.2010) I »Za javnost, za anale sem bila obakrat druga, moji sodelavci in tisti, ki se spoznajo na naš šport, pa vedo katera je resnica, katere so igre, ki so se dogajale v ozadju.« (Tanja Romano o drugem mestu na DP in SP v Freiburgu, 19. 10. 2010) TANJA ROMANO (kotalkarica Poleta) _ »Še nikoli nisem bila tako srečna kot včeraj in sem srečna še zdaj. Tako prijetnih občutkov nisem doslej doživela po nobeni drugi zmagi. Še nikoli nisem toliko jokala.« (Tanja Romano po zmagi v prostem programu na SP, 5. 12. 2010) USARlOOlf) („amiznoteniška »Bila sem že na poskusnih treningih in reprezentančnih pripravah. Vsekakor ne bom popustila in se bom še naprej borila, da si zagotovim državni dres.« (Lisa Ridolfipred vpoklicem v državno reprezentanco, 11. 11. 2010) igralka Sandonateseja) ® »Ima velik potencial. Po genera- cijski zamenjavi lahko resnično ostane v ožjem izboru reprezentantk. Morala bo seveda vložiti še veliko truda in prizadevnosti.« (Bivši trener Valetnin Dobai, 15. 12. 2010) »Pri interpretaciji Tanja nima tekmic. Zdi pa se mi, da njenega izpiljenega nastopa žirija ni zadosti upoštevala.« (Trenerka Ferettijevapo 2. mestu na DP, 27. 7. 2010) »Jaz še kotalkam, ker mi je kotal-kanje všeč, tekmujem zase, to mi je v veselje, vem, da lahko kotalkanju še veliko dam, hkrati pa mi ničesar ni treba več dokazati.« (Tanja Romano, 19.10. 2010) »Z veliko treningi, trudom in požrtvovalnostjo. « (Lisa Ridolfi o tem, kako sije priborila mesto v začetni postavi Sandonateseja, 11. 11. 2010) »Prav gotovo je med najboljšimi mladimi igralkami v Italiji.« (Bivši trener Valetnin Dobai, 15. 12. 2010) »Zame je to res lepo zadoščenje. Letos sem res veliko napredovala, tako da sem zasluženo v reprezentanci.« (Lisa Ridolfi po vpoklicu v državno reprezentanco, 20. 11. 2010) »Naša igralka, ki je zdaj v najboljši formi«. (Trenerka Sandonateseja Laura Negrisoli, 9. 12. 2010) »Zdi se mi, da želijo Tanjo odstraniti.« (Trener Mojmir Ko-korovec o DP, 28.7.2010) r «Najprej moramo pošteno priznati, da smo imeli v prvem delu tudi kanček sreče, ko smo jo najbolj potrebovali.« (Sonja Milič po prvem delu prvenstva A2-lige, 21. 1. 2010) »Če bi v Al-ligi namesto lani igrali letos, bi imele precej več možnosti, da se rešimo«. (Eva Carji, 21.1. 2010) »Še sama ne vem, kako mi je uspelo, igrala pa sem res sproščeno in učinkovito, v ključnih trenutkih tekme pa sem imela tudi nekaj sreče.« (Eva Carli po odločilni zmagi za napredovanje, 28. 2. 2010) »Če bomo igrale v A1-ligi ali ne, to bo treba še videti. Če se nam bo ta možnost ponudila, jo bomo skušale izkoristiti boljše kot smo jo izkoristile lani. A2-liga je bolj po naši meri, saj so v najvišji ligi nekatere ekipe objektivno premočne, seveda pa nam bo igranje v A1-li-gi v veliko čast« (Martina Milič po napredovanju, 28. 2. 2010) »Končati prvenstvo brez poraza je fantastičen občutek.« (Martina Mi-ličpo zadnjem krogu A2-lige, 11. 4.2010) »Trenutno se postavlja pod vprašaj sam vpis v prvo državno ligo, če se ne bodo v kratkem ponudile nove obU-ke finansiranja in podpore našemu društvu, ki je že 40 let v samem vrhu italijanskega namiznega tenisa« (Tiskovno sporočilo ŠKKras, 24. 6. 2010) »Ne smemo si privoščiti dodatnih stroškov. Žreb bi nam lahko določil tudi nasprotnice iz Vladivosto-ka.« (Sonja Milič o tem, zakaj se je Kras odpovedal igranju v evropskem pokalu Nancy Evans, 15. 8. 2010) »Homogena skupina in odlična klapa, podobno kot Slovenija. V play-offu smo igrali povsem neobremenjeni.« (Krasov nogometaš Dimitri Bat-ti po napredovanju v D-ligo, 29. 6.2010) »Ponosen sem, da smo od 3. AL napredovali vse do D-lige. To je res zgodovinski podvig za ves slovenski šport v Italiji in za Trst nasploh. Pohvalil bi res vse, od prvega do zadnjega.« (Predsednik Krasa Domenico Centrone, 15. 6. 2010) »Tudi letošnja sezona je bila odlična. Tekma v Jesiju je bila le pika na i.« (Kapetan Radenko Kneževič po zmagovitem play-ojfu, 15. 6. 2010) »Če se ne motim, je društvo zelo organizirano, ni bil pred leti trener celo Alejnikov? Vem, da sestavljajo ogrodje ekipe tržaški igralci, kar je pozitivno. Po mojem niso brez možnosti, saj imajo solidno obrambo.« (trener Spoleta Paolo Beruatto o Krasu pred finalom play-offa 4. 6. 2010) »Gli italo-sloveni del Kras« (Časopis II Resto del Carlirn ° Krasu, 1. 6. 2010) »Kras je dokazal, da je po kvaliteti najboljša ekipa naše deželne elitne lige.« (Trener Milan Mikuš o Krasu, 25. 5.2010) »Tudi mi imamo nekaj igralcev, ki so že igrali v višjih ligah, Kneževič v prvi slovenski ligi.« (Krasov trener Aks-sandro Musolino, 13. 5. 2010) NK iKRAS REPEN (danska ekipa) V treh dneh me je poklicalo toliko menedžerjev, kot še nikoli prej v petih letih.« (Krasov športni vodja Goran Kocman po napredovanju, 20. 6. 2010) »Ekipa je bila v bistvu sestavljena iz najboljših igralcev, ki so odločili, da bodo nadaljevali z igranjem pri Jadranu oziroma Kontovelu.« (trener Mario Gerjevič, 15. 12. 2010) »Ekipa je bila po višini pod povprečjem ostalih ekipi. Nosilca igre pod košem - Gregor Regent in Ivan Bernetič sta motorično izjemno sposobna, da sta se lahko enakovredno kosala tudi z višjimi igralci.« (trener Mario Gerjevič, 15. 12. 2010) ŠZ JADRAN (mladinci) J »Z njo sem osvojil vse državne naslove U21 in v 2. kategoriji. Lani je osvojila tudi tretje mesto v absolutni konkurenci, kar niso mačje solze.« (Bivši trener Valetnin Dobai, 15. 12. 2010) »Je čista napadalka, ki se izboljšuje tudi v tehniki. Ima izrazito moč, ki je druge igralke ne premorejo.« (Bivši trener Valetnin Dobai, 15. 12. 2010) »Moraš tvegati, sicer je bolje, da ostaneš doma« (Tanja Romano, 19. 10. 2010) »Nastopa drugih nisem gledala, ko se je vse končalo pa sem spraševa- la ljudi, ali je res, da sem zmagala.« (Ta- nja Romano po zmagi v prostem programu na SP, 5. 12. 2010) »Na tej plošči preprosto ni mogoče tekmovati vrhunsko. Ko je ni bilo, na primer leta 2007 v Avstraliji, je bilo prvenstvo najkvalitetnejše.« (Tanja Romano pred odhodom na SP, 26. 11.2010) »Cilj je seveda obstanek, vendar vem, da bo prvenstvo zahtevno. Kot vedno bom skušala dati vsedno vse od sebe in še dodatno napredovati.« (Yuan Yuan, 1.10.2010) »Vsekakor.« (Lisa Ridolfi o tem, ali bo Krasu letos uspel obstanek v A1-ligi, 11. 11. 2010) »Moč ekipe je bila letos v njeni homogenosti. Za Yuanovo smo vedeli, da bo razred zase, ostale naše /.../ igralke pa so se odlično dopolnjevale. Za nas je značilno, da smo in razmišljamo kot ekipa, igralke nasprotnih ekip pa se velikokrat zberejo šele pred tekmo.« (Lucia-no»Ciano« Milič, 11. 4. 2010) »Igra je slonela na zunanjih igralcih, kjer je dominiral Borut Ban. S hitrostjo in taktično dovršenostjo smo ustvarjali prednost.« (trener Mario Gerje-vič, 15. 12. 2010) »Zmanjkala nam je le ena zmaga, da bi se uvrstili v državni finale B. Do zadnje tekme smo bili v igri. Povedati pa je treba, da je našo ekipo sestavljalo samo nekaj igralcev letnika 1991, vsi ostali so bili mlajši.« (trener Mario Gerjevič, 15.12.2010) »Večinoma so vsi trenirali vsak dan, ob vikendih pa so imeli tekme. Včasih je bil Borut Ban aktiven tudi sedemkrat tedensko, Regent pa najmanjkrat šestkrat.« (trener Mario Gerjevič, 15. 12. 2010) »Borut Ban je letos naredil kvalitetni preskok v delu in mentaliteti. Zato je bil nosilec igre mladinske in članske ekipe Kontovela. Hkrati pa mu je to omogočilo, da so ga izbrali v širši izbor italijanske reprezentance, povabili pa so ga tudi na izbirne treninge slovenske izbrane vrste.« (trener Mario Gerjevič, 15.12.2010) »Borut Ban je redno pomagal mladinski ekipi, istočasno pa je tudi celotna ekipa pomagala Borutu, da se je razvil in napredoval. Šlo je za vzajemno sodelovanje Boruta in ekipe.« (trener Mario Gerjevič, 15. 12. 2010) 1 4 Petek, 17. decembra 2010 NAŠ ŠPORTNIK 2010 / izbor na slovenskem delu primorske Birsa, Rodičeva in nogometaši Kopra ^SS^t Novinarji radia in televizije Ko-per/Capodistria ter Primorskih novic so v ženski konkurenci za primorsko športnico leta imenovali koprsko atletinjo Sne-žano Rodič. Med moškimi je nagrada šla v roke šempeterskega nogometaša francoskega Auxerrea in slovenskega reprezen-tanta Valterja Birse. Primorska ekipa leta pa so nogometaši Luke Koper. Snežana Rodič z osebnim rekordom Koprčanka na delu v ljubljanskem Atletskem društvo Mass, Snežana Rodič, je na vrhuncu letošnje sezone, na evrop- < E fto d/c skem prvenstvu O 2Q0f prostem v Barceloni, reševala čast slovenske atletike, ki ji to sezono niso cvetele rože. Primorka s šestim mestom ni dosegla le najboljše slovenske uvrstitve na tem tekmovanju, temveč je tudi postavila spoštovanja vreden osebni rekord v troskoku - s 14 metri in 47 centimetri. Na vseh pomembnih tekmah je konstantno skakala krepko čez 14 metrov. S takšno formo je med drugim osvojila tudi četrto mesto na mitingu diamantne lige v Londonu. Ambiciozne načrte ima tudi za novo sezono. Z nastopanjem na velikih tekmovanjih ima veliko izkušenj. Dvakrat je tekmovala na svetovnih prvenstvih, dvakrat na dvoranskih EP in enkrat na dvoranskem SP. Njen veliki cilj so olimpijske igre leta 2012 v Londonu. Morda utegne biti to njen vrhunec kariere. Za zanimivost je treba dodati, da je 28-letna Snežana tudi mamica štiriletne Lare. Rodičeva se v teh dneh mudi na zimskih pripravah na novo sezono na otoku Tenerife. Valter Birsa: dobri nastopi in gol na SP 24-letni nogometaš iz Šempetra je v letu 2010 blestel tako na klubski kot reprezentančni ravni. Z reprezentanco Slovenije je Birsa sijajno igral na svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki. Gol, ki ga je dosegel proti Združenim državam Amerike je bil eden najlepših na prvenstvu. Nogometaš iz Šempetra se je izkazal za enega najpomembnejših mož v izbrani vrsti Matjaža Keka. Birsa je dokazal, da gre za enega redkih igralcev v kompaktni, disciplinirani in organizirani slovenski reprezentanci, ki lahko naredi potezo več. Svojim soigralcem natančno deli žoge. Njegovo najmočnejše orožje je strel od daleč. Birsa je z uspešnimi nastopi nadaljeval tudi v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, 1 ki bo čez dve leti. Na klubski ravni je za fran coski Auxerre dobro igral v ligi prvakov (med drugim tudi proti Milanu) in se na sre čanju proti nizozemskemu Ajaxu tudi vpisal med strelce. Birsa, ali Biky za prijatelje, je svo jo nogometno pot začel pri ajdovskem NK Primorje, nato prestopil k NK Bilje in se na članski sceni že kot 17-letnik uveljavil pri Hitu Gorici. Kot 18-letni mladenič je debitiral v slovenski nogometni reprezentanci (28. februarja na tekmi proti Cipru) ter po koncu sezone 2005/2006 prestopil v francoski Sochaux. V prvi sezoni je s francoskim prvoligašem osvojil francoski pokal, za katerega je v finalu dosegel gol iz enajstmetrovke po podaljških. Pa še zanimivost: medtem ko je prej živel v stanovanju, mu je tokratni klub našel hišo s čudovito okolico (rančem), kjer se slovenski nogometni as ob svoji izvo-ljenki počuti mnogo bolj udobno. FC Luka Koper prvič državni prvak Nogometaši Luke Koper so v prejšnji sezoni osvojili prvi naslov državnih prvakov v klubski zgodovini. Ekipa, ki jo je vodil Nedžad Okčic je sijajno igrala skozi celo prvenstvo, naslov pa si je zagotovila že veliko pred koncem sezone. Zmes izkušenih in mlajših igralcev se je izkazala za pravo, tako daje bil Koper vseskozi korak pred konkurenco. Najboljši koprski strelec v lanski sezoni je bil Mitja Brulc, ki je dosegel devet zadetkov. Koprčani so v letu, ki se izteka sredi Maribora osvojili tudi superpokalno lovoriko, v jesenskem delu nove sezone pa držijo tretje mesto na prvenstveni lestvici. Oktobra so dobili tudi sodoben stadion, na katerem zaenkrat beležijo same zmage. Drugi del prvenstva se bo nadaljeval spomladi. Koper pa znova računa na visoko uvrstitev. »Maribor, kot kaže, ima letos več energije in elana kot druge ekipe. Vsekakor je drugi del prvenstva dolg in med zimskim odmorom bo marsikatera ekipa spremenila podobo. Januarja se bo začela kupoprodajna borza in ni izključeno, da se ne bomo tudi mi še dodatno okrepili. Prepričan sem, da se bomo lahko potegovali najmanj za drugo mesto in tako znova potrdili nastop v evropskih pokalih,« je dejal vratar Ermin Hasič, kije včeraj v Gorici dvignil nagrado za primorsko ekipo leta. Koper se je že včeraj okrepil z novim nogometašem. Napadalec Se-bastjan Cimerotič je namreč podpisal pogodbo do konca sezone. 2. mesto Urša Kragelj Kajakašica Kajak kluba Soške elektrarne, Novogoričanka Urša Kragelj je najboljši članski dosežek v karieri dosegla prav letos s posamičnim bronastim odličjem na evropskem prvenstvu v slalomu v Bratislavi. Na svetoven prvenstvu v Tacnu ji posamično sicer ni šlo, a je kot pravi športnik napako popravila z odličnim veslanjem za slovensko ekipo, v kateri je s klubsko kolegico Nino Mozetič in Ljubljančanko Evo Ter-čelj s tretjim mestom osvojila prvo ekipno žensko slalomsko odličje v slovenski zgodovini slaloma na divjih vodah. Kristjan Koren Profesionalni kolesar iz Budanj pri Ajdovščini je po uspešni sezoni pri italijanskem Liquigasu podaljšal pogodbo z istim klubom in je uvrščen v ekipo za januarsko dirko po Avstraliji. Obeta si nove priložnosti na dirkah elitne kategorije Pro Tour. Vrhunci njegove minule sezone so zmaga na enodnevni dirki za Veliko nagrado Camaiora, ko je bil hitrejši od aktualnega italijanskega prvaka Giovannija Viscontija. Koren je bil letos edini Primorec na največji kolesarski dirki na svetu - Tour de France. Premierni nastop je v pomočniški vlogi opravil korektno in ga končal na 94-em mestu. Na domači sceni sta glavna dosežka srebrno odličje na državnem prvenstvu v kronometru in najboljša domača uvrstitev na dirki po Sloveniji . AŠD Rokava Koper Vaterpolisti Rokave Kopra so v letu 2010 v pravem športnem razcvetu. V obračunu z večnim tekmecem kranjskim Triglavom so najprej osvojili svojo peto slovensko pokalno lovoriko, ob koncu sezone pa še peti naslov državnega prvaka, tretji zapored po letu 2008, ko se je naslov po trinajstih letih znova vrnil v Koper. Po prihodu uglednega trenerja Veselina Duha je Rokava Koper letos z uvrstitvijo v osmino pokala LEN postavila nov mejnik v razvoju slovenskega klubskega vaterpola, sobotni povratni obračun z ruskim klubom Sintez Kazan pa še daje nekaj upanja celo za uvrstitev med osem najboljših klubov pokala mednarodne plavalne zveze. 3. mesto Špela Ponomarenko Petkrat zapored je bila najboljša športnica Primorske, v tokratnem šopku nabora nežnejšega spola pa je kajakašica Žusterne Špela Ponomarenko stopila na tretjo stopničko. Letošnje leto ji sicer rezultatsko ni bilo tako naklonjeno kot lansko, a klub temu ima za sabo kar nekaj zelo dobrih uvrstitev med deseterico najboljših. Najpomembnejše je 8. mesto na svetovnem prvenstvu na 200 metrov v poljskem Poznanu, na isti razdalji pa je bila na evropskem prvenstvu v Španiji šesta. Tri uvrstitve med najboljši deset je v svoji paradni disciplini zbrala tudi na tekmah svetovnega pokala. Goran Jagodnik Goran Jagodnik lahko resnično uživa v zadnjih letih svoje košarkarske kariere. Po enajstih letih zdomstva v tujih klubih je šele pri 36-ih letih okusil igranje v najmočnejšem slovenskem klubu, Union Olimpiji, kjer je zaigral kot prerojen in izdatno pripomogel k zadnjim uspehom Ljubljančanov v Evropi. Je prvi Primorec, ki je postal najkoristnejši igralec evrolige. Vodstvo elitnega evropskega klubskega tekmovanja je namreč Jagodnika, najstarejšega igralca, ki je prejel to priznanje, nagradilo za dosežke v oktobru. Podgrajčan je tudi član slovenske košarkarske reprezentance , ki je na svetovnem prvenstvu v Turčiji zasedla osmo mesto. Rokometni klub Cimos Koper Rokometaši Cimos Kopra so po skokovitem vzponu v vrh slovenskega klubskega rokometa minulo sezono sklenili slabše od pričakovanj. Po dveh zaporednih drugih mestih so tokrat pristali na tretjem mestu v državnem prvenstvu, v pokalu, kjer so branili naslov, pa so se poslovili v polfinalu. Še tri kroge pred koncem prvenstva so imeli realne možnosti za naslov državnega prvaka, a so v neposrednih dvobojih z obema tekmecema pokazali manj, navijačem pa so ostale v spominu zgrešene sedemmetrovke v odločilnih trenutkih tekem. Trenutno so v prvenstvu drugi, v evropskem pokalu Challenge pa so se prebili v osmino finala. PRIZNANJA ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI Športni delavci Norči Zavadlav Našemu športu je Norči Zavad-lav zapisana tako rekoč z dušo in telesom in v galeriji osebnosti, ki so ustvarjali in še danes gradijo naš razgibani odbojkarski svet, predstavlja pravo odbojkarsko ikono. Bila je odlična odbojkarica; igrala je tudi v italijanski A ligi in še danes svoje izjemno bogate izkušnje prepričano - kot trener - preliva na mlade rodove. Naša nagrada pomeni poklon osebnosti, čigar ime je že danes močno zarisano v analih našega športa. Marjan Tomsič Priznanje ZSŠDI bomo letos podelili Marjanu Tomsiču, ki je s svojim delom, prizadevnostjo in velikim čutom za organizacijo, znal vtisniti v so-vodenjskih športnih krogih neizbrisen pečat. Navdušen nad nogometom, se je znal približati tudi odbojki in je zmogel, kljub nagrmadenemu delu na terenu, stopiti tudi na čelo Športnega društva Sovodnje in kot član izvršnega odbora ZSŠDI prinašati svoje iz- kušnje tudi v te sredine. Uspešno je pokrival tudi funkcijo občinskega odbornika za šport in temu svetu se nikakor ne zmore odtegniti niti danes, saj, kot predsednik, stoji na čelu ribiškega društva Vipava. Mladosten, dinamičen in vesten: pravi lik uspešnega športnega delavca. Nižja srednja šola Ivana Trinka Nižja srednja šola Ivana Trinka iz Gorice je znana po tem, da je v svoji zgodovini že večkrat stala na stopničkah tako na deželnih kot meddeželnih in državnih šolskih odbojkarskih tekmovanjih. S svojimi nastopi se je proslavila tudi le- Športna kariera Danilo Riolino Po dvajsetih letih neprekinjenega igranja še ne kaže nikakršnih znakov utrujenosti in še manj naveličanosti! Gre za odbojkarja, ki je lep del svojega življenja, predvsem pa prostega časa, posvetil igri pod mrežo, kjer še danes - potem, ko se je že večkrat poizkusil tudi na državni ravni - uspešno igra v najvišji deželni ligi in je s svojim pristopom in zavzetostjo prav gotovo svetel zgled za vse mlajše odbojkarske rodove. Valentino Juretič tos, kjer je z odličnim nastopom na državnem finalu v Rimu, osvojila končno 3. mesto. Gre za izjemen športni rezultat, ki je lahko v ponos tudi slovenskim odbojkarskim društvom, iz katerih izhajajo fantje, ki so sestavljali šolsko reprezentanco. Prav gotovo je malokdo tako globoko zaverovan v svoj šport, kot je to naš nagrajenec Valentino Juretič. Na odbojkarska igrišča neprekinjeno stopa že več kot dvajset let in pri tem ga niso zmogle zaustaviti ne poškodbe, ki jih je staknil pri igranju, ne delovne obveznosti in niti skrb za družino. Nasprotno! Kot velik pristaš našega športa je Juretič tudi zelo izostren odbornik ter s svojimi nasveti in igralnimi usmeritvami veliko pripomore, da je tudi društvo, pri katerem igra, Naš prapor, še vedno pri trdnem zdravju. / ŠPORT Petek, 17. decembra 2010 15 nogomet - Triestina jutri v Vicenzi Lahko sploh še spremenijo usmeritev? V desetih krogih 1 zmaga, 2 neodločena izida, 7 porazov Triestina se v zadnjem krogu pred božičnimi počitnicami podaja na gostovanje v bližnjo Vicenzo, kjer Tržačane pričakuje običajni vroči derbi proti domačim belordečim, ki jih tudi v letošnji sezoni vodi nekdanji trener Triestine Rolando Maran. Tekma na Mentiju bo jutri ob 15. uri, Triestina pa mora iztržiti vsaj točko, saj bi drugače morali Iaconijevi fantje na počitnice kot zadnjeuvrščeni, kar pred nadaljevanjem prvenstva nikakor ne bi bil dober izhodiščni položaj. VICENZA - Vicenza je pred tednom dni doživela poraz v Pescari, a je kljub temu stanje na lestvici belordečih v skladu s pričakovanji. S 26 točkami je Ma-ranovo moštvo na desetem mestu, kar 20 točk pa je Vicenza osvojila pred domačim občinstvom. Na Mentiju je v devetih nastopih le enkrat izgubila (6-krat zmagala) in seveda proti Triestini želi mošto iz Veneta še izboljšati ta izkupiček. Triesti-na bo imela težko nalogo proti obrambi, ki je na Mentiju prejela le pet golov in ki jo odlično vodi Zanchi. V napadu pa je zelo nevaren Elvis Abbruscato. Vsekakor je značilnost Maranovih ekip homogenost in urejena obramba. Redkokdaj njegove ekipe igrajo dopadljivo, a so vselej učinkovite, saj kot trener zna na najboljši način izkoristiti adute s katerimi razpolaga. TRIESTINA - V ponedeljek proti Torinu je Trestina zabeležila tretji zaporedni poraz (kar dva na domačem igrišču). A številke le še dodatno potrjujejo, da gre za res hudo krizo Tržačanov. V zadnjih desetih krogih je Triestina osvojila le pet točk in premagala izključno Li-vorno (v gosteh s 3:1). Ob teh treh golih v Toskani je Triestina v devetih tekmah dosegla le en gol: s Testinijem iz 11-me-trovke v Cittadelli, kjer pa so Tržačani izgubili s 4:1. Torej, v desetih krogih 1 zmaga, 2 neodločena izida, 7 porazov, 4 dani in 17 prejetih golov. Pravo drsenje po lestvici, ki ga mora trener Iaconi nujno zaustaviti, saj gre tudi za njegovo bodočnost. Kljub temu, da je večina mnenja, da je trener najmanj kriv za nastalo sanje, bi poraz v Vicenzi najbrž stal mesta umirjenega stratega Triestine. Za današnjo tekmo se je Triestina pripravljala na raznih igriščih, saj so se poskušali Antonelli in soigralci izogniti hudemu mrazu. Znova bo na razpolago Ma-lago', ki je prestal kazen, medtem ko bodo še odsotni Colombo, Filkor, Testini, Lunardini in Scurto. V obrambi je najbolj možna rešitev s Sabatom in Malagojem na sredini ter Longhijem in DAmbrosiom na pasovih, veliko bolj tvegane pa so napovedi za sredino in napad. Tu bomo imeli popolno sliko le tik pred tekmo, saj mora trener dobro analizirati, kateri sistem igranja je najboljši za omejitev adu-tov Vicenze. V napadu trenutno ni igralca, ki bi si zaslužil mesto v postavi, saj so v zadnjih nastopih vsi razočarali. In nekateri bodo zaradi tega Trst zapustili med zimskim prestopnim rokom, začenši z Della Rocco, ki je tudi tokrat ostal v Trstu (a premiki bodo najbrž zadevali tudi ostale vloge). Verjetna postava Triestine: Viotti, D'Ambrosio, Malago', Sabato, Longhi, An-tonelli Matute, Gissi, Lionetti, Marchi. Sodil bo Merchiori iz Ferrare. (I.F.) nogomet Cassano v bistvu dobil spor s Sampdorio GENOVA - Arbitražna komisija nogometne zveze je razsodila v sporu med Sampdorio in Antoniom Cassanom. Igralca je diskvalificirala do 31. januarja prihodnjega leta, vendar je hkrati zavrnila zahtevo kluba po prekinitvi pogodbe z njim. Bo pa od 1. februarja dalje prejel 50% manj plače. Iz spora je torej v bistvu kot zmagovalec izšel Cassano, ki ga je društvo prijavilo disciplinskemu organu zaradi žalitev, ki jih je izrekel na račun predsednika Garroneja 28. oktobra letos. Sinoči: Debrecen - Sampdoria 2:0. JUVENTUS - V zadnji tekmi prve faze evropske nogometne lige sta se Juventus in Manchester City razšla pri neodločenem 1:1. Za Juventus je zadel mladi Gian-netti. Manchester je izenačil v sredini drugega polčasa. Juventus je bil izločen iz pokala že pred to tekmo. košarka - Promocijska liga Sokol doživel nepričakovan poraz Sokol - Libertas Barcolana 50:57 (12:10, 31:27, 46:41) SOKOL: Piccini 2, Malalan 4, Umek 15, Guštin 2, N. Sossi 9, Vidali 6, Hrovatin 2, Košuta 10, Semolič, Vescovi n.v., trener Emili. 3 točke: N. Sossi 1, Umek 1; PON: Piccini (37), Umek (40). V naprej igrani tekmi 6. kroga promocijske lige je Sokol doma nepričakovano izgubil proti Libertasu Barcolani. Na-brežinsko moštvo je sicer nastopilo v zelo okrnjeni postavi, manjkali so namreč: Hmeljak, Rogelja, Trampus, Jan Sossi in Zavadlav, to pa ni opraviočilo za slabo igro vse ekipe. Gostitelji so bili v vodstvu vse do tretje četrtine, v zadnji pa so povsem odpovedali predvsem v napadu, saj so v desetih minutah dosegli le pičle štiri točke. Tudi v obrambi niso bili boljši in so prejeli 16 točk, tako da so gostje povedli in zasluženo zmagali. Vsi Sokolovi košarkarji so igrali slabo, nekoliko boljši so bili Damjan Košuta, ki je dosegel 10 točk, Martin Vidali, ki je zbral kar 20 skokov, in Jan Umek, ki je bil s 15 točkami tudi najboljši strelec ekipe. (lako) ODBOJKA - 1. ženska divizija Sloga Dvigala Barich - Volley3000 3:1 (25:17, 25:21, 18:25, 25:23) Sloga Dvigala Barich: Cibic 9, Goruppi 4, Kralj 8, Malalan 0, Milkovič 5, Helena Pertot 2, Tamara Pertot 0, Spangaro 19, Valič 2, Barbieri (libero). Trener Martin Maver Naša združena ekipa je v ponedeljek zvečer dosegla dokaj gladko zmago. Naše odbojkarice so začele zelo dobro in v prvem nizu povsem nadigrale svoje nasprotnice, ki pa so že v naslednjem dokazale, da ne mislijo poceni prodati svoje kože. Set so sicer izgubile v končnici, vendar so že v naslednjem zaigrale zelo odločno in zbrano, izkoristile vsako napako in nepazljivost slogašic in tudi zasluženo slavile. V zadnjem je bila pobuda do druge polovice seta stalno v rokah slogašic, ki so že visoko povedle, ko so se jim nasprotnice nevarno približale, športna sreča pa se je na koncu le nasmehnila naši ekipi. Svoj krstni nastop v tej konkurenci je zelo solidno opravila so-kolovka Valentina Cibic. NOGOMET - Najmlajši Opicina A - Kras Repen 1:0 (0:0) Kras: Carli, Stojkovič, Žerjal, Rener, Kosovel, Sanzin, Racman (Benčič), Bicocc-hi, Košuta, Manduca (Glavina), Caselli, Ko-fol. Trener: Kos. Po lepi in borbeni tekmi je Krasova združena ekipa najmlajših, v zaostalem srečanju, tesno izgubila proti solidni Opicini. »Tekma je bila izenačena in fantje so poka- zali željo po zmagi. Žal nam je bila usodna napaka v obrambi,« je dejal trener združene ekipe Andrej Kos. Božičnice v Gorici, pri Boru in pri Briščikih Nastopil je čas božičnic, društva pa so nam posredovala naslednje informacije. Športno združenje Olympia bo danes, od 19. ure dalje, organiziralo v društveni telovadnici v drevoredu 20. septembra 85 telovadno božičnico, na kateri bodo nastopile vse skupine vadečih. Na stadionu 1. maja v Trstu bo jutri (ob 15. uri) tradicionalna predprazni-čna telovadna akademija odseka v ritmični gimnastiki ŠZ Bor, v ponedeljek pa se bodo v telovadnici Ervatti (ob 18.00) na božičnici predstavili staršem in prijateljem člani športne šole Polet Kontovel. Ob 18.00 bo božično srečanje v repenski telovadnici pripravil NK Kras. V torek (ob 19.30) pa bo v goriškem Kulturnem domu božičnico pripravil ŠZ Dom v sodelovanju z ZSŠDI, Kulturno Zadrugo Maja in Kulturnim domom iz Gorice in s pokroviteljstvom Kmečke banke. košarka - Danes v D-ligi Kontovel želi oditi na počitnice z zmago V D-ligi se danes začenja povratni del prvenstva. Kontovel bo pred božično-novoletnim premorom igral v domači dvorani proti Gradu, ki ga je v prvem delu premagal po podaljšku. Brumnove varovance pa nato čaka skoraj enomesečni premor, saj bodo drugi krog povratnega dela igrali šele v petek, 14. decembra. Trener Brumen si želi, da bi kontovelci zaigrali zavzeto in predvsem natančno, kar jim v prvem delu ni uspevalo. »Potrebno bo zmagati, da si pred Gradom, ki je naš direktni konkurent, priigramo neulovljivo prednost. To bi bil tudi zelo lep zaključek leta in bi imeli tudi moralno spodbudo za naprej,« je dejal Bru-men, ki bo imel na razpolago vse igralce. Tekmo, ki se bo začela ob 20.45, bosta sodila Videmčana Daniele Gal-li in Andrea Zanner. PRVENSTVO UNDER 13 Kontovel - Azzurra B 47:67 (11:13, 24:37, 33:51) Kontovel: Ciuch 3, Furlan 5, Fer-foglia 12, Daneu 16, Cettolo 8, Fabi, Zidarich, Martelossi, Zavadlal 2, Grassi, Grgič 1. Trener: Gerjevič. SON: 19. PON: /. Kontovel je v 5. krogu doživel drugi letošnji poraz. Tekma je bila vseskozi zelo groba, tako da je sodnik dosodil kontovelcem veliko število prostih metov. Gerjevičevi varovanci pa so bili pri izvajanju netočni, tako da nasprotnika niso kaznovali. Groba igra pa je vplivala tudi na veliko število izgubljenih žog konto-velcev, kar so seveda izkoristili gostje. Zaradi bolezni sta bila odsotna Samuel Zidarich in Boris Radovič, kar je tudi vplivalo na končni razplet tekme. Po trenerjevem mnenju bi bil Kontovel v popolni postavi povsem enakovreden nasprotnikom. Naši trenerki, neutrudni odbornici in novi vzgojiteljici Nicole Stare čestitamo ob uspešno zaključenem študiju na tržaški pedagoški fakulteti. . ŠD Kontovel j »Doberdobski« Val se je predstavil, danes na vrsti »štandreški« Odbojkarski klub Val je prejšnji teden organiziral v Doberdobu tradicionalno božičnico. Ob tej priložnosti je predsednik društva Sandro Corva predstavil ekipi, ki bosta v letošnji sezoni nastopili v pokrajinskem prvenstvu under 12 in podelil nove drese. Ekipo Val Bensa sestavljajo sami dečki letnik 1999/2000/2001, Val Arcobaleno pa enako stare deklice. Sledila je prijateljska tekma med ekipama. Po dveh odigrani setih, je trener Hrovat zbral odbojkarje in odbojkarice in pokazali so vsem prisotnim, kaj so se naučili, odkar so prvič v septembru stopili v telovadnico. Zatem so se zbrali tudi najmlajši predšolski otroci, ki so se pod vodstvom prof. Samuela Brajnika preizkusili v raznih poligonih. Vse nastopajoče otroke so obdarili, sledila pa je še zakuska. Danes ob 16.30 bodo božičnico v Štandrežu imeli tudi »štandreški valovci«. madrid Lepa Sara sprla tabor Real Madrida MADRID - Čeprav vodstvo Real Madrida zanika kakršnekoli nesporazume znotraj nogometnega moštva, pa so vedno glasnejši in podrobno opisani dokazi, da se je med vratarjem Ikerjem Casillasom ter Cristianom Ronaldom vnela prava vojna. Zadnji razlog naj bi bila partnerica Casillasa Sara Carbonero, ki je portugalskega zvezdnika označila za egoista. Lepa Sara Carbonero, novinarka na eni od španskih komercialnih televizij, je bila v središču pozornosti že med mundialom v Južni Afriki, zdaj pa njene podobe znova polnijo časopise in spletne strani. Vse skupaj se je začelo 20. septembra, ko je lepa Sara javno kritizirala Cristiana Ronalda. Ta je nemudoma po oddaji poklical Ikerja Casillasa in mu povedal, kaj si misli o njegovi izbranki. Bojda mu vratar ni ostal dolžan, tako da je moral nekaj dni kasneje v spor poseči sam predsednik Real Madrida Fiorenti-no Perez. S športnim direktorjem Jorgeom Valdanom se je sestal s «petelinoma» in začasno zgladil nesporazume. Kot poroča madridska radijska postaja SER, pa so se od tedaj nesporazumi le še poglobili. Portugalcu je prekipelo in zagrozil je z odhodom iz Španije. KOŠARKA - Žreb drugega dela košarkarske evrolige bo 4. januarja v Barceloni. Žreb bo določil štiri skupine drugega dela ter njene udeležence, ki se bodo potegovali za prvi dve mesti. Ti namreč vodita v četrt-finale na tri zmage, zmagovalci teh dvobojev pa se bodo uvrstili na zaključni turnir, ki bo od 6. do 8. maja v dvorani Sant Jordi v Barceloni. VČERAJ: Lietuvos - Barcelona 88:87, Montepaschi - Fenerbahče 94:65, Maccabi - Khimki 80:76, AJ Milano - Valencia 60:75. PLAVANJE - Na SP v kratkih bazenih v Dubaju je ameriški plavalec Ryan Lochte postavil nov svetovni rekord na 400 metrov mešano. Lochte je razdaljo preplaval v času 3:55,50 minute, rekord (6:49,04) pa je postavila tudi ruska štafeta 4x200 m prosto. Slovenec Peter Mankoč je v finalu na 100 m delfin osvojil osmo mesto. SMUČANJE - Slovenska smučarka Tina Maze je na treningu smuka v Val d'Iseru postavila drugi čas. Za najhitrejšo, Avstrijko Elisabeth Goergl (1:51,65) je zaostala 60 stotink. ROKOMET - Polfinalna para ženskega EP sta Romunija - Švedska in Danska - Norveška. Disciplinski ukrepi Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je za en krog med drugimi diskvalificirala tdi nogometaše Juventine Nicolo Trangonija in igralvca Primorca Andreo Lanzo in Maura Mercandela. V D-ligi bosta en krog prisilno mirovala Lorenzo Bu-covaz in Michele Contento (Kras). □ Obvestila ŠD MLADINA prireja otroške smučarske tečaje za začetnike in nadaljevalce. Informacije 3491086140 (Martina) ali 3355316286 (Veronika). ŠZ SOČA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 22. decembra v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob Sovodnje v Sovodnjah ob Soči. Prvo sklicanje ob 19. uri, drugo pa ob 20. uri. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR vabi na Božično akademijo, ki bo v soboto, 18. decembra 2010 ob 15. uri na Stadionu 1. maj, v veliki dvorani Bojana Pavletiča. SK DEVIN obvešča, da bo telovadba za odrasle v srednji šoli De Marchesetti v Sesljanu ob sredah od 20. do 21. ure. AŠD SK BRDINA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Informacije na tel.: 345-4093732 (Rado Suber). AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. SK Brdina 3475292058, Valentina Suber 347-4421131, www.skbrdina.org,info@skbrdina.org. 1 6 Petek' 17 decembra 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - V centru Pastor angelicus v Ulici Colombini Mesto dobilo prvo skupino Anonimnih alkoholikov Na istem kraju se srečuje tudi novogoriška skupina za samopomoč, s katero so spletli sodelovanje Dežela Furlanija-Julijska krajina je « « ~ j j j , ' [ | ~ po porabi alkohola in pogostosti raka- tržil - Poverjeni upravitelj Bono odgovarja sindikatom stih obolenj, ki so povezana s pretiranim pitjem, med rivim, v ii.il,,,. Že ob- V l^a^SvvS JAIAH^I.. časna prekomerna uporaba alkoholnih W% M ^B ^^ BF^^^H^J mM BPI ■■ I I ZB ■■ ^T I ## pijač je seveda škodljiva, še huje pa je, ## ^^ | | ^^ | I W I I U W W I * * ko se le-ta spremeni v zasvojenost, saj ^^ITo^ poLl Tržiška ladjedelnica naj bi izstopala po dolgih obdobjih odsotnosti zaposlenih pri tem lahko ob zdravstvenih ambulantah ponudijo tudi skupine Anonimnih alkoholikov, v okviru katerih se moški in ženske s podobnimi težavami srečujejo, si delijo izkušnje in si pomagajo, da bi ozdraveli od alkoholizma. Skupino Anonimnih alkoholikov imamo po novem tudi v Gorici: ustanovili so jo aprila, prejšnjo soboto pa so njeno delovanje tudi uradno predstavili javnosti. Goriški Anonimni alkoholiki se srečujejo enkrat tedensko - ob torkih ob 19.30 - sedež pa imajo v centru Pastor angelicus v Ulici Colombini v Gorici. Zanimivo je, da se ob goriški skupini v isti dvorani dvakrat tedensko srečujejo tudi novogoriški Anonimni alkoholiki, s katerimi so goriški navezali sodelovanje. »Slovenski prijatelji so nam pravzaprav skupaj s tržaškimi in vi-demskimi pomagali ustanoviti skupino,« so povedali goriški Anonimni alkoholiki, ki so z dejavnostjo začeli 13. aprila letos: »V drugih krajih Furlani-je-Julijske krajine delujejo skupine Anonimnih alkoholikov že vrsto let. V celi deželi je skupno dvaindvajset takih skupin, v Gorici pa se ni zanjo doslej nihče zavzel.« Torkovih srečanj, so povedali ustanovitelji, se udeležuje kar nekaj ljudi, v glavnem pa gre za Goriča-ne - moške in ženske - srednje starosti. »Mladih ni veliko. Zal moraš doseči dno, preden poiščeš pomoč. Mnogi tudi zapustijo skupino, čeprav niso še ozdraveli. Alkoholizem je pač bolezen sramu in zanikanja, težko je razumeti, da je prava patologija, ki privede tudi do smrti,« so poudarili predstavniki goriške skupine. Kot rečeno, so goriški Anonimni alkoholiki pri ustanavljanju dobili oporo v novogoriški skupini za samopomoč, ki ima na tem področju večletne izkušnje. »V Novi Gorici smo prisotni že veliko let, v tem času pa smo se večkrat preselili. Do zadnje selitve je prišlo pred nekaj meseci, ko smo našli začasen sedež v Gorici. Srečanja potekajo dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in četrtkih, obiskujejo pa jih osebe vseh starosti in z obeh strani meje,« so pojasnili predstavniki novogoriških Anonimnih alkoholikov in pristavili: »Razmišljamo o tem, da bi v prihodnje eno izmed dveh tedenskih srečanj prirejali v Novi Gorici, drugo - verjetno četrtkovo - pa v Gorici.« Udeležba na srečanjih skupin Anonimni alkoholiki je brezplačna, za dodatne informacije pa lahko zainteresirani pokličejo tel. 340-8887522 (goriška skupina) ali 00386-31375410 (novogoriška skupina). (Ale) Včeraj so se sindikalni predstavniki iz ladjedelnice pogovorili s podžupanjo Silvio Altran in ostalimi člani občinskega odbora altran »Sprašujemo se, ali je v Tržiču še vedno mogoče voditi ladjedelniško dejavnost, ki je stroškovno in kakovostno sprejemljiva?« Poverjeni upravitelj družbe Fincantieri Giuseppe Bono z zelo ostrim tonom odgovarja sindikalistom in delavcem, ki so krivdo za številne nesreče pri delu naprtili vodstvu obrata in prenizkim naložbam v varnost. Potem ko se je v ponedeljek v ladjedelnici hudo poškodoval 51-letni delavec, je včeraj Bono obtožil sindikate kovinarjev, da dogodka ne ocenjujejo dovolj kritično. »Poškodovani delavec bi moral cevi privezati tako, kot določajo varnostni V PODGORI predpisi,« je opozoril Bono in poudaril, da so za spoštovanje varnostnih predpisov v prvi vrsti odgovorni ravno delavci, ki naj bi v Tržiču izstopali zaradi dolgih obdobij odsotnosti. »Tržiški delavci na leto delajo povprečno 1.400 ur, kar pomeni, da so na delovnem mestu devet mesecev, čeprav prejemajo trinajst plač,« je poudaril Bono in opozoril, da delavci iz ameriških obratov družbe Fincantieri opravijo letno do 1.800 delovnih ur, čeprav so njihove ladjedelnice opremljene s starejšo tehnologijo in se nahajajo v lokacijah s slabšimi podnebnimi razmerami. »V Tržiču imamo ladje- delnico, ki izstopa po odsotnostih in visokem številu nesreč na delovnem mestu,« je poudaril Bono, ki je prepričan, da naložbe v varnost niso koristne, če potem delavci ne spoštujejo varnostnih predpisov. Z Bonom in vodstvom ladjedelnice se seveda ne strinjajo sindikati kovinarjev FIM, FIOM in UILM, ki opozarjajo, da so delavci prisiljeni kršiti varnostne predpise, saj jih k temu silijo vse hitrejši proizvodni ritmi. Poleg tega sindikati poudarjajo, da vodstvo ladjedelnici ni pripravljeno na dogovarjanje z njimi, zato pa so že včeraj okli-cali dvourno stavko. tržič Mobilnost za delavce tovarne Eurogroup Ko se bo 11. marca zaključilo izredna dopolnilna blagajne, čaka 80 delavcev iz tržiške tovarne Eurogroup obdobje mobilnosti. To so predstavniki lastništva tovarne sporočili sindikalistom med srečanjem, ki je potekalo na sedežu goriške zveze industrijalcev. Na njem je bil prisoten tudi stečajni upravitelj tovarne, ki je povedal, da se nekaj podjetnikov zanima za nakup obrata, nihče od njih pa ne bi zagotovil zaposlitve vseh sedanjih delavcev. Novico so zaposleni sprejeli z razočaranjem, saj so upali, da si bo lastništvo obrata še naprej prizadevalo za njegovo oživitev. Kot znano je proizvodnja v tovarni družbe Eurogroup v Ulici Timavo v Tržiču zastala že pred nekaj meseci, ko je obrat ostal brez naročil ladjedelnice Fincan-tieri in drugih poslovnih partnerjev. Po srečanju na goriškem sedežu zveze industrijalcev so sindikalisti napovedali mobilizacijo delavcev, ki bodo vseskozi prisotni pred vhodom tovarne, da bi na ta način preprečili odnašanje strojev in opreme. Sindikalisti so namreč prepričani, da bi moral stečajni upravitelj tovarne zaprositi za dodatno obdobje dopolnilne blagajne in med tem časom iskati kupce za obrat. Prihodnjo sredo se bodo predstavniki družbe Eurogroup in sindikatov še enkrat srečali, pred sedežem industrijalcev pa naj bi se na protestnem shodu zbrali zaposleni. Družba Eurogroup ni edino tržiško ladjedelniško podjetje, ki je zabredlo v težave. Pred nekaj dnevi so sindikati podpisali dogovor, na podlagi katerega bo podjetje SGC zaposlilo 21 delavcev podjetja Sprea, ki po skoraj petdesetih letih zapušča Pancan. Nočejo anten Podgorski rajonski podpira prizadevanja odbora občanov, ki nočejo novih anten za mobilno telefonijo. Zaradi tega rajonski predsednik Walter Bandelj zahteva, da se goriška občina predhodno dogovori z rajonskim svetom glede vseh anten, ki jih namerava v prihodnje postaviti v Podgori. Na enem izmed zadnjih zasedanj rajonskega sveta so svetniki opozorili, da antene oddajajo škodljiva sevanja, poleg tega so zahtevali, naj se na območju Podgore uporabijo sredstva, ki jih na občini dobijo od pristojbin za delovanje anten. "Kmtti-uui fyubutf* 1 HVA/7 g»aja*+tnt* 0mtt Danes, 17. decembra 2010 ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Gorici odprtje razstave goriške slikarke LAURE GRUSOVIN Vabljeni! gorica - Na štadionu na Rojcah Razsvetljena proga Posvetili so jo spominu pokojnega predsednika atletskega kluba Bruna Leona Na atletskem štadionu na Rojcah so včeraj predali namenu obnovljeno tekaško progo, ki so jo opremili s svetili, tako da jo je zdaj mogoče uporabljati tudi v zimskih večernih urah. »Proga, ki jo lahko vsakdo brezplačno uporablja, je speljana okrog atletske tekaške steze. Utrdili smo jo z gramozom in jo vsakih petdeset metrov opremili s svetilom, ki se ob mraku samo od sebe prižge,« pojasnjuje goriški občinski odbornik za šport Sergio Cosma in poudarja, da s tako urejeno progo za rekreativce razpolaga samo Gorica, saj nikjer drugje po Italiji nimajo podobnega objekta. Novo razsvetljeno progo so včeraj popoldne poimenovali po Brunu Leonu, nekdanjemu predsedniku goriškega atletskega kluba, ki je umrl maja letošnjega leta. Takoj po poimenovanju so na novi progi izpeljali tekmo v krosu, s katero se je zaključila letošnja tekmovalna sezona goriških atletov. »Ureditev tekaške proge je bila vključena v poseg za posodobitev celotnega atletskega štadiona, ki je skupno stal 860.000 evrov. S tem denarjem smo namestili nov tartan, uredili nov vhod in skakališča ter poskrbeli za razna druga obnovitvena dela, tako da zdaj imajo športniki zelo dobre pogoje za treninge in tekmovanja,« razlaga Sergio Cosma. Včeraj so na štadionu predali namenu novo razsvetljeno progo, ki so jo poimenovali po Brunu Leonu bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Petek, 17. decembra 2010 1 9 gorica - Niz prazničnih pobud stopil v živo Goriški december med tržnicami in solidarnostjo Včeraj odprtje tržnice na Travniku, od danes do nedelje »Solidarnostni december« v ljudskem vrtu Božična tržnica na Travniku bumbaca Goriško središče bodo v teh dneh zaznamovale številne praznične pobude, ki jih občina in druge ustanove prirejajo za popestritev mestnih ulic. Včeraj popoldne so na goriškem Travniku odprli božično tržnico, kjer bodo do 24. decembra prodajali obrtniške izdelke, spominke in značilne enoga-stronomske dobrote, danes pa se bo v ljudskem vrtu začela pobuda »Solidarnostni december«, pri kateri bo sodelovalo okrog trideset združenj prostovoljcev iz Gorice in iz drugih krajev. »Tridnevna pobuda bo neke vrste "izložba" za vsa združenja prostovoljcev, ki so se odzvala na naše vabilo,« je na včerajšnji tiskovni konferenci po- vedal občinski odbornik za mlade Stefano Ceretta, funkcionarka goriške občine Sara Vidoz pa je opisala pester program, ki se bo začel danes ob 18. uri v šotoru centra Punto giovani, kjer bo center CVCS priredil srečanje »Un aperitivo con Ivan Snidero«. Jutri ob 10. uri se bo v ljudskem vrtu predstavil goriški odbor Unicef, ob 11.30 pa bo na vrsti združenje ločenih staršev iz Gorice. Ob 15. uri bodo priredili srečanje z Annamario Mirarchi, od 15.30 dalje pa bodo na odru nastopali skupina Danzerini di Lucinico, zbor Sv. Ignacija, gojenci glasbene šole Emil Komel (ob 17. uri), skavtska skupina Agesci in združenje Capoeira, Angola, Palmares. V Dijaškem domu Simon Gregorčič je bil doslej december posebno vesel in prazničen. Ob bližajočih se božičnih praznikih so vzgojitelji pripravili mesečni program vezan na razne kreativne dejavnosti in ga poimenovali Veseli december. Po šolskih obveznostih se namreč otroci lahko udeležijo raznih ustvarjalnih delavnic. V pričakovanju božičnih praznikov so tako že okrasili in polepšali z okraski vhod, učilnice ter druge notranje in zunanje prostore . Božični program, ki ga dnevno izvajajo vzgojitelji, so in še bodo popestrili posebni dogodki. Prvi med vsemi je potekal v četrtek 2. decembra, v Kulturnem domu, kjer so gostili priznanega ljubljanskega otroškega animatorja Stena Vilarja, ki je predstavil svojo zadnjo slikanico za otroke Kdo si dedek Mraz?. V ponedeljek, 6. decembra, je osnovnošolce Dijaškega doma obiskal in seveda obdaril Miklavž. Bradati do- brotnik jih je najprej nagovoril in vprašal, ali so bili med letom pridni. Otroci so se tokrat izkazali, saj so posebnemu gostu zapeli, recitirali, narisali risbice ter napisali pomenljive misli o vrednotah družine, prijateljstva in medsebojnega spoštovanja. Miklavž je prav vse gojence obdaril s prazničnimi sladicami. V ponedeljek, 13. decembra, je bila na vrsti pravljična urica v pred kratkim obnovljeni sobi Pika Poka, ki je bila odprta skupaj z drugimi prostori 5. novembra. Prvošolčke in učence 2. razreda osnovne šole je obiskala novogo-riška pisateljica in ilustratorka Darinka Kozinc, ki je otroke razveselila s pravljicami iz nekaterih njenih zbirk »O srebrnem papirčku«, »Preko širnega neba, do daljnega sveta« in »Metla, metlica«. Kozinčeva se je predstavila s polurnim pripovedovanjem pravljic, v katerem malim poslušalcem ni bila dodeljena le pasivna vloga, temveč zavestno in akti- V nedeljo bo potekala pobuda »Gran Don«, ki temelji na užitku darovanja, ob 15. uri pa bo nastopila pevska šola Roland. Večer se bo zaključil z nastopom skupine Canton del Est. Včeraj se je v Ulici Garibaldi začela tudi pobuda za otroke »Il villaggio della fantasia«, ki bo potekala še danes in jutri, ko bo v Ulicah Mazzini, Garibaldi in na trgu pred županstvom tudi razstava avtomobilov. Jutri popoldne bodo v goriškem mestnem središču razsajali Krampusi, ob 18. uri pa bodo na trgu pred Severno postajo zdra-vica v organizaciji goriških krvodajalcev. 20. decembra bo v deželnem avditoriju božični gala večer, 22. decem- bra pa bo v Ulici Garibaldi gospel koncert. Ljubitelji koncertov bodo prišli na svoj račun 30. decembra, ko bo v avditoriju nastopil orkester Balkan Festival. Svoj doprinos k prazničnemu vzdušju bodo ne nazadnje dali trgovci urbanega komercialnega centra »Le-nuovevie«, ki bodo v teh dneh delili svojim strankam male »pannettone«. Vrhunec niza prazničnih prireditev bo seveda silvestrovanje, ki bo po več letih ponovno potekalo na Travniku. Ob ognjemetu je predviden glasbeni program, s katerim si občina prizadeva, da bi zadovoljila čim širšo publiko. Več podrobnosti bodo razkrili v ponedeljek. hit - Pogajanja Danes odgovor sindikata SIDS Danes dopoldne bo znano, ali so sredina večerna pogajanja med predstavniki sindikata igralniških delavcev (SIDS) in Hitove uprave vendarle obrodila sadove. Uprava je namreč na sredinih pogajanjih predstavnikom pogajalske skupine sindikata ponudila predlog dogovora. V zvezi z novim razporejanjem delovnega časa, ki je osrednji predmet pogajanj in bo stopilo v veljavo s prvim januarjem 2011, je tokrat zagotovila, da bo omogočil predvsem enakomerno celoletno delovno obremenitev vseh zaposlenih v igralništvu. To pomeni minimalno 12 prostih petkov, 10 sobot in 12 nedelj, ter minimalno sedem prostih sobot in nedelj skupaj v letu.V znak želje in nuje po dogovoru je uprava sindikalistom ponudila tudi, da se morebitne neizkoriščene ure (izmed 40 predvidenih plačanih), sicer namenjene izobraževanju in sestankom, ob koncu leta zaposlenim v igral-ništvu briše iz evidence. Iz kabineta uprave so sporočili še, da predlog vsebuje tudi preklic vseh stavkovnih zahtev ter obljubo uprave, da s predlaganim načinom razporejanja ne bo odpuščanj v igralništvu. Pogajalci so si vzeli čas za premislek, odgovor s strani pogajalske skupine SIDS pa pričakujejo danes dopoldne. (nn) gorica - V Dijaškem domu Simon Gregorčič Veseli december Od začetka meseca niz prazničnih srečanj in delavnic - V ponedeljek prirejajo božično srečanje Prejšnji ponedeljek je otrokom pripovedovala pravljice Darinka Kozinc fotod.d. vno podoživljanje spleta prebranih zgodb. V ponedeljek 20. decembra, ob 17.30 se bodo gojenci Dijaškega doma predstavili še na božičnem srečanju na katero se skrbno pripravljajo. Tudi letos ne bo manjkalo veselega petja, živahnega plesa in recitacije. V prostorih Dijaškega doma gojenci vadijo razne točke pestrega programa, ki so ga pripravili z vzgojitelji, da bodo lahko skupaj s starši in prijatelji preživeli nekaj prijetnih trenutkov v prazničnem vzdušju. Vesele pesmi »Uganke«, »Zvončki«, »Ena, dva«, »Tipitapi« in »Snežak« bodo uvedle v večer in pričarale božično vzdušje. Zbora Dijaškega doma bo vodila prof. Irana Pahor, spremljala pa prof. Dina Slama, ki sta s trudom in neprecenljivim delom pripravili otroke. Sledila bo vrsta pesniških, plesnih in de-klamacijskih točk, ki so jih gojenci pripravili pod mentorstvom vzgojiteljev. štandrež - Praznični obhod vasi Šolarji obiskali starejše vaščane Šolarji med obiskom enega izmed domov bumbaca Štandreški osnovnošolci so včeraj s svojim obiskom razveselili vaščane, ki imajo preko 85 let. Na obhod njihovih domov so se odpravili sredi dopoldneva, poleg učiteljev in učiteljic pa so jih spremljali predsednik štandreškega rajonskega sveta Marjan Brescia, rajonski svetnik Mario Mucci in domači družbeno-kulturni delavec Damjan Paulin. Osnovnošolci, ki so na obhod vasi podali v štirih skupinah, so vsa- kemu izmed starejših vaščanov izročili voščilnico lastne izdelave, božični »paneton« in rožo, poleg tega pa so še zapeli. Povsod so bili obiska otrok zelo veseli, sploh pa so jih pohvalili za ubrano petje in za zelo lepe voščilnice, ki so jih izdelali v šoli. V Štandrežu bo ponovno praznično v nedeljo, 19. decembra, ko se bo ob 15. uri v vaški cerkvi sv. Andreja pričel tradicionalni praznik miru in prijateljstva. 1 8 Petek, 17. decembra 2010 GORIŠKI PROSTOR nova gorica - 200-letnica frančiškanov v kostanjeviškem samostanu Kostanjevico vsako leto obišče deset tisoč turistov V četrtek, 6. januarja, bodo ponovili procesijo iz leta 1811 - Začetek bo na Trgu sv. Antona pevma - Jutri Božični koncert Prostovoljni prispevki bodo šli šoli Na pobudo društva Naš prapor in ob sodelovanju pevmske župnije ter krajevnega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje, bo jutri ob 19.30 v cerkvi v Pevmi božični koncert. Nastopili bodo otroci iz otroškega vrtca in osnovne šole Josip Abram iz Pevme ter pevski zbori Skala iz Gabrji, iz Podgore in Štmavra. Spored bo dopolnila še skupina glasbenic iz Nove Gorice, ki bodo zaigrale nekaj skladb na citre. Med koncertom bodo iz Štmavra prinesli Betlehemsko luč miru, ki jo bodo prejeli od prijateljev iz Solkana. Pevski večer bo posvečen spominu na Silvana Goloba iz Pevme, ki je prerano umrl pred nekaj meseci. Izkupiček od prostovoljnih prispevkov bo namenjen nabavi šolskih potrebščin. (vip) V Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici so včeraj predstavili program, s katerim bodo od 6. do 9. januarja obeležili 200-letnico prisotnosti frančiškanov. Kot je uvodoma povedal gvar-dijan David so se frančiškani na Kostanjevico preselili iz samostana sv. Antona v Gorici, preselitev pa se je zgodila na praznik sv. Treh kraljev, 6. januarja, 1811 s slovesno procesijo, ko so Sveto rešnje telo prenesli iz cerkvice pri sv. Antonu na Kostanjevico. Zaradi tega bodo v četrtek, 6. januarja, na dan spomina, procesijo ponovili. Pričela se bo na Trgu Sv. Antona v Gorici ob 15. uri in se po poti iz leta 1811, torej preko Ra-štela do Travnika in naprej po Gosposki ulici in ulici Kapela pomikala proti Kostanjevici z vmesnimi postanki in razlago zgodovinskega dogodka na posameznih mestih. Po prihodu na Kostanjevico bo v tamkajšnji cerkvi maševal goriški nadškof Dino de Antoni. V soboto, 8. januarja, bodo v okviru praznovanja 200-letnice v Erjavčevi ulici v Novi Gorici odkrili in blagoslovili spomenik patra Stanislava Škrabca, priznanega jezikoslovca in enega naj-prepoznavnejših frančiškanov, ki so ži- veli na Kostanjevici. Škrabčev kip je izdelal akademski kipar Mirko Bratuša, njegovo postavitev pa sta poleg frančiškanov omogočila še družina Škrabec s finančno in krajevna skupnost Nova Gorica z logistično podporo. V nedeljo, 9. januarja, dopoldne se bo praznovanje zaključilo z mašo koprskega škofa Metoda Piriha. V frančiškanskem samostanu na Kostanjevici so ob tej priložnosti izdali tudi Kostanjeviški koledar, ki vsebuje pomembne zgodovinske dogodke, ki so se zgodili na Kostanjevici ali so s samostanom povezani, in knjižico o zgodovini Kostanjevice, naslovljeno Cvetje s Kostanjevice. Gvardijan David je povedal še, da sta kostanjeviška cerkev in samostan, ki ju je dal v prvi polovici 17. stoletja pozidati grof Matija Thurm, najstarejši primer arhitekture na Novogo-riškem, da so frančiškani na Kostanjevici že leta 1821 odprli »modroslovno šolo«, dve leti kasneje pa tudi študij teologije, in da jih je danes na Kostanjevici šest. Trije starejši in trije mlajši, sicer pa je pripadnikov tega reda v Sloveniji okrog 85. Pojasnil je tudi, da je bila Kostanjevica od nekdaj dobro obiskana, saj Podpisi na Kornu / Samostan na Kostanjevici bumbaca je zanimiva kot romarska, pa tudi turistična točka. Poleg cerkve in samostana, v katerem je tudi zgodovinska knjižnica s 16.500 enotami, ki so jo poimenovali po Stanislavu Škrabcu, je tu še grobnica Burbonov, ki pritegne največ obiskovalcev, zadnja leta pa jih vse več obiskuje tudi vrt burbonk. Ker so v zadnjem času frančiškani Kostanjevici kot turistični destinaci-ji namenili nekoliko več pozornosti in so si priskrbeli tudi strokovno pomoč, se obisk kar povečuje. Po oceni Gvardija-na Davida jih letno obišče okrog 10 tisoč turistov z vseh koncev Slovenije in tujine, predvsem iz Italije in Francije. V zvezi z ostalimi načrti za prihodnost je omenil še predvideno osvetlitev zunanjosti cerkve, ki naj bi se udejanila v času praznovanja 200-letnice in ureditev zgodovinske tematske poti na Kostanjevico, ki jo nameravajo izvesti s pomočjo evropskih sredstev. Poleg tega se zadnje čase v samostanu ukvarajo tudi z urejanjem sodobne knjižnice s približno pet tisoč novejšimi deli in z digitalizacijo najzanimivejših del iz zgodovinske knjižnice. Nace Novak Predstavniki gibanja Verdi del Giorno bodo jutri zbirali podpise za svoja občinska referenduma na Kornu v Gorici. Pred palačo Attems bodo namestili mizico ob 14.30. Spremenjen urnik Iz Goriškega muzeja sporočajo, da bosta stalna muzejska zbirka in nova razstava slikarja Vladimirja Makuca na gradu Kromberk do 30. decembra odprta od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, ob sobotah za najavljene skupine, ob nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure. (nn) Predbožični punk koncert Novogoriški kulturni center Mostovna bo danes zvečer prizorišče predbozi-čne punk maše. Na oder Mostovne se namreč vračajo novogoriške punk legende Scuffy Dogs z gosti. Band, ki je nastal leta 1994, črpa iz mešanice različnih glasbenih vplivov od punka, reggaeja pa vse do hardcora. Fantje obljubljajo prvovrsten nastop, za ogrevanje pred njim pa bodo poskrbele zasedbe Bwase Nwge, Tori & Tevi, Psihoza in Nervous Stompin. Občinstvo bo ogreval tudi DJ American Bastard. Vrata se odprejo ob 21. uri. (nn) Prestavitev koledarja Kulturni center Tullio Crali prireja danes ob 17. uri v Hiši Morassi v goriškem grajskem naselju predstavitev koledarja 2011 z likovnimi deli članov Brune Albertin, Bruna Civrana, Anne Lucie Clausero, Grazielle Del Nevo, Anne Marie Fabbroni, Carmele Edes Frattallone Longo, Giorgia Gal-lottinija, Giorgia Gerometa, Thee Ge-romin Grusovin, Emilije Mask, Marie Grazie Persolja, Karmele Rusjan, Anne Scandroglio Ferrari, Giuseppeja Sceka, Luise Schleindler, Rite Spina, Silve Stantič, Caterine Trevisan Mu-litsch, Adriana Velussija, Silvie We-herfenning Luterotti in s poezijami Brune Albertin, Daria Mulitscha de Palmenberga, Egle Taverna in Anne Marie Fabbroni. Razstava bo na ogled do torka, 21. decembra, med 17. in 19. Fotografije iz Južne Amerike V galeriji Metropolitana v Ulici Leoni v Gorici bodo danes ob 17.30 odprli razstavo fotografij, ki jih je Francesco Romagnoli posnel v Južni Ameriki. Za južnoameriško glasbo bo poskrbela skupina Chirike. gorica - Pupkin Kabarett v sredo, 22. decembra, v Kulturnem domu V znamenju ljubezni Duhoviti državni in deželni razgledi se bodo zvrstili med rahlo božično melanholijo in mehurčki silvestrskega večera Nestalni ansambel Pupkin Kabaret-ta se po daljši odsotnosti vrača v Gorico v okviru ponudbe Slovenskega stlanega gledališča z enkratnim gostovanjem v sredo, 22. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu. Snov preprazničnega srečanja bo obračun iztekajočega se leta, z vsemi komičnimi in hudomušnimi aspekti najbolj relevantnih dogodkov, ki so zaznamovali našo deželno stvarnost. Namesto daril, igralci in glasbeniki priporočajo za praznike bolj po ceni varianto dobrih del in si kot prvi prizadevajo za dobro voljo svojih gledalcev. Na odru bodo publiko zabavali Stefano Dongetti, Alessandro Mizzi, Massimo Sangermano, Laura Bussani in Ivan Zerbinati (bas kitara). Z njimi bodo kot običajno sodelovali glasbeniki skupine »Niente Band« v praznični preobleki, in sicer Stefano Bembi (harmonika), Luca Co-lussi (bobni), Flavio Davanzo (trobenta), Riccardo Morpurgo (klavir), Piero Purini (saksofon) in Andrea Zullian (kontrabas). Hudomušni igralci in glasbeniki obljubljajo, da bodo ob bližajočih se praznikih ponudili svojim gledalcem enkratno doživetje s posebno elegantno različico ka- Kabaretisti Mizzi, Sangermano in Dongetti bodo prihodnjo sredo nastopili v Gorici foto ssg baretnega večera v znamenju ljubezni. Duhoviti državni in deželni razgledi se bodo zvrstili med rahlo božično melanholijo in mehurčki silvestrskega večera. Predprodaja poteka pri blagajni goriškega Kulturnega doma (tel. 0481-33288) od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. www.primorski.eu1 škocjan - Praznik miru in solidarnosti Potrdili prijateljstvo s Korošci in Divačo Trije župani nagovarjajo prisotne V kraju Isola Morosini v občini Škocjan so v nedeljo priredili tradicionalno občinsko praznovanje, med katerim so potrdili prijateljstvo med tremi pobratenimi občinami. Škocjan je namreč pobraten z občinama Škocjan v Podjunu na avstrijskem Koroškem (v nemščini St. Kanzian am Klo-peiner See) in Divača. Praznovanje se je pričelo dopoldne z zahvalno mašo, med katero so blagoslovili kmečke pridelke. Popoldne je bil na sporedu kulturni program; nastopili so zbor Angelo Capello iz Beljana, skupina Costumi bisiachi iz Turjaka, godba na pihala Candotti iz Pierisa in pevka Brigitte Ples s Koroške. Prisotne je nagovoril predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, nato so se domačini in skupaj s prijatelji iz Škocjana v Podjuni in Divače napotili na trg pred cerkvijo. Tu je stala smreka, ki so jo podarili koroški prijatelji. Po pozdravu župnika Alessandra Biasina in deželnega svetnika Giorgia Brandolina so vsak v svojem jeziku spregovorili župani Silvia Caruso iz Škocjana, Drago Božac iz Divače in Thomas Krainz iz Škocjana v Podjunu, ki so skupaj pritisnili na gumb in prižgali svetila na božičnem drevesu, ki so ga okrasili šolski otroci. Praznovanje se je nato nadaljevalo v ogrevanem šotoru, kjer so si predstavniki pobratenih občin izmenjali darila in voščila. GORIŠKI PROSTOR_Petek, 17. decembra 2010 1 9 /- gorica - Občina Prispevki za učbenike Na razpolago 21.000 evrov Tudi letos bodo družine učencev z bivališčem v občini Gorica, ki obiskujejo osnovne in nižje srednje šole, imele pravico do prispevkov za nakup učbenikov ter abonmajev za javne prevoze. Goriški občinski odbor je včeraj na pobudo odbornice Silvane Romano izglasoval sklep, v katerem je za prispevke skupno namenjenih 21.000 evrov. Prošnje bo občina zbirala do 30. junija 2011. Prispevke bo občina delila tudi zaslužnim višješolcem, v tem primeru pa je treba prošnje oddati do 4. marca 2011. di Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v ponedeljek, 20. decembra, ob 20.45 »Gala di Natale« z Eleonoro Abba-gnato; informacije po tel. 0481383327 in na spletni strani www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo v petek, 17. decembra, ob 20. uri »Sovražnik ljudstva« (Henrik Ibsen); predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 15. januarja 2011 »Storia di un uomo e della sua ombra«, Principio Attivo Teatro (od 5. leta starosti); informacije v uradih CTA, Ul. Cap-puccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it/blog). SI Šolske vesti SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI (poklicno tehnični pol »Cankar«, »Zois«, »Vega« ter licejski pol »Trubar«, »Gregorčič«) vabijo na »Dan odprtih vrat« danes, 17. decembra, od 18. do 20. ure v šolskem centru v Ul. Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o študiju in bodo na razpolago tudi za individualne pogovore. uk Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.00 »Natale in Sud Africa«. Dvorana 2: 16.50 - 18.40 - 20.30 -22.20 »Megamind«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.10 »The Tourist«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Božična pesem« (Filmsko gledališče). gorica Dodelitev državnih odlikovanj Na goriški prefekturi bo v ponedeljek, 20. decembra, ceremonija ob podelitvi državnih odlikovanj reda »za zasluge republike« občanom iz goriške pokrajine. Letošnji prejemniki so Umberto Sanzin (komendnik), Benito Peres (oficir republike), Franco Brai-da (vitez republike), Osvaldo De Castro (vitez republike), Salvatore Colella (vitez republike), Lino Fabbris (vitez republike), Aurelio Scolobig (vitez republike), Maria Zanolla (vitez republike) in Giuseppe Martucci (vitez republike) in Gaetano Rocco Giuseppe Monaco (vitez republike). Odlikovanja podeljuje predsednik republike. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.00 »Natale in Sud Africa«. Dvorana 2: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del ve-liero«. Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »La banda dei Babbi Natale. Dvorana 4: 16.45 - 18.30 - 20.30 - 22.15 »Megamind«. Dvorana 5: 17.50 - 20.00 - 22.10 »The Tourist«. fl Razstave GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA obvešča, da je na gradu Dobrovo na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. STALNA RAZSTAVA GLASBIL sodobne izdelave z naslovom »Theatrum In-strumentorum« je na ogled v dvorani deželnih stanov goriškega gradu od torka do nedelje med 10. in 19. uro; informacije na www.comune.gori-zia.it. V KULTURNEM CENTRU MOSTO- VNA v Solkanu (www.mostovna.com) je na ogled razstava »Iztirjeni«; razstavljajo Alfred de Locatelli, Edoardo Veneziano, Gigo de Brea, Miran Cen-cič, Nina Bric, Roberto Cantarutti, Vasja Kokelj, Francesca Adamini, Ive Tabar, Manuel Grosso, Matjaž Kramar, Nika Šimac, Vanja Mervič, Marko Stevelič, Tandem Eclipse, Giuseppe Anello in TAKO; do sobote, 22. januarja 2011, ob ponedeljkih in torkih med 10. in 12. uro, ob sredah in četrtih med 10. in 12. uro ter med 17. in 20. uro, ob petkih med 10. in 12. uro ter med 21. in 23. uro, ob sobotah med 21. in 23. uro; vstop prost. V BIVŠI KONJUŠNICI palače Coroni-ni Cromberg na drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Dipingere in piccolo«; do 27. februarja 2011 od torka do nedelje med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro, 6. januarja 2011 odprto, zaprto 25. in 26. decembra ter 1. januarja 2011. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled likovna razstava »Umetniki za Karitas«. Razstavljena so dela, ki so nastala na letošnji koloniji Sinji vrh 2010 in dela, ki so bila podarjena na dan odprtih vrat. Izkupiček prodanih del gre v dobrodelne namene. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo danes, 17. decembra, ob 18. uri odprtje razstave slikarke Laure Gruso-vin iz Gorice; na ogled bo do 15. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. ZDRUŽENJE METROPOLITANA prireja na sedežu v Ul. Leoni 7 v Gorici danes, 17. decembra, ob 17.30 odprtje fotografske razstave »Miradas-Sguardi« Francesca Romagnolija. Ob glasbah južnoameriške skupine Chi-rike bo potekalo tudi srečanje z božičnimi in novoletnimi voščili. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO iz Gorice vabi na odprtje razstave slik in ki- pov v soboto, 18. decembra, ob 17.30 na sedežu v Raštelu. Razstavlja Leone Gaier. V PALAČI LOCATELLI V KRMINU je na ogled razstava Daria Scottija z naslovom »Bretagna, la pietra in fiore«; do 19. decembra ob petkih in sobotah med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro (vstop prost). POSOŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK (Circolo fotografico isontino, BFI) je priredilo razstavo ob 40-letnici delovanja v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici. Razstavljajo Gigliola Co-lausig, Agostino Colla, Antonio Fa-bris, Angelo Damiano, Tullio Marega, Maurizio Scandroglio, Tarcisio Scap-pin, Stefano Sentieri, Carlo Tava-gnutti in Giovanni Viola; na ogled bo do 22. decembra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro od 27. decembra do 9. januarja po domeni; v kavarni Cicchetteria v Ulici Petrarca bo do 31. decembra razstavljal Carlo Tavagnutti, v gostilni Ai tre amici pa bodo v istem času na ogled še fotografije Gaetana Lazzara. V GALERIJI A. KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled slikarska razstava Bruna Civrana, Anne Marie Fabbroni, Emilie Mask in Rina Rizzu-ta; do 23. decembra od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. V GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici je na ogled razstava »La materia e il sogno. Opere su Carlo Michelstaedter«. Razstavljajo Sergio Altieri, Marco Bernot, Rossano Bertolo, Massimi-liano Busan, Antonio Colmari, Ivan Crico, Silvio Cumpeta, Alfred De Lo-catelli, Lia Del Buono, Ignazio Do-liach, Paolo Figar, Sergio Figar, Pao-la Gasparotto, Maurizio Gerini, Alessandra Ghiraldelli, Francesco Im-bimbo, Silvia Klainscek, Damjan Ko-mel, Miklavž Komelj, Luca Medeot, Stefano Ornella, Giovanni Pacor, Stefano Padovan, Ignazio Romeo, Ales-sio Russo, Franco Spano, Tomi Vre-car; do 24. decembra med 10. in 12. uro in med 16. in 19. uro, zaprto ob nedeljah in praznikih, v petek, 24. decembra odprto med 10. in 12. uro; vstop prost. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA obvešča, da bosta stalna muzejska zbirka in nova razstava slikarja Vladimirja Makuca na gradu Kromberk do 30. decembra odprti od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, ob sobotah za najavljene skupine, ob nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure. V KNJIGARNI LEG - LIBRERIA EDITRICE GORIZIANA na Korzu Verdi 67 v Gorici (www.leg.it) bo do 7. januarja 2011 na ogled razstava ruskih ikon. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled razstava 8. mednarodnega fotografskega srečanja Castrumfoto 2010 »Avtoportret« (Dra-gomil Bole, Primož Brecelj, Sergio Culot, Polona Demšar, Andrej Furlan, Nika Furlani, Franc Golob, Iris Anam Cara, Andrej Perko,Tihomir Pinter) in razstava fotografij Milana Klemenči-ča »Portret in avtoportret«. Razstavi, ki ju spremlja katalog z besediloma Mirka Kambiča in Nataše Kovšca, bosta na ogled do 7. januarja 2011. V GALERIJI SPAZZAPAN v Ul. Batti-sti 1 v Gradišču (tel. 0481-960816) je na ogled razstava »Spazzapan a Torino. Le collezioni Accati e Villa«; do 15. januarja 2011 od torka do nedelje med 10. in 18. uro. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Stefano d'Unghe-ria, fondatore dello Stato e Apostolo della nazione«; do 28. januarja 2011 z brezplačnim vstopom od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava fotografij filmskih zvezd med 30. in 50. leti Artura Gherga; do 31. januarja 2011. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je ob stoletnici smrti Carla Michelstaedterja na ogled razstava »Far di se stesso fiamma«; do 27. februarja 2011 od torka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro. Vsako soboto bo ob 17. uri brezplačni vodeni ogled, ob nedeljah bosta brezplačna vodena ogleda dva, ob 11. in 17. uri. ~M Koncerti GO GOSPEL 2010: v goriškem Kulturnem domu bo v ponedeljek, 20. decembra, ob 20.30 koncert skupine Cadmos Ensemble & Le Pleiadi z naslovom »Spirit of Christmas«. V no-vogoriškem Kulturnem domu pa bo v sredo, 22. decembra, ob 20.15 nastop ameriške pevke Katie Graham s projektom »Tribute to Mahalia Jackson«; predprodaja vstopnic in informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288, info@kulturni-dom.it). OLIVER DRAGOJEVIČ s skupino Du-pini iz Splita bo nastopil v soboto, 18. decembra, ob 20. uri v športni dvorani osnovne šole Milojke Štrukelj v Novi Gorici (Delpinova 7). Vstopnice za koncert so na voljo v vseh bencinskih servisih Petrol, poslovalnicah pošte in v Kulturnem domu v Novi Gorici (Bevkov trg 4 tel. 003865-3354016). ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classica« soboto, 18. decembra, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert Ferdinanda Mussutta; vstop prost. V DVORANI POKRAJINSKIH MUZEJEV v goriškem grajskem naselju bo v nedeljo, 19. decembra, ob 18. uri koncert in predstavitev zgoščenke »Whispers, Voices, Echoes - Šepeti, glasovi, odmevi - Sussurri, voci, echi«. Nastopajo Irene Peljhan (glas), Filip-po Massa (kitara), Giovanni Maier (kontrabas), Emanuele Diego Primo-si in Luca Colussi (tolkala). V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo za koncertno sezono 2010-11 Kulturnega centra Lojze Bratuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica »Božični koncert« v ponedeljek, 20. decembra, ob 20.30 in v ponovitvi v sredo, 22. decembra. Poleg petih solistov in orkestra Ar-sAtelier bodo pod taktirko dirigenta Hilarija Lavrenčiča izvajali primeren repertoar pevci otroških zborov Veseljaki in Emil Komel ter mešanih pevskih zborov Hrast in Lojze Bratuž; predprodaja vstopnic po tel. 0481531445 od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure, info@kclbratuz.org. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v četrtek, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert »Balkan festival orchestra«; informacije in rezervacije po lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. Ü] Obvestila AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsak petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure naprej. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481-530927). GORIŠKI GRAD bo zaprt zaradi obnovitvenih del med 22. in 26. decembrom ter v januarju in februarju 2011. 31. decembra bo grad odprt samo v jutranih urah med 10. in 13. uro. AŠZ OLYMPIA Gorica vabi na »Telovadno božičnico« danes,17. decembra, ob 19. uro v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra v Gorici. OK VAL prireja božičnico z malimi telovadci in odbojkarji danes, 17. decembra, ob 16.30 v telovadnici v Štandrežu. V CERKVI SV. IGNACIJA v Gorici bo danes, 17. decembra, ob 18. uri nadškof Dino De Antoni daroval mašo v spomin na Arnolfa De Vittorja. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi na srečanje ob zaključku leta v soboto, 18. decembra, ob 16. uri v večnamenskem centru v Jamljah. Ob priložnosti bo sekcija izdajala izkaznice za leto 2011. VZPI-ANPI SEKCIJA SOVODNJE sklicuje volilni občni zbor v soboto, 18. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. KRUT v sodelovanju s KD Oton Župančič iz Štandreža prireja kulinari-čno-kulturni večer z naslovom »Rada dobro jem in hukam malo« v ponedeljek, 20. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu. Sodelovala bo kuharica Emilija Pavlič iz Kopra. OBČINA DOBERDOB vabi upokojence na srečanje z upravitelji v ponedeljek, 20. decembra, ob 17. uri na sedežu občine. MLADINSKI ODSEK JAMLJE v sodelovanju z AŠKD Kremenjak organizira ples 26. decembra v večnamenskem centru v Jamljah z DJ LBP (Lola Bunny Party). SOLKANSKI BOLŠJI SEJEM bo v nedeljo, 26. decembra, med 8.30 in 15. uro na Trgu Jožeta Srebrniča v Solkanu. Prodajalci naj prinesejo mize s seboj; informacije in rezervacije prodajnega prostora Rok Boltar (tel. 00386-40437476, e-pošta rok.bol-tar@vojni-muzej-solkan.com). Ob slabem vremenu sejem odpade. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem silvestrovanja, ki bo v torek, 28. decembra, v Pineti pri Gradežu, da bo prvi avtobus odpeljal iz Gorice ob 16. uri s trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, pri športni palači in nato v Štandrežu. Drugi avtobus bo odpeljal iz Štandreža ob 16.10, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Vrhu, Poljanah in v Doberdobu. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bosta zgodovinski arhiv in knjižnica zaprti ob sredah zaradi izpopolnje-valnega tečaja uslužbencev do 29. decembra. SPDG prireja od 30. januarja 2011 do 20. februarja 2011 nedeljske tečaje smučanja v Forni di Sopra z avtobusnim prevozom; društvena tekma bo v nedeljo, 27. februarja 2011 v Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali v petek, 7. januarja, v petek, 14. januarja, in v torek, 18. januarja 2011, od 18. do 20. ure samo na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int. v Gorici; informacije po tel. 0481-536104 (Danja), tel. 338-5068432 (Loredana) in tel. 0481-22164 (Marta). MLADINSKI DOM vabi na filmski forum, ki bo potekal v prostorih Mladinskega doma ob petkih (praviloma vsak drugi petek v mesecu) od 17. ure do 19.30. Oglede filmov bosta spremljala uvod in kratek zaključni pogovor o filmu samem ter o njegovem sporočilu. Vpisnine ni, sta pa nujni prijava do četrtka ob 17. uri in poravnava letne članarine; srečanja bodo predvidoma 14. januarja 2011, 11. februrja, 11. marca, 8. aprila in 13. maja. H Prireditve BOŽIČNE PRIREDITVE PO RAJONIH: v soboto, 18. decembra, ob 17. uri v kmetiji Castel San Mauro v Štmavru sprejem solkanske Betlehemske luči in ob 19.30 božični koncert v cerkvi v Pevmi; v nedeljo, 19. decembra, ob 15. uri »Praznik miru« v cerkvi in na trgu v Štandrežu in ob 18. uri božični koncert v cerkvi v Podgori. UČENCI OSNOVNE ŠOLE JOSIPA ABRAMA IN OTROCI IZ PEVMSKE-GA VRTCA vabijo na božičnico, ki bo v pevmski cerkvi v soboto, 18. decembra, ob 19.30. Na programu so petje in recitacije, prihod betlehemske luči iz Štmavra ter nastop MPZ Skala iz Gabrji, MePZ Podgora, MPZ Sa-botin in glasbene skupine iz Nove Gorice v spremljavi citer. ZIMSKE ZGODBE: 18. decembra, 22. januarja 2011, 5. in 19. februarja 2011 ob 16.30 v dvorani centra Studium v Ul. Morelli 8; zaželjena je najava; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481537280, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it/blog). KRAJEVNA SKUPNOST PODGORA vabi na kulturni večer z naslovom »Božične misli in glasovi« v cerkvi Sv. Justa v Podgori v nedeljo, 19. decembra, ob 18. uri. Slavnostni govorniki bodo Janez Povše, Carlo del Torre in Giorgio Mosetti, kulturni program bodo oblikovali Goriški oktet Vrtnica, Sandra Lombardi (orgle) in Marta Lombardi (flavta). [d Osmice V DOBERDOBU pri Dolincah (Ul. Bra-tuž) je odprl osmico Marko Ferfolja »Belota«; tel. 329-6483970. 20 Petek, 17. decembra 2010 TRST / evropska unija - Dogovor evropskih voditeljev S spremembo lizbonske pogodbe zaščititi evro Svet Evropske centralne banke pa je včeraj sprejel sklep o povečanju kapitala BRUSELJ/FRANKFURT - Voditelji Evropske unije so včeraj dosegli dogovor o spremembi lizbonske pogodbe, potrebni za vzpostavitev stalnega mehanizma za zagotavljanje stabilnosti evra, so povedali evropski diplomatski viri. Besedilo osnutka spremembe pogodbe se po navedbah virov glasi: »Države članice z valuto evro lahko vzpostavijo mehanizem stabilnosti, ki bo sprožen, če bo to neizogibno za zaščito stabilnosti območja evra kot celote.« Sprememba pogodbe naj bi vključevala tudi stavek, da bodo države, ki bodo zaprosile za pomoč v okviru stalnega mehanizma, »podvržene strogemu pogojevanju«. Ob tem naj bi voditelji sprejeli tudi politično izjavo, v kateri naj bi zatrdili, da bodo storili vse potrebno za stabilnost evra. Potrebo po vzpostavitvi takšnega mehanizma so ob prihodu izpostavili vsi voditelji, ki so dali izjave za medije. Vrha se udeležujeta tudi slovenski premier Borut Pahor in predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi. Osrednja igralka na evropskem odru, nemška kanclerka Angela Merkel, sicer ob prihodu ni povedala ničesar, kar je v nasprotju z njeno običajno prakso. Je pa kanclerka v sredo v nemškem parlamentu razgrnila devet pogojev za stabilen evro. Prvi trije pogoji so, da se s kriznim mehanizmom suverenost držav članic ne prenaša na Bruselj; da je mehanizem sprožen le, ko je ogroženo celotno območje evra; in da je pomoč lahko dodeljena le s soglasjem članic območja evra. Britanski premier David Cameron je včeraj voditeljem Evropske unije predstavil pobudo, naj bo proračun unije po letu 2013 zamrznjen na ravni omenjenega leta in zvišan samo na podlagi stopnje inflacije, pravijo viri v Bruslju. Pobudi naj bi se že pridružile tudi druge države, med njimi Francija in Nemčija. Končno besedilo britanskega pisma bo predvidoma javnosti predstavljeno šele po tokratnem vrhu unije, a še pred božičem. Pobudi naj bi se poleg omenjenih treh velikih neto plačnic v bruseljsko blagajno pridružile še Nizozemska, Švedska, Finska, Češka, Avstrija in Estonija. Nasprotovanju tej pobudi pa naj bi že izrazila Poljska, saj bi ta predlog najbolj ogrozil evropsko kohezijsko politiko, od katere so imele doslej največjo korist revnejše evropske regije v Vzhodni in Srednji Evropi. Svet Evropske centralne banke (ECB) pa je včeraj sprejel sklep, da se z 29. decembrom vpisani kapital ECB poveča s 5,76 na 10,76 milijarde evrov. Centralne banke območja evra pa bodo vplačani kapital ECB do konca 2012 povečale s 4,02 na 7,51 milijarde evrov. Vplačani kapital, ki odpade na Banko Slovenije, se bo povečal z 18,94 na 35,38 milijona evrov. Izsek z včerajšnje skupne fotografije: razpoznavni so Borut Pahor, Jose Manuel Barroso, Jose Socrates, Nicolas Sarkozy in Angela Merkel ansa Karadžic: Amerika mi je zagotovila imuniteto HAAG - Radovan Karadžic, nekdanji vodja bosanskih Srbov, je v ek-skluzivnem intervjuju za Corriere della Sera zatrdil, da mu je ameriški diplomat Richard Holbrook obljubil imuniteto. Ali bolje rečeno: obljubil jo je takratnemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševicu, ki je julija 1996 v Beogradu bil posrednik med Karadžicem in mednarodno diplomacijo. Karadžic se sestanka ni udeležil. Ostal je v svojem uradu v Palah, od koder se je o svojem umiku v zasebno življenje pogajal preko telefona in faksa. V intervjuju, ki sta ga podpisala Mara Gergolet in Marzio G. Mian, je zdravnik in poet, ki ga mednarodno sodišče v Haagu obtožuje genocida, pojasnil, da je pred nedavnim umrli Holbrook takrat zastopal »mednarodno javnost in imel blagoslov OZN«. V osnutku dogovora, na podlagi katerega bi Karadžica nikoli ne pripeljali na haaško sodišče, pa so bile zapisane samo obveze, ki bi se jih moral držati Karadžic: odstopiti z mesta predsednika Republike srpske in stranke SDS ter se umakniti v zasebno življenje. Karadžic je pojasnil, da dokumenta ni želel podpisati, a da ga je Milo-ševic prepričal, da Holbrook zaradi svoje vloge ne more pisno potrditi svojih obljub, a da se lahko zanese nanj, saj je do tedaj redno držal dano besedo. Dick Marty ansa si je pred dejanji, ki jih je zagrešila Tha-cijeva OVK, zatiskala oči. V Prištini so že v torek zanikali navedbe iz poročila, češ da je njihov namen le škodovati Kosovu oziroma Tha-ciju, čigar stranka je razglasila zmago na nedeljskih parlamentarnih volitvah. Marty je o svojem poročilu, ki je plod dve leti trajajoče preiskave in se sklicuje na obveščevalne informacije, včeraj spregovoril še na novinarski konferenci. Kot je dejal, je želel s poročilom pokazati, "da so bili zagrešeni zločini, ki so do včeraj ostali nekaznovani". (STA) svet evrope - Poziv odbora PS »Preiskati trgovino z organi na Kosovu« PARIZ - Odbor za pravne zadeve Parlamentarne skupščine Sveta Evrope je včeraj pozval k vrsti mednarodnih in notranjih preiskav o dokazih o izginotjih, trgovini z organi, korupciji in dogovori med kriminalnimi skupinami in političnimi krogi na Kosovu, ki jih je ta teden v poročilu razkril poročevalec Sveta Evrope Dick Marty. Omenjeni odbor je včeraj v Parizu soglasno sprejel osnutek resolucije, ki temelji na Martyjevem poročilu. Odbor meni, da obstajajo "številni konkretni in nenasprotujoči si znaki", ki potrjujejo, da so bili Srbi in Kosovci zaprti na skrivnih krajih pod nadzorom Osvobodilne vojske Kosova (OVK) na severu Albanije, kjer so bili podvrženi nehumanemu in ponižujočemu ravnanju, preden so dokončno izginili. Odbor je pri tem še dodal, da številni znaki, kot kaže, dokazujejo, da so v obdobju neposredno po koncu oboroženega konflikta na Kosovu nekaterim zapornikom na kliniki na albanskem ozemlju, v kraju Fushe-Kruje, odvzeli organe, ki so jih nato za namene transplantacije odpeljali v tujino, so sporočili iz Sveta Evrope. Po mnenju članov odbora so bile mednarodne organizacije na Kosovu naklonjene pragmatičnemu političnemu pristopu in so imele pred očmi potrebo po promociji kratkoročne stabilnosti za vsako ceno, s tem pa so žrtvovale nekatera pomembna načela pravičnosti. Odbor misijo EU na Kosovu (Eu-lex) poziva, naj vztraja pri preiskavah omenjenih zločinov, EU in druge države, ki sodelujejo na Kosovu, pa, naj misiji nudijo potrebna sredstva in politično podporo. Srbske in albanske oblasti ter vodstvo Kosova pa odbor poziva, naj s preiskavami polno sodelujejo. Martyjevo poročilo, ki je že objavljeno na spletni strani Sveta Evrope, med drugim dosedanjega kosovskega premiera Hashima Thacija označuje za vodjo mafijske združbe, ki je trgovala z drogami in organi. Thaci je po navedbah iz poročila v zadnjem desetletju izvajal "nasilen nadzor" nad trgovino s heroinom, osebe, ki so mu bile zelo blizu, pa so v Albanijo tihotapile osebe; Srbe, ki naj bi jih ubili, njihove ledvice pa nato prodali na črnem trgu. Kosovski premier naj bi bil v kriminalna dejanja vpleten že več kot desetletje, Marty pa opozarja, da je mednarodna skupnost Srbe kaznovala za nasilje nad Albanci na Kosovu, medtem ko wikileaks - Sklep britanskega višjega sodišča Julian Assange na podlagi varščine vendarle na prostost LONDON - Višje sodišče v Londonu je včeraj odobrilo varščino za ustanovitelja medijske organizacije WikiLeaks Juliana Assangea in s tem omogočilo njegovo izpustitev iz pripora. Varščino je Assangeu že v torek odobrilo nižje sodišče, na kar pa se je pritožilo britansko tožilstvo, ki zastopa švedsko vlado, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sodnik Duncan Ouselay je včeraj po 90 minutah zaslišanja odločil, da bo Assangea na podlagi varščine izpustil na svobodo. Na njegovo odločitev se ni več mogoče pritožiti. Tožilstvo je sicer v torek varščino, ki jo je sodnik določil pri 240.000 funtih, izpodbijalo, ker bi lahko As-sange, s katerim želijo na Švedskem zaradi suma posilstva opraviti pogovor, po njihovem mnenju pobegnil. V skladu z odločitvijo višjega sodišča bo Assange pod strogimi določili varščine ostal v Veliki Britani- Julian Assange ansa ji. Predati bo moral svoj potni list in spoštovati policijsko uro, nadzirali ga bodo prek elektronske zapestnice. Ves čas pa bo moral živeti na podeželskem posestvu prijatelja v Suffol-ku na vzhodu Anglije. O njegovi izročitvi Švedski bo sodišče znova odločalo 11. januarja, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Assangea so iz pripora izpustili sinoči. Ob osvoboditvi je Assange napovedal, da bo nadaljeval s svojim delom in da bo dokazal svojo ne- dolžnost. Hkrati se je zahvalil svojim podpornikom, odvetnikom in britanskim pravosodnim organom, ki so ga izpustili na prostost. "Če pravica ni vedno končni rezultat, za zdaj vsaj še ni mrtva. Odlično je, da lahko ponovno vonjam sveži zrak Londona," je dejal ustanovitelj Wiki-Leaksa. 39-letni Avstralec se je 7. decembra predal policiji v Londonu, ki ga je nato aretirala. Stockholm je namreč za njim izdal evropski zaporni nalog, ker mu dve ženski na Švedskem očitata posilstvo. Assan-geovi podporniki pa trdijo, da je žrtev političnega procesa zaradi razkritij na WikiLeaksu. Novico o odobritvi varščine za Assangea je včeraj pred sodiščem v Londonu navdušeno pozdravila množica njegovih podpornikov. Zbrani so kljub močnemu dežju pri tem vzklikali, da "razkrivanje vojnih zločinov ni zločin". (STA) rusija - Včeraj je premier govoril v tradicionalnem letnem televizijskem nastopu Putin obljublja gospodarsko okrevanje ter red in zatrtje vsakršnega ekstremizma MOSKVA - Ruski premier Vladimir Putin je včeraj v tradicionalnem letnem televizijskem nastopu hvalil gospodarsko okrevanje države, ki se bo po njegovih napovedih v letu 2012 vrnilo na predkrizno raven. V nagovoru državljanom, v katerem je odgovarjal na njihova vprašanja, pa je obljubil tudi odločno zatrtje vsakršnega ekstremizma. Kot je dejal Putin, bo Rusija letos zabeležila 3,8-odstotno gospodarsko rast. "Menim, da se bomo do prve polovice leta 2012 vrnili na predkrizno raven," je dodal. Globalna gospodarska kriza je Rusijo, katere gospodarstvo je odvisno od izvoza nafte in zemeljskega plina, močno prizadela. Njeno gospodarstvo se je v letu 2009 skrčilo za 7,9 odstotka, medtem ko je v letih pred krizo stalno raslo. Ruski premier se je dotaknil tudi rasističnih napadov, ki so Moskvo in druga ruska mesta pretresli v zadnjih dneh. "Rusija mora odločno zatreti vse oblike ekstremiz-ma, ne glede na to, od kod prihajajo," je poudaril Putin. "Red mora biti," je dodal. Po mnenju Putina je pomembno, "da se ljudje s Vladimir Putin ansa Kavkaza ne bojijo oditi na ulice Moskve in da se državljani slovanskega porekla ne bojijo živeti na Severnem Kavkazu." "Vsi smo otroci ene države," je še povedal. S temi besedami se je ruski premier odzval na poulične spopade mladih nacionalistov in priseljencev s Kavkaza v Moskvi in drugih mestih. Oblasti so v sredo po vsej državi aretirale 1700 ljudi, da bi preprečile nadaljnje nasilje. V Rusiji so razmere zelo razgrete, potem ko je bil minuli teden v spopadu s skupino moških iz kavkaške regije ubit navijač moskovskega nogometnega kluba Spartak. V Rusiji in tujini se je sicer pod plazom kritik znašla tudi policija zaradi ravnanja ob demonstracijah, predvsem tistih, ki jih je organizirala opozicija. A Putin ji je včeraj stopil v bran. Varnostne sile po njegovih besedah igrajo ključno vlogo v državi. "Strogo moramo zatreti vsakršne skrajne manifestacije in naša družba - vključno z liberalno javnostjo - mora to razumeti," je dejal premier. Vseh policistov zato ne bi smeli prikazovati v slabi luči. "V nasprotnem primeru si bodo morali naši liberalni intelektualci obriti tanke brade, si nadeti čelade, se podati na trge in se boriti s skrajneži," je pri tem ošvrknil še liberalno opozicijo. V zvezi z nekdanjim direktorjem ruske naftne družbe Jukos Mihailom Hodorkov-skim, ki od leta 2003 prestaja zaporno kazen zaradi davčne utaje, do konca leta pa mu bodo izrekli še sodbo v procesu zaradi pranja denarja in kraje nafte, pa je Putin dejal, da "mora biti tat v zaporu". Kot je dejal, je kazniva dejanja Hodorkovskemu dokazal ruski pravosodni sistem. Na njegove izjave so se že odzvali odvetniki Hodorkovskega in jih označili za "nesprejemljiv pritisk na sodišče". To bo sodbo Hodorkovskemu izreklo 27. decembra. Ruski premier je spregovoril tudi o svetovnem nogometnem prvenstvu, ki ga bo Rusija gostila leta 2018, in olimpijskih igrah v So-čiju leta 2014. Ta dva dogodka bosta po njegovem mnenju izboljšala kakovost življenja v državi, zmanjšala stopnjo kriminala, narod pa bo bolj zdrav. Putinov televizijski nastop je v zadnjih letih postal stalnica ruske zime. Ruski premier pred občinstvom v studiu odgovarja na vprašanja, ki segajo od cene kruha do zunanje politike. Lani je odgovoril na 80 vprašanj, vse skupaj pa je trajalo štiri ure. Rusi so letos nanj vnaprej naslovili več kot milijon vprašanj. Tokrat je bil njegov nastop še posebej pričakovan, saj analitike in prebivalstvo zanima, kakšni so premierovi načrti za prihodnost. Nekdanji predsednik je ta položaj leta 2008 prepustil Dmitriju Medvedjevu, sam pa je zasedel položaj premiera. V Rusiji sedaj ugibajo, ali se bo leta 2012 znova potegoval za predsedniški stolček. Ne Putin ne Medved-jev se namreč glede volitev 2012 še nista izjasnila. (STA) Petek, 17. decembra 2010 Št. 34 (161) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Julija, Karin, Martin, Martina, Mateja, Patrizia, Sara, Valentina in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu klop se je navdušil nad zračnimi športi - Pičil je Tullia Naduttija in Egona Malalana Ko bom velik, bom pilot Zadnje izpolnjene otroške sanje Klop se je zadnje čase kar navdušil nad adrenalinskimi športi. V zimskem času se namreč zelo dolgočasi, ker samo pije kri in se debeli. Zato se je odločil, da bo pičil jadralnega letalca Egona Malalana in se z njim pogovoril o njegovih doživetjih. Openski letalec mu je zaupal, da se je za ta šport odločil, ker si je pred petdesetim letom želel izpolniti še zadnje otroške sanje. Zato se je vpisal v letalsko šolo in opravil izpit za jadralnega letalca. Športu se posveča z veliko predanostjo in že nekaj let tudi sodeluje z ljubitelji letalskega kluba Edvard Rusjan, ki letijo iz Ajdovščine. Klop se je tiad njegovim pripovedovanjem tako navdušil, da si ni mogel kaj, da se s pilotom tie bi pogovarjal celo jutro. Kako da ste se navdušili nad tem športom? Pred tem sem se sicer ukvarjal že z veliko športi, nobeden pa me ni tako navdušil kot jadralno letalstvo. Prej ali slej se vsakega športa naveličaš. Ko pa sem poskusil jadralno letalo, so se mi odprla popolnoma nova obzorja. Ne moreš opisati občutka, ko letiš v zraku in doživljaš prostranost neba ter opazuješ zemljo iz višav in se ti zdi tako majhna in oddaljena. Vse misli zletijo stran, vse skrbi se razblinijo. Bolj kot se vzpenjaš, bolj se manjša labirint vsakdanjega življenja. Ostaneš samo ti, ki preletavaš svet pod sabo in si popolnoma koncentriran na letenje. Tako lahko več ur uživaš samo v pokrajini, ki je pred tabo in pod tabo ter loviš zračne tokove, ki te dvigujejo višje in višje. V letenju tako uživaš, da občutiš adrenalin, ki ti preplavi vse telo. To je kot droga. Preprosto si želiš še in še. Kako poteka polet? Pri poletu z jadralnim letalom je precej drugače kot z motornim. Jadralno letenje je socialno letenje, ker že pri tem, da spraviš letalo iz hangarja, potrebuješ pomoč in sodelovanje drugih pilotov. Tudi pri vzletu potrebuješ nekoga, da ti pridrži krilo, saj letalo, ko miruje, visi na stran. Jadralno letalo je pripeto na motorno letalo, ki te dvigne na določeno višino in te pripelje na območje, kjer so vzgorniki. Tu se pilot odklopi in nadaljuje polet s tem, da išče sam vzgornike, ki mu omogočajo letenje. Pri tem se mora v vsakem trenutku prilagajati vremenskim razmeram in vetrovom. Ko se odloči za pristanek, se ne more več dvigniti, ker nima motorja, ki bi ga poganjal. Zato mora biti pri pristajanju stoodstotno priseben. Ali je za letenje z jadralnim letalom potrebna posebna priprava? Letenje z jadralnim letalom ni ek-stremni šport, ampak je izrazito tehnični šport. Pri tem je potrebna seveda šola, saj moraš imeti v mezincu meteorologijo, fiziko letenja, navigacijo in angleško letalsko frazeologijo. Preden poletiš, moraš vedeti, na kakšen način letalo leti in kako obstane v zraku, poznati moraš zakonodajo, ker letiš v zračnem prostoru, kjer srečuješ tudi druge, od zmajarja do concorda. Poleg tega, moraš pred poletom preveriti, kakšne so vremenske razmere. Kako lahko vreme vpliva na polet? Za polet je potreben topel zrak, da dviguje letalo in zato je pri tem zelo pomembno sonce. Na ta način se ustvarjajo vzgorniki, dvigovanja zraka, ki omogočajo letalu, da se obdrži v zraku. Ti nastajajo, ko veter trči v kako pobočje in se dvigne, ali pa v obliki valovanja, ko se veter ob trčenju dvigne nad gorsko verigo in se potem spusti v dolino. Na ta način se lahko letalo dvigne do nekaj tisoč metrov. Nekateri piloti izkoriščajo tudi vremenske fronte, da pridobijo na hitrosti in doživijo posebno adrenalinsko izkušnjo. Včasih pa zna biti to tudi nevarno. Zgodilo se je že, da so se nekateri piloti po nesreči znašli Koliko časa lahko traja polet? V zraku lahko letiš kar precej ur, preden pristaneš. Svetovni rekord je okrog 58 ur. Preseganje časovnih rekordov je sedaj prepovedano, ker se je pripetilo precej nesreč zaradi onemoglosti pilota. Jaz letim ponavadi štiri do pet ur. Če imam kakega potnika s sabo, pa gre seveda za zelo kratek polet, ki traja dobro uro. Najlepše je, ko letiš sam in si popoln gospodar neba. V čem je lahko dolg polet za pilota naporen? Če si zadaš cilj, da boš ostal v zraku po več ur, potem se ne smeš obotavljati in moraš izkoristiti vsako molekulo zraka, vsak vzgornik, da te ponese še višje in da te obdrži v zraku. Če letiš v pogojih, kjer je oblaku, in so se morali soočati z močnimi strižnimi zračnimi tokovi, dežjem in točo. Kaj pa se zgodi, če zmanjka vzgornikov? Letalo v nobenem primeru ne strmoglavi, saj let vzdržuje sila vzgona. Ko pa ni več vzgornikov, je treba poiskati primeren kraj za pristanek. Če je v bližini letališče, se pripravimo, da bomo tam pristali, če pa ga ni, si moramo poiskati primeren travnik za pristanek. Zgodilo se mi je, da sem nekoč pristal na dvesto metrov dolgem travniku, ki je bil za pristanek res tesen, tako da je bilo vse skupaj še kar adrenalinsko. Nekoč pa sem tudi pristal na njivi z zeljem in sem kmetu nekoliko povozil pridelek. Ta pa se ni preveč obremenjeval, saj sem mu zaradi škode odplačal vsoto denarja, ki je bila verjetno višja od zaslužka, ki bi ga pridobil s pridelkom. Kakšna je maksimalna višina, ki ste jo dosegli z jadralnim letalom? Običajno letim od tristo metrov do štiri kilometre visoko. Vse je odvisno od moči vzgornikov, po katerih pluje letalo, pa tudi od tipa letala seveda. Pred leti je bil dosežen svetovni rekord v višini štirinajstih kilometrov, kar je za jadralno letalo res ogromno. Na tisti višini je že meja med troposfero in stratosfero in kisik je že bistveno razredčen. Poleg tega so tu tudi zelo močni vetrovi in ozračje je zelo hladno. Celo potniška letala ponavadi letijo tja do trinajst kilometrov v višino in se podrejajo močnim zračnim tokovom. Zaradi tega je poseganje po nadaljnjih višinskih rekordih nezaželjeno, saj sklepajo, da je bila dosežena že skrajna meja zmogljivosti. tur-bolenca, kjer so ozki vzgorniki, ko moraš zelo ostro zavijati, je letenje zelo aktivno in agresivno. Poleg tega pa si izpostavljen močnejši sili težnosti kot na zemlji. V čim krajšem času skušaš ujeti čim več moči. Zaradi tega se lahko zgodi, da v enem poletu pilot izgubi tja do pet, šest kilogramov, saj je izpostavljen nemajhnim naporom. Mislim, da bi se vam po teh besedah marsikatera klopovka rade volje pridružila pri poletu ... (smeh)Veseli bi bili, če bi imeli zraven kako pilotko. Ali imate kot jadralni letalec kake skrite sanje, kje bi radi leteli? Seveda. Rad bi letel v Namibiji, kjer je pravi raj za jadralne letalce. Tam so pogoji optimalni, ker se lahko dvigneš na šest do osem tisoč metrov, kot bi mignil. Seveda moraš imeti tudi primerno letalo, če se povzpneš na tako višino, pa kisikovo bombo. Sicer pa so tudi na Novi Zelandiji zelo dobri pogoji za ta šport. Kakšna pa je bila najlepša izkušnja, ki ste jo do sedaj doživeli? Težko bi rekel, kateri polet je bil najlepši. Eden najlepših je bil, ko sem se po nevihtnem dnevu spustil z Nanosa v idealnih vremenskih razmerah. Dosegel sem štiri kilometre višine in vidljivost v nedogled na vse strani. Letel sem nad Vipavsko dolino in pred sabo sem videl Pulo in celo Istro kot na zemljevidu, na drugi strani pa vse Alpe. Taka doživetja so res nekaj enkratnega. Čudovit polet je bil tudi, ko sem med jadranjem srečal jastreba. To je ogromna ptica, ki z razponom kril meri kar nekaj metrov in res enkratno doživetje je bilo, ko si sem letel z njo, samo dva metra daleč. Neustrašni zračni pionir Klop se je po razburljivem jutru podal še bolj razburljivim dogodivščinam naproti. Sončno in vetrovno popoldne je preživel v družbi članov društva Volo libero Monte Carso, ki se ukvarjajo bodisi z jadralnim padalstvom, kot z letenjem z zmajerji. Ljubitelji zračnih športov so ustanovili društvo že leta 1993 in od tedaj so preleteli vse višave na italijanski in slovenski strani meje. Klop se je skupaj s šestimi nadebudnimi padalci stlačil v avtomobile in se odpeljal na Mali Kras pri Socerbu. Kmalu pa je začelo vreme nagajati in našim športnikom je uspel le en polet, kajti veterje začel pihati v napačno smer. Zgledalo je že, da bo vsega konec in da se bo dogodivščina končala, še preden se je sploh začela. Padalci so že pospravili padala in znova spakirali vso opremo v avtomobile. Z upanjem na boljše pogoje, so se podali na Vremščico. Peljali so se po dolgi makadamski cesti, polni snega in lukenj. Končno jim je le uspelo priti do grebena, s katerega se spuščajo padalci. Tu je pihal ugoden a mrzel veter. Kljub temu da je termometer kazal ničlo, so vsi letalci takoj pripravili padala in en, dva, tri, so bili v zraku. Klop pa se je razpištolil s fotografiranjem. Padalci imajo med letenjem ponavadi pri sebi radio, tako da jim kolegi, ki so na terenu, lahko sporočajo morebitne spremembe vetra. Te informacije so namreč še posebej koristne, ko pristajajo. Klop pa se takoj zatem odpeljal v dolino in prisostvoval vsem pristankom. Gledalje, kako so se raznobarvna padala večala pred njegovimi očmi. Pri spuščanju ni bilo večjih težav, le kako padalo je veter odpihal na bližnje veje dreves. Ob pristanku je vsakdo pospravil svoje padalo, ki je bilo veliko barvano, da je bilo čim bolj razpoznavno. Nekateri so se pripravili za ponoven spust, drugi pa so se segreli s toplim čajem. Privoščil si ga je tudi Klop, ki se je ob priložnosti spustil v klepet z gospodom Tulliom Na-duttijem, enim izmed najbolj izkušenih padalcev. Dvainosemdesetletni zračni pionir je svojem življenju opravil okrog 1700poletov. Prvič je poletel z Vremšči-ce pred 25 leti, še ko je bila stara Jugoslavija. Izkušeni padalec se spustil v klepet z radovednim klopom, ki mu je postavil nekaj zanimivih vprašanj. Jadralno padalstvo je torej šport s katerim se bavite že vrsto let. Kateri je bil vaš najlepši let? Najbolj se spominjam leta z Malega Krasa do Milj, razgled na Trst in skalnato okolico je res edinstven. Še en lep, edinstven let je bil z Lijaka do Nanosa in nazaj. Ta let je bil tudi posebno dolg, kar je še posebej lepo. Kakšni so občutki, ko letite? Občutki, ki jih doživljam so nepopisni. Človek od vedno sanja, da bi lahko leteti in pri jadranju ti to uspe. Poleg tega je vsak spust drugačen in svojevrsten. Občutki, ki jih imam, medtem o leti, so krasni, počutim se popolnoma prost in svoboden. Kakšno vreme je najbolj ugodno za letenje? Ali se pri tem lahko pojavijo kake težave? Glavno vlogo igra seveda veter, ki mora pihati zmerno in v pravo smer, in sicer od spodaj proti vrhu grebena. Najbolje je, če je vreme jasno in brez oblakov. Težave pa se večinoma pojavljajo ob vzletu in pristanku. Ob vzletu se mora jadralno padalo enakomerno napolniti z vetrom. Če te pred vzletom padalo vleče bolj na eno stran, ga moraš spustiti na tla in ponovno poskusiti vzlet. Pri tem imajo največ težav predvsem začetniki, ker se morajo spustiti v praznino in morajo zaupati tako padalu kot samim sebi. Med samim letom, razen če veter ne nagaja, ni večjih težav. Do te lahko pride med pristankom in je treba paziti, da se med letom ni spremenila smer vetra v pristajališču. Morebitne spremembe vetra pa ti ponavadi sporočijo tovariši po radiu. Pri tem športu je pa priporočljiva dobra obutev ravno zaradi pristanka. Ali se pri tem športu zahteva kakšna posebna pripravljenost? Z jadralnim padalom se lahko spusti kdorkoli. Za to ni potrebne nobene posebne pripravljenosti. Če pa je kdo občutljiv za višinsko bolezen mu ta lahko sicer povzroči težave, ampak vse se da premostiti. Tudi mene je strah višine, ko zletim pa na vse to pozabim, saj je razgled edinstven. Kaj bi svetovali tistemu, ki bi si želel preizkusiti v tem športu? Svetujem mu, naj opravi prve tri spuste vodeno, z inštruktorjem, kar pomeni, da mu nekdo daje navodila preko radijske zveze. Osebno odsvetujem spust v dvoje, tudi zato, ker marsikdo si ne prevzame odgovornosti za drugo osebo. No, če vas je klop navdušil in se želite tudi sami preizkusiti v tem športu, naj vam povemo še dodatno informacijo: za letenje v Sloveniji je obvezna vinjeta! 22 Petek, 17. decembra 2010 KULTURA / kriz - Razstava v Biti Z novejšimi deli se predstavlja Ivan Žerjal Njegova dela bodo v kriškem lokalu na ogled do konca decembra V gostilni Bita v Križu se nadaljuje niz razstav v sodelovanju s krajevnim Kulturnim društvom Vesna. Vse do konca decembra je na ogled ciklus novejših slikarskih objektov goriškega umetnika, umetnostnega zgodovinarja in profesorja Ivana Žerjala. Če je gostilna kraj druženja ob sproščenem klepetu in užitku, se podobno dogaja ob po-doživljanju kakovostnih likovnih del in to toliko bolj, ko je ustvarjalec posebno dovzeten do družbe in mu ustvarjalnost pomeni obenem sporočilnost, vzpostavljanje stika in dialoga z opazovalcem. Družbena razsežnost vizualne umetnosti je namreč močen označevalec celotne likovne produkcije Ivana Žerjala in bolj splošno sodobne umetnosti. Ustvarjanje je alhimija in kot taka sestavljena iz spleta različnih dejavnikov, ki so tudi neotipne nara- Ivan Žerjal pred razstavljenim delom v Biti kroma ve ter se v našem vsakdanu odsevajo. Naše vsakodnevne izkušnje nas vabijo k soočanju s stvarnostjo in so osrednji protagonist slikarskih dnevnikov. Vsaka izkušnja, ki nas doleti, je edinstvena, zato je ciklus Dnevnikov iz zadnjih let še aktualen. Navdih torej prihaja iz realnih situacij preko občutenja in razmišljanja. Ivan Žerjal je obetaven umetnik mlajše generacije, ki dosledno razvija raziskovanje izraznega medija in konceptualni vidik ter ne prezira nenehnega študijskega izpopolnjevanja na tujih univerzah, specializacije in doktorata, kar se odseva v prodornosti in večplastni berljivosti njegovih likovnih stvaritev. Posebej so zanimivi njegovi likovni projekti za javne prostore, public art, site specific, pri katerih prihaja do izra- za njegov intelektualen pristop v duhu konceptualne umetnosti, ne da bi pri tem nastradala poetika izraza. Razpon med razumsko in čustveno sfero je širok, morda prav zato nam likovna dela Ivana Žerjala imajo veliko povedati in lahko v njih vsakič kaj novega odkrivamo. Širok je tudi razpon med kulturnimi koreninami in inovativnostjo. Mojster je v še tako preta-njeni risbi in obenem vešč pri uporabi novih tehnologij v zanimivem dialogu med tradicijo in inovativ-nostjo. Njegov je torej celosten pristop do ustvarjanja. Likovno ustvarjanje pomeni Ivanu Žerjalu prispodobo življenja, v nenehnem soočanju individuuma s skupnostjo, zunanjega z notranjim svetom, otipljive stvarnosti in višje duhovne razsežnosti. Kompleksno je biti, kompleksen je tudi njegov etični pristop. Večplas-nost berljivosti likovnih del je prisotna v samem ustvarjalnem procesu, pri uporabi različnih izraznih sredstev in kombinaciji le the. Svojstveni dekolaži na plastični foliji so obojestransko obdelani s fotomontažni-mi kompozicijami in ekspresivnimi slikarskimi potezami, ki dopolnjujejo iztrgane predele lepljenih podob. Na razstavi izstopa po formatu večja slika, ki se sklicuje na Kosovelove verze: »za prirodo ni dresure«. Čeprav Ivan Žerjal ne prezira govorice medijev, fotografije, tiska, digitalne tehnike zagovarja človeka, njegovo sposobnost zavedanja. Slikarstvo je obenem pot razmišljanja in vzpostavljanja človeških in kulturnih vrednot. Ivan Žerjal nas preko Kosovelovih verzov opozarja, da se ljudi ne da mehanizirati, ker v mehaniki ni kulture, saj človek ni avtomat. Ob skupnem omizju je ta razsežnost še bolj občutena, zato je še posebej dobrodošel aperitiv, ki ga ponuja z razstavnim projektom gostilna Bita ter tako omogoča pogled v nove razsežnosti duha, ki jih umetnost razstira. Jasna Merku Čarodej Vikj v Barkovljah Barkovljansko društvo bo dre- vi v znamenju magije; magičen večer bo pričaral stari znanec SKD Barkovlje - čarodej Vikj, ki se bo tokrat predstavil z magičnim kabaretom Rum'n koca-cola. Čarovnik Vikj bo v družbi Eve in Tanje občinstvo zabaval približno eno uro, v tem času pa nam protagonisti večera obljubljajo veliko glasbe, mimike in klovnarskih vložkov, ki bodo na obraze barkovljanske publike bržkone privabili veliko nasmehov. Za tiste, ki ne poznajo čarodeja Vikja, naj povemo, da čara že od malih nog. Njegov vzornik je bil tržaški čarodej Steno Shaffer, ki ga je popolnoma navdušil za ta konjiček. Po začetnih nastopih med domačo publiko je Vikja pot zanesla tudi na tuje odre, na katerih si je nabiral izkušnje in znanje v čarovniških trikih. Poleg številnih evropskih odrov je ta čarodej obiskal tudi odre v ZDA in na Japonskem, poleg nastopov v živo, pa Vikj pripravlja tudi konference, na katerih predava o svojih trikih. Omembe vreden je tudi podatek, da je bil čarodej Vikj od leta 1999 do leta 2007 predsednik žirije na italijanskih tekmovanjih, od leta 2002 do leta 2007 pa je bil predsednik italijanskega kluba čarodejev CMI. Za vse tiste, ki so jim všeč ča-rovniški triki, naj povemo, da je predstava v barkovljanskem društvu primerna za odraslo občinstvo, zabava pa se bo začela ob 20.30. (sč) ssg - Gledališka šola Studio Art Po božičnem premoru bo zaživela spletna stran Gojenci Studio Arta med govornimi vajami Gojenci in mentorji Studio Arta so pred prazničnim premorom priredili božično srečanje, kjer so prikazali pestro delovanje gledališke šole. Letni »happening« v Mali dvorani tržaškega Kulturnega doma je bil hkrati priložnost predstavitve novega logotipa in napovedi nastanka internetne strani gledališke skupine, ki bo s prvim dnem novega leta aktivna na spletu. Novosti je z navdušenjem pozdravila koordinatorka Maja Lapornik, vodilna duša gledališke šole, za katero sta pridobitvi bistveni za razpoznavnost skupine, zasluga pa gre že dvema diplomiranima gojencema Mairim Cheber in Alenu Kermacu. Spletni naslov bo krasil tudi logotip, ki ga je v sklopu nagradnega natečaja, posvečenega srednjim in višjim šolam izdelala Irina Tavčar, dijakinja 3.B liceja Prešeren. Logotip pa bosta spremljala v različnih oblikah tudi prispevka Laure Beatrice in Nike Košuta. Vse tri oblikovalke so si tako delile nagradni sklad natečaja v višini 150 evrov. Ob nagrajevanju so mladi gojenci različnih študijskih stopenj pod vodstvom mentorjev prikazali, kako potekajo predavanja giba, govora in dramske igre. Lek- kroma cije med letom vodijo ugledni predavatelji, ki na mlajše generacije gledaliških navdušencev prenašajo vse svoje izkušnje. To so v bistvu znana gledališka imena, kot so lahko Sergej Verč, plesalka in koreografinja Uršula Teržan ter režiser Ja-ša Jamnik. Različni letniki šole so tako neformalno prikazali kaj vsega so v letošnji sezoni obravnavali in katere cilje bodo zasledovali v prihodnosti, prostora pa je bilo tudi za marsikatero improvizacijo. Pri Studiu Artu pa je nastop na odru le del celotnega programa, ki ob govorni vadbi in skrbi za gib, upošteva predvsem krepitev fantazije posameznika, pozornost pa gre tudi tehničnim aspektom. Ravno v ta namen se en gojenec posveča izključno zakulisju in urejanju scenske osvetljave. Lapornikova pa je na srečanju, ki ga kot običajno kronajo s torto, napovedala, da je deželni sedež Rai odkupil uprizoritev Ostržka. Predstava v priredbi gojencev gledališke šole, ki je doživela izredno navdušenje predvsem med osnovnošolci, bo tako posneta že pred božičem, v kratkem pa si jo bomo lahko ogledali tudi na televizijskem ekranu. (mar) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 16. decembra 2010 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih 2010 - Katizbor 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Ta rozajanski glas - ob 30-letnici radijske oddaje, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due 6.00 Nan.: Love boat 7.00 Risanke: Cartoon flakes 8.05 Variete: LAlbero azzurro 9.15 Aktualno: Tgr - Montagne 9.45 Aktualno: Cult Book 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.15, 20.30, 23.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La si-gnora in giallo 17.00 22.40 Nan.: Numb3rs 17.50 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 0.00 Aktualno: Telethon 19.35 Nan.: Squa-dra speciale Cobra 11 21.05 Film: Patricia Cornwell - A rischio (triler, ZDA '10, i. An-die Macdowell) 23.00 Aktualno: L'ultima parola (v. G. Pa-ragone) 1.15 Dnevnik - Parlament Rai Tre Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Nad.: Sentieri 16.15 Film: Il campione (dram., ZDA, '79, r. F. Zeffirelli, i. J. Voight) 16.50 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto Grado (v. S. Sottile) 23.30 Film: American beauty (dram., ZDA, '99, r. S. Mendes, i. Kevin Spacey) 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 10.55, 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina per Telethon 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco Speciale Telethon (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Variete: I migliori anni (v. C. Conti) 0.05 Aktualno: Tv 7 1.05 Aktualno: LAppuntamento 1.35 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 2.15 Aktualno: Sottovoce 0.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 1.40 Nočni dnevnik in Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Panicucci) 9.55 14.05 Resnično-stni show: Grande fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Ur-so) 18.05 0.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: I Ce-saroni (It., '10, i. C. Amendola) 23.15 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.15 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Smallville 10.30 Nan.: Terminator 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Aktualno: Cotto e mangiato (v. B. Parodi) 13.50 19.30 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'arrem-baggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.55 Nan.: Big Bang theory 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Kviz: The call (v. T. Mammucari) 0.00 Variete: Aldo Giovanni e Giacomo 1.20 Pokerlmania 2.15 Nočni dnevnik in Pregled tiska ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.05 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Ap-prescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.10 Smučanje: Svetovni pokal 14.0019.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 19.00 Dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: L'uomo di vetro (dram., It., '06, r. S. In-certi, i. T. Sperandeo) 23.00 Variete: Parla con me 0.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Crash -Contatto impatto convivenza u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Starsky & Hutch 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 3 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.00 Aktualno: Hard Trek 9.00 22.20 Dok.: Wild Adventure 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.30 Dok.: Italia magica 12.40 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 13.05 Aktualno: Dai nostri archivi 13.15 Šport: Anteprima Triestina 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.50 Aktualno: Mukko Pallino 15.10 Variete: 80 nostalgia 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: Ditelo al Sindaco 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Impresa & Economia 22.00 Aktualno: Stoa 22.45 Musica, che passione! 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Aktualno: Antichi pa-lazzi - Patrimonio del FVG 23.55 Nan.: La saga dei Mc Gregor La 7 LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.15 Dnevnik 9.55 Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 10.50 Aktualno: Life 11.30 Nan.: Ultime dal cielo 12.35 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 13.55 Film: Stato d'allarme (dram., ZDA, '65, r. J. Harris, i. R. Widmark) 16.00 Dok.: Atlantide - Sto-ria di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Mac Giver 19.00 Nan.: The District 20.30 2.45 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Le invasioni barbariche (v. D. Bignardi) 0.25 Aktualno: Prossima fermata 0.45 Aktualno: La 25a ora Slovenija 1 A Kanal A 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Igr. nan.: Bisergora (pon.) 10.25 Martina in ptičje strašilo 10.35 Kratki igr. film: Ne povej mami (pon.) 10.50 Enajsta šola - oddaja za radovedneže (pon.) 11.25 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.15 Opus (pon.) 12.40 Minute za jezik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Turbulenca (pon.) 14.05 Knjiga mene briga (pon.) 14.25 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Kaj govoriš? = so vakeres? 16.05 Iz popotne torbe (pon.) 16.25 Nad.: Šola Einstein 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 Gledamo naprej 17.50 0.20 Duhovni utrip 18.05 Mlad. odd.: Z glavo na zabavo (pon.) 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Ekoutrinki 19.55 Druž. nan.: Ve-drana Grisogono 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.05 Polnočni klub 0.35 Babilon.si: Neskončnost (pon.) 0.50 Na zdravje! (pon.) (t Slovenija 2 6.30 2.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 8.20 Nad.: Strasti, 49. del 8.55 Igr.odd.: Pravljica o sladicah in poticah 9.50 Otr. serija: Mulčki (pon.) 10.15 Glasnik (pon.) 10.50 Evropski magazin (pon.) 11.30 Magazin v alpskem smučanju 12.05 SP v alpskem smučanju, superveleslalom 13.05 Črno beli časi (pon.) 13.25 Osmi dan (pon.) 14.00 Na lepše 14.50 Minute za... 15.20 Migaj raje z nami! 15.50 SP v plavanju, kratki bazeni 18.40 Legende velikega in malega ekrana 19.40 Dok. odd.: City folk 20.10 Dok. serija: Resnične zgodbe 21.00 Nad.: Doktor Martin 21.50 Film: Solo 23.25 Film: Kraval (pon.) 1.30 Film: Gonja (pon.) {T Slovenija 3 6.00 Sporočamo 08.00 Novice 08.15 Odbor Za Zadeve Eu, Prenos 10.00 Redna Seja Dz, Prenos 18.50 Kronika 19.00 Tv Dnevnik Tvsl 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Črno Beli Časi 22.55 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Biker Explorer 15.30 Grda (Reška italijanska drama) 17.00 Avtomobilizem 17.15 Športna oddaja 18.00 Zlatko Zakladko 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Ciak Junior - mladi in film 20.30 Potopisi 21.00 Dok. oddaja 22.00 Vsedanes -TV dnevnik 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 23.30 Športna oddaja 0.00 Vse-danes - TV dnevnik 0.15 Čezmejna TV, TDD-TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.0010.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 18.00 Primorski tednik 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani 20.30 Zelena bratovščina 21.00 Razgledovanja 21.30 Sodobna umetnost 23.30 Videostrani pop Pop TV 7.10 Prepovedana ljubezen (telenovela) 8.05 Gospodarica srca (dramska serija) 9.00 TV prodaja, Reklame 9.15 Zorro: Meč in vrtnica (avanturistična serija) 10.10 TV prodaja, Reklame 10.40 Najlepša leta (hu-moristična serija) 11.35 TV prodaja, Reklame 12.05 Sebična ljubezen (dramska serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Prepovedana ljubezen (telenovela) 14.55 Najlepša leta (humoristična serija) 15.50 Sebična ljubezen (dramska serija) 16.50 Zorro: Meč in vrtnica (avanturistična serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avanturistična serija) 18.00 Gospodarica srca (dramska serija) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Naša mala klinika (humori-stična serija) 20.55 Bean (komedija) 22.25 24UR zvečer, Novice 22.45 Žrtve vojne (vojna drama) 1.00 24UR, ponovitev, Novice 2.10 Nočna panorama, Reklame 7.10 Yu-Gi-Oh! GX (animirana serija) 7.40 Družina za umret (humoristična serija) 8.15 Svet, ponovitev, Novice 9.15 Dnevnik velike mačke (dokumentarna serija) 10.20 Di-notopija (dokumentarna drama) 11.20 Lady Godiva (romantični film) 13.00 TV prodaja, Reklame 13.30 Obalna straža ponoči (akcijska serija) 14.30 Družina za umret (humoristična serija) 15.05 Seinfeld (hu-moristična serija) 15.40 Vsi županovi možje (humoristična serija) 16.10 Obalna straža ponoči (akcijska serija) 17.05 Na kraju zločina: Miami CSI (kriminalistična serija; i. Emily Mallory Procter) 18.00 Svet, Novice 18.55 Isa, ljubim te (telenovela) 19.45 Svet, Novice 20.00 Ljubezen v cvetju (romantična drama) 21.35 Bogato srce (komedija) 23.20 Vsi županovi možje (humoristična serija) 23.50 Krik (horor) 2.00 Love TV, Erotika 4.05 Nočna ptica, Erotika RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Bruno Volpi Lisjak - Vonj po morju, 18. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 11.30 Tisoč in ena noč: nova knjiuna izdaja z 29 v slovenočino prvič prevedenimi zgodbami; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno: Rekel in ostal živ; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Prireditve danes; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio BLA BLA; 19.00 Dnevnik; 19.30-21.00 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah;6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio istriano; 8.35, 17.33 Euroregio-ne news; 8.40 Nogometna kabala; 9.00 Nel paese delle donne; 10.10 Vremenska napoved Osmer; 10.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.3312.28, 20.00-22.00 Il vaso di Pandora; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.0014.30 Proza; 14.35 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 Etnobazar; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Anima e corpo; 23.00 In orbita; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00, 10.45 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 16. decembra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren °° dež ÔC močan dež nevihte veter megla vremenska slika ioio looo 1010 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. V ioio r Artična fronta se bliža Alpam. Danes bo nad sev. Jadranom nastalo območje nizkega zračnega pritiska; jutri se bo fronta umaknila proti vzhodu in v višinah bodo zapihali bolj suhi in stabilni severozahodni,-, tokovi. Ob tleh pa bodo ponoči nastali močni rT>S-i temperaturni obrati. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.42 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 13.22 in zatone ob 3.36 Nad severnim Atlantikom, zahodno in deloma srednjo Evropo ter severnim Sredozemljem je ciklonsko območje. Fronta je dosegla Alpe in bo v noči na soboto prešla naše kraj e- Z j ug ozahodnim višinskim vetrom dotekaik, nam iden in postopno bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo danes krepila, vse več ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na soboto bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. -/^T-^ MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 12,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.15 najnižje -12 cm, ob 7.26 najvišje 48 cm, ob 14.32 najnižje -55 cm, ob 21.02 najvišje 20 cm. Jutri: ob 1.50 najnižje -12 cm, ob 7.54 najvišje 51 cm, ob 15.01 najnižje -60 cm, ob 21.35 najvišje 24 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin................ Vogel................ Kranjska Gora....... Krvavec.............. Cerkno .............. Rogla................ Mariborsko Pohorje 191 Piancavallo......... 90 105 Forni di Sopra....... 100 60 Zoncolan........... 80 60 Trbiž................ 80 70 Na Žlebeh .......... . 191 55 Mokrine............. .110 .35 Podklošter......... 60 150 Bad Kleinkirchheim . .70 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Pogrebno podjetje Lipa Ob trenutku žalosti ... diskretnost, tradicija, vljudnost in kakovost. rahel sneg z sneg močan mm, sneg pars topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC -12/-4 TOLMEČ O -8/-1 O PORDENON -6/0 5E, VIDEM O -7/1 CELOVEC O -13/-3 TRBIŽ O _ 15/6 -12/-5 O -15/-6 KRANJSKA G. rt<~- V „ ^ TRŽIČ OŒa^^^ -11/-1 Q ČEDAD O KRANJ -6/0 0-11/-1 S. GRADEC CELJE -9/-2 O MARIBOR o-10/-' M. SOBOTA 0-12/-2 PTUJ O iS o ~ r LJUBLJANA GORICA r, O N. GORICA -9/0 N. MESTO -9/-1 G°R|CA O 6/1 POSTOJNA „ O --6/l O -10/-2 n -, i ^ KOČEVJE : : \ o PORTOROŽ O j--^^ V^CRNOMELJ -5/4 ^MAG ft OPATIJA , REKA -3/6 ZAGREB -8/0 O -4/1 ^ -ï/f PAZIN O (N NAPOVED ZA DANES Zjutraj bo po vsej deželi spremenljivo vreme. Tekom dopoldneva se bo pooblačilo in od popoldneva bo začelo snežiti. V Karnji bo sneženje šibko, drugod pa zmerno; predvsem ob obali, na Trbižkem in na vzhodnem pasu bo sneženje močnejše. Ob morju bo lahko začasno tudi deževalo. Pihal bo zmeren vzhodnik, ponoči pa burja, ki se bo začasno okrepila. Tla bodo verjetno poledenela. Sprva bo delno jasno, čez dan se bo postopno pooblačilo. Popoldne bodo na zahodu že padavine. Sprva kot sneg tudi ob morju, kasneje lahko kot dež. V prvem delu noči bo pihal jugo, ponoči pa bo zapihala zmerna, v notranjosti Primorske tudi močna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -15 do -9, na Primorskem okoli -5, najvišje dnevne od -6 do 0, na Primorskem od 1 do 4 stopinje C^ ¿"3 O GRADEC -7/-2 TOLMEČ O -5/1 TRBIŽ O -10/-6 O -8/-6 KRANJSKA G. Sri: b VIDEM o "¡T* -3/5 O PORDENON -2/4 ČEDAD O -2/4 CELOVEC O -6/-4 O TRŽIČ -6/-4 O -6/-3 S. GRADEC MARIBOR O -5/-4 M. SOBOTA 0-4/-3 O KRANJ CELJE ^4/-2 PTUJ O GORICA O 0/5 O N. GORICA 0/3 O LJUBLJANA -4/-3 POSTOJNA O -4/-1 KOČEVJE Gwb ^ O . O ČRNOMELJ REKA 0/5 N. MESTO -4/-2 O ___ ZAGREB -3/-2 O Ponoči in zgodaj zjutraj bo predvsem na vzhodnem pasu lahko še rahlo snežilo. Ob morju bo pihala okrepljena burja, ponekod bodo tla poledenela. Tekom dopoldneva se bo vreme izboljšalo. Začelo se bo jasniti, sprva v Karniji. Burja bo ob morju oslabela. Od večernih ur bo temperatura odločno padala, predvsem v nižinskem pasu in na Kraški planoti. (NAPOVED ZA JUTRp Jutri bo sneženje do jutra oslabelo in dopoldne ponehalo. Popoldne se bo od zahoda delno razjasnilo. Burja bo popoldne ponehala. V nedeljo bo zjutraj precej jasno in zelo mrzlo, čez dan se bo od zahoda zmerno pooblačilo. O*HOC C btik. tudi fci/i ^ÊÊtft. Opčine - Narodna ul. 32 tel. 040.211399 • fax 040.2155392 lipa_opicina@yahoo.it ZELENA ŠTEVILKA 800 833 233 Tržič - Ul. San Polo 83 tel. 0481.411723 • fax 0481.419252 ZELENA ŠTEVILKA 800 860 020 , sanpoloo@yahoo.it RUSIJA - Izkazalo se je, da so oblačila pretanka za ruski mraz Zaradi novih uniform vojaki pristali v bolnišnici MOSKVA - Zaradi elegantnih novih uniform ruske vojske, ki jih je oblikoval vrhunski modni oblikovalec, je več sto vojakov končalo v bolnišnici. Izkazalo se je namreč, da so oblačila pretanka, da bi lahko zadržala velik zimski mraz. Potem ko je severni del Rusije zajel arktični mraz, je bilo med 60 in 250 vojakov primoranih ostati v postelji zaradi gripe ali celo pljučnice, je poročal Ruski časnik Rossiskaja Gazeta. Vojaki naj bi se po navedbah časnika zunaj počutili skorajda goli, mnogi med njimi pa so morali celo v bolnišnico. Predstavniki obrambnega ministrstva so priznali, da so pritožbe čez uniforme prejeli prepozno, da bi lahko primerno ukrepali pred prihodom zime. V vojski so priznali, da je do tega najverjetneje prišlo zaradi njihove malomarnosti. Sedanje vojaške uniforme so sicer uvedli leta 2008, oblikoval pa jih je priljubljen ruski modni oblikovalec Valentin Judaškin. Vtkane imajo zlate niti, želeli pa so jih izdelati po zgledu uniform, ki so jih vojaki nosili v nekdanji carski vojski. (STA) PO IZBORU REVIJE PEOPLE Sandra Bullock ženska leta 2010 LOS ANGELES - Z oskarjem nagrajeno igralko Sandro Bullock (na sliki), ki je letos doživljala tako vzpone kot padce, je revija People izbrala za žensko leta. Krasila bo naslovnico prihodnje številke revije, ki bo izšla danes. Bullockova sicer po podatkih revije Forbes sodi med največje hollywoodske zaslužkarje. Igralka je kmalu potem, ko je v začetku leta dobila svojega prvega oskarja za vlogo v drami "The Blind Side", izvedela, da jo mož Jesse James vara. Pred tem sta skupaj posvojila 11-mesečnega Louisa, ki ga po ločitvi vzgaja sama. Na seznamu 25 najbolj navdihujočih osebnosti revije People sta se poleg Bullockove znašla tudi par Angelina Jolie in Brad Pitt, ki sta si prislužila naziv "glamurozna starša", in za rakom oboleli Michael Douglas, ki so ga označili za "borca leta". Švedi prestrašeni zaradi rožnatega snega STOCKHOLM - Prebivalce švedske prestolnice Stockholm je včeraj prestrašil sneg rožnate barve. Mestne oblasti so preplavili klici zaskrbljenih meščanov, ki so se ustrašili, da je sneg nenavadne barve zdravju nevaren. Med drugim so ugibali, da je sneg obarvan zaradi strupa proti podganam. Na koncu se je izkazalo, da je rožnat sneg neškodljiv. Paniko je nehote povzročil lokalni tekaški klub, ki je z akvarelnimi barvami in barvnimi črnili za tiskalnike označil progo, po kateri bodo tekli udeleženci prihajajočega "teka zajcev in lovskih psov". Gre za že tradicionalni tek, pri katerem organizatorji oziroma zajci določijo progo, ostali sodelujoči oziroma lovski psi pa ji skušajo slediti. Po prihodu na cilj lovske pse čakajo zastonj pivo in druge nagrade. Tek organizira stockholmska "podružnica" gibanja Hash House Harrier, v prevodu "psi zajčarji iz zanikrne gostilne". V ZDA izdelujejo tableto za bolj zdravo starost LOS ANGELES - Raziskovalci univerze Kalifornija so sporočili, da delajo na tableti, ki bi izboljšala imunski sistem starejših ljudi, tako da bi bili v starosti bolj zdravi. Nekateri mediji so že začeli poročati o "tabletki za večno mladost", vendar glavni raziskovalec to zanika. Edward Goetzl je povedal, da je sam star 70 let in če bi iznašel tabletko proti staranju, bi jo nedvomno že užival. Povedal je, da skušajo proizvesti tabletko, ki bi podaljšala obdobje, ko je človek zdrav, in ne zgolj življenjske dobe. Odkrili pa so snov, ki jo imenujejo lenalido-mid in ki izboljšuje obnovo ključnih elementov imunskega sistema, ki se s staranjem izrablja. Omenjena snov spodbuja proizvodnjo imunskih celic in je strukturno na moč podobna talidomidu, snovi, ki so jo pred pol stoletja umaknili s trga, ker je povzročala deformacije pri novorojenčkih. Pot do potrditve lenali-domida kot zdravila, ki bo šlo v prodajo, je zato še izjemno dolga. (STA)