nrut) a
|»n<ESfs »»meal s «sntprai
REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
SarU^sf*.
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
Leto XXI Številka 4 April 1989
Cena 2000 din
NOVICE
LJUBNO
GORNJI GRAD
Izročilo OF ni le slavna zgodovina
V zgodovini slovenskega naroda ima 27. april posebej pomemben, skorajda simbolen pomen. Ta slovenski ljudski praznik simbolično izpričuje moč gibanja slovenskih množic-enkratnega in neponovljivega, iz katerega je zrasla naša republika in ob katerem vsako leto preverjamo svojo moč in trdnost Osvobodilna fronta je bila simbol združitve vseh zavednih slovenskih ljudi v boju proti okupatorju in za napredno družbo.
Pravzapravje zgodovinska modrost OF slovenskega naroda zelo enostavna: ideološki univerzalizem je stopil takrat (vsaj začasno) ob stran in ljudje so se zbrali okrog svoje usode. Spočel se je pluralizem najbolj spontane vrste, enotnost v različnostih. Vsem je bila osnova preživetje, ohranitev slovenske civilizacijske in kulturne samobitnosti, različna prepričanja pa so svojo moč, iznajdljivost, izkušnjo in težnjo investirah v uresničitev tega temeljnega za vse usodnega smotra Skupnost je potem v tem znamenju res zaživela z nepričakovano, velikansko in uporno energijo.
Pluralizem kličemo tudi danes na pomoč. Če je bil ta pred časom še strah in upanje hkrati je danes samo še upanje, ki nam bo pomagalo poiskati pot iz krizeKako iz družbene in razvojne krize in kam? Imamo sicer že nekaj odgovorov, vendar pa ne vseh. Vsi skupaj si želimo pravično, materialno in kulturno bogato družbo. Želimo si, naj bi bil naš socializem, kakorkoli bi ga že poimeno-
vali, tudi ekonomsko učinkovit, naj ne bi bil sinonim za revščino, nesposobnost, prepire, nezaupanje in še za marsikaj drugega, kar ni v prid našim pogledom na Evropo in skladno s hotenji, povezanimi z 21. stoletjem.
Če je kje velika stopnja soglasja, potem je v prepričanju, da bomo le z več demokracije uspeli reševati tegobe našega vsakdana. Vsakodneva praksa postaja neizprosen, toda pravičen sodnik pre-nekateremu našemu spoznanju, usmeritvi, dogovoru, ki so nastajali v nekoliko odmaknjenih, drugačnih časih in jih sedanji zaostreni čas ne sprejema vseh povsem, oziroma ponuja ter zahteva boljše rešitve.
Zaradi tega se obletnice Osvobodilne fronte, te prvinske iznajdbe slovenskega samobitnega duha, ne kaže le spominjati z zastavami in proshvljanjem na proslavah. Spominjajmo se je s premišljevanjem, ali se politično hinavsko oddaljujemo ali pa dovolj zagnano približujemo ciljni orientaciji, ki se imenuje demokracija. Kajti še dosti je nevarnosti, da se demokracija spridi le v ideološki poziv, ki naj rabi za zamegljevanje sedanjosti in za odrinjanje problemov v daljno prihodnost
Eno pa je več kot vidno: usoda spet zelo močno trka - in če se je že grešilo od zmagovitega dne naprej, potem je zdaj zagotovo spet čas, da se zbrano vrnemo v trenutek in izvirno izkušnjo OF slovenskega naroda.
Koliko mišje?
Naša občina je ob koncu lanskega leta štela 16.356 prebivalcev ali 17 več kot leto poprej. Žensk je 8.393, moških pa 7.963. Naravni prirastek v naši občini je že negativen, saj je lani umrlo 193 ljudi, rojenih pa je bilo 188 otrok. Povečanje števila prebivalstva naše občine gre torej na račun pri-
selitev iz drugih občin.
V naši občini imamo 6.340 voznikov motornih vozil, osebnih avtomobilov je 4.190, tovornih avtomobilov 280 in kar 1142 traktorjev. Zanimivo je, da se je število motornih vozil lani zmanjšalo za 456 ali za približno 10 odstotkov.
Lučnica v Podvolovljeku. Strokovnjaki bi ji želeli podpisati smrtno obsodbo, prav tako kot celi dolini Podvolovljeka. Oba pa sta prelep biser, katerega zdrava ljudska pamet ne bo dovolila uničiti. Voda je nacionalno bogastvo in je ne gre nobenemu odrekati, vendar pa se mora izkoriščanje virov pitne vode urediti tako, da ne pride do katastrofalnih posledic za neko območje. Z malo dobre volje se to gotovo da narediti.
Premočna zmaga Janeza Drnovška
Udeležba volilcev na neposrednem izjavljanju za določitev kandidatov za člana predsedstva SFR Jugoslavije iz Slovenije, kije bilo 2. aprila, je bila tudi v naši občini zelo dobra. Na 32-tih voliščih je od 12.086 volilcev glasovalo 11.217 ljudi, torej je bila udeležba v naši občini 92,81 odstotna. Za Janeza Drnovška je glasovalo 62,14 odstotka volilcev, za Marka Bulca pa 36,76 odstotka volilcev. Neveljavnih je bilo 1,11 odstotka glasovnic, kar je
najmanj v Sloveniji. Ta podatek kaže, da so bili naši volilni odbori dobro pripravljeni.
Nasploh velja pohvaliti delo krajevnih konferenc SZDL, ki so v zvezi z neposrednim izjavljanjem morale v zelo kratkem času opraviti obilico dela. Nekaj manjših zapletov je sicer bilo pri dostavljanju vabil, kar pa je razumljivo, saj je bilo v dveh dneh treba raznositi preko 12 tisoč vabil.
Sicer pa je bilo vzdušje na vo-
liščih, ki so bila lepo okrašena, dobro. Tudi v naši občini je neposredno izjavljanje o dveh kandidatih pozitivno odmevalo, saj so po besedah mnogih prvič v povojnem obdobju občutili, da o nečem res pomembnem tudi odločajo. Pokazalo se je tudi, da so volilci dobro seznanjeni s programi in pogledi posameznega kandidata, kar kaže na to, da so sredstva javnega obveščanja in mediji dobro opravili svoje delo.
R. P.
v/-
Gasilski »Na pomoč« v Novi Štifti
V Novi Štifti so se zbrali delegati vseh naših gasilskih društev na letni konferenci. Domači gasilci so se pošteno potrudili in prisrčno sprejeli goste iz cele doline, prišli pa so tudi predstavniki občinskih gasilskih zvez iz Titovega Velenja, Žalca, Celja, Raven na Koroškem, Kamnika in Gasilske zveze Slovenije.
Iz poročil predsednika, poveljnika in drugih predstavnikov naše občinske gasilske zveze je vel ve-
lik ponos na opravljeno delo v preteklem letu, saj so gasilci že v letu 1988 opravili v glavnem vse naloge na področju nakupa opreme, ki so sijih zadali do leta 1990.
Posebej ohrabrujujoče pa je dejstvo, da se društva pomlajujejo, pri čemer je bilo večkrat postavljeno za vzgled prav Gasilsko društvo Nova Štifta, kjer je mentorica uspela vključiti celo vrsto pionirjev in pionirk med gasilce.
Sicer pa je bilo lani v naši obči-
ni šest požarov, kar je več kot leto poprej, vendar so bili manjši, tako da materialna škoda ni bila večja kot pred enim letom. Predstavniki sosednjih gasilskih zvez so ocenili, da predstavlja to število zelo ugodno stanje, kar kaže na precejšnjo stopnjo protipožarne zaščite v naši občini, za kar so seveda zaslužni predvsem gasilci, ki veliko svojega dela posvečajo prav izobraževanju.
R. P.
Nadomestilo za kruh in mleko, ki to ni
Občanom in delovnim ljudem občine Mozirje čestitamo k prazniku Osvobodilne fronte in L maju!
Delovne in družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti,
SO Mozirje in njen Izvršni svet ter Uredništvo Savinjskih novic
Po prenehanju veljavnosti zveznega zakona o kompenzacijah naj bi v Sloveniji od 1. marca pa do konca leta zagotovili sredstva za nadomestilo dela cene pasteriziranega mleka in moke tipa 850 v republiškem proračunu. Ta sredstva so bila do sedaj namenjena proizvajalcem, odslej pa bodo namenjena direktno nekaterim potrošnikom. Nadomestilo je namenjeno za kritje sedanje razlike v ceni teh živil. Dobili ga bodo upravičenci, ki prebivajo v Sloveniji ter tu nakupujejo kruh in mleko po veljavnih maloprodajnih cenah.
Za mesec marec znaša nadomestilo 20.000 din. Ta dva tisočaka bodo dobili vsi otroci, ki prejemajo družbeno pomoč (otroški dodatek) in vsi, ki so upravičeni do edine, dopolnilne ali začasne socialne pomoči.
Prejemnikom družbenih pomoči otrokom, ki so zaposleni v združenem delu, bodo nadomestilo izplačale delovne organizacije skupaj z osebnim dohodkom in otroškim dodatkom.
Drugim prejemnikom družbenih pomoči otrokom in prejemnikom skrbstvenih pomoči bo
pristojna služba nakazala nadomestilo skupaj z osnovno pomočjo na njihov naslov.
Dodatno pojasnilo v zvezi z
izplačevanjem in upravičenostjo do nadomestila pa lahko dobite na Centru za socialno delo v Mozirju.
SN objavljajo
	Str.
Razcepljenost je glavni problem	1
Analiza lanske turistične sezone	'J
Manj zdraviliškega zdravljenja	2
\ arčevanje tudi pri borcih in invalidih	
Kako smo lani gospodarili	3
Rezultati nad slovenskim povprečjem	
Vodo DA. Podvolovjeka NE Obljuba Celjanov, da ne bo amandmaja	4
Prišel je čas. ko petelin zapoje Ekskluzivni posnetki Jožeta Svetličiča	5
Kako po pameti gledali /1 I \ je lahko tudi škodljiva	7
Mozirsko 'ukan	8
1 kalska obr! \ Masi dolini	-■
Razcepljenost je glavni problem
V marsikaterem dokumentu imamo zapisano, daje razvoj turističnega gospodarstva ena od prioritetnih nalog. Vendar papir prenese vse - realnost pa je drugačna ali povedano z drugimi besedami - ta panoga se razvija počasneje, kot bi želeli.
Dejstvo je, da je gostinsko-turistična dejavnost v naši občini razcepljena na veliko število nosilcev, ki so med sabo izredno slabo povezani. Ugotovitve v svetu pa kažejo, daje prav v turističnem gospodarstvu potrebna večja koncentracija nosilcev, saj le s skupnim nastopom na tržišču uspešno poslujejo in dosegajo željene rezultate.
Sicer pa si poglejmo nekaj podatkov, ki so osebna izkaznica lanske turistične sezone. Razveseljivo je, da se je število nočitev vendarle nekoliko povečalo in sicer za 17%, od tega v kampu Menina za 31 %, na kmečkih turizmih za 13%, v privatnem sektorju za 14% in v družbenem sektorju za 10%. Zasedenost posteljnih kapacitet je bila lani sicer samo 7,2 odstotna, vendar je številka višja za 1,1% napram letu poprej. Polovico tega povečanja gre na račun kampa Menina, vsi ostali nosilci turistične dejavnosti v naši občini pa so zaslužni za drugo polovico.
Ta porast števila nočitev je izračunan v primerjavi z letom
1987.	Pri tem pa je potrebno povedati, daje bilo število nočitev \ lanskem letu še vedno za 10.00C manjše od števila nočitev leta 1985.
Sicer pa turistični delavci ugo tavljajo, da je lani fizični prome porabnikov gostinskih storite' , upadel za celo tretjino. Vzrok ji jasen — visoke cene in zmanjša nje kupne moči prebivalstva.
Na slabše finančne rezultati poslovanja nekaterih turističnil delovnih organizacij so vplival tudi pomanjkanje snega pozimi neenotna ponudba in prodaja tu rističnih kapacitet naše doline ii premajhna dejavnost na področji izvenpenzionske ponudbe.
Vendar pa velik porast števil; nočitev v kampu Menina dokazu je, daje mogoče z načrtno akciji in ustrezno propagando še vednc dosegati pozitivne rezultate — posebej pri privabljanju tujil gostov.
Dosti bolj usklajeno pa deluje jo turistična društva po dolini, ka terih dejavnost se je v zadnjih le tih zelo razmahnila. Turističn, društva so najbolj zaslužna za do bro organizacijo dnevnih turistič nih prireditev, ki pa niso njihov edina dejavnost, saj zelo veliki naredijo tudi za lepšo podob' krajev.
Zahteve sindikatov pogosto niso uslišane
Na letni seji Občinskega sveta sindikatov Mozirje so kritično ocenili in razčlenili sedanje razmere v širši, pa tudi ožji družbenopolitični skupnosti.
Precej besed in ocen je bilo izrečenih o gospodarskih gibanjih v lanskem letu v občinskem prostoru. Ocenili so, da kljub relativno zadovoljivim gospodarskim rezultatom v mozirskih sindikatih ne morejo biti zadovoljni, predvsem zaradi realnega zaostajanja osebnih dohodkov v primeijavi s Slovenijo, kije v letu 1988 znašalo kar 17,6%, kar pomeni, da so se realni osebni dohodki v občini znižali za 16,4%. Na to zaostajanje so v sindikatih opozarjali že v lanskem letu, vendar pa sedaj ugotavljajo, da so se te razlike
Predsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov Mozirje Ivan Purnat podeljuje predstavnici Elkroja plaketo za najboljše športne rezultate na lanskoletnih sindikalnih tekmovanjih.
kvečjemu še povečale. Slaba to-lažbaje ocena, da so se v delovnih organizacijah obnašali racionalno in v okviru administrativnih omejitev, saj je že dolgo znano, da takšno omejevanje ne ustvarja motivacije in vzpodbude za delo, ampak učinkuje prej v nasprotni smeri.
V posameznih okoljih pa je vendarle čutiti pripravljenost za odpiranje novih problemov in vprašanj, tudi takih, ki jih do sedaj nismo bili vajeni. Tudi volje za realiziranje sindikalnih zahtev se ne manjka.
Sindikalni aktivisti so kritično ugotovili, da so premalo naredili na področju razbremenjevanja gospodarstva, ker njihove zahteve niso bile uresničene.
V lanskem letu v naši občini nismo beležili večjega nezadovoljstva delavcev, zato tudi ni bilo izsiljenih sestankov ter prekinitev dela oz. štrajkov. To pa ne pomeni, da v nekaterih kolektivih ni bilo zaznati splošnega nezadovoljstva, za kar so bili v glavnem krivi nizki osebni dohodki, razne organizacijske spremembe in slabo in površno informiranje.
Pri delu občinskega sindikalnega sveta je lani prišlo tudi do nekaterih organizacijskih sprememb. Tako je bil organiziran odbor delavcev gozdarstva in lesne industrije, ki je sicer začel delovati, vendar njegova vsebina dela še ni dobila pravega pomena. Delovati je pričel tudi odbor sindikatov delavcev v vzgoji in izobraževanju od katerega si članstvo v tej populaciji veliko obeta.
Ob koncu lanskega leta je pri občinskem sindikalnem svetu ponovno pričela delovati služba pravne pomoči za člane sindikata. Že v tem kratkem obdobju se je pokazalo, da je bila njena ustanovitev nujna, saj se je že v tem kratkem času na njo obrnilo že več kot dvajset članov sindikata.
Ob koncu letne seje so razglasili rezultate lanskih sindikalnih športnih tekmovanj. Uvrstitve sindikalnih organizacij so naslednje.
1.	Elkroj, 2. Kovinarstvo, 3. Gorenje MGA, 4. Postaja milice, 5. Družbenopolitične organizacije,
6.	GG Nazarje, 7. GLIN DSSS, 8. Smreka, 9. Skupščina občine, 10. GLIN Energetika, 11. GLIN Žaga, 12. ZKZ, 13. Vegrad Ljubno, 14. Osnovna šola Mozirje, 15. Obrtniki, 16. GLIN Iverna, 17. GLIN Stavbeno, 18. Osnovna šola Gornji grad, 19. GG Transport,
20.	Cinkarna Ljubija, Iskra Feriti, Turist, PTT in RTC Golte.
Prve tri osnovne sindikalne organizacije so prejele lepe plakete. Končna uvrstitev, ki smo jo objavili, je bila izračunana na osnovi rezultatov in udeležbe na vseh tekmovanjih, ki jih je organizirala občinska sindikalna organizacija.
RAJKO PINTAR
Podarili denar za igrače
Ob novem letu tudi otroci v vrtcu z velikim veseljem pričakujejo prihod dedka Mraza, ki jih obdari v skupinah z igračami. Te ostanejo v vrtcu, da se lahko vsak dan z njimi igrajo.
Ustrezne in trpežne igrače so zelo drage. S svojimi sredstvi ne uspemo zagotoviti nakupa za vseh 20 oddelkov, ki jih imamo po naših krajevnih skupnostih, zato vsako leto prosimo širšo družbeno skupnost za finančno pomoč.
Letos smo za nakup igrač prejeli 11.136.000 din. Sredstva so prispevale vse krajevne skupnosti v občini Mozirje v skupnem znesku 1.790.000 din.
Od delovnih organizacij v naši občini smo prejeli 1.600.000 din. Sredstva so prispevale naslednje DO: TOK GG Nazarje, Glin Nazarje, MGA Nazarje, Elkroj Mozirje, Smreka G. grad, Iskra Feriti Ljubno, Vegrad T. Velenje in Cinkarna Ljubija Mozirje.
Ob obrtnikov smo prejeli
1.500.000	din. Sredstva so nam nakazali: Gradič Olga Mozirje, Petrovič Janez Mozirje, Zakrajšek Jože Nazarje, Lukač Milena Mozirje, Cigale Mirko Nazarje, Son Franc Rečica, Kranjc Ivo Ljubno, Božičnik Miro Mozirje, Ribežl Ivan-ĐurđajS'azarje, Torkar Julij Nazarje, Čretnik Štefka Mozirje, Melanšek Jože Nazarje,
Melanšek Vanda Nazarje, Bombač Anton Mozirje, Valentinčič Maša Ljubno, Vrunč Zvone Nazarje, Vovk Jože Mozirje, Kvas Roman Mozirje, Petrin Pavel Mozirje, Poplas-Krefl Bočna, Čretnik Brane Bočna, Rezoničnik Frenk Bočna, Kranjc Stanislava Nazarje, Rakun Stanislav Ljubno, Napotnik Marija Ljubno.
Od društev smo prejeli
110.000	din. Sredstva so dali: SD Lipa Šmartno ob Dreti, ZB NOV Šmartno ob Dreti in Osnovna strelska organizacija Šmartno ob Dreti.
V materialu so nam darovali posamezniki in delovne organizacije v vrednosti 3.7361)00 din. Ti darovalci so bili Češnovar Emil Luče,vZKZ Mozirje, Štrukelj Rado Šmartno, Weiss Andrej Rečica, Selišnik Alojz, Etnika Luče, Jeraj Irena, Jakšič Slavica, Potočnik Ida Mozirje, Ločnar Berti Mozirje.
Od skupnosti otroškega varstva smo prejeli 2.400.000 din.
Vsa zbrana sredstva smo porabili izključno samo za nabavo igrač.
Vsem, ki so pokazali ob naši akciji razumevanje in so nam po svojih močeh finančno pomagali, se v imenu naših otrok in delavcev VVO Mozirje najlepše zahvaljujemo.
ANA KLADNIK
Prometna varnost v naši občini se je za malenkost izboljšala, vendar še zdaleč ne dovolj. Nesreče so še vedno pogoste, kot tale, ko je 10. aprila stoenka takole končala v strugi pri Delejevem jezu v Mozirju. Na srečo brez hujših posledic.
Družbeni in zasebni kapital sta si podala roke
Tudi v naši občini smo priča prvemu primeru, ko sta se srečala družbeni in privatni kapital, sad tega pa je prva mešana družba v naši občini.
V delovni organizaciji Inženiring iz Titovega Velenja seje pokazala potreba po pridobitvi proizvodnih prostorov za proizvodnjo izdelka, ki ga je razvil razvojni oddelek inje po tržni oceni izredno zanimiv za proizvodnjo sestavnih delov valilnika za potrebe nizozemske firme PASS REFORM. Zato seje investitor odločil za sodelovanje z obratovalnico Ključavničarstvo Češnovar v Lučah, ki razpolaga s sodobnim strojnim parkom za nameravano proizvodnjo. Obrtnik Češnovar ima sedaj organizirano proizvodnjo v več dislociranih najetih prostorih, ki ne nudijo možnosti za organizacijo proizvodnje v dveh ali več izmenah. Zato sta se partnerja odločila za skupno izgradnjo proizvodnega obrata v obrtni coni v Podveži pri Lučah.
Proizvodni in prodajni program projekta obsega zanimive skupine izdelkov kot so npr.: oprema za smučarske vlečnice in sedežnice, investicijska oprema, pekač za hitro pečenje mesa in izdelki namenske proizvodnje. Vsi omenjeni izdelki, razen pekača za hitro pečenje mesa so tržno že uveljavljeni, saj tvorijo proizvodni program obrtnika Cešno-
varja in ga le-ta vnaša v proizvodni program projekta.
Tehnična rešitev novega proizvodnega objekta v Podveži je taka, da okolja ne obremenjuje niti z ekološkega, niti iz energetskega vidika.
Pomembno je, da bo ta projekt zaživel v manj razviti in obmejni krajevni skupnosti in bo pobuda za še hitrejši razvoj gospodarske dejavnosti v obrtno industrijski coni v Podveži.
V proizvodnem obratu bo zaposlenih 21 delavcev, kar ni majhno število, če upoštevamo, da nezaposlenost v naši občini hitro narašča, perspektive novega zaposlovanja pa so slabe.
Začetek gradnje proizvodnih obratov je predviden še v tem mesecu, gradnja pa naj bi bila končana v mesecu letošnjega leta. Redna proizvodnja pa se bo pričela v septembru.
Po tekočih cenah bodo udeleženci vložili v projekt okoli 7,15 miljarde din.
O investicijskem programu je razpravljal tudi mozirski Izvršni svet in ga seveda podprl, istočasno pa je postavil pogoj, da se v tistem trenutku, ko bo dograjen objekt v Podveži, prenese vsa dejavnost obrtnika Češnovarja iz središča Luč v nove prostore, kar bo v končni fazi kar pomemben prispevek k razvoju turizma v Lučah.
RAJKO PINTAR
Več turističnih prizadevanj
Občni zbor mozirskega turističnega društva je bil dobro obiskan, kar vzbuja upanje, da se bo spet povrnilo zaupanje prebivalcev v to dejavnost. Kraj ima brez dvoma dolgoletno izročilo v tujskem prometu in je že pred prvo svetovno vojno imel več turističnih zmogljivosti, kot jih ima danes. Odveč bi bila razprava kaj je temu krivo da gospodarska veja, ki bi v naših razmerah lahko veliko obetala, tako odmira. Tega seveda ni mogoče razpravljati na nekem zboru, pač bi si morali o zadevi beliti glave tam, kjer odločajo o razvoju družbe na sploh.
Iz poročila predsednika društva Marijana Trontlja je mogoče razbrati, da si je društvo prizadevalo odpravljati razne črne točke v kraju samem, saj za kaj drugega že nima denarja. Uspešno je priredilo vrsto turističnih prireditev od katerih so nekatere že dobile sloves v širšem krogu, zunaj meja občine. Seveda je na dlani, da bi prireditve lažje in bolje uspevale, če bi pri pripravah sodelovalo več ljudi, če bi se krajani vendarle zavedali svoje obveznosti do domačega kraja in ga ne bi smatrali zgolj kot prostor za ugodno bivanje in srkanje
svežega zraka. Ob tem bi človek pomislil tudi na številne »vikendaše«, ki kraju največkrat dajo premalo, le pri zahtevah so včasih kar glasni. Alijih ne bi kazalo pritegniti v vrste turističnega društva, da bi po svojih možnostih dokazali razumevanje za krajevne razmere? Pa vendar, delo društva so na občnem zboru ocenili kot dobro; je pa predstavnik Celjske turistične zveze prof. Vudler opozoril na to, da bi kazalo spet več razmišljati o skrbi za turistični napredek kraja. Kot odličnemu poznavalcu in dolgoletnemu turističnemu delavcu velja verjeti! Tudi predsednik Zgornjesa-vinjske turistične zveze Melanšek je opozoril na potrebe po strnjenih vrstah v turizmu. Strinjal pa seje z oceno, daje mozirsko društvo storilo kar je moglo in daje dobro delalo. Predsednik KS Mozirje Rade Rakun je pojasnjeval številna vprašanja navzočih o pomanjkljivostih v kraju in okolju. Predstavil je tudi namero, da izda Mozirje svoj propagandni prospekt v obliki pregledne karte. Pohvalil je delo društva in mu zaželel na-daljnih uspehov za urejen kraj in razvoj tujskega prometa.
A. Videčnik
Ni jih več veliko, ki na takšen način pripravljajo zemljo za setev, saj je tudi konjev iz dneva v dan manj.
Iz dela Izvršnega sveta
Izvršni svet je v zadnjem času pri svojem delu posvečal največ pozornosti tekočim gospodarskim gibanjem v občini. Obravnavana je bila analiza o gospodarjenju v preteklem letu, kije bila izdelana na osnovi zaključnih računov vseh delovnih organizacij s področja gospodarstva in negospodarstva. .Značilne ugotovitve za gospodarjenje v občini v preteklem letu so, da primerjano v celoti, rezultati nekoliko slabši od preteklega leta, kljub temu pa posamezni subjekti dosegajo na nekaterih področjih dobre rezultate. Kot dobre rezultate lahko navedemo področje zunanje trgovinske menjave, še vedno pozitivno rast industrijske proizvodnje, investicijska dejavnost, izboljšala se je tudi finančna samostojnost delovnih organizacij. Ostali kazalniki gospodarjenja niso tako vzpodbudni.
Izvršni svet je bil seznanjen s težkim gospodarskim položajem delovne organizacije RTC Golte, ki zaradi pomanjkanja snega v zimski sezoni beleži velik izpad dohodka. Dogovorili in predlagali smo vrsto aktivnosti na nivoju občine, regije in republike ter opredelili nosilce posameznih nalog vse s ciljem, da ublažimo posledice izpada zimske sezone.
Obravnavali smo poročilo o stanju blagovnih rezerv v občini, kjer pristojni odbor za blagovne rezerve pri skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe ugotavlja, da je stanje blagovnih rezerv v glav-
nem zadovoljivo, predlagal nabavo artiklov za letošnje leto in opozoril na nekatere nerešene probleme, predvsem na ustrezne skladiščne prostore.
Na zadnjih treh sejah, so bili Izvršnemu svetu predstavljeni investicijski programi nekaterih naših delovnih organizacij.
Delovna organizacija MGA Nazaije bo v letošnjem letu realizirala II. fazo projekta razširitve in posodobitve proizvodnje malih gospodinjskih aparatov, Smreka Gornji grad bo razširila in posodobila proizvodnjo v tesarstvu, Gorenje GLIN Nazaije pa bo vlagalo v intenziviranje predelave masivnega lesa iglavcev. Izvršnemu svetu je bil pred-' stavljen tudi projekt za izgradnjo proizvodnega obrata v Lučah za katerega bo investitor Delovna organizacija Inženiring Titovo Velenje ob soudeležbi sredstev zasebnega sektoija drobnega gos-1 podarstva, banke in inozemske firme. Izvršni svet ne preveija ekonomskih učinkov nameravanih investicij pač pa jih ocenjuje skozi predvidene globalne učinke na naše gospodarstvo, na zaposlovanje in posege v prostor. Vsi doslej predstavljeni investicijski programi pomenijo realizacijo srednjeročnih in dolgoročnih planskih usmeritev občine ih so velika vzpodbuda, da se tudi v teh težjih pogojih gospodarjenja zmore in hoče vlagati v posodobitve in nove proizvodne programe.
R. Plaznik
Mary zdraviliškega zdravljenja
Na komiteju za družbene dejavnosti so pripravili poročilo o stanju varstva borcev in invalidov v lanskem letu. Varstvo borcev in vojaških invalidov je trajna obveznost in skrb naše skupnosti. Zato so že vsa povojna leta prisotna pri-zadevanja, da bi bilo njihovo varstvo čim ustrezneje urejeno. Vojni napori in neprestana angažiranost po njej je gotovo vplivala na hitrejše slabšanje njihovega zdravstvenega stanja. Najbolj prizadeti so predvsem tisti borci in vojaški invalidi, ki zaradi starosti, bolezni ali zmanjšane delovne sposobnosti ne morejo uravnavati svojega materialnega položaja s splošnimi družbenimi in gospodarskimi gibanji. Zato borci neprestano opozaijajo na posamezne pereče probleme, ko je pri nekaterih že ogrožena njihova eksistenca.
Na Komiteju za družbene dejavnosti so ocenili, da je gmotni položaj udeležencev NOV v naši občini urejen v skladu z družbeno opredeljenimi usmeritvami in materialnimi možnostmi družbe.
Ugotavljajo pa, da se zaradi hitro rastoče inflacije realna vrednost pokojnin, invalidnin, priznavalnin in drugih oblik socialne pomoči vse bolj znižuje. Zato smatrajo, da bo v bodoče potrebno bolj tekoče usklajevati prejemke udeležencev NOV in sicer tako, da bodo usklajeni z rastjo življenjskih stroškov.
Glede na starost te populacije je potrebi^ posebno skrb in pozornost posvečati zdravstvenemu stanju in splošni gerantološki problematiki udeležencev NOV. Ker pa je kriza v zdravstvu velika, lahko na žalost ugotovimo, da seje v
lanskem letu bistveno zmanjšalo število koristnikov-klimatskega zdravljenja iz sredstev zdravstvene skupnosti. To dejstvo je seveda sprožilo ogorčenje borcev. Treba je še povedati, da so bili lani postavljeni strožji kriteriji za pridobitev pravice do zdraviliškega zdravljenja, ki je zagotovljeno le v primerih nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja in pri osebah, ki so bile v zadnjih treh letih večkrat bolnišnično zdravljene. V letu 1986 je naša zdravstvena skupnost zagotovila zdraviliško-klimatsko zdravljenje 78-im upravičencem, leta 1987 je število le-teh padlo na 61, lani pa je ta pravica pripadla le še triindvajsetim upravičencem.
Poglejmo si še nekaj drugih podatkov. Osebno invalidnino trenutno prejema 114 upravičencev, dodatek za pomoč in postrežbo prejemajo štirje invalidi, ortopedski dodatek pa 19 invalidov. Število vojaških invalidov je v lanskem letu upadlo za 4 odstotke.
Družinsko invalidnino prejema 83 upravičencev.
Pomemben del sistema socialne varnosti udeležencev NOV so dopolnilne oblike, to je invalidski dodatek za vojaške vojne in mirnodobne invalide, za druge borce pa občinske priznavalnine. Invalidski dodatek trenutno prejema 108, občinske priznavalnine pa 260 naših občanov.
Posebne oblike varstva uživajo tudi borci za severno mejo v letih 1918 in 1919. To varstvo v naši občini uživajo le še trije borci slovenskih prostovoljnih vojaških enot.
Rajko Pintar
Izlet v Benetke
Društvo upokojencev LJUBNO organizira izlet v BENETKE. Ob zadovoljivem številu prijavljenih bo izlet 9. maja 1989. Rok prijave je do 1. maja. Vabljeni tudi drugi občani. Prijave prejemajo:
Marovt Franc, Ljubno 78 Štiglic Ana, Juvanje 6 Bezovšek Rafael, Radmiije 44
Obrtniki so pregledali svoje delo
Kar široke palete vprašanj so se lotili delegati skupščine Obrtnega združenja Moziije, ki so se sestali v zadnjih dneh meseca marca. Predsednik izvršilnega odbora Herman Remic se je v svojem poročilu o delu v preteklem letu osredotočil na pripombe, ki sojih obrtniki posredovali v pripravah na uvedbo samoprispevka, nadalje na samoupravni sporazum za PTT promet, katerega obrtno združenje ni podpisalo, načel je tudi problematiko osebnih dohodkov delavcev pri obrtnikih in o zboru obrtnikov, ki je bil sklican zaradi novega pravilnika o vodenju poslovnih knjig.
Sekcija gostincev se je v svojem poročilu najdlje zadržala pri analizi lanskoletnega ocenjevanja gostinskih lokalov z zvezdicami.
Sekcija lesaijev je postregla z zanimivim podatkom, da se je na naših osnovnih šolah večje število učencev odločilo za poklic lesne stroke. To dejstvo je seveda dovolj pomembno za naše obrtnike in prav nič odveč ni bila obrazložitev pogojev, kakšne mora imeti obrtnik, da lahko izobražuje delavca.
Obrtno združenje predvideva v letošnjem letu tudi nekaj večjih posegov, kot so napeljava centralnega ogrevanja v domu obrtnikov in nakup računalnika za potrebe obrtnega združenja in obrtne zadruge Gaj.
Mozirsko obrtno združenje bo letos praznovalo svojo 15. letnico delovanja, osrednje svečanosti pa bodo potekale v okviru občinskega praznika. R. P.
V	lanskem letuje bilo v naši občini evidentiranih dobrih 12 milijard vplačil za gospodarske in negospodarske investicije, kar je za 168,9% več kot leto poprej. Plačila za gospodarske investicije so bila za 168,9% večja kot leta 1987, za negospodarske investicije so narasle za 162,2% v primeijavi z letom poprej.
Sicer pa so med investicijami absolutno prevladovale gospodarske investicije (92,7%), medtem ko so negospodarske investicije predstavljale komaj 7,3% v količini vseh sredstev, ki so jih lani naše delovne organizacije namenile za investicije.
« * *
Skupščina občine Mozirje je obravnavala poročilo o realizaciji svojega programa. Meddrugim je zanimivo pogledati udeležbo delegatov iz posameznih sredin na zasedanjih skupščine. V zboru združenega dela so se najslabše udeleževali sej delegati iz TOZD-a Kemija (28,5%), kmetje kooperanti (34,3%) in Turista (42,8%). V zboru krajevnih skupnosti je najbolj problematična udeleži» delegatov iz KS Luče (28,6%) in KS Nazarje (57,1 %).
Prav je, da omenimo tudi tiste delegacije, katere so se najbolj redno udeleževale zasedanj skupščine. To so predvsem delegacije iz MGA, Smreke, Uprave SO Mozirje, OS Gornji grad (vse s 100% udeležbo), z več kot 80% pa Iskra Feriti, Kovinarstvo, GLIN, GG, ZKZ in Splošno zdravstvo v zboru združenega dela, v zboru krajevnih skupnosti pa Solčava, Šmartno, Nova Štifta in Ljubno ob Savinji.
* * »
V	gornjegrajski Smreki so se odločili za posodobitev in razširitev proizvodnje. Z investicijo bodo posodobili in razširili tehnologijo v tesarski proizvodnji, kapacitet proizvodnje stavbnega pohištva pa ne bodo širili. Pridobili pa bodo tudi energetski objekt ter informacijski sistem za proizvodnjo. Predračunska vrednost investicije znaša 500 milijard. Investicijo so pospešile možnosti za prodajo petstotih montažnih hišic na francoskem tržišču pa tudi sicer ocenjujejo, da bodo možnosti za izvoz bistveno večje, ker bo možna proizvodnja višje kvalitete in višjega standarda.
Kako smo lani gospodarUi
Stalno se spreminjajoča poslovna politika s poudarkom na prilagajanju pogojem trgaje narekovala rezultate gospodarjenja v občini, ki so sicer precej slabši od pričakovanih, vendar v pogojih izjemno zapletenih in hitro spreminjajočih se razmer in ob neobvladljivi rastoči inflaciji, zadovoljivi.
Ugodne rezultate smo dosegli na rasti količinskega obsega proizvodnje, kije porasla za 3,8%, kar je izredno pozitivno, če primeijamo z negativno 2,7% rastjo v Sloveniji in negativno 1% v Jugoslaviji. Beležimo tudi 52,2% realno povečanje zunanje trgovinske menjave, ki v strukturi celotnega prihodka že predstavlja 16,7%,
2-kratno pa je pokrivanje uvoza z izvozom.
Na raven in dinamiko finančnih rezultatov v lanskem letu je odločujoče vplivala rast cen, saj so cene pri proizvajalcih v Sloveniji od cen v predhodnem letu višje za 206,4%, cene na drobno pa za 202,2%. Vsled tega so trendi doseganja celotnega prihodka, ki seje sicer v globalu občine povečal za 214,5%, zelo inflacijske rasti niso dosegle predvsem delovne organizacije, ki jim pada fizični obseg proizvodnje in ki poslujejo na robu rentabilnosti.
Skokovita in neobvladljiva rast cen povzroča, da naši subjekti gospodarjenja ne obvladujejo stroškovnih pozicij, saj zaključni računi kažejo, da le TOZD Kemija dosega nižje, DO Elkroj pa enake rasti porabljenih sredstev, v primeijavi z rastjo celotnega prihodka.
Poslabšuje se ekonomsko-razvojni položaj gospodarstva, saj več kot polovica organizacij v občini in sicer:
Glin, Kovinarstvo, Komunala, RTC Golte, Savinja, Turist in ZKZ niso ustvarile poslovnega sklada, med njimi štiri niso uspele oblikovati sredstev za rezervni sklad. Zaskrbljujoče je, da Gorenje Glin in RTC Golte izkazujeta izgubo v znesku 1.718,7 mio din, kije sicer v celoti pokrita še pred oddajo zaključnega računa, vendar zmanjšuje reprodukcijsko sposobnost teh subjektov. Vzrok za nastalo izgubo je v Glinu iskati v TOZD Stavbeno pohištvo, zaradi nedokončanja investicije in v prestavitvi programa iz obrata v Polskavi; v RTC Golte pa v izpadu prihodka zaradi pomanjkanja snega.
V globalu občine se nam vsled tega slabšajo kvalitetni kazalniki gospodarjenja, saj nam upada ekonomičnost poslovanja za 3, akumulacijska
BERIŠA FERAT
Prihova
Opravljam vse vrste zidarskih del Informacije po telefonu št. 831-126 Se priporočam!
sposobnost za 3,3, delež akumulacije v dohodku za 5 indeksnih točk. Povečuje se tudi zadolženost gospodarstva, kar je razvidno iz plačanih obresti za kredite, ki že predstavljajo v strukturi dohodka 11,2%.
Navkljub zaostreni finančni politiki se investicijska aktivnost v občini povečuje, saj so gospodarski subjekti v preteklem letu vložili 22.009 mio din sredstev, od tega 48% v posodobitev proizvodnje oziroma v nove proizvodne kapacitete.
Investicijska vlaganja niso vplivala na odpiranje novih delovnih mest ampak predvsem na povečanje produktivnosti. Povečal se je tudi delež investicij v družbenem proizvodu in sicer od 11,1% v letu 1987 na 16,8% v letu 1988
Družbene dejavnosti, ki jih je vse leto omejevala interventna zakonodaja in s tem pogojevala izredne likvidnostne težave. Kljub temu so poslovale pozitivno razen v zdravstveni skupnosti, ki je izkazala 219,8 mio din izgube, kar je nominalno manj kot v predhodnem letu, vendar se zaradi nepokritosti, problematika prenaša v breme letošnjega leta.
Interventno sidro in sprememba strukture prihodkov splošne porabe so vplivali na spremembo deleža te porabe v družbenem proizvodu občine, ki je iz 4,1% v letu 1987 padla na 3,2% v letu 1988.
Ničelna rast zaposlovanja v občini se kaže na rasti števila nezaposlenih in je pereča predvsem z vidika ustvaija-nja pogojev za nova delovna mesta, ki jih investicijska vlaganja v gospodarstvu niso predvidela. Zaposlenost povečuje edino drobno gospodarstvo, ki je edino ustanovilo nov gospodarski subjekt v občini — Obrtna zadruga »Gaj«.
Ustvaijanje pogojev za odpiranje novih delovnih mest je naša skupna naloga. Zato rabimo ekonomsko močno in stabilno gospodarstvo, ki bo zmožno financirati nove proizvodne enote in s tem tudi nova delovna mesta. Za uresničitev navedenih ciljev, pa nam manjkajo propulzivni razvojni programi, ki bodo vsebovali smeri in način za preskrbo proizvodnje na mednarodno in konkurenčno raven in programe prehoda iz sedanjega stanja v nove programe, ki bodo delavcem omogočili, da si bodo svojo razvojno strategijo ustvarjali z delom, ki ga prizna trg.
MARIJA VRTAČNIK
Nazarje nudi zadnje dni bogatejšo ponudbo sadja in zelenjave, saj je v bližini slaščičarne zasebnik Bekim postavil hišico s stojnico, ki se bohoti z lepimi pridelki. Lastnik namje povedal, daje povpraševanje veliko in da gredo pridelki dobro v prodajo.
v
Žičniški center Podvolovljek?
V	naši občini bomo kot izgleda bogatej- jajo še nekatera druga vprašanja, kot so
ši še za en smučarski center, kajti v polnem zamenjava zemljišč zasebnikov, varovalni teku so priprave na izgradnjo žičniškega	gozdovi, prostorska ureditev, seveda pa še
sistema Velika Planina — Podvolovljek. ni dokončnega odgovora, kdo bo ta pro-
Ze leta 1973 je bil izdelan investicijski jekt financiral. Predvideni viri so iz fonda program za veliko Planino, ki je oprede- za nerazvite, razvojni dinar, precej teže pa ljeval oceno, da ta center ne bo celovit, v bo zagotoviti lastno udeležbo, kolikor se ne razširi na območje Podvo- S projektom so seznanjeni tudi na re-lovljeka. V zadnjem času so predstavniki	publiški ravni, kjer so ga pozitivno oceni-
naše občine navezali stike s predstavniki	li. Z izgradnjo tega projekta bi se podoba
občine Kamnik, da bi ta projekt postopno	in perspektiva Luč popolnoma spremeni-
realizirali. Znani smučarski strokovnjak	la, še posebej, če bi se vzporedno moder-
Petek Lakota je že opredelil sistem žičnic,	nizirala tudi cesta Podvolovljek—Kranj-
pri čemer pa bi bilo najprej potrebno	ski Rok v dolžini štirih kilometrov, za
zgraditi dvosedežnico iz Podvolovljeka na	katero je že zagotovljenih 90 starih mili-
Veliko Planino, kasneje pa še ostale od	jard din iz sredstev SLO.
skupno trinajst načrtovanih žičnic. Po se- Če bo načrtovani projekt izpeljan, bo-danjih cenah je samo prva faza projekta	mo torej v naši občini dobili poleg Golt še
ocenjena na 10 tisoč milijard starih din.	drugi smučarski center. Na Golteh meni-
Investicijski inženiring je prevzel SCT, fi-	jo, da izgradnja smučarskega centra ne bi
nančni inženiring STOL Kamnik, predvi-	predstavljala konkurence RTC Golte in jo
deni investitor pa bo Komunalno podjetje	zato tudi podpirajo, saj bi zelo obogatila
Kamnik.	turistično ponudbo gornjega dela naše
Planirana investicija bi zahtevala večje doline, posege v gozd, saj bi bilo potrebno posekati približno 38 ha gozdov. Odprta osta-	R. P.
O mozirski Ljubljanski banki
O bankah na sploh se v teh časih sliši le opravljajo, nas je zanimalo. Božena Kna-slabo. Ljudje se hudujejo nad njimi, češ da	pič je pojasnila, da imajo v samem Mozir-
jim jemljejo denar s tako skromnimi	ju 20 ljudi, zunaj na izpostavah pa še	6
obrestmi za njihove vloge. Marsikdo se	bančnih delavcev. V Moziiju delajo	v
znese nad bančnim delavcem za stvari, ki dveh izmenah od 7. do 17. ure, nato sledi jih on ne more spremeniti. Saj v bankah zaključevanje in notranje delo. Vodijo pa gre zaenkrat še vse po »predpisih«, te pa	na svojem območju: 19.140 hranilnih
sestavljajo izven bank in predvsem, ne	vlog, 1.376 tekočih računov, 2.054 žiro
bančni delavci!	računov, 2.358 vezanih vlog, 3.980 deviz-
V	Moziiju je enota Ljubljanske banke, nih vlog občanov, pa tudi 658 pokojnin.
Temeljne banke Velenje. V njen sestav Kot že rečeno, imajo v trgovini Savinja v sodijo še izpostave: Rečica, Nazarje,	Mozirju okence za obrtnike, kjer lahko vsi
Ljubno, Luče, Gornji grad, Šmartno ob	ti opravljajo posle s svojimi računi.
Paki in okence za obrtnike v »Savinji« Končno smo želeli kaj več slišati o od-(Moziije). Delovni čas so prilagodili prili-	nosu bančnih delavcev do občanov, ker je
kam v določenem kraju, vsekakor pa se pač marsikdaj predmet javnih razprav, trudijo, da bi bile njihove usluge čimbolj Knapičeva nam je pojasnila prizadevanja pri roki poslovnim prijateljem banke. banke za izobraževanje delavcev v njenih
K razgovoru smo pritegnili vodjo enote	enotah. Kljub temu so še vedno primeri,
LB Mozirje Boženo Knapič, ki dela v	ko se bančni delavec ne obnaša na svojem
banki od leta 1976. Zanimalo nas je, če	delovnem mestu ustrezno. Žal, še vedno
današnji bančni delavec s pridom koristi	prevladuje mnenje, da službe niso težko
svojo izobrazbo, naša sogovornica je di-	dosegljive, ljudje marsikdaj pozabijo, da
plomirana ekonomistka, ker je pač vse	smo bančniki za svoje poslovne prijatelje
početje bančnikov nekje predpisano. Kna-	na voljo, ne pa drugače ali obratno. Mor-
pičeva se je nasmehnila in pritrdila, da o	da res posvečamo poslovnim odnosom
kakšnem ekonomskem razmišljanju pri	premalo pozornosti, tu bo treba več nare-
njenem delu ne more biti govor. Zaenkrat	diti! Seveda pa morajo vedeti tudi upo-
so banke le neke vrste posredovalci nalog,	rabniki naših uslug, da za razne tegobe v
kijih nekje predpišejo. Tržno ravnanje je	našem poslovanju niso krivi bančni delav-
seveda še tuje, bo pa moralo priti tudi do	ci, zato se ne kaže znašati nad njimi. Omi-
tega, da bo denar postal tržno blago, ban-	ka na obeh straneh bančnega okenca je
čniki pa prodajalci oziroma kupci tega	edino kar bo pripeljalo do dobrih in kul-
blaga. V sedanjih načrtih se obetajo spre-	turnih odnosov. Smo pa zato, da nas na
membe v to smer.	neprimerno ravnanje koga izmed. nas
Naše drugo vprašanje se je nanašalo na	opozorite, potem je lahko ukrepati. Če pa
število delavcev v bankah, ki iz leta v leto se stvari rešujejo na cesti, pa seveda gre o narašča. Knapičeva meni, daje temu kriva nas le slab glas, ki pa konkretno ne seže do birokratska paša, ki se prav izživlja v ban- nas, da bi lahko spremenili, kah. Predpisane so takšne evidence, ki ter-	Dejstvo je, da bančni delavci na oken-
jajo ogromno dela, veliko papirja in še več	cih predstavljajo banko kot poslovno or-
potrpežljivosti. Morda bodo kdaj le spre-	ganizacijo in so dejansko znanilci njene
gledali, da lahko marsikaj odpade. Tako	poslovnosti. Drugod pravijo, da so »šal-
bi čas bolj posvetili poslovnosti, kot	terski delavci« reprezentanti nekega de-
administraciji.	namega zavoda...
Koliko je delavcev v enoti in kaj vse	A. Videčnik
Kolektiv bančne enote Ljubljanske banke, Temeljne banke Velenje v Mozirju.
Kakšna bo prihodnost
RTC Golte?
Novembra letos bo minilo 20 let odkar so slovesno odprli Rekreacijsko-turistični center Golte, z vznesenimi besedami in velikimi obeti. Žal je vsako od teh let pomenilo bitko med željami in načrti ter možnostmi, letošnja bitka je še posebej huda. Vmešala seje narava in izničila izredne napore delavcev centra v pripravah na minulo »zimo«. Lanskih 480 milijonov dinarjev izgube so pokrili, ker pa snega ni bilo, so se morali spopasti še z 2,8 milijarde dinarjev izpada dohodka. V vsej zimi so imeli borih 12 smučarskih dni in še to v marcu, O vsem tem in tudi o načrtih do leta 2.000 so se pogovarjali na zadnji seji družbenega sveta za delovanje in razvoj tega centra.
Dejstvo je, da so na Golteh nevarnost spoznali kaj kmalu in s prvimi ukrepi pričeli že januarja, ki naj bi prinesel največji delež prihodka. Od takrat dalje se aktivnosti za reševanje nastalega položaja vrstijo ena za drugo in še veliko jih bo potrebnih. Med prvimi je priskočila na pomoč občina Mozirje s takojšnjim plačilom dotacij za letošnje leto, kar rešuje likvidnostni položaj centra, razbremenitvijo dajatev, odložitvijo obveznosti in drugimi možnimi ukrepi, ki smo jih zapisali že v prejšnji številki. Ne zaostaja občina Velenje. Obveznosti poravnava, še več vredna je pomoč zcjru-ženega dela Šaleške doline. Žalska občina dokaj redno plačuje obveznosti in se Goltem ne odreka kot regijskemu središču, le njeno združeno delo ne sodeluje dovolj. Žal se občina Celje izmika na vse načine. Obveznosti plačuje neredno in praviloma prepozno. Kaj to ob današnji inflaciji pomeni, dobro vemo. V Celju tarnajo, da imajo hude težave v gospodarstvu, da jih tepejo interventni zakoni, daje priliva sredstev premalo, da še svojih potreb ne zadovoljujejo in podobno. Kot da težave pestijo samo celjsko občino! Ne smemo pozabiti pomoči sozda Merx, kamor Golte spadajo, sicer pa je v Celju pripravljenost pomagati samo načelna, se pravi, da je ni. Predstavnik velenjske občine jih je lepo zavrnil z izjavo, da se da pomagati, če je volja, predstavnik žalske občine pa je dejal, da se Celje tako ne more in ne sme obnašati. Navsezadnje so Golte z blestečimi načrti zgradili Celjani, jih ob težavah prepustili drugim, danes pa se jim odrekajo. Dokaz za to je med drugim dejstvo, da so Golte na prednostni listi sisa za izgradnjo objektov posebnega družbenega pomena na zadnjem mestu, prvi je seveda Golovec. Tudi trditev, da so se celjski smučaiji »razpolovili« med Roglo in Goltmi ni preveč prepričljiva. Iz dveh razlogov. Prvič —
še vedno ostaja druga polovica, drugič — Rogla se vsekakor razvija v evropsko središče, na evropski ravni, s poudarkom na stacionarnem turizmu, Golte pa vendarle ostajajo središče za množičnost, rekreacijo, tekmovalni in sindikalni šport in se jim torej ne ne moremo odreči, tudi in predvsem Celjani ne. Ža razliko od Rogle bodo dostopne vsem.
Sklep družbenega sveta je, da morajo vse občine pomagati kot mozirska in velenjska, sicer lahko začno omahovati tudi v teh dveh, saj sami bremena ne zmoreta. Za nameček se dokaj čudno vede tudi republika, saj cela vrsta njenih takšnih ali drugačnih organov sprejema in pošilja najrazličnejša »priporočila«, s katerimi si slovenski smučarski centri lahko bore malo pomagajo, da je mera polna, pa je zima brez snega za republiške organe »povečan poslovni rizik«, ne pa naravna nesreča, kar bi bistveno okrepila možnosti za reševanje težav. Ob tem je res, da se aktivnosti na ra-publiški ravni vendarle krepijo in upajmo, da bodo tudi pomagale.
Na Golteh se ob vsem tem že temeljito pripravljajo na letno sezono, pri kateri pa brez pomoči doline in regije vsekakor ne bo šlo, predvsem ne brez sodelovanja s turističnimi in gostinskimi organizacijami v mozirski občini in v vsej Savinjski dolini. Del gostinskih delavcev bo verjetno prevzel dom planincev v Logarski dolini, žičničarji pa bodo opravili remontna in vzdrževalna dela ter nekaj investicij v lastni režiji, kar pomeni ovrednotenje lastnega dela in s tem izredni dohodke. Dodajmo še, da bo dvosedežnica Smrekovec v teh dneh postavljena in naj bi jo včeraj že tehnično pregledali. Morali bi jo že L novembra in kasneje že nekajkrat, zato se bodo z izvajalcem, zreškim Uniorjem, pogovorili tudi o odškodnini. Zanimivo je namreč, da so se prav na Lahovnici smučali še pred dvema tednoma, vendar so morali do teh smučišč peš.
Delavci centra so na seji družbenega sveta predstavili tudi razvojne načrte do leta 2.000. Centra na Golteh z njegovimi problemi vred ni moč »prenesti« kam drugam. Družbeni dogovor še vedno velja, center je posebnega družbenega pomena, torej je naš. Tega se morajo zavedati v vseh štirih občinah, ne le v mozirski in velenjski. Uresničiti torej morajo dogovorjene in sprejete ukrepe, tudi zato, da novembrska dvajsetletnica z otvoritvijo dvosedežnice in drugimi pridobitvami ne bo žalostna. Ne velja namreč več — Golte da ali ne, temveč, kako dolgoročno naprej.
Janez Plesnik
Ljubitelji cvetja — pohitite
Narava je letos zares pohitela in njenemu klicu so se odzvali tudi tulipani v Savinjskem gaju. Lepega cvetja željnih oči so rože v Savinjskem gaju, parku slovenskih vrtnarjev, običajno razveseljevale v začetku maja, tokrat pa je drugače. Tisoči tulipanov so v polnem razcvetu, tudi narcise seveda, pa perunike se pripravljajo. Ljubitelji cvetja naj torej na prelep prostor ob Savinji pohitijo pred prvomajskimi prazniki, saj takrat njegova podoba ne bo več takšna.
Slovenski vrtnarji pravijo, da bodo takoj, ko bodo tulipani in narcise odcveteli, gredice posadili z novim cvetjem in tako svojemu parku zagotovili lepo podobo skozi vse leto. Novost je tudi, da bo letos končno stalno odprta kmečka hiša, za ogled in za okrepčilo, odprli bodo tudi kovačijo in poskrbeli še za kakšno po-, sebnost. Društvo slovenskih vrtnarjev je namreč letos ustanovilo
posebno komisijo za gaj vse v želji, da ga uvrsti ob bok najbolj znanim evropskim parkom z ogromnim številom obiskovalcev, z bogato ponudbo, s pravim turizmom. Le več sodelovanja in več denarne pomoči si želijo, saj so prepričani, da bodo vsak vloženi dinar nekajkrat oplemenitili.
J. P.
Plaz utrgal iluzije
Prav malo vode je preteklo po strugi Lučnice od tistega trenutka, ko je v naši občini zavladalo veliko razburjenje zaradi oživljenih idej o zajezitvi Lučnice in do tistega trenutka, ko seje v dolini Podvolovljeka utrgal velik zemeljskih plaz. Kot da bi narava sama začutila, kdaj mora pokazati zobe v vsej svoji silovitosti. Ko bi vsevedi strokovnjaki vsaj malo prisluhnili preprostemu človeku — domačinu, bi že davnaj spoznali, da to ni bil prvi plaz, da jih je bilo že več in da gotovo tudi ni zadnji.
Plaz seje utrgal le nekaj sto metrov od mesta, kjer naj bi nekoč v svetli prihodnosti stal 52-metrov visoki jez. Seveda znotraj velikega akumulacijskega jezera. Plaz je zasul cesto, kije še sedaj komaj prevozna. Potrebni bodo veliki posegi za sanacijo razmer, saj so tudi količine drseče zemlje
zelo velike (50 — 60 tisoč kubičnih metrov). Tudi laikom mora biti jasno, da bi tako velika gmota zemlje izredno dvignila nivo katerekoli vode, kaj šele akumulacijskega jezera. Tokrat je bila sreča v nesreči vsaj to, da se je plaz zaenkrat ustavil točno ob robu Lučnice, čeprav je nekaj zemlje zdrselo tudi v Lučnico.
Delanje študij, ki vsebujejo samo vodnobilančne podatke in na osnovi katerih načrtujejo megalomanske projekte, ki do obisti razburijo prizadete, je prav gotovo neodgovorno dejanje, mimo katerega ne bi smeli iti kar tako.
Tudi narava je v vsej svoji moči pokazala nasprotovanje, lahko bi rekli, barbarskim posegom v njene najlepše kotičke.
RAJKO PINTAR
60 tisoč kubičnih metrov zemlje je zdrselo na plazu v Podvolovljeku in zasulo cesto. Nevarnost, da bi plaz zasul Lučnico je realna. Govori se celo o prestavitvi struge Lučnice.
Vodo DA, Podvolovjeka NE!
Ker so celjski delegati v republiški skupščini na lastno pest in mimo uveljavljenih poti dogovarjanja v celjski regiji, želeli skupščini vsiliti amandma k predlogu sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana SRS od 1986 — 2000 in po katerem naj bi za zagotovitev dolgoročne oskroe s pitno vodo dela celjske regije, območje vodne akumulacije Lučnice postalo obvezno izhodišče dolgoročnega družbenega plana SR Slovenije, so predstavniki mozirskih družbeno-političnih organizacij, skupščine in izvršnega sveta povabili najvišje predstavnike celjske občine, da bi se odkrito pogovorili o milo rečeno neobičajnih poteh, katerih se poslužujejo celjski delegati. Sestanek je bil pred dnevi v Mozirju.
Za uvod postrezimo z nekaterimi podatki iz študije o zajezitvi Lučnice. Betonski jez bi bil visok 52 m, nadmorska višina krone jezu bi bila 582 m, gladina jezera pa na 580 m. Akumulacijsko jezero bi imelo 15 — 16 milijonov kubičnih metrov vode, saj bi bilo preplavljenih 82 hä zemljišč. Potopljenih bi bilo 32 stanovanjih in gospodarskih objektov, v katerih danes prebiva 170 prebivalcev. Pod vodo bi šlo tudi 2120 m ceste in 1940 daljnovoda. V sušnih razmerah bi bilo nihanje gladine akumulacijskega jezera 7 m.
Na začetku so se predstavniki naše občine vprašali, kako je sploh mogoče (to je končno tudi moralno vprašanje) delati tako enostranske študije (ki tudi zelo dosti stanejo) in ki problem osvetljujejo samo z ene strani. Študija o dolgoročni preskrbi dela celjske regije s pitno vodo sloni izključno na vodnobilančnih učinkih, za-nemaija pa vsa druga vprašanja. Verjeli ali ne — tudi z geološkimi raziskavami se ne ukvarja (plazovitost, propustnost terena itd.). Vodne strokovnjake očitno ne zanima socialna in sociološka plat problema. Kdo pa bo pripravljen v naši dolini živeti pod psihičnim pritiskom tako velikanske količine vode? Tudi turisti se ne bodo odločali za bivanje v takem prostoru. Strokovnjaki se prav tako ne ubadajo z vprašanjem, kam preseliti 170 pretežno kmečkih prebivalcev. Morda pa si intimno mislijo, da bodo ta problem rešili po romunski formuli. S tem bi končno podrli tudi osnovno strategijo koncepta SLO, ki
veliko gradi na poselitvi obmejnega področja. Študija gre tudi mimo varovanja krajinskega parka, kajti Podvolovljek je razglašen za krajinski park z republiškim dokumentom.
Kakršnikoli tovrstni načrti potegnejo za sabo še druge pomembne negativne posledice. Pomenijo totalno zavarovanje vseh vodotokov, pomenijo ožji in širši varovalni pas ob teh vodotokih vse do Ljubnega. Zaradi ozkosti naše doline bi bil ustavljen vsak razvoj vse do Ljubnega. V ožjih in širših varovalnih pasovih pa so omejene vse gradnje, agrotehnični ukrepi, prepovedana je gradnja gospodarskih objektov, obrtnih con in še bi lahko naštevali.
v Saj vendar obstajajo realnejše rešitve! Če ne bi to isto vodno gospodarstvo v vseh letih nazaj tako malomarno gospodarilo z vodami, se ne bi moglo zgoditi, daje danes Savinja izrazito hudourniška reka in da voda v Savinji naraste in v štirih urah odteče. Pred sto leti ie bilo na našem Dredelu Savinje-160 jezov, leta 1945 še 115, danes pa jih je samo še 9. Številni strokovnjaki zagotavljajo, da bi še obnovitev vseh teh jezov rešila bistveni del problema.
Mozirski predstavniki so celjskim tudi zamerili, da v Celju ustvarjajo nekorektno javno mnenje, češ da naša občina celjski regiji ne da vode. To preprosto ni res, vendar je treba najti rešitev, ki ne bo tako grobo posegla v življenje in razvoj ene tretjine prebivalstva naše občine.
Ker je bil na republiški skupščini na srečo amandma celjskih delegatov zavrnjen (zaradi energičnega reagiranja mozirskega delegata), so mozirski predstavniki zahtevali od gostov zagotovilo, da tega ne bodo ponovno poskušali. Celjani so to zagotovilo dali.
Pa poglejmo še, kakšno je stališče predsednika Komiteja za urejanje prostora pri SO Celje tov. Sadra:
»Vsi skupaj smo usodno povezani z območno vodno skupnostjo in Nivojem Celje, ki nam ureja vodnogospodarske probleme na celotnem področju. Tako kot vi niste zadovoljni z njihovim delom, tudi celjska občina ni. Mi smo celo nestrpni z njihovim delom. Njihove analize in raziskave za preskrbo Celja s pitno vodo tečejo že desetletja. V Celju smo ne-
strpni, ker pijemo nezdravo vodo, hkrati pa nam to vodno gospodarstvo s svojimi strokovnimi službami ne zagotavlja vodnih virov za prihodnost. Ko smo dajali pripombe na spremembe dolgoročnega družbenega plana, kjer smo govorili še zelo na splošno o zavarovanju vseh vodnih virov, za katere vemo, da so na področju Zgornje Savinjske doline, smo na žalost pri formiranju tega spornega amandmaja že izhajali iz tega elaborata, ki gaje izdelal ing. Kregar, ne po našem naročilu, ne ob naši vednosti, ne ob naši strokovni navzočnosti, ampak tako kot vi ocenjujete, da ta projekt še ni strokovno in družbeno overificiran, tako ga ocenjujemo tudi mi. Mi smo ga prvič videli predstavljenega na tehniški šoli, kjer so sodelovali tudi vaši predstavniki in smo bili takrat prvič seznanjeni s temi rešitvami. Zal pa, ko smo mi formulirali ta sporni amandma za zadnjo skupščinsko sejo, smo nekako po »su-fliranju« (mi bomo to še preverili) strokovnih služb vodnih skupnosti, že poimensko naštevali te objekte in mi se čudimo,
Krvava rana
Turistična sezona je pred vrati in obiskovalci avtokampa Menina v Varpolju bodo pričeli prihajati s svojimi počitniškimi prikolicami. Ce se v kratkem ne bo kaj spremenilo, bodo v okolici avtokampa imeli res kaj videti. Žal nič lepega, kajti danes se v okolici avtokampa nahaja največje črno odlagališče v naši občini. Verjeli ali ne — le-to se razteza na razdalji najmanj enega kilometra. Na celotni razdalji sta samo dve zdravi očesi, ki nista okuženi z umazanijo, smetmi in nesnago — to sta avtokamp Menina in vežbališče za pse, ki ga urejuje kinološko društvo. Prav v nebo je vpijoča razlika med tema dvema prostoroma in ostalo okolico. Smeti se pričenjajo točno na meji avtokampa in nesnaga se stopnjuje do velikih jam, ki so polne umazane zelene vode, na kateri ne plavajo lokvanji (pa bi lahko) kajti ves prostor zajemajo odsluženi štedilniki, hladilniki, avtomobilske školjke in kar je še podobnih stvari, ki svoje zadnje počivališče najdejo
da je samo ta pregrada Lučnice tako eksponirano bila omenjena. Ob predstavitvi projekta smo potem celo videli, da je ta pregrada na Lučnici bolj namenjena za vzdrževanje vodostaja na Savinji, kot pa neposredni preskrbi s pitno vodo. Nikakršnega namena nismo imeli, da bi ustvarili takšno politično klimo v vašem prostoru, ker se zavedamo, da bomo morali problem oskrbe ne samo Celja ampak tudi širšega območja, reševati z viški vode, ki so na vašem področju. Celo območje vzhodnega porečja Savinje in Sotle je deficitarno z vodo, na vašem območju pa je vode preveč. Tudi sam sem proti takim nasilnim posegom, kot je tako velika zajezitev in se sprašujem, zakaj je to vodno gospodarstvo s svojimi strokovnimi službami dopustilo, daje propadel cel sistem jezov in strug, ki so v preteklosti zadrževali vodo....«
Neprizadeti opazovalec bi potemtakem lahko dejal, da se v Celju med sabo bolj malo poznajo, kar pa je težko verjeti.
RAJKO PINTAR
Varpolja
na podobnih črnih odlagališčih. Vsebina materiala, ki se nahaja po kotanjah, ne preseneča, saj kaže kvečjemu na pomanjkanje domišljije tistih, ki tako kruto skrunijo naravo in čisto okolje. Bolj presenečajo ogromne količine nagomiljenega materiala.
Poglavje zase so velike količine gradbenega materiala, ki se kopiči na nasprotni strani avtokampa. V bližini raste nova soseska, ki se bo še širila. Kolikor nam je znano, ni v bližini nobenega kontejnerja. Pa bi bil potreben. Res je, da kopičenje odpadnega gradbenega materiala še zdaleč ni tako hudo početje, kot zgoraj opisano, kljub temu pa bi težko rekli, da prispeva k lepši podobi Varpolja. Varpolje je lep in privlačen kraj. Letošnja pomlad gaje že zgodaj odela v zelenje in cvetoča drevesa. Tudi ptičjega petja ne manjka. Lepe sprehajalne poti se vijejo po gmajni. Zaenkrat še med velikimi kupi smeti. Bo tako tudi med turistično sezono?	R. P.
Bridka šala...
Bilo je nekoč tam na zaostalem Kozjanskem. Visoki strokovnjaki so nenehno in naporno razmišljali kako rešiti to zaostalost, eni so predlagali uvedbo pogradov v hiše, da bi pač vsak prebivalec imel svoje ležišče, drugi so spet sanjali v tovarnah, ki so v naših razmerah pravi čudež za napredek kraja in ljudi v njem. Mnogi pa so se šli turizem! Načrtov so naredili, da je bilo papirja cele skladovnice, pa kaj? Ostalo je pri spoznanju, da se to in ono ne izplača, da to in ono že imajo tam in tam, pa se ni obneslo, skratka ugibanja na pretek. Med tem pa je čas neusmiljeno tekel dalje. Pa še domisli skupina visokih strokovnjakov rešilnega izhoda. Naredimo nad Sodno vasjo jezero, ki bo pritegnilo množico turistov, pa še zdravilišča to in onostran Sotle so blizu... To bo podvig. In res množice komisij so iskale pot v Vonarje, številne skupine so se gostile ob bogatih mizah in bogatih idejah, ljudje pa so nemo opazovali in majali z glavami, bili so pač za-
ostali, nejeverni Tomaži in seveda neuki, so dejali strokovnjaki, ki šobili šolani in so torej imeli prav: Res ja kmalu postalo Vonarje eno samo delovišče, zemlja revežev pa plen novih načrtov, pa kaj bi, saj zemlje je toliko, da nam bo nekoč celo pretežka, so dejali strokovnjaki in jemali, jemali.. Minila so leta in kaj je sedaj od velikopoteznih načrtov ostalo in kaj pritegne ljudi v Vonarje — nekoriščena in zamočvirjena pustoš, spomenik neke neumnosti milo rečeno neke strokovne zablode. Pa saj to ni edini primer naših naprednih načrtovanj in rezultatov vsega modrega.
A li nam preti sedaj v našem biseru lepote krajine Podvolovljeku nekaj podobnega? Ali spet ne bomo upoštevali ljudi, ki tam živijo? Bomo spet papirnato dokazovali svoj »strokovni« prav?
Spomeniki so lepa in dostojna stvar, če služijo častnemu spominu, ne pa naši neumnosti!
A. V.
Grozljiva podoba neke mlakuže, ki bi bila lahko v okras pokrajini. Sicer pa se bo ta podoba odkrivala obiskovalcem kampa Menina, saj je posnetek narejen le sto metrov stran od njega - če seveda nesnaga ne bo kmalu odstranjena.
Onečaščanje narave
Naši predniki so nam zapustili neokrnjeno naravo, zanimiva naravna okolja in bogate gozdove. Kako izgleda danes ta dediščina ne kaže pripovedovati, saj na vsakem koraku najdemo dokaze za skrajno malomaren odnos do našega okolja in pri tem nas ni nič sram! Svojevrstna omika, bi rekel opazovalec.
Že nekolikokrat smo opo-
zarjali na »črne točke« našega odnosa do okolja, žal nič ne zaleže, pa tudi tisti, ki bi morali te pojave preganjati, ker so za to plačani in zadolženi, stoje neprizadeto ob strani. Zato je tudi tako, da »korajža velja« za onesnaževalce, mi ki pa smo priče temu divjanju neomikanih ljudi, pa tudi le opazujemo, se tu in tam zgražamo, to pa je tudi že vse! Kje je občutek
krivde, kje je vest, ki bi nam morala očitati; kaj bodo rekli zanamci, ko bodo od nas prejeli le nemamost in pustoš?
Ce beremo knjige vtisov namenjene našim turistom, je v njih več kot dovolj zapisanega o opažanjih, ki odvračajo tujce, da bi še iskali miru p naših gozdovih in naši naravi. Prvi so polni odvrženih štedilnikov hladilnikov, posode, plastičnih predmetov in podobne nesnage, drugje pa so spet skladišča naše nemarnosti, največkrat
ob bistrih potočkih, ki so nam bili svoje čase v ponos. Ali bi lahko sedaj pesnik še napisal pesem o bistrem potočku?
Brez ovinkarjenja velja pribiti, da je vse to kar najdemo v gozdovih in ob potokih, dokaz več za našo omiko in če imamo le malo vesti — ali nas ni sram?
Na Lepi njivi so se vaščani dogovorili, da se posvetijo raznim avtomobilskim školjkam, kovinskim predmetom in drugim zavrženim predmetom ob
potoku Ljubija. Kaj vse so privlekli na piano lahko le delno dokažejo slike. Imajo že ob cesti naloženo kar nekaj ogromnih kupov najdenih predmetov za katere pa se lastniki nikakor nočejo javiti! V prvi vrsti gre pobudnikom te akcije vsestranska pohvala z željo, da bi jih tudi drugje posnemali Ko bi tako vsaj delno očistili okolje, naj velja pravilo, da vsakdo poskrbi v svojem okolju, da v naravo ne mečejo več odpadne predmete. Naj obvelja samo-
zaščita! Če bomo tako ravnali ne bo več onesnaževalcev. Morda bi kazalo za imena le-teh uvesti posebno rubriko v naše glasilo. Ali bi to kaj zaleglo? Morda bi koga le postalo sram! Iz roda v rod velja pravilo, da skrbimo za naravno in kulturno dediščino, le tako ju bomo ohranili Ta obveza velja tudi v današnjem, tako sodobnem času in seveda tudi ob tako, na veliko omenjani qmiki dvajsetega stoletja.
A. Videčnik
Vse te avtomobilske razbitine so potegnili prebivalci Lepe njive iz njihovega črnega odlagališča.
To delo so lahko opravili le s pomočjo traktorjev in vlečnih vrvi. Akcijo so izvedli samoiniciativno.
Kdo jih bo posnemal? Dela po dolini se res ne manjka.
Skupščina »zelenih«
Društvo za varstvo okolja Zgornja Savinjska dolina je bilo ustanovljeno decembra 1987, tehten povod za ustanovitev pa so bila nameravana odlagališča jedrskih odpadkov. Svoje delo v tem obdobju so na občnem zboru prvič ocenili pred dnevi v lovskem domu v Solčavi. Na začetku delovanja jim je največ preglavic povzročala papirna vojna z ustanovitvenimi postopki, ob rednem delu seveda. Povedati velja, da so dobro sodelovali s šaleškim ekološkim društvom in drugimi. Več sodelovanja in pomoči bo v tem trenutku še kako pomembno, saj se nad okoljem Zgornje Savinjske doline zgrinjajo temni oblaki, sicer pa po vrsti.
Med najpomembnejše probleme sodi umiranje gozdov in temu je bilo namenjeno uvodno predavanje Ivana Kolarja, strokovno doživeto in še kako zgovorno. V nadaljevanju so gozdarji povedali, da lani večjih novih poškodb ni bilo, letos pa je stanje znova slabše, zlasti na velenjskem področju. Zaskrbljujoče je, da prirastek v gozdu naglo pada. Razlogov je več in gozdarji jih raziskujejo. Razpravljalci so menili, da so delni krivci tudi gozdarji sami, saj z močnimi stroji pogosto uničujejo gozd, podrast, vodne vire in podobno. Ob tem naj omenimo še planinske pašnike, bolj natančno njihovo gnojenje z umetnimi gnojili. Na pašniku brez umetnih gnojil raste 130 vrst trav, rož in zdravilnih zelišč, na pognojenem le 12 do 15. Ob tem so naša gnojila močno radioaktivna, kar lahko vpliva na vodne vire, na nevarnost opozarjajo lovci in drugi in skupaj s kme-tijci bo treba temu vprašanju nameniti več pozornosti.
Drug velik problem so predvidena jedrska odlagališča. Kljub vsem zagotovilom in nekakšnemu zatišju se sedaj znova širijo neuradne novice, da so možnosti za odlagališče na tem področju znova aktualne. Temu se bodo seveda upirali z vsemi močmi in sredstvi, pri čemer bodo nastopali skupaj s šaleškim ekološkim društvom, kot je poudaril njegov predstavnik.
Novejša in prav tako huda zadeva je nameravana potopitev Podvolovljeka. Ljudje živijo v strahu in negotovosti, da se bo to morda res zgodilo, močno so ogorčeni. Akumulacija naj bi služila za uravnavanje vodostaja Savinje v sušnih obdobjih in s tem uravnavanje podtalnice v zajetjih, kijih načrtovalci predvidevajo na področju Meliše. Načrti so ogromni, gre pa seveda za preskrbo s pitno vodo za celjsko področje. Temu nihče ne veijame, saj so prepričani, da se v ozadju skriva nekaj
drugega. Posebej so poudarili, da Zgornja Savinjska dolina ne odreka pitne vode Celju, dejstvo pa je, da Podvolovljek in dolina ne bosta plačevala dolga zgrešeni razvojni politiki Celja in okolice. Vodo dajo, ne dajo pa Podvolovljeka. Tem načrtom seje treba upreti takoj, odločno in glasno, sicer bomo povoženi, so med drugim menili.
Prava nadloga so tudi odpadki in smeti, ki se kopičijo na divjih odlagališčih po vsej dolini. Kritik, da so premalo storili za to člani društva sprejemajo. Vsekakor ni samo njihova naloga, da pometajo dolino, odpadkov pa ne bi bilo, če jih ti »kritiki« ne ne bi metali v okolje. Sicer pa tudi za odstranjevanje odpadkov in smeti pripravljajo poseben program. Posebej so poudarili, da morajo povečati število članov, saj prihajajo le iz Solčave, Luč in Ljubnega, iz spodnjega dela bolj malo in Zadrečke doline nič. Morda bodo po večjih krajih ustanovili pododbore društva, želijo pa tudi, da člani društva ne bi bili lovske in ribiške družine in druge organizacije, temveč vsi njihovi posamezni člani.
J. Plesnik
Rekli so še:
—	Kmet iz Črne na Koroškem je že leta 1928 dobil tožbo z rudnikom zaradi škode v gozdu. Kaj pa danes?
—	Včasih so rekli, daje treba za pameten nasvet vprašati najvišjega gorjanca. Danes smo zopet tam in prav je tako — le nasvetov nihče ne upošteva!
—	Najpomembnejša vrednota v zgodovini je bila kmečka družina. Kmet je vzdrževal življenje in ga še danes. Zakaj torej farma z 10.000 prašiči na enem mestu, z velikanskimi stroški, s strupenim gnojem... Zakaj ne 10 prašičev na 1.000 kmetijah? V oporo kmetij i, z več skrbnosti in manjšimi stroški, z izkoriščenim gnojem...?!
—	V našem povojnem razvoju smo prišli tako daleč, da mestni otroci že sprašujejo, v kateri tovarni delajo moko, že pšenice iz mlinov ne poznajo več.
—	Za 5 litrov zdrave vode da Arabec 1 ovco. Približno toliko vode porabimo vsakokrat, ko potegnemo vrvico na stranišču. Koliko šele, ko operemo avto. Vode ne cenimo dovolj. Bodo potrebne dvojne pipe in dvojne cene, posebej za pitno vodo in za ostale namene?
— Bitka za okolje je kot pleti njivo po kateri divjajo biki. Najprej moraš pregnati bike.
Skupščina Medobčinske organizacije slušno prizadetih Titovo Velenje, ki združuje tudi slušno prizadete iz naše občine, jer pred dnevi zasedala v Moziiju, saj so se pred dvemi leti dogovorili, da bodo letne skupščine vsako drugo leto pri nas.
V	lanskem letu so največ pozornosti posvetili izobraževanju, saj so organizirali predavanje o boleznih odvisnosti, o zdravi prehrani, nezgodah na dopustu, pomenu gibanja za zdravje, o požarni varnosti, varstvu pri delu in ravnanju v primeru naravnih nesreč.
V	lanskem letu so se udeležili kulturnih prireditev ob mednarodnem dnevu slušno prizadetih v Celju.
Pomembna društvena dejavnost se odvija na področju telesne kulture. Slušno prizadeti so se udeležili republiških prvenstev v kegljanju, šahu, malem nogometu, streljanju, namiznem tenisu in veleslalomu. Najboljši rezultat je med našimi člani dosegel Martin Vršnik iz Podolševe, kije postal republiški prvak med slušno prizadetimi.
Vodstvo Medobčinske organizacije je obiskovalo na domu svoje ostarele in socialno ogrožene člane, nekaterim svojim članom pa so pomagali pri reševanju problemov na delovnem mestu. V lanskem letu so nabavili 1412 baterij in 98 akumulatorjev za slušne aparate, z občinsko zdravstveno skupnostjo pa so se dogovorili, da dobijo socialno najbolj ogroženi člani povrnjen denar za baterije.
Medobčinska organizacija slušno prizadetih ima sedež v Titovem Velenju. Ker pa je to za mnoge naše člane že kar precejšnja razdalja in tudi znesek za avtobus ni zanemarljiv, so na skupščini predlagali, da bi tajnica medobčinske organizacije enkrat na teden ali vsak enkrat na štirinajst dni delala v Mozirju. Predlog je bil osvo-
Shakespeare
Poročali smo že, da je likovni ustvarjalec Goran Horvat iz Nizke končal dva obsežna likovna projekta in sicer likovno upodobitev Biblije ter Dantejeve Božanske komedije. Sredi marca pa je zaključil likovno interpretacijo Shakespearove komedije »Kakor vam drago«. 22 platen je iz-
jen in tudi prostor je bil kar hitro zagotovljen.
Martin Vršnik iz Podolševe je republiški prvak v veleslalomu med slušno prizadetimi.
Članov medobčinske organizacije slušno prizadetih iz naše občine ni malo, vendar pomoč velikokrat ravno zaradi razdalj , ni, dovolj učinkovita. Slušno prizadeti se bodo torej odslej lahko oskrbovali z baterijami in akumulatorji za slušne aparate tudi v Mozirju. Obvestilo o točnih dnevih in urah delovanja tajnice v Mozirju bomo objavili v naslednji številki Savinjskih novic.
naplatnih
delanih v formatu 70 x 100 cm. Pri slikah je tokrat izključno uporabil umetniške oljne barve Rihard Jakopin, ki jih izdeluje Aero iz Celja ter njihov slikarski medij.
Opus dvaindvajsetih platen je dopolnjen še s tridesetimi risbami.
Umetnost na steklu
Erna Hren pri delu.
Slikanje na steklo je umetnost svoje vrste. Gre za poznavanje lastnosti stekla kot polizdelka v obliki raznih vaz, kozarcev, steklenic in podobnega. Brez tega bi bilo slikanje nanj zgolj rokodelsko dejanje. Skratka za to delo je treba znanja, ki.ga daje pač strokovna šola in to je leta 1962 Erna Hren tudi dokončala v Rogaški Slatini. Po končanem šolanju je še nekaj let delala v tem poklicu, torej v steklarskem, bolje v stekloslikarskem, potem pa je za skoraj 17 let prenehala slikati na steklo. Ta dolg premor ji je morda odprl še tista videnja svojega lepega poklica, kijih kot mlada steklarska strokovnjakinja ni občutila.
Obiskali smo jo v njeni skromni delavnici, kjer išče vedno nove podobe za svoje izdelke. Pogovor je nanesel, da nam je odkrila vir iskanja motivov za svoje steklene predmete. Išče ga v naravi! Trave
soji za vzor in kot sama pove, je v njenem iskanju treba dodobra živeti z naravo in v njej iskati... In res, njena slikarija je čista, enostavna in prav zaradi tega privlačna, dopadljiva. To je neke vrste ustvaijanje iz svoje notranjosti iz globokih občutkov za lepoto. Seveda se da podobno delo opraviti obrtniško, brezdušno, potem pa seveda predstavlja le like, ki se nenehno ponavljajo in služijo zgolj dekoraciji predmeta.
Erna Hren pa želi več, želi dati vsakemu izdelku svojo lastnost, svojo podobo in svojo vsebino. Prav ta pestrost pa je odlika njenega dela, saj predstavlja vsaka njena podoba unikat. Kako to zmore? Z nenehnim iskanjem novega, svežega navdiha. Pravi, da prej ko vsame steklo v roke, že vidi njegovo končno podobo, jo zazna v sebi in jo prikaže na površini. Ko sede za delovno mizo je pri stvari, če ni razpoložena raje ne slika, ker v prisili ne čuti kreativnosti, ki je za upodabljanje potrebna.
Pri delu uporablja posebne barve, tudi z njimi je potrebno skrbno ravnati, treba je iskati med njimi sozvočje, sicer bi podobe bile kaj lahko nasilne, nemirne in ne žive, govoreče in lepe.
Vsako poslikavo mora utrditi.
To stori v posebni peči pri toploti preko 500 stopinj. Seveda mora pri tem poznati posebnosti stekla, kajti vsako zahteva posebno obdelavo, skratka, njeno delo opravlja z ljubeznijo, to povedo tudi njene poslikave, to je videti v njenih delih. Stekloslikarstvo jo je, kot sama pravi vso prevzelo in zato ji pomeni veliko doživetje in osebno potrditev.
A. Videčnik
Reševalna služba
Marsikdaj naletimo na cesti na drveči rešilni avto in ob tem pač vsakogar pretrese, saj nihče ne ve . kdaj bo sam potreboval podoben prevoz. Le malo voznikov na cestah se tega zaveda, zato je pogosto opaziti brezobzirnost do teh vozil, namreč, vsak omikan voznik bo dal takoj prednost rešilnemu avtomobilu. Pa žal ni tako, je pripovedoval Rajko Vajd, ki že 21 let opravlja ta zahteven posel pri reševalni postaji tukajšnjega zdravstvenega doma. In nadaljeval, ko gre za minute v človekovem življenju bi morali soljudje imeti drugačen odnos do te dejavnosti, ki zahteva včasih trdne ljudi. Večkrat tudi neobčutljive na najrazličnejša nerganja naključnih uporabnikov uslug te službe.
Na mozirski reševalni postaji imajo trenutno 3 reševalne avtomobile. So sicer že kar stari, pa vendar odlično vzdrževani, zato tudi služijo svojemu namenu. Treba j^ vedeti, da ceste po katerih morajo ti vozovi, niso vse dobre in v takih prilikah pač vsako vozilo bolj trpi.
Za prevoze skrbijo 4 šoferji, ti delajo tako, da sta dva v dopoldanskih, eden v popoldanskih in eden v nočnih urah na voljo. Obvladujejo območje naše občine, ki pa je glede na hribovito območje zelo zahtevno. Pa še ena težava jih spremlja. V avtomobilih imajo sicer radijsko zvezo, vendar pa ta ni povsod slišna in tako se lahko zgodi, da v zelo nujnih primerih ne dobijo obvestila. Zgodi pa se tudi, da v izrednih primerih pokličejo prostega šoferja na dom in omogočijo nujen prevoz. Skratka, delo reševalcev je naporno in zahteva poleg dobrega obvladovanja vozniških veščin še znanje prve pomoči. Zgodilo seje že, da porodnica ni pravočasno prispela v bolnišnico in porod so opravili kar v reševalnem avtomobilu.
Delo reševalca pomeni včasih tekmo s smrtjo, zato so prizadeti čisto človeško, ko morda zamudijo... Ni mogoče biti neprizadet, če voziš človeka, ki mu šteje usoda minute. Resje, pravi Rajko Vajd, da se marsičesa privadiš, vendar pa čustva le prevladajo, ko gre za kakšen primer, ki celo vsega navajene ljudi za volanom reševalnega avtomobila, spravi iz ravnotežja. Tako se mi je primerilo, pripoveduje Vajd, da sem moral reševati mladega ponesrečenca v Šentjanžu, ki je bil žrtev prometne nesreče. Nenehno so mi misli uhajale k dečku, ki je bil enake starosti kot moj sin... Ni bilo lahko ob takšni primerjavi.
Šofer reševalnega avtomobila mora po eni strani paziti na promet, po drugi pa poskrbeti kar se le da za bolnika. Potem pa še brezobzirni vozniki na cestah, ki ne upoštevajo dejstva, da avtomobil z rdečim križem drvi, da bi rešil življenje. Na križiščih je še težje, tu mora tudi reševalni avto upoštevati prednost desnega, sicer tvega na lastno odgovornost.
Včasih se srečujejo šoferji teh avtomobilov z nestrpnimi ljudmi, takrat se kaj lahko zgodi, da popustijo živci... No, pravi Vajd, temu se radi izognemu, marsikdaj se nad nami znašajo zaradi plačila participacije, sedaj je to bolje, ker se ta pobira s položnicami.
Vožnje niso zgolj znotraj občinskih meja, so včasih zelo dolge, saj je treba nepokretne bolnike marsikdaj odpeljati v oddaljene bolnišnice in zdravilišča. To so utrujajoče vožnje, vendar pa vsega vajeni šoferji reševalnih avtomobilov marsikaj zmorejo. In če jih pobaramo kako je kaj s plačilom, povedo da so zadovoljni, da pa jih bremene razne nadure in zamenjave v času dopustov.
Želimo jim srečno vožnjo!
A. Videčnik
Prišel je čas, ko petelin zapoje
Danes objavljamo ekskluzivne posnetke, ki so uspeli Jožetu Svetiličiču. Posnetki velikega petelina so bili narejeni v Podvežaku nad Lučami, kraj, kjer pa je nastal posnetek planinskega orla pa mora ostati skrivnost.
Petelin je zapel.
Dvorjenje samički.
Petelin pri kočljivem dejanju.
Zadovoljena samec in samička.
Za nameček pa še božanski posnetek planinskega orla.
PRODAJALNA
VARPOLJE
Obveščamo cenjene kupce,
da bo prodajalna
med prvomajskimi prazniki
odprta
non-stop
od 7. do 19. ure.
Se priporočamo!
(jui^
GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE
Delovna skupnost skupnih služb Nazaije št. 22
objavlia po sklepu delavskega sveta javno licitacijo za prodajo:
osebnega avtomobila »Zastava 101« — GTL 55, letnik 1985 v voznem stanju
Izklicna cena 18.000.000,— din.
Javna licitacija bo v soboto 20. maja 1989 ob 12. uri v Nazarjah 22 (sedež DSSS, GG Nazarje).
Licitacija bo potekala po sistemu »videno — kupljeno«, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Prometni davek plača kupec.
Turistično društvo
Mozirje
sekcija mlajaijev
i Razpis tekmovanja v plezanju na mlaj
1. maja 1989 ob 14. uri bo na prireditvenem prostoru v Savinjskem gaju tekmovanje v plezanju na mlaj.
Udeleženci tekmovanja bodo plezali brez posebne opreme in z merjenjem časa. Zmagovalec bo tisti, ki bo v najkrajšem času od venca mlaja odtrgal okrasni trak.
Prvaki bodo nagrajeni z bogatimi praktičnimi nagradami.
Podrobnejša navodila bodo tekmovalci dobili pred tekmovanjem.
Prijave sprejema do 26. 4. 1989 poslovalnica KOMPAS v Mozirju.
MERCATOR
Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje
razpisuje
po sklepu Konference sindikata javno licitacijo
za prodajo sledečih rabljenih osnovnih sredstev
4. kom. počitniških prikolic Adria 450, letnik 1977
Izklicna cena za posamezno prikolico znaša 9.000.000.— din vključno s prometnim davkom.
Licitacija bo v soboto 6. maja 1989 ob 10. uri pri mehanični delavnici v Sp. Rečici 14. Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije.
Ponudniki morajo pred začetkom licitacije vplačati 1 (K varščino od izklicne cene. Prodaja bo potekala po sistemu videno — kupljeno, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec mora plačati in odpeljati prikolice v 3 dneh po licitaciji.
Gorenje
Glin Lesna industrija
Nazarje
RA ZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1989/90
za poklic — zahtevnost	št. štip.
obdelovalec lesa — II.	5
lesar široki profil — IV.	20
strojni mehanik — IV.	5
elektrikar — IV.	' 2
lesarski tehnik — V.	3
strojni tehnik — V.	3
elektrotehnik elektronik — V.	1
nar. mat. tehnik — V.	2
inž. lesarstva — VI.	2
dipl. inž. lesarstva — VII.	3
ekonomist — računovodska dej. — VI. dipl. ekonomist — VII.	1
— denarništvo in finance	2
— komercialna dejavnost	2
inž. strojništva dipl. inž. strojništva — VII. — konstrukcija in gradnja strojev	1
— proizvodno strojništvo	2
dipl. inž. elektronike — VII.	2
Prijave (obrazec SPN-1 .zadnje spričevalo in potrdilo o vpisu v šolo) pošljite do 1. 7. 1989 v kadrovsko službo Gorenje GLIN, Nazarje.
MERCATOR
Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje
Cesta na Lepo njivo 2
Zadružni svet Mercator ZKZ Mozirje
razpisuje po 50. čl statuta prosta dela in naloge
DIREKTORJA
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih in posebnih pogojev določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje:
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo agronomske, ekonomske ali pravne smeri.
-	da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah Mandat traja 4 leta.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v zaprtih ovojnicah v 15 dneh po objavi na naslov:
Mercator ZKZ Moziije z. oznako »za razpisno komisijo.«
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v reke 8 dni po odločitvi zadružnega sveta.
TABORNIŠKI ODRED IV. OPC
GORNJI GRAD
OBVESTILO
Tabrniški odred IV. OPC' Gornji grad tudi letos organizira obmorsko taborjenje v Savudriji, v času od 7. 7. do 16. 7. 1989.
OKVIRNA CF.NA TABORJENJA SKUPAJ S PREVOZOM ZNAŠA: za tabornike:	za netabornike:
do starosti 15 let	550.000 din	600.000	din
od 16	18 leta	600.000 din	650.000	din
od 18 leta dalje	650.000 din	700.000	din
Vse informacije v zvezi z taborjenjem dobile na osnovni šoli Gornji grad pri tovarišu Vojku Golnar lat Minki Naglič.
KERAMIČARSTVO
TARACFRSTVO
ORLOVIC
VLADO — DRAGO
Čopova 5, Žalec, tel. 063/731-549
—	POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC (notranjih in zunanjih)
—	POLAGANJE TERACO PLOŠČ
—	POLAGANJE TERACO TLAKOV
(pralnih in brušenih) — POLAGANJE VENEZIAN-SKIH TLAKOV (odpadni marmor)
—	MONTAŽA STOPNIC
Naročila sprejemamo ludi preko SZ »Moj dom « Mo/irje m SZ »Gorenje«« Titovo Velenje.
VABILO
DRUŠTVO TVD PARTIZAN MOZIRJE je na svoji zadnji seji sprejel načrt akcij za prvo polletje, katerega danes objavljamo.
Želimo, da bi v teh akcijah sodelovalo čim več občanov to je mladina, starši z otroki ter ostali in s tem obudimo zamisel akcij »Razgibajmo življenje« Narava nam veliko pomeni in tudi daje, vendar se vsega tega premalo zavedamo.
Za vse akcije bo zbor pri domu TVD Partizan Mozirje in sicer:
27. 4. 1989. Ob 16. uri pohod občanov v neznano, v slučaju slabega vremena 29. 4. 1989. ob 16 uri
13. 5. 1989. Ob 16 uri kolesarjenje proga primerna za vse starostne skupine.
10.6.1989 Ob 17. uri plavanje v Topolščici. Zaradi prevoza z avtobusom se morate prijaviti 9. 6. 1989 v pisarni društva.
TVD PARTIZAN MOZIRJE
MERCATOR
Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje
TOZD TRGOVINA GOSTINSTVO
Komisija za delovna razmerja in osebni dohodek
objavlja
prosta deta in naloge za
1.	DVA PRODAJALCA v KPC v Ljubiji
2.	KUHAR v gostilni »Menina«
Gornji grad
za določen čas:
3.	KUHAR — NATAKAR za gostilno v Šmihelu — nadomeščanje delavke odsotne zaradi porodniškega dopusta
4.	NATAKAR za bife kegljišče v Mozirju za čas gostinske letne sezone
Prijavijo se naj kandidati, ki izpolnjujejo splošne pogoje in imajo uspešno končano trgovsko oz. gostinsko šolo ustrezne stroke. Prodajalci naj imajo opravljen izpit za vožnjo viličarja.
Poskusno delo bo trajalo dva meseca.
Prijave /. dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati dostavijo do 3. maja 1989.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku lO-dni po poteku roka za prijavo.
/O_____________ljubljanska banka
Temeljna banka Velenje
vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob prazniku OF — 27. aprilu in za praznik dela 1. maj
OBVEŠČA CENJENE STRANKE, DA JE V MOZIRJU ODPRT PR VI FITNESS CENTER V S A VINJSKI DOLINI,
KI VAM NUDI:
—	SAUNO
—	PODVODNO MASAŽO
—	PEDIKURO IN MANIKURO
—	ELIMINACIJO CELULITA IN HUJŠANJE POD ZDRAVNIŠKO KONTROLO
Informacije vsak dan razen nedelje od 8. do 14. ure po telefonu: 063/831-600.
Za obisk se priporočam!
FITNESS CENTER — »NADA« NADA ZAGER Berložnikova 2 63330 Moziije
CELJSKA TURISTIČNA ZVEZA MGZ Celje in SA-ŠA MGZ Titovo Velenje Poslovna skupnost za turizem Celje
razpisujejo natečaj
za izvirne (inovativne) ideje in spominke celjske regije
I.
Namen natečaja je vzpodbujati čim širši krog občanov za oblikovanje in izdelavo izdelkov domače in umetne obrti, ki bi služili kot turistični spominki.
II.
Natečaja se lahko udeležijo posamezniki, turistična društva, delavske univerze. pionirske šolske zadruge, likovniki, obrtne zadruge, izdelovalci domače in umetne obrti, aktivi žena zadružnic, delovne organizacije in vsi ostali, ki bi lahko s svojimi predlogi prispevali k boljši ponudbi spominkov.
III.
Poleg izdelkov umetne in domače obrti pridejo v upoštev tudi: izdelki kulinarike z ustrezno embalažo.
kopije muzejskih predmetov in miniature kulturno-zgodovinskih in naravnih znamenitosti z ustrezno embalažo,
posamezni industrijski izdelki, primerni za spominke.
Spominki in ideje naj temeljijo na značilnostih celjskega turističnega območja in njegovih turističnih krajev in morajo biti zasnovani tako, da bo možna tehnična izvedba vsaj v manjših serijah.
IV.
Udeleženci natečaja soglašajo z odkupom idejnih osnutkov s strani posameznih interesentov (Merx Celje, Izletnik Celje, Zlatarna Celje, KIL Liboje, Steklarna Rog. Slatina, Unior Zreče, Konus SLovenske Konjice, Pivovarna l aško. Tovarna dokumentnega in kartnega papirja Radeče) do zneska 200.U00 din.
V.
Komisija bo ocenila prispele izdelke in ideje, ter podelila naslednje nagrade:
I.	nagrada: 1.000.000 din
II.	nagrada: 600.000 din lil. nagrada: 400.000 din
VI.
Udeleženci natečaja morajo idejne osnutke s podrobnim opisom predložiti najkasneje do 31. maja 1989 na naslov Medobčinska gospodarska zbornica Celje. Aškerčeva ulica, p.p. 91
Vsi izdelki-bodo razstavljeni ob turističnem tednu v Celju, istočasno bo pogovor o vseh prispelih izdelkih.
Rezultati natečaja bodo objavljeni v istih glasilih kot razpis natečaja.
Razpisna komisija
O delu naših gasilcev
V letu 1988 je bilo na našem območju Občinske gasilske zveze Mozirje 7 požarov, od tega 6 v zasebnem sektorju ter 1 v družbenem. Skupna škoda je znašala
87.000.000 din in je bila v celoti povzročena v zasebnem sektotju, medtem ko v družbenem sektorju požarne škode ni bilo. V primerjavi z letom poprej pa lahko ugotovimo, da je bilo požarov več, materialna škoda pa letos večja, zato nas opozarjajo podatki, da bomo morali biti še bolj budni in previdni ter pozorni na zasebni sektor, ker se nam prav tu povečuje požarna nevarnost.
Vzrok požarov je bila strela, samovžig in malomarnost občanov. Vse to dokazuje, da je človeški faktor še vedno tisti, kije žal v mnogih primerih povzročitelj požara. Osveščenost naših delovnih ljudi in občanov še vedno ni na taki ravni, da ne bi bili povzročitelji požarov pa čeprav posvečamo vso pozornost požarni varnosti in preventivi preko vzgoje, izobraževanja, raznih predavanj, opozoril, javnega obveščanja v tisku in radiu ter slično. Še vedno je navzoče mišljenje, da smo samo gasilci tisti, ki smo poklicani in odgovorni za požarno varnost in družbeno samozaščito, vsi drugi pa ne, zato je takšno mišljenje zmotno in večkrat tudi usodno.
Zadnje čase se nam dogaja posebno v sušnih obdobjih, da tako občani kot gozdaiji požigajo gozdne odpadke in dračje nekontrolirano inje tako prišlo do več požarov. Le hitri in učinkoviti intervenciji gasilcev gre zasluga, da ni prišlo do večgih požarov, ki bi lahko imeli hude posledice. Kljub stalnim opozorilom od strani gasilcev, naša opozorila niso bila
vedno dovolj učinkovita, zato lahko z gotovostjo trdimo, da je zavest naših delovnih |pdi in občanov do požarne varnosti in preventive še vedno premajhna in bomo morali temu problemu v bodoče še vedno posvetiti kar največ skrbi.
Gasilska oprema in orodje, ki ga imamo je za naše pogoje in razmere po oceni požarne ogroženosti zadovoljiva, več pa bomo morali posvetiti osebni zaščiti naših gasilcev, da jih ne bomo pošiljali v ogenj napol zaščitene in nezavarovane pred nesrečo, kajti zavedati se moramo, da je njihovo delo prostovoljno in humano, zato zasluži vso pozornost.
Rad bi povedal tudi to, da je gasilsko orodje in oprema vsak dan dražje in za naš dobljeni gasilski dinar skoraj več nedosegljiva, če pa že nam ostane kaj sredstev le te do konca leta pobere inflacija in tako smo ostali zopet praznih rok, naši upi, želje in načrti pa neizpolnjeni na papiiju. In da bo mera polna je treba povedati tudi to, da bomo letos namenili skoraj polovico vseh sredstev za zavarovanje gasilskih vozil, domov, orodja in opreme ter gasilcev, saj seje zavarovanje povečalo za več kot 800%, zato ostaja vprašanje koliko bomo lahko še nudili našim gasilskim organizacijam za njihovo normalno in redno dejavnost. S tem v zvezi pa se lahko upravičeno sprašujemo o nadaljnjem obstoju prostovoljnih gasilcev.
Za rešitev teh problemov pa je poleg nas gasilcev odgovorna tudi širša družbena skupnost, katere del smo tudi mi gasilci.
MILAN KOPITAR
Danes skorajda ni doma, kjer ne bi imeli televizijskega sprejemnika, saj nam poleg informacij nudi veliko raznovrstnih programov.
Namen pričujočega zapisa je, da bi bralcem ponudili nekaj nasvetov glede gledanja televizije, da bi bili nekateri škodljivi vplivi čim manjši.
Važno je vedeti, da TV zaslon oddaja škodljivo mikrovalovno in ultravijolično sevanje ter celo šibke röntgenske žarke. Zato je gledanje iz prevelike bližine škodljivo za ves organizem, posebej pa še za oči. Prava ali »neškodljiva razdalja« med aparatom in gledalcem bi morala znašati deset-
kratno dolžino diagonale zaslona. Če meri diagonala npr. 53 cm, bi morala biti razdalja 530 cm ali 5,3 m. Približevanje zaslonu zelo poveča škodljivost, ki se zelo hitro zmanjšuje, čim dlje smo od zaslona. Tako je pri razdalji 6 metrov kar 36 krat manjša od tiste pri enem metru. Spomnimo se, da veliko otrok sedi kar na tleh pred televizoijem, komaj kaj dlje od enega metra, kar je posebej škodljivo.
Odgovorimo še na vprašanje, kako dolgo smemo dnevno gledati TV program.
Tabela nazorno prikazuje razliko med otroci in odraslimi.
Starost	Čas pred ekranom dnevno v urah ni za otroke te starosti
otroci do 3 let otroci do 5 let otroci do 7 let otroci do 10 let otroci do 12 let otroci do 16 let mladina do 18 let in odrasli	1/2 ure dvakrat po 1 /2 ure dvakrat po 3/4 ure dvakrat po 1 uro dvakrat po 1 1 /2 ure največ 2 do 3 ure nepretrgoma ali skupno 4 ure dnevno
Nespoštovanje teh časov lahko povzroči nespečnost, razdražljivost in druge živčne motnje. Otroci, ki že dan začenjajo pred televizoijem, nimajo časa za svoje redne šolske dejavnosti, so raztreseni in njihove misli tudi med poukom romajo k televizijskim junakom. Zanemaijajo tudi telesne aktivnosti in bivanje v naravi. Ko-	liko in kdaj bodo otroci pred tele-vizoijem je odvisno izključno od staršev. Starši, ki vzorno skrbijo za zdravje svojih otrok, bodo otrokom znali dopovedati, da je predolgo gledanje TV sporedov škodljivo. Tako si bodo prihranili marsikatero bridko spoznanje in ohranili zdravje svojih otrok. dipl. ing. FRANJO GEČ
Gornjegrajska katedrala se pospešeno obnavlja.
Arhivska zbirka v Mozirju
Kako po pameti gledati TV
Naši bralci so bili že večkrat seznanjeni s prizadevanji za ohranjanje kulturne dediščine tega območja. To nalogo si je zadala Občinska kulturna skupnost, ki je tudi oskrbela potrebne prostore in potrebščine, tako je ta dejavnost rodila kar lepe sadove. Marsikaj smo uspeli rešiti uničenja in ohranili našim znancem. Hkrati pa pomeni zbrano gradivo zelo dobre vire za razne raziskovalne naloge z našega območja.
Republiška zakonodaja določa pogoje pod katerimi se lahko takšna zbirka ohranja zunaj arhivskih ustanov. Predpisuje dalje tudi določene pogoje za hrambo in prostore, da bi omogočali varno vzdrževanje listin in drugega gradiva, kot so slike in podobno. Zato je Zgodovinski arhiv Celje zahteval vpogled v arhivsko zbirko v Moziiju in na skupnem sestanku s predstavniki kulturnih organizacij v občini predočil možnosti za delo te dejavnosti. Gre dejansko za skrb da se ohranijo marsikatere listine, ki so zgodovinsko zanimive.
Domači predstavniki so vsekakor
vztrajali, da ostane arhivsko gradivo še naprej v občini, zato je bil dogovor, da se s pomočjo Zavoda ustrezno uredi, popiše po načelih arhivske dejavnosti in ustrezno zavaruje. Vse to naj bi opravili skupaj s tovarišicami iz Občinske matične knjižnice, ki bodo očitno poslej bdele nad zbirko. Vsekakor je pomembno, da ostane tu zbrano gradivo še naprej na voljo domačim raziskovalcem in sploh vsem, ki si želijo vpogled v razne listine in druge oblike kulturnega izročila doline.
Kulturna skupnost že sedaj načrtuje ureditev ustreznejših prostorov v nekdanji kaplaniji. Pravilna hramba zahteva namreč tudi posebna tla in ognja-vame omare. Seveda vsega hkrati ne bo mogoče urediti, vendar pa je volja, da se zahtevam ustrezne hrambe zadosti.
Ob tem je treba poudariti, da vsebuje, sicer skromna zbirka, zelo redke in posebej zanimive primerke, kar narekuje določeno skrb kulturnikom v Moziiju.
A. Videčnik
Društvo upokojencev Moziije in Občinska zveza društev upokojencev Mozirje sta že v prvih mesecih preteklega leta organizirali za upokojence v občini Moziije službo pravne pomoči. Namen te službe je bil pomagati upokojencem pri reševanju in uveljavljanju njihovih pravic ter zadev, ki se s tem v zvezi občasno porajajo. Doslej je ta služba opravljala svoje delo v prostorih Zveze in DU Mozirje v Moziiju, vsako drugo in četrto sredo v mesecu od 9. do
10.	ure.
Vendar pa ustanoviteljici in služba sama ugotavljajo, oziroma je pokazala praksa, daje zanimanje upokojencev za tovrstne usluge sorazmerno skromno pa ne glede na to, da so bile brezplačne.
O bančništvu pri nas
Sedenje tik pred televizorjem je zdravju škodljivo.
Ljubljanska banka, Temeljna banka Velenje je sklenila izdati zapis o preteklosti denarnih zavodov na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline.
Vsebina naj bi prikazala delo in napore naših prednikov, da bi skozi narodne denarne zavode dosegli gospodarsko osamosvojitev slovenskega naroda. Razmere na nekdanjem Spodnještajerskem so silile v odločne ukrepe za preprečitev potujčevanja. Poleg narodnih društev, so predstavljali največji branik prav denarni zavodi, ki so slovenski denar posojali našim ljudem pod ugodnimi pogoji in brez nevarnosti, da se dolžniki zavežejo tudi politično. Posebno nevarne so bile okoliščine v Šoštanju, kjer je po letu 1910 prevladovalo nemštvo v mestu. Manj, ali pa sploh ne, pa so se takšni pojavi zaznali v naši dolini.
Vinogradi v naši dolini še enkrat
Vsem upokojencem v občini!
K članku Aleksandra Videčnika v prejšnji številki Savinjskih novic bom zaradi večje popolnosti poskušal dodati nekaj podatkov.
(1). Letnica 1459 pri drugem navedku je napačna, saj takrat gornjegrajski opat ne bi mogel prositi samostanskega zavetnika, celjskega grofa Friderika, ničesar več, kajti zadnjega Celjana, Ulrika II., so ubili v Beogradu leta 1456 in tudi Friderik II. je umrl že leta 1454. Pravilna letnica bo pač 1439, in tu res najdemo pri Ignacu Orožnu, zakladničaiju podatkov iz naše doline (v njegovi knjigi Benediktinski samostan Gornji Grad (Das Benediktiner-Stift Oberburg, Maribor, 1876,str. 181—182) dokument, ki je bil napisan menda na dan sv. Jerneja, apostola, leta 1439.
(2.) V Historični topografiji Slovenije (v drugem delu Slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 Pavleta Blaznika) (Maribor, 1988) najdemo podatek, da se je Okonina vsaj do leta 1500 imenovala v nemščini Weingarten (z dvojnico Weyngarten), kar bi pomenilo ,vinograd’. Tako je zapisana že prvič leta 1316 in potem v omenjenem obdobju še štirikrat.
(3.) »Vinogradi, omenjeni v urbarju gornjegrajske posesti 1.1426, so ležali v splošnem zunaj Gornjegrajskega. Pozneje (do konca 16. stol.) so se razširili tudi v tem okolišu. Srečujemo jih pri Radmiiju, v neposredni bližini Ljubnega ter V okolici Rečice. Danes spominjajo na te vinograde le še zemljiščna imena in redki posamezni vinogradi.« (Vlado Valenčič, Vinogradništvo, v: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: Zgodovina agrarnih panog I, Ljubljana, 1970, str. 290.)
(4.) Johann Gabriel Seidel v svoji knjigi Popotovanje po Tirolskem in Štajerskem 2: Štajerska (Wanderungen durch Tyrol und Steiermark 2: Steiermark, Leipzig, okoli 1840, str. 61) pravi: »Nad Mozirjem se dolina razširi.... Vinogradov ni več, z vzhoda piha bolj mrzel veter — vse naznanja bližino aplskega področja. V približno eni uri smo prišli mimo trga Rečica do razpotja tik ob Savinji«, tj. do Radmirja, kjer se odcepi cesta proti Gornjemu Gradu.
(5.) Najhujša nadloga slovenskega vinogradništva je bila trtna uš, ki sojo pri naš prvič opazili leta 1880. Do uničenja vinogradov v naši dolini je prišlo ob koncu prejšnjega stoletja. Vinograde je bilo treba obnoviti z amerikanskimi in evropskimi trtnimi sortami, odpornimi zoper trtno uš. Te trtne sorte so se sicer uveljavile, očitno pa ne v nekdanjem obsegu. Mar-sikod imajo še zdaj brajdo in stiskajo
grozdje za vino, vendar je brajda speljana po navadi ob gospodarskih poslopjih in tudi vina običajno ni obilo.
(6.) V Zadrečki dolini še danes spominjajo na trto in vinograde nekatera imena. — (a) Iz prvotno ledinskega Viniše (ali Veniše — naglašen je drugi i; odgovor na vprašanje KAM? bi bil na Viniške, na OD KOD? z Viniš, pridevnik pa je viniš-ki) je v Lačji vasi nastalo enako hišno ime (Viniše so dvoje: Zgornje in Spodnje); gospodaiju se reče Viniš-nik (Venišnik), njegovi ženi Vinišnica* (Venišnica). V letih 1460—1469 aje bilo ledinsko ime zapisano v obliki am Winisch (schuester). — Pred drugo svetovno vojno so se nosilci priimka Venišnik nahajali v Dravogradu, Slovenj Gradcu, Mariboru in Gornjem Gradu (po knjigi Franceta Bezlaja Začasni slovar slovenskih priimkov, Ljubljana 1974). — (b) V Krašah imamo ledinsko ime Vinica oz. Podvinica (v tem poknjiženem imenu bi bil naglašen prvi i), izgovorjeno kot Vinica (Podvinca); vezava predloga je v tem primeru problematična: na vprašanje KAM? se odgo-3 vori pod Vinico, na OD KOD? izpod Vinice, sam imenovalnik ednine pa se glasi Podvinica, ne pa mogoče Vinica. (Imen tega tipaje pri nas še nekaj: predvsem imena naselij in zaselkov imajo dvojne oblike, namreč zaradi odgovora na vprašanje KAM? — ta bi se glasil pod Zlabor — tudi Žlaboi poleg Podžlabor; v Krašah se pri starejših ljudeh še sliši za zaselek Podgo-ra odgovor na vprašanje KAM? tudi pod Goro poleg običajnega v Podgo-ro.) — (c) V Krašah (v zaselku, ki se imenuje Vrhi) se neka ledina imenuje t V tem zadnjem nogradu; pri domačinih je še živo izročilo, po katerem naj bi tu nekoč bil vinograd, najbol vzhoden na Vrheh. — (č) Poleg ledinskih imen je mogoče med predvsem starejšimi domačini najti ustne podatke, kje da so imeli vinograde — Tako so bili recimo nekoč v Krašah menda vinogradi vse od Mikelj nov do Podvinice. — Brajdo (take imenovane odre) so imeli tudi v Lačj vasi na Sečah za brgom pri Firštov njivi, kjer je plot, vendar so trto opu stili, ker so jim menda vse pokradli (Na Sečah je še znan izraz abernje zl. ,zeleno grozdje, ki ne sezon’ — »zelenjavo«, ki so jo pred stiskanjen izločili.)	PETER WEISS
Pripis uredništva: Pri članku Vino gradi v naši dolini izpod peresa A lek sandra Videčnika nam je ponagaja tiskarski škrat, ki je trojko spremeni v petico, tako da je pravilna letnica na katero je opozoril tudi Pete, Weiss, dejansko 1439. Avtorju pri spevka se za napako opravičujemo.
Spričo tega je bilo sporazumno dogovorjeno, da služba brezplačne pravne pomoči preneha s svojim delom vsaj začasno. V kolikor se bi v prihodnje pokazalo večje zanimanje upokojencev za te usluge, bo služba pravne pomoči ponovno začela s svojim delom 12. julija 1989 od 9. do 10. ure. Sicer pa bi želeli, da bi tudi upo-kojensi sami potom svojih območnih DU povedali svoje mnenje o potrebi službe pravne pomoči v prihodnje in, kije namenjena prav njim.
V nasprotnem primeru pa bo služba prenehala s svojim delom za stalno.
Občinska zveza DU Moziije
Iz športa
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Moziije je organizirala občinsko prvenstvo v. namiznem tenisu. Tekmovanja seje udeležilo šest moških in ena ženska ekipa. Prvo mesto je osvojil Partizan Moziije, za katerega sta igrala Benetekin Rampre, drugo mesto sc osvojili Lučani v postavi M. Rose in C. Rose, tretji pa so bili Šmarčani, za to ekipo pa sti igrala Glojek in Pumat.
Med ženskami seje prijavila samo ekipa mozirskega Partizana, kije tako brez boji postala občinski prvak.
MOJCA LETONJA
63342 GORNJI GRAD 80
V Gornjem gradu (pri mostu) je odprta nova prodajalna »TAGA« Izbirate lahko med številnimi modeli ženske, moške in otroške obutve, pasovi, torbicami in oblačili iz usnja.
Odprto vsak dan od 9.00 — 12.00 in 14.00 — 18.00 ure, sobota in nedelja od 9.00 — 12.00 ure Ponedeljek zaprto.
Za obisk se priporoča
ta je bila vseskozi narodno zavedna in slovenska.
Pisec se ubada s težavami okoli virov, ki so še posebno skopi v Šaleški dolini. Vendar pa prosi vse, ki bi karkoli našli v zvezi z nekdanjimi denarnimi zavodi, da posodijo to gradivo, sem spadajo stare hranilne knjižice, poročila hranilnic in posojilnic, fotografije nekdanjih hranilnic ali hranilničarjev in podobno. Prosimo, da gradivo posodite proti podpisu najbližji enoti Ljubljanske banke, ta bo nato poskrbela za vrnitev po preslikavi. Prosimo tudi za osebne navedbe o nekdanjih hranilnicah kjerkoli že so bile.
Vsakdo se naj zaveda, da se s takim zapisom ohranijo dejstva, ki so našim prednikom v čast, nam pa v ponos.
A. V.
_ 'Mia..........
Kovačev je vedno manj. Pravijo, da se to delo ne izplača, tisti 1 pa vztrajajo, delajo to iz ljubezni do konj in tudi nostalgije. Edt takihje kovač Ferdo Korpnik iz Lok, kateremu je svojega konje podkovanje pripeljal Jože Češnovar, prav tako iz Lok p Mozirju.
Kot v posmeh je v neposredni bližini črnega odlagališča v Varpo-Iju tale strašljivi napis. Kako že gre tisto v Butalcih - »Turkom vstop najstrožje prepovedan!«?
Mozirsko sukno
Nova doba o naši dolini
Pred prvo svetovno vojno so v naši dolini z velikim uspehom gojili ovce. Drobnica je bila domala pri vsaki hiši. Seveda soje v hribovskih predelih imeli več, kot v nižinskih. Zelo podrobne številke o ovcah najdemo v leksikonu Schutza iz leta 1822. Ta znani graški profesor je razvrstil podatke po okoliših in sicer tako, da je območje doline razdelil na 6 predelov; v gorati svet na desnem in levem bregu Savinje in v gorati svet na levem in desnem bregu Drete, pa še nižinski del Zgornje Savinjske doline je upošteval. Pri tem je opozoril na očitna nesorazmerja podatkov, kijih je uredil po hišah, tako, daje štel povprečno število ovac na hišo. Ker pa je v goratem svetu bilo kar dosti hiš kjer niso imeli ovac (koče in prevžit-karske hiše), od tod tudi nakazana nesorazmerja. To je pač treba pri branju upoštevati. Preveč ti bilo naštevati vse okoliše, zato ostanimo le pri bistvenih. Navedene številke je treba razumeti kot število ovac na hišo.
Sv. Duh 7,9, Solčava 6,8, Raduha 9,4, Strmec 9,6, Konjski vrh 8,6, Sv. Primož 2,1, Planina 3,1, Ter 3,3, Poljane 1,8, Dol—Suha 0,6, Brezje 0,2, Radegunda 2,3, Šmihel 8,3, Lepa njiva 0,2, Podveža 11,3, Podvolovljek 7,2, Krnica 7,7, Savina 2,4, Tiro-sek 2,4, Štajngrob 1,1, Sv. Lenart 4,0, Sv. Miklavž 0,7, Sv. Florijan 0,4, Gornji grad 0,04,' Sv. Jošt 2,8, Dobrovlje 1,6. Seveda pa v nekaterih okoliših ovac sploh niso gojili. Če bi sedaj še primerjali podatek o številu ovac na prebivalca v teh predelih, bi bil na prvem mestu Sv. Duh (2,5), sledita Strmec (2,3) in Podveža (2,2). Iz celotnega pregleda lahko ugotovimo, daje bilo največ ovac (54%) na levem bregu Savinje. Ovčarstvo na obeh bregovih Drete pa ni bilo posebno razvito.
Dobro razvita ovčjereja je seveda narekovala razvoj raznim drugim dejavnostim, kot so klobučarstvo, tkal-stvo in obdelava sukna.
Znano je, da so se na naših kmetijah še v začetku 19. stoletja oskrbovali kar tiče oblačenja, kar doma. Zato je bila dobro razvita tkalska obrt in
sploh predelava volne.
Daleč preko meja Štajerske je slovelo »mozirsko sukno«. Seveda je treba takoj dodati, da tega sukna niso izdelovali zgolj v Moziqu, pod tem imenom so ga namreč ponujali na trgu takratne avstrijske države. Po številu ovc pa bi lahko sodili, daje tkal-stvo bilo dobro razvito še v drugih predelih naše doline inje torej veliko tega blaga prihajalo od rjrugod, ne le iz Mozirja.
Suknaste obleke so veljale v nekdanjih razmerah med našimi ljudmi za boljše. Tako piše šmihelski župnik Jaka Črepinšek v odgovoru vprašalnika Goetha leta 1843: »Podgolčani se razlikujejo od drugih tudi po obleki. Nosijo rdeče, zelo kratke telovnike (lajbče) in jopiče iz bukovine, visoke od kolen do ramen segajoče hlače iz domačega sukna ali kozelskega usnja...«. Očitno župnik poimenuje svoje farane Podgolčane in ne Šmihelča-ne, kot je danes običajno. Glede uporabe izraza »bukovina« pa tolmači dr. Fran Kotnik kot utemeljeno, čeprav je včasih služila tudi kot žaljivka, ker so to blago (sukno) nosili pretežno hribovci, pa so sijih dolinci na ta način privoščili...
Kot pravilno piše Fran Hribernik, bi se mozirsko sukno moralo pravilno imenovati »gomjesavinjsko sukno«. Bilo bi bolj prav, ker je le v velikih količinah izviralo iz drugih predelov doline, kot smo že zapisali.
I. LEPOSLOVJE
Adams, D.: Zbogom in hvala za vse ribe, Adams, D.: O življenju, Vesolju in sploh vsem, Sivec, L: Godec pred peklom, Zidar, A.: Pridi k tolmunu, Conrad, J.: Tajni agent, Lobo Antunes: Hudiču v riti, Rasul-Zade: Poti pod zvezdami, Rithea: Sanje v megli, Cimer: Netopir pod srajco, Vargas Liosa: Kdo je ubil Palomira Molera?, Terlecky: Psi gonjači so že najeti, Kaniuk: Izpovedi dobrega Arabca, Sterle, M.: Človek z zamudo, Woodiwiss: Zimska vrtnica, Steel,
Po prvi svetovni vojni je v Celju izhajal tednik Nova doba. To je bilo glasilo liberalcev in je včasih duhovito poseglo v takratne politične razprtije. Danes se lahko ob branju sestavkov iz tistih prvih let nove države južnih Slovanov včasih tudi zabavamo, ne le zaradi pikrosti nekaterih člankov, bolj zaradi razmer, ki so takrat vladale v naši deželi. Nova doba je pričela izhajati leta 1919, tiskala pa jo je Zvezna tiskarna v Celju.
2. 9. 1919 je bilo zapisano:
Gornji Grad. Kmetijska zadruga začne s 1. septembrom delovati. Radovedni smo, kako se bodo vedli zadružniki-kmetje, ker od tega je odvisen obstoj zadruge.
Bralno društvo v Gornjem gradu ponovi v nedeljo, dne 7.tm. narodno igro »Veriga«. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
Ljubno. Dne 22. avgusta proti 18. uri je v naših gorah napravila toča ogromno škodo. Najbolj je potolkla del Sv. Primoža, Podplanino im Mrzli vrh. Toča je padala celo uro in bila ponekod debelosti kurjih jajc. Ležala je čez tri dni. Škoda, ki seje cenila, znaša okoli pol milijona kron. Dotični kmeti so hudo prizadeti, ker jim je toča potolkla vse pridelke. Nujno potrebna je državna pomoč.
13. 9. 1919:
Savinjska podružnica SPD naznani, da se dne 16. septembra zatvori Frischaufov dom na Okrešlju in Piskernikova hiša v Logarski dolini; v zadnji koči se bodo pozneje še dobivala prenočišča in vino, ne pa kuhana jedila. Koča na Korošici se zatvori 20. septembra. To v vedenje in ravnanje turistom.
Iz gornjegrajskega okraja. Dopisnika članka v »Šlovenskem gospodarju« št. 36. pod tem naslovom poživlja ptiček-seliv-ček, da se mi oglasi z imenom, da vem, s kakšnim vzor-značajem se imam baviti. Ker je dopis poln zavisti, bi najraje ignoriral, ker mi pa junak v zasedi predbaciva vojaško obveznost, bi mu gotovo tej, namesto meni, zadosti ne škodovalo; vprašam ga samo, ni-li ta zakrinkani dopisnik morda taisti denuncijant, kateri me je osem mesecev pred preobratom nesramno, strahopetno in brez podpisa denunci-ral na vojaško poveljstvo v Gradec, hoteč mi s tem gmotno škodovati ter preprečiti pletenje mojega gnezda, a mi je s tem denunciranjem omogočil osemmesečni »dopust«. Ali mu morda preveč blišči moje gnezdo? Ali ni morda dopisnik tudi kakšen ptiček-selivček, ali pa je morda zrasel kje v Mozirju na kakem kupu gnoja? — Uverjen naj bode dopisnik da zna ta seliv-ček lepo peti in mu bo še marsikateri komad lepo zažvižgal. O blamaži, meni neznani, pa želim bližjega poročila, če ime ožjega prijatelja, ter 2 oseb, koje so na ci-
D.: Zdaj in na vekomaj, Hauer: Poletje kot porcelan, Steel, D.: Razpotja ljubezni, Wallace: Prebrisanec.
H. STROKOVNA LITERATURA:
Oskrba in zdravje, Listnate rastline — Zbirka Moje sobne rastline, Hall: Top Gun lovci in druga vojaška letala ZDA, Taylor: Vaš pes, Taylor: Vaša mačka, Rehberger: Walt Disney — biografija, ABC masaže, Jezeršek: Arhipelag Goli, Bled, De Mello: Minuta modrosti, Natek, & Perko & Huzjan: Države sveta, Žižek, S.: Druga smrt Josipa Broza, Sodobni ikari
lju. Žuga mi tudi s sodnijskimi posledicami; na tej poti mu pa iz srca želim, da si docela svojo masleno glavo opere! Ptiček selivček.
16. 8. 1919:
V Bočni pri Gornjem gradu seje vršil v nedeljo, dne 18. avgusta izredni občni zbor JDS (Jugoslovanska demokratska stranka, op. A. V.) pri katerem je pristopilo iz Bočne in Šmartna zopet 31 novih članov. Odvetnik g. dr. Koderman je imel ob tej priliki obširen govor, v katerem je razmotrival sedanji politični položaj in dokazal nujno potrebo združitev vseh naših somišljenikov; dajal je tudi poslušalcem na razna vprašanja potrebna pojasnila in žel za svoj trud od navzočih iskreno zahvalo. Predsednikom krajevne organizacije JDS je bil izvoljen g. Pevec Ivan v Bočni, zaupnikom pa gg. Marovt Anton iz Bočne in Pumat Franc iz Šmartna.
7. 8. 1919:
Gornjegrajsko učiteljsko društvo je imenovalo na svojem zborovanju na Rečici svojega bivšega predsednika Josipa Bizjaka, sedanjega nadučitelja v Celju, vsled nevenljivih zaslug za okrajno stanovsko organizacijo, svojim častnim članom.
Gornji grad. Dne 26. julija je prišel na svoj grad ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič na daljši poset. Bilje slovesno sprejet od župana in zastopnikov uradov. Zvečer je priredilo Pevsko društvo podoknico in zapelo štiri krasne pesmi. Tudi domača godba je svirala. Škof se je zahvalil za po-čaščenje, katero za svojo osebo odklanja, isto naj velja naši veliki jugoslovanski ideji, kateri želi skorajšnji srečni izid. Nato je mnogobrojno občinstvo klicalo: Živijo jugoslovanski škof.
24. 7. 1919:
Gornji grad. V št. 28. Slovenskega gospodarja seje nekdo obregnil tudi ob posojilnico, ki jo imenuje magnatsko, češ da ji je 150 meterskih stotov krompirja segnilo, kar pa ni res, ker je dopisnik pozabil vprašati, koliko krompirja seje prodalo. Posojilnica je naročila 1 vagon krompirja 7. marca, a vsled znanih kuruptivnih razmer na železnici Hrvaške in v Slavoniji je krompir dospel šele 7. maja. Posojilnica je pri naročilu prevzela velik riziko in je le hotela izboljšati takratne slabe aproviza-cijske razmere. Ako jo zdaj nasprotnik posojilnice radi zgube zasmehuje, je to nje-'gova stvar, ki ni prav nič okusna. Švetujemo, naj se briga tudi za farovško posojilnico, kateri gnije nad 100.000 kron vojnega posojila.
Ni kaj, naši predniki so znali biti tudi pikri. Ob tem je treba pojasniti, daje mariborski Slovenski gospodar pisal izključno za klerikalno stranko, zato tudi odgovori v Novi dobi.
A. Videčnik
— Enciklopedija Sodobnega letalstva, Trstenjak, A.: Dobro je biti človek, Boj za oblast, Teubner: Hladne jedi, Maskov & Soboul: 1789 — velika revolucija Francozov, Košiček: Moški v škripcih, Le Bas: Mali veterinarski priročnik, Videčnik, A.: Furmani ob Savinji
m. MLADINSKA LITERATURA:
Blytpn: Novim dogodivščinam naproti, Soster Olmar: Kamela Špela, Kovač, P.: O krokodilih, putkah in miselnih igrah — slikanica.
Dežurna služba Elektro Celje nadzorništvo Nazarje za mesec maj ’89
Od 1. 5. do 7. 5. Jeraj Franc, Prihova, tel. 851-910.
Od 8. 5. do 14. 5. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263.
Od 15. 5. do 21. 5. Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150.
Od 22. 5. do 28. 5. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877.
Od 29. 5. do 4. 6. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910.
V slučaju kakšnih sprememb pokličite Elektro Celje, tel. 25-841, kjer dobite vse po-
A. Videčnik trebne infornlaciJe-
Nove knfige v občinski matični knjižnici
Znamenitosti Solčave Janeza Janca
Janez Janc, v letih 1847—1881 župnik v Solčavi, je za Frischau-fovo nemško pisano knjigo Savinjske Alpe spisal poglavje z naslovom Znamenitosti Solčave. V prvem delu s podnaslovom Izvor župnijske cerkve navaja podatke sz solčavske zgodovine. Govori o hišnih imenih Knez in Vitez, ki da sta v zvezi z grofi Celjskimi, ter o častitljivi starosti solčavske cerkve, kar ponazarja tudi z listino iz leta 1485.
Ta listina se začne takole: »Mi, Žiga ... ljubljanski škof... smo leta tisoč štiristo petinosemdeset... predzadnji dan meseca junija posvetili dva na novo postavljena oltaija v župnijski cerkvi v Solčavi naše ljubljanske škofije ... potem naslednjo nedeljo župnijsko cerkev ... v Solčavi, ki je bila povečana in po-^zidana.«
Posvetitelj Žiga Lamberg je bil (po Katalogu klerikov ljubljanske škofije) prvi škof ljubljanske škofije, ki seje sprva razširjala od Kranjske čez velik del Štajerske in Ko roške vse do Drave, kot višji pastir -pa jo je vodil v letih 1463—1488, torej 25 let.
Če so bili torej po posvetilni listini leta 1485 blagoslovljeni oltarji in cerkev, kije bila ne na novo zgrajena, temveč »povečana« in »pozidana«, potem seveda lahko domnevamo, da je že dolgo obstajala manjša stara cerkev, ki ni več zadoščala naraščajočemu številu prebivalcev. Kajti ob (latinskih) glagolih ampliare (razširiti, povečati) in cohstruere (združiti) lahko razumemo nekaj že pred obstoječim.
V imenovani posvetilni listini, ki je stara že skoraj 400 let, je cerkev omenjena pogosto, vedno pa kot »župnijska«, kar dokazuje prav redko starost ne le cerkve, temveč tudi župnije v Solčavi.
K zgornji trditvi naj bo tukaj navedeno tudi mnenje izvedenca, arhitekta H. Kipperta z Dunaja. V spominski knjigi obiskovalcev Solčave (na str. 134) ta kot turist leta 1852 postavlja nastanek delov cerkve v različne dobe — kar pa ne pojasnjuje kaj dosti stavbe same —, del cerkve postavlja celo v sredino 11. stoletja.
Kapela sv. Ane na pokopališču
Tudi kapela sv. Ane na tukaj-
šnjem pokopališču je že zelo stara. Posvetil jo je — z oltarjem vred — 1. avgusta 1610, kakor lahko preberemo v posvetilni listini, natisnjeni z nemško gotico in datirani z 10. avgustom 1610, ljubljanski škof Tomaž Hren, kije v vrsti ljubljanskih škofov kot deveti vodil škofijo 32 let, v letih 1598—1630.
Že pred to kapelo, ki je bila omenjena kot posvečena, je obstajala lesena kapela sv. Ane. Pogorela je in na njenem mestu je bila sezidana nova; kajti v prošnji župnijskega predstojništva škofu Tomažu Hrenu za posvetitev kapele med drugim piše: »... potem ko je stara, lesena kapela zaradi cerkovnikove nemarnosti pogorela in smo na njenem mestu sezidali novo, vas prosimo itd....« Pri prenovi te kapele leta 1848 so se tla vdrla in pod njimi smo našli grobnico — do tedaj ni bila znana nikomur — in v njej veliko truplo; lahko bi bilo truplo graditelja ali pa velikega dobrotnika te kapele.
Podružnica sv. Duha
Stavba te cerkve je zelo enostavna, le prezbiterij je obokan, sicer pa
(2. del)
je celoten strop narejen iz poslikanih lesenih plošč. Ima tri oltarje in prav dobre orgle. Tukaj je vse zelo staro, z izjemo tabernaklja, kije bil priskrbljen leta 1849, nekaterih res lepih novih paramentov in siceršnjih potrebščin.
Čeprav leži cerkev od rok in visoko v gorah (1243 metrov), pa se vsesplošno domneva, da ni bila le blagoslovljena, temveč jo je kak škof tudi posvetil.
Posvetitev bi si zlahka upali postaviti v čas, ko so škofje iz Ljubljane — ali pa še pred njimi celo iz Ogleja — morali peš opravljati svoja kanoniška potovanja skozi Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčavo na Koroško, kjer so imeli na desni strani Drave del svoje škofije, čez Sentlenartsko planino na katere južnem pobočju leži podružnica sv. Duha. To posvečenje tako ne bi bilo preveč naporno, temveč bi prej pomenilo počitek za škofa in njegovo spremstvo.
Uvod in prevod Peter Weiss
Logarska dolina - slikaje iz leta 1905in prikazuje precej drugačno podobo doline, kot smo ji priča sedaj.
3N0VIGE
so objavile pred 10-imi leti
Vse preteklo leto sta obiskovalce Savinjskega gaja razveseljevala s svojo prisotnostjo dva lepa laboda. No, koje nastopilo mrzlo vreme so se ljudje spraševali, kako bosta ti dve živali preživeli zimo. Sedaj lahko povemo vsem ljubiteljem labodov, da je vse v redu. Zimo sta dobro preživela v dobrem skrbništvu vrtnarja Jožega Skomška v Mozirju. Takoj, ko so ju spustili v ribnik ob Savinji, sta se počutila kot prerojena in jela kazati znamenja pomladnega razpoloženja. Preostane le še skrb, da bo bodoča družinica dobila ustrezno domovanje, ki jih bo zaščitila pred živalskimi vsiljivcu Upamo, daje novica, ki smo jo prejeli, resnična. Baje se v Gornjem gradu pri Smreki že dela nov dom naših labodov.
Veterinarsko dežurstvo
17. 4. do 23. 4. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179.
24. 4. do 2. 5.„ Kralj Ciril, dipl. vet, Ljubno, tel. 840-112.
3. 5. do 7. 5. Šturm Bojana, dipl. vet, Ljubija, tel. 831-017, 859-722.
8. 5. do 14. 5. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219.
15. 5. do 21. 5. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179.
22. 5. do 28. 5. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112.
Kino »Dom« Mozirje v maju
4. Psiho III. — ameriški film — grozljivka. Glavne vloge: Anthony Perkins, Diana Scarveed.
6.,	7. Sartana prosi za smrt — amerišk/italijanski film — vestern. Glavne vloge: John Garko, William Berger, Klaus Kinski.
11. Obračun ob 3.15 — ameriški film — akcijski. Glavne vloge: Adam Baldwin, Deborah Foreman.
13.,	14. Ime rože — ang./francoski film — zgodovinski. Glavne vloge: Sean Connery, Christian Sleighter.
18. Smrt po smrti — ameriški film — grozljivka. Glavne vloge: Mathew Laborteaux, Kristy Swanson.
20.,	21. Veliko mesto — ameriški film — drama. Glavne vloge: Matt Dillon, Diane Lane.
23.	Poletje v školjki II. — slovenski film — mladinski. Glavne vloge: Kaja Štiglic, David Sluga, Boris Kralj.
25. Ferison nori dan — ameriški film — komedija. Glavne vloge: Mathew Broderick, Alan Rack.
27.,	28. Glasnik smrti — ameriško/italijanski film — kriminalka. Glavne vloge: Giancarlo Ferrando, Christopher Connelly.
Kino »Jelka« Nazarje v maju
3. Policaj iz Los Andgelesa — ameriški film — akcijski.
6. — 7. Barva denarja — ameriški film — drama 10. Krvava_pot — angleški film — srhljivka.
13. — 14. Zenske komandosi — ameriški film — akcijski.
17. Havaji — ameriški film — erotika.
20. — 21. Nevarni spor — ameriški film — akcijski.
24.	Svet ki izginja — jugoslovanski film — dokumentarni.
27. — 28. Senca sanj — ameriški film — akcijski.
31. Pričo je treba ubiti — ameriški film — kriminalka.
Kino »Ljubno« v aprilu in maju
27.	IV. Maja iri vesoljček — znanstveno fant. film.
28.	IV. Posebna ženska — trdoerotični film — nočni kino.
29.	IV. — 30. IV. Človek imenovan buldožer — italjanski akcijski film.
2. V. Noč kometov — ameriški znanstveno fant. film.
6. — 7. V. BMX banditi — angleški akcijski film.
13. — 14. V. Osem miljonov smrti — ameriški film — kriminalka.
20. — 21. V. Specijalisti — franc, film — kriminalka.
23. ali 24. V. Rambo maščevalec — indon. akcijski film.
25.	V. Tam kjer reka potemni — mladinska drama.
26.	V. Nova Emanuela — franc, film — seksi komedija — nočni kino.
27.	— 28. V. Obračun v velikem mestu — amer. akcijski film
30.	ali 31. V. Mož s srebrne reke — avstr, film — western
Matična kronika za mesec marec 1989
1.	Finkšt Jožef, star 82 let iz Trnovca 17
2.	Bider Frančiška, stara 88 let iz Dol Suhe 3
3.	Giossini Ana, stara 62 let iz Rovta pod Menino 17
4.	Prislan Marija, stara 93 let iz Mozirja
5.	Grudnik Jožef, star 62 let iz Tiroseka' 20
6.	Majko Marija, stara 55 let iz Bočne 99
7.	Mavrič Jakob, star 71 let iz Florjana 6
8.	Rajter Ivan, star 53 let iz Florjana pri G. gradu 45
9.	Gril Leopold, star 68 let iz Raduhe 36
10.	Poličnik Silvester, star 60 let iz Podvolovljeka 41
11.	Logar Marija, stara 85 let iz Logarske doline 4
12.	Pavlič Tomaž, star 90 let iz Robanovega kota 7
13.	Visočnik Frančiška, stara 88 let iz Radmirja 66
14.	Podlesnik Jožef, star 76 let iz Primoža 43
15.	Solar Martin, star 75 let iz Tera 23
r
»Savinjske novice« izhaiaio mesečno — Izdaja SZDL občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Rajko Pintar — Tajnica urednika Mija Pavlin — Fotografska priprava Ciril Sem — Uredništvo in uprava: OK SZDL Mozirje, telefon (063) 831-850 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka: 52810-678-54000 — Savinjske novice, glasilo SO Mozirje—Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu — Stavek, filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet ■proizvodov.
\