P6«Mrt* l5M?lwr V
/Hartoorskl
Cena 1 Din
Leto III. (X.)j štev. 220 Maribor, petek 27. septembra 1929
«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri RaSun pri poštnem ček. za». v Ljubljeni it. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13
Oglati pe tarifu
Oglase sprejeme tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiemova »Ilc* it 4
Revizija carinske tarife
je na vidiku. Kakor poročajo iz Beograda, je minister trgovine znova pokrenil to vprašanje, ki je sicer že od 6. jan. v programu nove vlade, ki je pa v zadnjih mesecih prišla na mrtvo točko. V svojem programu vlada sicer revizije carinskih tarif ni najavila, vendar je pa bilo iz njenega gospodarskega programa jasno razvidno, da hoče v svoji carinski po-litiki voditi več računa o kmetijski pro-' dukciji, ki je bila doslej precej zanemarjena. Gospodarski krogi, predstavniki trgovine in industrije, so na svojem zadnjem kongresu v Beogradu to namero vlade toplo pozdravili, dokaz, da so tudi ti krogi, ki so v carinski tarifi favorizirani, uvideli potrebo večjega upoštevanja kmetijske produkcije. Dejstvo je, da je dozdajna carinska tarifa s svojo deloma neopravičeno zaščito industrij povzročila znatno podraženje produkcijskih stroškov kmetijstva, tako da je pri današnjih tržnih cenah kmetijskih produktov' kmetijstvo postalo nerentabilno. Na drugi strani pa je naš carinski sistem onemogočal ugodnosti za naše kmetijske produkte na inozemskih trgih. Položaj pa je dejansko tak, da smo glede izvoza surovin, torej predvsem kmetijskih produktov, navezani na inozemstvo, dočim se morejo izdelki naše industrije plasirati skoro izključno na domačih trgih, kjer je glavni konsument kmet, torej producent naših izvoznih predmetov. Logično je, da bodo ozdravljenje in napredek kmetijstva ter povzdiga njegove kupne moči podlaga za močen in zdrav domač konsum naših industrijskih proizvodov in za o-življenje našega trgovskega prometa.
Ministrstvo trgovine je že svoj čas Postavilo posebno komisijo, ki ima nalogo, da izvrši potrebna preddela za izvedbo revizije carinske tarife. Komisija se je obrnila na vse gospodarske organizacije v državi, naj bi ji do 15. tm. poslale svoja mišljenja in svoje želje v pogledu revizije carinske tarife. Zdi se pa, da je delo komisije nekoliko zaostalo, ali l>a tudi pozvane korporacije niso poslale Potrebnih podatkov. V kolikor ?o podatki dospeli, je iz njih razvidno, da se zahtevajo razmeroma le male spremembe. Večinoma se zahtevajo samo spremembe ^Pravnega ali carinskotehničnega znača-ta. Principijelno pa se nobena izmed trgovskih ali obrtnih organizacij ni izrekla Droti temu, da bi se kmetijstvo razbremenilo od sedanjih previsokih pridelovalnih stroškov, ki so rastli deloma tudi vsled visokih zaščitnih postavk za goto-ve industrijske proizvode. Treba torej najti srednjo pot, kompromis g'ede znižanja onih carinskih postavk, ki vežejo uvozno možnost naše kmetijske produkcije.
lekotn minolih mesecev pa se je mednarodni položaj tako spremenil, da se bo najbrže moralo vprašanje revizije canskih tarif sploh odgoditi v celoti in se mejiti samo na najnujnejše spremembe Hotkih Postavk potom enostavnih earli- , j*1 razpis°v. Novo situacijo so ustva 1 zia?tl dogodki x Ženevi, kjer je pri-
Heimwehrovci niso zadovoljni
SOCIALNI DEMOKRATI SO ZA ENKR AT REZERVIRANI.
DUNAJ, 27. sept. Dasi je meščansko časopisje obeh struj navidezno pozdravljalo novot vlado Schoberjevo, se pojavljajo v taboru Heimwehrovcev in ostalih nacijonalističnih organizacij že prvi pomisleki proti takšni rešitvi krize. Komentarji v domačem in inozemskem časopisju o Schoberievem poslanstvu so izzvali v teh krogih mešane občutke. Boje se, da bi Schober, ki je znan kot konservativen mož, mogel v resnici nastopiti pot, ki bi bila usodna za Heimwehrov-ce in druge nacionalistične organizacije. Tudi v kršč. socijalni stranki se je pojavilo vznemirjenje, kar kaže dejstvo, da je dr. Seipel kot šef stranke obenem prevzel vodstvo kluba v parlamentu, da bo tako imel vse niti notranjepolitičnega položaja, v kolikor je še v rokah strank, v svojih rokah.
DUNAJ, 27. sept. Socialni demokrati so napram novemu kabinetu za enkrat še zelo rezervirani. Po pisavi njihovih iistov pa so z razvojem zadovoljni, vendar bo stranka iz taktičnili razlogov napovedala opozicijo tudi tej vladi. V ostalem pa verujejo tudi v teh vrstah, da je Schober mož, ki bo v avstrijski kaos spravil red, pri čemur bo prej ali slej naletel na odpor heimwehrovskih pučistov. »Arbel-ter Zeitung« objavlja čianek, v katerem povdarja, da način, kako se je rešila vladna kriza, dokazuje državno krizo in gnilobo v notranjepolitičnem položaju. Sestava kabineta pa ne more vzbujati zaupanja, da bo izvršil naloge, ki si jih je stavil. V ostalem — pravi list — treba počakati na deklaracijo vlade v parlamentu.
MACDONALDA ZASTOPA SNOWDEN.
LONDON, 27. sept. Macdonald t>o 4. okt. prišel v Newyork, od tam pa s posebnim vlakom v Washlngton. V njegovi odsotnosti ga zastopa fin. minister Snowden.
Rumunska ulača se rekonstruira ?
BUKAREŠTA, 27. sept. V Rumuniji se pripravljajo važne politične spremembe. Parlament je sklican za 21. oktober, pa bo takoj odgoden do 1. novembra. V tem času bo izvršena rekonstrukcija vlade dr. Maniu-a. V političnih krogih trde, da bo Maniu prevzel tudi ministrstvo za notranje zadeve, dozdajni minister za notranje zadeve Vajda-Voevod prevzame zunanje zadeve, Mironescu pa postane predsednik parlamenta. Sedanji predsednik zbornice dobi mesto visokega drž. funkcijonarja. Težave delajo poslanci iz Transsilvanije, ki zahtevajo odstop ministra pravde Juniana ter da na njegovo mesto pride dr. Mirto, drž. podtajnik. Koncem oktobra stopi v veljavo novi zakon o upravni reformi, po katerem bo ukinjenih nekaj ministrstev.
Konstituiranje okrajnih cestnih odborou
vzemši v okrajih Murska Sobota, Kozje, Čakovec, Ormož in Slovenjgradec v vseh okrajih konstituirali novi okraj ni cestni odbori z volitvijo načelnikov in njih namestnikov. Rezultat v mariborskem okr. cestnem odboru smo objavili že včeraj. Danes so znani sledeči nadaljni rezultati: v Ptuju je izvoljen načelnikom župan Ivan Ver šič iz Sv. Marka, namestnikom župan Fr. Zupanič iz Hajdine; v K o n j i c a h načelnikom inž. Rado Sturm, namestnikom župnik Fr. Hohnjec iz Čadra-ma; v S o š t a n j u načelnikom dr. Fr. Mayer, namestn. župnik Fr. Schrei-ner iz Št. lija pri Velenju; na Vranskem načelnikom trg. Maks Cukala
iz Sv. Jurija ob žel, namestnikom Pos. Fr. Sanek iz Brodov; v S v. L e n a r-tu v Slov. gor. Anton Rop in Fr. Lorber; v Gornji Radgoni Janez Lančič in Janez Karbaš; v Ljutomeru Jakob Rajh in Matija Vaupotič ; v Prevaljah Jurij Kugov-nik in inž. Viktor Fettich; v Rogatcu Emanuel Bauman in Vinko Šket; v Šmarju Ivan Turk in dekan Fr. Lom.	________
Šahovski turnir u Rogaški Slatini
ROG. SLATINA, 27. sept. V včerajšnjem popoldanskem nadaljevanju sedmega kola so ostale remis partije Canall-Takacs, dr. Geiger - Honlinger, Rubin-stein-Konig in Maroczy-Prziepiorka. — Stanje po 7. kolu je: Flohr, Maroczy 5 in pol, Grunfeld, Rubinstein, Samisch 5, Canall, Pirc 4 in pol, Prziepiorka, Ta-kacs 4, Brinckmann 3 in pol, Honlinger 3, KOnig 2 in pol, dr. Geiger 2, Jovanov# 1, Rožič, dr. Singer pol.
ZA ATENTATORJE V VARNI PREDLAGANA SMRTNA KAZEN.
SOFIJA, 27. sept. >Slobodna Reč« poroča, da je drž. pravdnik v Varni izjavil, da bo razširil obtožbo proti atentatorjem na prof. Baždarova na one paragrafe, ki predvidevajo smrtno kazen. Oba napadalca Caldanov in Vasiljev sicer tajita krivdo, ki je pa nesporno dokazana.
KRALJ POJDE V SPLIT.
BEOGRAD, 27. sept. Radi lahnega pre hlajenja je kralj predčasno odšel iz Belja v Beograd. Radi obolelosti se ne bo mogel udeležiti odkritja Meštrovičevega spomenika škofu Grgurju Ninskemu v Splitu. Zastopal ga bo princ Pavle.
PRED ZAKLJUČKOM KONFERENCE V PIROTU.
PIROT, 27. sept. Dozdaj so sestavljeni pravilniki: o policijskih odredbah za olajšanje prehoda čez mejo, dalje o službi na meji v svrho vzdrževanja reda, in začasni pravilnik o dvolastnikih. Konferenca bo najbrže že danes končala svoje delo.
and sprožil idejo Panevrope, idejo evropske ekonomske solidarnosti, ki bi ustvarila popolnoma nov položaj na polju tr-govinsko-političnih odnošajev medevrop skimi državami. Iznešen je bil načrt za dveletno carinsko premirje, po katerem bi se vse države zavezale, da tekom dveh let ne bodo povišale svojih carinskih postavk. O predlogu bo razpravljala posebna konferenca meseca januarja. Verjetno je, da bo sprejet. Tak sklep, ki bj se ga morala držati seveda tudi naša država, da si ne izbije iz rok potrebnega orožja za carinska pogajanja z drugimi
državami, bi za enkrat onemogočil revizijo carinske tarife v večjem obsegu. Treba bo torej našemu kmetijstvu na drug način priskočiti na pomoč potom najnujnejših sprememb v carinski tarifi, ki se lahko izvrše — kakor že rečeno— z navadnim razpisom in ki ne dirajo v osnove carinskega premirja. Ako bo načrt o carinskem premirju sprejet, pa bo naša država lahko tekom dveh let močno konsolidirala svoje gospodarske prilike, tako da bo v morebitno evropsko federacijo vstopila tudi gospodarsko krepka.
DR. MARINKOVIČ POJDE V PARIZ.
BEOGRAD, 27. sept. Kakor javljajo. jo minister dr. Marinkovič jutri zapustil Ženevo in bo odpotoval v Pariz.
tmmmmmmmmmmmrn
PRIHODNJA KONFERENCA MALE ANTANTE.
ŽENEVA. 27. sept. Na konferenci zun. ministrov Male antante je bilo sklenjeno, da se bo vršila prihodnja konferenca ministrov Male antante meseca maja v Pragi. —
Tatovi koles
so v Mariboru najagilnejši med svojimi dolgoprstimi tovariši. Včeraj sta bili u-kradeni zopet dve kolesi: Vizjak Martinu z dvorišča vojaškega skladišča v Jezdar« ski ulici kolo znamke »Anker« vredno dno 2400 Din in skladiščniku tvrdke Zi* vic Matiji Kodriču kolo znamke »Opel* vredno 1000 Din. Storilci so izginili brej. sledu.
»Z bogom domovina, ti nlmai za nas kruha!«
Tako dramatično so se poslavljal' sinoči iz Maribora delavci, ki so t/reko Maribora odhajali v Francijo. Bil Je zopet nov transport, ki je bil namenjen v žrelo tujine. Okrog 300 jih je zopet bilo: Hrvatov, Slovencev, Dalmatincev. V razgovoru so izjavljali: »Kaj hočete?! Ubiti sebe, ženo in otroke — ne morem ... Grem v svet, da zaslužim za avo-
jCe*
Najden utopljenec.
Na levem dravskem bregu nasproti Felberjevemu otoku so včeraj proti večeru opazili truplo utopljenca, katerega identiteta se ni mogla takoj ugotoviti Po vseh znakih se smatra, da je utopije^ nec identičen s šoferjem Oskarjem Jermanom, ki je vozil avto pokojnega tr* gova L. Pauserja. Verjetno je, da Je Jerman, čim je bil poškodovan na glavi, si šel izpirat rano na glavi. Pri tem !■ najbrže omedlel in storil žalostno smrt — Eventuelni samomor iz obupa radi težke nesrečo svojega gospodarja, kateremu je bil zelo udan, tudi ni izključen. Nesporna identiteta utopljenca bo najbrž 5e tekom dneva ugotovljena.
Poizkus samomora.
Včeraj popoldne si je 56 letna vdova Jožefa B. v Jezdarski ulici St. 8 v samomorilnem namenu začela rMati žile na rokah z ostro britvijo. Pravočasno jo je opazil stražnik in preprečil namero* Hotela je v smrt, ker ji Je baje zet oCital, da je kriva vnukove smrti.
Lepo lice mesta kvari izven Številnih polomljenih lesenih plotov tudi kaj čudna dekoracija na vrtu pri hiši Zadr. gosp. banke, kjer se zdi. da so se posvetili gojenju kopriv. Kaj nam je res v Mariboru ponekod zmanjkal čut in smisel za lepoto mesta?!
Sfraa 1
WarfK«r<*W1 V F C F R M I PT Tufr*
V Mariboru, cine 27. IX. 1929
Krize in teiave električne napeljave
ELEKTRIFIKACIJA NAPREDUJE... - NEENAKOMERNE ODKUPNINE V OKOLICI. — ZADRUGE IN KONZORCIJI. — NEDELJSKE ODKLOPI-TVE. — ZLOVOLJNE GOSPODINJE, NEZADOVOLJNI RADIO-AMA« TER JI. — »ELEKTRIČNE POLOMIJE« MORAJO PRENEHATI! — ZAHTEVA PO BREZHIBNEM OBRATU.
Pred kratkim smo se radovali desetletnega jubileja mariborske električne napeljave in ob tej priliki pomilovali vse one naše okoličane, ki še životarijo ob petroleiskih leščerbah naših pradedov... Zadnja poročila ka-žeio rt a se bodo z dobrotami elektrike Vrtalu ok^istile tudi občine na levem bremj Kamnica, Brestanica in kmalu nride na vrsto tudi Sv. Peter... Tako bo skoraj zažarela vsa naša okolica, tam od Pohorja do Slov.
;n daleč no Dravskem noliu bodo lo*Wale elpktri*ne žarnice da bo večerni razgled s Pohorja, s Kalvarije in Piramide še mnogo čam1----f-ši... Temnora mutantur...
Kljub vsem t>rii«+f ki so združene z električno svetlobo, moramo na žalost registrirati tudi nekaj križev in težav, pojavljajočih se od časa do časa pri naših električnih napeliavah.
K sreči nimamo v mestu vseh onih težkoč. ki jih vsled neenakomernih zadrug beležijo okoliške vasi. Tam namreč n1ačujpjo konzumenti zraven inštalacijskih stroškov in števcev še posebne odkupnine za oriklooitev na omrežje. Te pobirajo deloma zadruge deloma konzorciji, zneski so pa silno razhčnj. Dočim plačujejo konzn-menti v Ru*ah po 2*0 Din, v Limbušu 370 Din, v Pekrah 500 Din (in še vsa pnnravi'aO za žarnico plačujejo v Hočah in Slivnici le po 100 Din za 1 luč: Maribor, Studenci in vsi kraji ki šo v območij »Mariborskega električnega podrtja«, pa so oproščeni vsakega prispevka za priključek. Torej neenaka me^a. ki žene oko1i?k;h konzum^n-tov težko obremenjuje. Ker pa nekdo mora plačati zneske za transformator in krajevno	«o -* ne-
izogibni, posebno v vaseh z muihnim številom konzumentov. Preprečiti se pa dajo vsi spori s konzorciji ki so edini lastniki napeljave, a so iim konzumenti izročeni na milost in nemilost. Dobavitelj električnega toka je namreč v vseh slučajih popravil, obnov in zamenjav brez vsake ingeren-ce. prispevke za luč kasirajo možje konzorcija v svoje žene dočim vsa popravila in obnove plačajo — konzumenti. Edino zadruge dajejo zadostno jamstvo in določno regulirajo
razmerje konzumentov, zato bi se zadružni strokovnjaki morali čimprej lotiti ustanavljanja električnih zadrug v vsakem kraju električne napeljave; »Konzorcije« pa je treba čimprej zatreti!
A ne le okolica, tudi mestni konzumenti imamo svoje križe in težave! Tipičen primer nam nudi baš zadnja nedelja. Nekdaj je slavna »Elektrarna Fala, d. d.« obveščala konzumente kedai se bo odklopil električni vod zaradi popravil in koliko časa. Gospodu1™ ki imajo likalnike, toplotne aparate itd., si rotem temu primerno uravnajo svoje posle. A za preteklo nedeljo se elektrarni ni zdelo vredno, obvestiti konzumente o odklonitvi! Go spodinje so rohnele, ko od pol 10. do pol 12. ure ni bilo toka...
In radio-amaterii! Mnogo jih je v Mariboru, ki so si s težkimi žrtvami nabavili aparate s priključkom na izmenični tok. Saj nikdo nima rad večnih opravkov z baterijami in akumulatorji! »No, bom pa lahko v miru in brezskrbno poslušal!« je rekel izkušeni amater oh nakupu takega »Ingele-na«. Pa se je zmotil! Tudi ob falski r1 ’ ' nimaš neomejenega užitka Ko se mu je v nedeljo dopoldne zahotelo dunajske simfonične glasbe, je anarat molčal kot — grob. Defekt? »N*5 Fala je za kratek čas zopet zaprla!« so pravili ljudje. Torej v dobi odkritij m iznaidb, v dobi tehničnega napredka in splošne elektrifikacije — fiasko! Jn takih peripetij nisi varen niti zvečer in ponoči. Saj je znano, do moraš kh*ub dragi električni napeljavi imeti še vedno v rezervi pe-troimVo ah' pa sveče. Saj smo v ma-rihnrcHU kavarnah in celo v gledali-?č" rm"Wokrat dožbHi neprijetne slučaje »električnega poloma«.
Fiok+ri^no r>o'h‘^t'e, nredvsem »Flek tn-na Fala. d. d.« bo morala skrbeti, da bo v bodoči zim°ki sezoni obrat v nonninpm redu — brez vseh motenj. Mislimo, da imamo konzumenti — v očigled visokim izdatkom — pravico zahtevati vsaj red! Če smo razne »motni''« spregledali pretekla prva leta obratovanja, jih v bodoče ne bomo !	K.
fnariborBfco qlečalisfe
REPERTOAR.
Torek, 1. oktobra ob 20. uri »Svečana proslava« Izven. Operne cene. Gos o-vanje g. Hinka Nučiča In Vike Podgorske.
Sreda, 2. oktobra ob 20. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Dramske tene. Premijera.
Četrtek, 3. oktobra ob 20. uri »Operno-koncertni večer«. Operne cene. Gostovanje gg. Šimenca, Neraliča in ge. Zamejičeve.
Znižanje cen v marlb. gledališču.
Po vzorcu mnogih drugih gledališč se jc tudi mariborsko odločilo, da zniža na mnogih prostorih vstopnino. Skoro v vseh gledališčih je bil uspeh ta, da se je radi tega zelo dvignil obisk in končni finančni uspeh je bil večji ko preje ob višjih cenah. Upajmo, da doživimo v Mariboru isto! Pri nas se je nižala vstopnina na vseh mestih, koder že itak preje ni bila jako nizka. V glavnem bo v bodoče raznolikost cen v našem gledališču jako velika, tako, da bodo vsi stanovi našli sebi primemo vstopnino. Želeti bi bilo pač, da se obisk vsled znižanja cen temeljito poveča.
Prijave za gledališki zbor
se sprejemajo še danes 27. in jutri 28. trn. pri gledališki blagajni.
»KARO« najboljši čevlil.
Petrolejski viri v Moreni še vedno gore.
Petrolejski vrelci v Moreni na Ru munskem so pričeli goreti že pred 4 me seci in še vedno gore. Iz celega sveta so tam strokovnjaki, ki preiskujejo vzroke nenavadnega požara. Neki angleški kemik je izjavil, da v Moreni ne gori sa mo nafta, ampak tudi plini. Ni izključeno, da je požar vulkanskega izvora. Ogem gori iz globine 1400 m in ni upanja, da bi ga mogli kmalu pogasiti.
Kanada bo spremenila pogoje za vselje-vanje.
Kakor poročajo iz Kanade, je vlada sklenila, da bo preprečila priseljevanje iz južne Evrope in protežirala priseljevanje iz severne Evrope, zlasti iz Anglije.
Kdo je bigamist?
A.: Kaj pomeni beseda bigamist?
B.: Bigamist je mqž, ki dvakrat na pravi eden in isti pogrešek.
Dobil sestrico — od očeta v Ameriki.
Učitelj: Milan, zakaj včeraj zopet nisi bil v šoli?
Milan: Včeraj sem dobil sestrico.
Učitelj:	Kako	lažeš!	Tvoj	oče	je
vendar že tri leta v Ameriki.
Milan: Da, ali vsak mesec vsaj enkrat piše mami. —
fBomlnfaite se CMD
Mariborski	in
Razstaua 5a6ja u mali Nedelji
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Mali Nedelji priredi \ nedeljo, 29. septembra 1929 od 7.30 do 17. ure v Dtuštvenem domu sadno razstavo. Razstava ima osobito namen, nuditi našim sadjarjem ugodno priliko za spoznanje obstoječega stanja našega sadjarstva, kar je neobhodno potrebno na nadaljni razvoj te za Slov. Gorice velevažne panoge narodnega gospodarstva. Razstavljeno bode vse domače namizno sadje, osobito pa tako, za katero, so možnosti ugodne prodaje. Zato je želeti, da se naši sadjarji, domači in tudi okoliški, v velikem številu udeleže te važne prireditve, ki naj bo domačinom v čast in novo spod budo, tujcem pa naj pokaže sad žuljev prleškega gospodarja. Po rani sv. maši je otvoritev razstave z govori, popoldne pa strokovna predavanja. Po -gzstavi (ob 19. uri) je zabavni večer s šaljivimi nastopi in petjem. Na programu so burke: Kje je meja? Damoklejev meč, Katrica in muzikant.
Smrtna kosa.
Umrl je Martin Šmid, davčni eksekutor v pokoju, star 83 let. Pogreb pokojnika bo v nedeljo ob 15. na pokopališču v Pobrežju. — V Poljčanah je umrl danes 27. tm. 61 letni podžupan in gostilničar Ivan Grundner.
Naročniki »Jutra« na Pobrežju
bodo od 1. okt. naprej dobivali list na dom dostavljen. Na to opozarjamo vse Pobrežane, ki bi hoteli list še naročiti. Naj prijavijo v mariborski upravi, Aleksandrova cesta 13.
Višja šola Vojne Akademije.
Iz mariborske garnizije sta sprejeta za slušatelja Višje Vojne Akademije artile-riski poručnik Miko Bajd in inženjerski poručnik Radukic Novak. Šola prične 1. oktobra in traja dve leti. Želimo obenem veliko uspeha-v šoli.
0 stanju državne ceste med Bohovo
in Mariborom
prejemamo iz interesiranih krogov poročila, ki trde, da je ta del ceste trenutno v zelo slabem stanju, ki naravnost ovira promet. Popravilo še pred zimo je nujno potrebno, zlasti če se pomisli, da je ta cesta v bližini Maribora med najbo.j fre-kventiranimi. Zlasti je mučno na tej cesti prevažanje bolnikov, kar je nedavno pokusil tudi mariborski rešilni avto, ki bi bil moral nekega bolnika nujno spraviti v bolnico, pa se je radi slabe ceste moral z ozirom na stanje bolnika le korakoma pomikati. Merodajne činitelje opozarjamo na to nujno zadevo!
Poziv vsem davkoplačevalcem.
Davčna uprava v Mariboru razglaša:
Pri podpisani davčni upravi se je u-gotovilo, da davčni zavezanci čim dalje bolj zaostajajo s plačilom davkov. Veliko davkoplačevalcev še letos ni nič, ali pa le nezadostni del zapadlih davkov poravnalo, zlasti je še v zaostanku zem-ljarina, ki je za prvo polovico zapadla v plačilo že 15. avgusta t. 1. Radi tega je davčna uprava primorana, da podvza-me vse mere, da se ti prekomerni davčni zaostanki nemudoma izterjajo. Prihodnje dni se bodo dostavljale vsem davčnim zavezancem poštne položnice, o-značene z zneskom, ki ga stranke na do-sedaj zapadlih davkih dolgujejo. Davjčni zavezanci se v lastnem interesu nujno poživljajo, da potom teh položnic takoj plačajo označeni davčni zaostanek, sicer se bo ta brezpogojno prisilno izterjal potom rubeži in javne prodaje premičnin oziroma nepremičnin, zamudniki pa bodo trpeli poleg zamudnih obresti tudi vse stroške prisilne izterjave.
Redke eksemplarje krompirja
je pridelal letos na svojem posestvu v Rošpohu kmetovalec Ivan Puhalj, primorski rojak, ki je tam kupljeno, poprej zanemarjeno zemljo zelo popravil. Posamezni komadi krompirja tehtajo po 94 do 96 dekagramov, torej malo manj kat
1 kg. Dva lepa eksempiarja se lahko vidita v Prešernovi kleti. Vsekakor lep u-spch umnega kmetovanja!
Sv. Lenart v Slov. gor.
V obrtno nadaljevalno šolo bo vpisovanje učencev in učenk v vse tri razrede od nedelje, dne 29. IX. do srede, dne 2. okt. od 9. do 12. ure v ravnateljevi pi-sarni meščanske šole. K vpisovanju mora prinesti vsak vajenec in vajenka odpustnico in 100 Din vpisnine kot prispevek za učne pripomočke. Opozarjamo vse o* brtnike v okolišu 6 km, da morajo \jiho-vi vajenci brez izjeme obiskovati šolo. Redni pouk se prične v četrtek, dne 3-okt. popoldne ob 14. uri.
SJSU »Napredek«
ima v soboto, 28. t. m. ob 17. v sokolsld župni sobi v Narodnem domu članski sestanek. Udeležba strogo obvezna, nečlani vabljeni. — Odbor.
Zvezo jugoslovanskih gasilskih društev
za celo državo bodo ustanovili na ustanovni skupščini dne 8. dec. v Zagrebu-
Naznanilo vsem posetnikom Pece!
Vsem planincem in širši javnosti sporočamo, da ostane Uletova koča na Peci, vsled prekrasne jeseni, še do nadaljnega odprta, skoro gotovo do sredine oktubra. Kedaj se zapre, bodemo še pravočasno razglasili. Ker je avtopromet jako ugoden, vabimo planince, naj ne zamudijo prilike ogledati si Peco v lepi jesenski obleki. To razglašamo radi povpraševanj glede zatvoritve koče. Ko bode pa koča zatvorjena, bodo ključi za zimske poset-nike v Mežici pri tov. Francu Brezniku, v Črni pri tov. Petru Kolenbrantu in v Podpeci pri gospodarju koče tov. Maksu Golobu. Vse zimske posetnike Pece žs sedaj naprošamo, da držijo v koči najlepši red in snago in ne poškodujejo inventarja, kakor se je to zgodilo v lanski zimi. Vse planince-zamudnike še ponovno vabimo, da obiščejo še v letošnji prelepi jeseni grad Kralja Matjaža na sivi Peci.
Napredek našega ribarstva
v minolem letu dokazujejo nedavno Izdani službeni podatki ministrstva za kmetijstvo in vode. V 1. 1928 je bilo 1564 profesionalnih in 15.470 začasnih ribičev. Ribiči na morju imajo v Hdjah naloženega kapitala 26 milijonov 288.950 Din, v raznem ribiškem orodju pa 38 milijonov dinarjev. Sušak, Šibenik, Cplit, Dubrovnik in Komiža so v minolem letu dala za nad 47 milijonov dinarjev rib.
Petek 27
Petek 27
SVENGALI
V VELIKI KAVARNI
Vremenski preroki in cene kuriva.
Vremenski preroki so napovedali zo-pet prav ostro zimo, kar je dalo povod, da so nekateri trgovci, ki trgujejo v Ma' riboru z lesom na drobno, že dvignil' cene, češ da s padanjem temperature raste vrednost kuriva. Zaključek je povsem pravilen, vendar se nam zdi njihova kal' kulacija še malo zgodnja.
Nesreče.
Včeraj zvečer je na ulici padel 91etm Danilo K. iz Smetanove ul. 50 in si natri levo nogo. Bil je v spremstvu svojih starišev, ki so ga prenesli na rešilno postajo, od tam pa z rešilnim avtom pr®' peljali v bolnico. — Posestnik Anton & iz Rošpoha je včeraj v vinjenem stani0 z enovprežnim vozom dirjal po Koroški cesti tako neprevidno, da je z ojesom z®' del v obraz 60 letnega cestnega pome* tača Franca Kindermana, kateremu i0 obraz zatekel in čuti močne bolečine tudi v ustih. — Neznan kolesar je privozi po pešpoti Ob brodu in se hotel izogrm neki ženski, krenil pa je kolo tako ne' rodno, da je z vso silo treščil v ograjo r®' stavracije »Klavnica« in odletel čez pl° ' Ker je obležal navidezno nezavesten, je gostilničar odhitel na pomoč. Predno pa se mu jc približal, je ponesrečenec pr* skočil ograjo, se pognal na kolo in P°' begnil. — 4letni Franc Plohl s Korošk ceste 82. je davi med igranjem padel ». črepinje stekla in si prerezal žile na ie roki. Prepeljali so ga v bolnico.
Velika kavarna.	...
Danes, petek, predvaja g. Svcn.gaI‘t ,j| lepatične esperimente, med drugim ^ I veliko sodno razpravo.
O zoreiem grozdju, vinu, ore-kupcih in gostiiničarlih
S SKRBMI NASIČENO OZRAČJE. — VINOGRADNIK IN — PIVOVARNAR. PRAVI IN NEPRAVI KRČMARJI. — PREKUPCI. — KANA GALILEJSKA. — PRED TRGATVIJO. — IZGLEDI. —
Klopotci že pojejo svojo pesem. Nad vinogradi se razlivajo šopi solnčnih žarkov, ki pomagajo grozdju do zorenja. Tupatam se zamegli nebo in se odene v tmurno-žalostni pajčolan. V dalji se o-glasi grom... težke skrbi se rodijo v srcu vedno bičanega, od vseh skušnjav preganjanega kmetovalca. Zadnja misel, kvintesenca vseh skrbi in strahov zaradi vremena je: »Kaj, če mi v par minutah oklesti toča to, kar sem s skrbjo, trudom, ljubeznijo in stroški obdeloval od februarja do — septembra?!« Pa je že minula ta strahotna skrb. —
Kaj bo prinesla jesen? —
Ostra zima, o kateri smo tožili tako, da smo potrošili cele polovniake črnila, je res uganjala strašne orgije. Ponekod so celi trsi izgubili življenje, a ponekod je poletje popravilo ono, kar ;e pomorila zima. Vmes je bila borba z nestalnim vremenom, s peronosporo, oidijem ter drugimi tegobami, ki so stalni obiskovalci našega vinogradnika.
Kdorkoli je premagal le težave. b: lahko v žaru poletnega sohica de^al sijajno račune na letino. Da, da: Račune brez ■— krčmarja! Če kje, ’’e tu umestna primera s krčmarjem: kajti kateri stan J« trdneje zvezan z vinsko trto, kakor kr-čmarski?
Predvsem težijo moreče skrbi na negotovost vinskega pridelka gojiielie plemenitih trt, to je one, katerim ne gre toliko za množino, kakor ,za kakovost letošnje kapljice. Kmet, ki je dos'eden prijatelj dobre kapljice, je — ker ni slepec, — opazil, da nekateri krčmarji točijo slabšo kapljico, kakor jo je on pridelal in prodal. Kmetov jezik, vajen vseh okusov in nijans, običava obiskovati svoje kupce in ■ navadno ugotavlja, da inia njegov s trudom in skrbjo pridelani Pridelek so-okus šmarnice ali pa jabolčnika, v najboljšem slučaju pa — hru-ševca... Šmarnica Je pleve! naše vinske kulture, živa efektivna zguba in tako ničvredna vrsta, da je celo zakonodajalec prepovedal golenje te trte.
Poleg vina slovi kajpak — pivo. Pivo-varnar ne more piva »krstiti«, niti ga mešati z manjvrednimi snovmi, dočimje za vino kanagalilejska umetnost že postala — moda. Sicer pa se mora prLnat*, da se naši vestni gostilničarji zavedajo
svojega »poslanstva« — (če je- to primeren izraz za krčmarsko obrt) in čuvajo svojo kapljico tako, kakor so jo prevzeli od producenta - vinogiadnika. Resnici na ljubo in krčmarskemu stanu v čast pa moramo priznati, da so oni gostilničarji, ki izhajajo iz starih krčmar-skih generacij, v katerih se gostilna od očeta na sina podeduje, ne-le strokovni poznavalci vinske kapljice, ampak tudi vestni izvrševalci dolžnosti svojega poklica. Ravno tako pa ne smemo zamolčati, da so največji krivci slabega mišljenja o krčmarjih oni skorojeviči, ki so mnenja, da je gostilna zlata jam*i in vir lahkega zaslužka. Le-ti so nekaj slišali zvoniti o »hitri zaradi« in zelo se poslužujejo tudi nedovoljenih manipulacij, ki so dale povod za pavšalno sumničenje celega stanu. Ti skorojeviči so mnenja, da je oportuno mešati ceneno šmarnico, »ki ne stane mnogo, a hitro v glavo stopi«, se izgovarjajo z visokimi davščinami, z nedosegljivo režijo, nakupnimi cenami in drugimi frazami, pri tem pa prav nič ne mislijo na goste, katere s svojo robo le odbijajo. — Te vrste smo zapisali oz. vpletli v to razpravico zato, ker se pojavljajo že sedaj razni agenti in pre-kupci, ki ponujajo cenene zaloge šmarnice za takozvano »rezanje«. Da je šmarnica, kateri pravijo Hrvati »direktor« — strup, ki škodljivo vpliva na človeški organizem, naj spregovori pero strokovnjaka! S tega vidika je pač umestno, da sedaj tik pred trgatvijo opozorimo naše gostilničarje v njih lastnem interesu na vse to, kar smo napisali; kajti širom sveta sloveča slovenska vinska kapljica ni le pridobitni vir tako za kmetovalca-producenta, vinskega trgovca in prekupca ter gostilničarja, ampak hranivo v višjem smislu besede. Vino ni sicer potrebno, kakor vsakdanji kruh, a je okrepčilo, eliksir za radost in tolažba za žalost. V slovenskem, — pa tudi svetovnem slovstvu zavzema častno mesto; od Noetovih časov sem je v čislih: igralo je veliko vlogo pri narodih vseh vekov in sam božji sin si je izbral vino kot simbol svoje krvi... Neodpustljiv smrten greh bi tedaj bil, kvariti božjo kapljico ter jo spreminjati v brozgo. — In na vse to opozoriti je bil namen teh vrstic!
ne bo več mirno trpela. Zlorabljanju športnega internacijonalizma v uemško-nacijonalne in iredentistične namene ob klavrni in ponižujoči asistenci slovenskih športnikov, je treba enkrat za vselej napraviti konec! Najprimitivnejša dolžnost Slovencev, ki sodelujejo v takih športnih klubih, je, da tako počenjanje svojih tovarišev preprečijo ali pa da izstopijo ter osnujejo svoj lastni klub.
Dolga leta smo mirno trpeli mnoge sra motne manifestacije v mariborskem športnem življenju, sedaj pa je menda vendar že napočil skrajni čas, da napra-
vimo temeljito remeduro. Ne zahtevamo, da bodi naš šport bolj nacijonalen kakor je nacijonalen kje drugje, čeprav bi se v tujini tudi v tem oziru lahko mnogo naučil, zahtevamo pa popolnoma upravičeno, da rrepreči napačno pojmovanje športnega internacijonalizma. Sim- • patije javnosti bodo v bodoče veljale samo športu, ki si bo znal ohraniti svoj na-cijonalni državni ponos, nikdar pa ne športu, ki podpira narodno mlačnost aH pa celo nemški nacijonalizem in iredentizem.
Spori
ISSK MARIBOR : SK ŽELEZNIČAR.
V nedeljo pričnejo prvenstvene tekme v mariborski oblasti. V prvem kolu se srečajo »Rapid« in »Svoboda« ter »Maribor« in »Železničar«.
ISSK Maribor, ki že tri leta zapoiedo-ma vodi v prvenstvu, je v finalni iekmi proti »Primorju« predvedel igro, ki ga ponovno upravičuje na vodilno mesto. Stanje v domačem nogometu pa se je v toliko izpremenilo, da nima prvak samo eno odločilno tekmo, temveč dva protiv-nika, ki se resno potegujeta . za častni naslov: SI< Rapid in SK Železničar.
Že prva prvenstvena nedelja bo torej pomembna prireditev v našem nogometu. SK Železničar razpolaga z dobrim moštvom, ki je izvojevalo že vrsto zavidanja vrednih zmag, dočim o »Mariboru« ahko trdimo, da je še vedno najboljše moštvo, kar pa ni vedno zanesljiv pogoj za zmago, zlasti ker napad ni tako odločen, kakor ostali deli moštva. Izid je nemogoče predvideti, pač pa je gotovo, da bo tekma nudila zanimiv šport.
Sodil bo ljubljanski sodnik. Prireditev se bo vršila na igrišču ISSK Marib ra v ljudskem vrtu.
ENiadionaEizem Sn športni internacBJonaiizem
TEMELJNE OSNOVE ŠPORTA. — NARODNA ZAVEDNOST V ŠPORTU. —
NAŠI SRAMOTNI IZRODKI.
Spore ni bil zasnovan na narodni ideji, kakor je bilo Sokolstvo, ki si je poleg te-lesno-vzgojne nadelo tudi duševno in harodno-vzgojno nalogo in je baš v svetovni vojni in v dneh borbe za našo državno samostojnost, tako sijajno dokazalo pozitivne uspehe svojega dolgoletnega dela. Šport v današnjem pomenu besede je nastal le kot telesno-vzgojna nujnost ter si osvojil pred vsem zapadno Evropo, kjer je vsled degeneratoričnega upliva velikih mest in industrijskih centrov bila telesna okrepitev ljudstva naivnost edina rešitev narodne in državne bodočnosti. V ostale države se je razkril bolj zaradi mode in zaradi tekmo-vanj, ki so mamila 'n še vedno mamijo mladino in širšo mestno javnost.
Dasiravno šport v bistvu torej ni nacijonalen, ampak internacijonalen, je samo ob sebi umevno, da ostanejo n. pr. Angleži, Francozi, Italijani, Nemci in drugi tudi kot športniki Angleži, Franco-zi- Italijani, Nemci itd. Nikdar Je nismo Pri športnikih teli narodov, pa najsibod) tudi člani socijalistične internacijonale, poživeli, da bi se tako daleč spozabili, a bi na kakršnih koli prireditvah doma ! 1 v tujini poniževali svoj narodni čut n blatili s svojim kakršnim koli posto-. '1J<?m narod, kateremu pripadajo. Ka-u F n tro bi to le eden edini izmsd n’1h r u.sil> hi ga drugi brez posebnih ce-u°nii izločili iz svoje srede, kar se je
v mnogih konkretnih slučajih, ki so nam znani, tudi zares zgodilo.
Kakor pa vzamemo Slovenci vsako stvar preveč dobesedno, tako smo /zeli tudi intcrnacijonalizem športa, a ^oleg tega še tako, da mislimo, da pokažemo svoj internacijonalizem baš s tem,. da mirno trpimo in dovolimo žalitve na račun našega naroda in celo tudi naše dr žave. Z ene naših športnih prireditev zadnjih dni je poročalo ljubljansko časopisje, da se je na njej govorilo več nemško nego slovensko in da so posamezni športniki še pozno v noč izzivalno - hei-lali« po ulicah nekega našega mesta. Konkretno pa tudi poznamo drug slučaj, ko so se člani nekega našega -.porinegi kluba obnašali onstran državne meje tako, kakor da bi bili :?a to nalašč naroče ni od nemške iredente, pa so slovenski člani, ki celo trdijo, da so zavedni, na vse to molčati in niso izvajali nikakršnih posledic, čeprav bi bila to ne samo njihova sveta narodna, temveč tudi državljanska dolžnost!
Te dni je nekdo v »Večerniku« izrazil potrebo po čistem slovenskem tenišk m športu v Mariboru, toda prav tako kakor na igralce tenisa, bi bil tak apel potreben tudi na mnoge športnike drugih Panog in v prvi vrsti še na one, katero smo imeli v mislih gori. Takega poniževanja našega naroda in naše države narodna in patrijotična javnost v bodoče
Ostanki čloueka, ki je žiuef
preč 1000 leti
V Sukutienu, južno od Pekinga, že delj časa izkopavajo v znanstvene svr-he. Dela vodi znani švedski paleontolog dr. Birget Bohlim s pomočjo Rockefellerjeve ustanove in nekaterih kitajskih u-čenjakov. Pri teh izkopavanjih so naleteli na fosilne fragmente okostja, o katerem je ugotovljeno, da je od bitja, ki je živelo pred 1000 leti. Po svoji konstrukciji je bitje bilo nekaka sredina med človekom in opico. Dali so mu ime: Si-nanthropus Pekinensis. Pri nadaljnih izkopavanjih so prišli do novih razkritij, ki bodo velikega pomena za proučevanje predzgodovinske dobe. Našli so zobe, čeljusti in razne druge dele predzgodovinskega bitja, ki je bilo bolj slično človeku nego opici. Pričakujejo, da bodo iz najdenih delov mogli sestaviti popolno ogrodje predzgodovinskega človeka. — Samo če ni to enkrat — mesto ameri-kanske — kitajska novinska raca!!)
Lahkoatletski meeting mariborskih klubov.
Mariborski klubi: SK Rapid, ISSK Maribor in SK Železničar ter SK Ptuj so razpisali veliko lahkoatletsko prireditev, ki se bo vršila 1. novembra na igrišču Rapida.
Tekmovalo se bo brez handicapa v sledečem redu:
I. Podmladek 16—18 let:
200 m tek in skok v daljavo z zaletom.
II. Dame:
60 m tek, met krogle in skok v daljavo z zaletom.
III. Senijorji:
100 m tek, met krogle, skok v višino z
zaletom, 800 m, met diska, skok v daljavo z zaletom, iek 3000 m, skok v daljavo brez zaleta, štafeta 4X100 m. Prijavnina znaša 5 Din za osebo in 2 Din za disciplino.
Prijave na naslov Sport-Roglič, ribor, do 25. okt.
Tekmuje se po pravilih JLAS-a.
Kakšni jeziki se gouore u Beogradu ?
Po najnovejši statistiki govori v Beogradu od 226.289 prebivalcev: 86.607 srbo-hrvaški, 5334 slovenski, 9432 ruski, 9329 nemški, 4980 madžarski, 2332 češki, 650 slovaški, 1147 rumunski, 1651 jevrejski, 605 Špan-olski, 877 arnavtski, 494 francoski 14 grški, 337 italijanski, 126 angleški ;ezik. Pripomniti jc seveda treba, da je J e vre je v (Židov) več, nego jih’ je prijavilo jevrejski občevalni jezik, nam reč 7443. Jevreji imajo tudi španjolski. nemški itd. občevalni jezik’.
Ma-
Jesensko hazensko prvenstvo
se bliža zaključku. Na podlagi napačnega poročila, da je SK Mura izgubila tek mo z »Ilirijo« par forfait s 6:0, smo ob javili, da je postala družina »Maribora« avtomatično prvak Slovenije. Ker pa je tekmo izgubila s 6:0 SK Ilirija, je »Mura« še vedno na prvem mestu v tabeli. V celoti se imata odigrati v Sloveniji samo še dve tekmi ISSK Maribor:SK Ilirija v Ljubljani in ISSK Maribor:Mura v Ma riboru. Izid prvenstva zavisi torej odzadnje tekme. Več izgledov ima »Mura ker ima ugodnejšo razliko golov in vodi z dvema točkama pred »Mariborom«.
Službeno iz sodniške sekcije.
Prvenstveno tekmo Rapid:Svoboda, ki se vrši ob 10. na igrišču Rapida, sodi g, Fišer. Prvenstveno tekmo rezerv ISSK Maribor : SK Železničar do 13.30 sodi g Nemec. Igrišče ISSK Maribor. Prvenstvena tekma ISSK MaribonSK Želez ničar sodi ljubljanski sodnik. — Načelnik.
Zvišanje diskonta pri narodnih bankah.
Angleška banka je dvignila obrestno mero od 5 in pol na 6 in pol %. V finan čnih krogih so mnenja, da bosta dvigni obrestno mero tudi nemška državna in avstrijska narodna banka.
Hmerika brani suojo petrolej sko industrijo
Washingtonska vlada podvzema od-očne mere, da obrani petrolejsko industrijo Zedinjenih držav. Eden izmed najodločnejših korakov je bil storjen te dni. Sklenjen je bil sporazum, da se popolnoma ustavi delo na Zettleman-tilis-poljih v Kaliforniji do 1. jan. 1931; n tudi takrat se bo z delom pričelo znova šele, ako bodo tržni pogoji ugodni.
,1 '
Haše spore z madžarsko
)o reševalo prihodnje dni mešano sodišče, ki bo imelo novo zasedanje v Parizu. Kot naša člana odpotujeta danes tja predsednik drž. sodišča za zaščito države in kasacijskega sodišča dr. Dušan Subotič ter vseuč. profesor dr- Arangje-lovič. Na dnevnem redu je 31 predmetov, med njimi razne tožbe madžarskih optantov radi sekvestriranih njihovih posestev. Najvažnejše pa je vprašanje Be-lja, glede katerega pa se bo sklepalo samo o pristojnosti mešanega sodišče v tej zadevi.
Koliko stanovanj so zgradili v 1. 1928 v ČSR?
Minolo leto je bilo glasom nedavno izdane statistike o novogradnjah rekordno glede stanovanjskih zgradb. V 74 češkoslovaških mestih je bilo nanovo sezidanih 10.152 poslopij, od teh je bilo 9446 stanovanjskih z skupno 33.807 novimi stanovanji.	__________
c.?'
Iznenadenje za god.
— Kam?
= Grem kupit ženi za god — stroj z? pranje.
— No, to bo iznenadenje!
= Seveda bo, pa šc kakšno i Ona namreč pričakuje, da ii bom kupil avto,
SOLSKE
za vse šole, in vse šolske potrebščine kupujte v
TISKOVNI ZADRUGI, MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgodovinski roman iz starih Benetk 178
Odgovorila je z nekako ponižnostjo, ki je osupnila Rolanda.
»Prizanesite mi... Ce vam pravim, da moja hči ni hotela prisostvovati tej veselici, je res, in vam ne morem reči drugače.«
»A vendar je treba, da govorite,« je povzel Roland s pretečo trdnostjo glasu. »Hočem, da veste, kaj se je zgodilo z Bianko.«
»Ah,« je vzkliknila kurtizana, »torej jo ljubite:«.
Vsa njena ljubosumnost je izbruhnila v tem kriku bolečine in gneva.
Da se je v tem trenotku prikazala Bianka, morda bi bila planila nad njo z bodalom.
Spričo razodetja tega čuvstva je ostal Roland nekaj trenotkov kar trd od začudenja.
Imperija je imela to molčanje za priznanje, za glasno izjavo Rolandove ljubezni do Bianke.
In zdaj je izbruhnila v njej vsa besnost brez
mere in meje.	,	,	„	„	.	.
Vstala je, mrtvaško bleda, obraz pokrit z žolčnimi lisami, in zdelo se je, kako da bi bila veličastna lepota te ženske izginila v nekakem strahovnem razpadu.
»Ti jo ljubiš!« je zajecljala s presekanim in žvižgajočim glasom, »ti jo ljubiš! Dobro! Zdaj sem jaz na vrsti, da se smejem!.,. Pripravi se na najstrašnejšo muko, ki si jo ti meni naložil! Ti si me zaničeval, preziral in zasmehoval! Ti si me obsodil v trpljenje, hujše od smrti: zavzeti z enim samim pogledom vsakega moškega, razen enega samega, razen tebe, ki te ljubim! Ah, tvoje srce ni čutilo sočutja, niti usmiljenja z nesrečnico, ki se je valjala pred tvojimi nogami... in zdaj prihajaš povedat, da ljubiš tudi ti! Zdaj ne ljubiš več Leonore, kajneda? Zdaj ljubiš Bianko?... Dobro; vedi naprej nekaj, česar morda še ne veš: Bianka te obožuje! da, hči te obožuje, kakor te je oboževala mati.«
Roland se je zdrznil.	..........
Niti za hip ni dvomil o resnici, ki jo je slutil na
tihem že prej.
Za trenotek so se mu stisnile pesti.
Že mu je hotela uiti nasilna gesta.
Toda premagal se je, kajti hotel je izvedeti vse.
S tisto posebno svetloumnostjo, ki jo je ohranila tudi v največji razbrzdanosti svojih strasti, je Imperija zapazila te prehode; videla je, kako je Roland prebledel.
»Da!« je nadaljevala še bolj vročično, »Ti si ves ogorčen, da se predrznem govoriti tako, o tvoji novi oboževanki, kakor si bil ogorčen takrat, ko sem ti govorila o Leonori... Moja kutizanska usta oskrunjajo čistost Tvojih ljubezni, kajneda, gospod pošteni mož?«
~^?annffr?TfT v F v.. *• ?? "» t n mffS
Premolknila je za trenotek, in ker je Roland ostal molčeč, resnoben in važen, ie povzela, precejaje svoje besede kapljo za kapljo, kakor žgoč strup:
»Vedi toraj predvsem tole: Bianka Te ljubi. Ali še nisi vedel tega? Tembolje, kajti zdaj mi je dvojna radost, da Ti to naznanim. Toda to ni še vse,« ie zaključila v izbruhu brezumnega smeha, »to ni še vse dragi moj! To Bianko, ki jo Ti ljubiš, ljubi tudi nekdo drugi. Poznaš ga... eden izmed Tvojih najboljših prijateljev je ... Tvoj dobri prijatelj Bembo... pred katerim si jo že enkrat otel... torej, zdaj veš vse to, trpi kakor pogubljenec, vedi konec vsega... Ali -'eš kje je Bianka? Ali veš, kje je Čista hči podle kurtizane? v objemu Bembovem, in jaz sama sem jo pahnila vanj! Išči jih, kje sta, in najdi jih, če jih moreš!«
Mahoma je umolknila, ter se zgrudila v naslanjač: Popadla jo je živčna kriza in stresal jo je krčevit gro-hot, ki je divjal na njenih skrivljenih ustnicah.
Roland je bil vstal.
Besna jeza je zaorala po njem.
»Zadnja ura te ženske je prišla!« je mislil sam pri
sebi.
In hladnokrvno je potegnil svoje bodalo.
Toda njegova roka, dasi dvignjena, ni padla na strašno mater.
Počasi je vtaknil bodalo v nožnico nazaj in zamrmral:
' »Ne, saj ni moja naloga, da bi sodil ta zločin.«
Ozrl se je na Imperijo z ledenim pogledom in odšel, misleč si:
»Uboga mala Bianka! Izgubljena! Ah nesrečno dete!... prekasno! prepozno sem prišel!...«
Ostavil je palačo in stekel k enemu izmed poglavarjev, ki so bili razpostavljeni po okolici.
»Vzemi dvajset mož,« mu je dejal, »teci v škofovo palačo, pridi vanjo izlepa ali izgrda, preišči vso palačo, in če je Bembo tam, spravi mi ga na Olivolo živega ali mrtvega. . . . «
Mož je odhitel.
»Ce je Bembo tam! je mislil Roland žalostno. Gorje, da je to tako malo verjetno!...«
Neizmerna žalost se ga je lotevala.
Kaj! Bianka, ta neomadeževani hermelin, v rokah ostudnega Bemba!
Kaj! Ali je mogoča taka oskrumba! in Biankina lastna mati jo je pripravila...
»Zdaj naj torej umre ta podla zver« je zarohnel sam pri sebi, saj sem ji prizanašal edinole zarali njene ljubezni do uboge revice!... «
Nadel je zopet svojo krinko ter se zavil v plašč, v katerem ga ni bilo mogoče spoznati.
Tako se je vrnil pred pročelje palače.
Skalabrino je stal še vedno na svojem mestu, ča-kaje dogovorjene ure s smrtno tesnobo.
»Ubogi oče!« je zamrmral Roland. »Ubodi stari tovariš mojih bolečin! Oh, torej sem v resnici proklet,
V ivt a i \ n 5 r v. fine* 27. TJC. 1925.
da zadene nesreča vse, kar se me dotika in obdaja, kakor je zadela mene samega! «
V tem trenotku je Skalabrino zapazil Rolanda
Prebledel je in naglo pristopil k njemu.
»Kako je, gospodar?« ga je vprašal.
»Pojdi z mano,« je odgovoril Roland.
Počasi je začel stopati ob robu kanala, pozorno motreč mnogoštevilne gondole, čakajoče gostov, ki so jih bile pripeljale k Imperiji.
»Kaj je z mojo hčerjo, gospodar?« je vpraša! Ska* labrino z zamolklim glasom.
»Le pojdiva, pojdiva...«
Zdelo se je, kakor da išče nekoga ali ničesa.
Naposled je obstal pred lepo slavnostno gondolo, katere šator je v nezaslišanem bogatstvu tvoril v noči blestečo nebo, ki se je končavalo zgoraj z zlato krono.
Težke svilnate zavese so nadomeščale usnjate zastore, s katerimi so bili opremljeni ti šotori po navad*. Notranjost je bila vsa tapecirana; žametne blazine so se kopičile za počitek razsipne lastnice te gondole, za-dej pa je sedel moški zavit v plašč,ki ga je varoval nočnega mraza in čakal.
»Ali vidiš to gondolo?« je dejal Roland.
»Da, gospodar, vidim jo,« je odgovoril Skalarinfl trepetaje; »toda Bianka...«
»Le potrpi... Ta gondola je gondola kurtizane Im- ■ perije, ali slišiš?«
»Slišim, gospodar!... Oh, kar zdi se mi, da je nesreča v zraku...«
»Potrpi, Ti pravim! in dobro poslušaj, kar Ti povem.«
»Poslušam.«
»Čez par minut bodo Imperijini gostje odšli; palača bo postala molčeča in nema; toda Ti ne odidi. Počakaj ...«
»Ali tukaj, gospodar? ...«
»Tukaj... ali morebiti kje drugje, kakor boš ho- , tel kakor Ti bo velelo srce.;. Poslušaj, Skalabrino: kadar odidejo vsi ljudje, boš videl priti Imperijo v spremstvu Sandrigovem; sedla bosta v to gondolo..-ali razumeš? ...
»Da, da, gospodar!... Moja hči! Moja hči! Kaj se ji je zgodilo?«
»Potrpi, še enkrat Ti pravim. Torej, Imperija in Sandrigo se zdajle popeljeta v tej gondoli na izprehod. Več Ti ne rečem o tej žetjski in tem človeku, ostalo je Tvoja skrb ...«
Skalabrino je razumel da zdajci, izve nesrečo, k* jo je čutil v zraku, kakor se je bil izrazil.
Vzravnal se je.
»Zdaj pa,« je povzel Roland, »bodi pripravljen na katastrofo...«
Skalabrino je zaječal.
»Tvoje hčerke, dobri moj tovariš, tvoje hčerke H nocoj ne moremo vrniti.«
(Dalje prihodnjič.)
Izdaja Konzorcii »Jutra« v Ljubljani:	predstavnik	izdajatelja	in	urednik:	Fran	Brozovič	v	Mariboru,	liska	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	predstavn
»tanko D o 16 1 a v Maribori
MALI OGLASI
Prvovrstni jabolčnik* nove in stare letine, lasten pridelek poceni na prodaj v Mariboru ali Pesnici. Vprašati Karl Pugel, Maribor, Trg Svobode 3.	2393
Dijaka sprejmem
v vso oskrbo, v bližini vseh šol. Ko-roščeva ul. 7; vrata 5.___2398
S 15. oktobrom
oddam 2 in 3 sobno stanovanje. Naslov v upravi lista.	2409
Čedna, meblovana soba
z električno razsvetljavo, parketna tla z uporabo glasovirja se odda dvema boljšima dijakoma (v bližini šolskih poslopij) eventuelno tudi gospodu, kateri bi vzel dobro hrano s 1. ■»ktobrom t. 1. Naslov pove uprava »Večernika«. ______________________________________ 2372
Art. oficir Išče lepo, meblirano sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo. Ponudbe pisati na naslov: M. Gligorijevič, Hotel Mariborski
dvor._______________________________ 2395
Dijak se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov v upravi lista.	2379
Veliko prazno in opremljeno sobo
v bližini glavnega kolodvora vzamem takoj v najem. Ponudbe kavarna Evro-pa, Aleksandrova cesta 45.	2399
Park kavarna,
soboto in nedeljo koneert.	2401
Ocarlnjenje,
prevoz in vskladiščenje vsakovrstnem* blaga po najnižjih cenah, kakor tudi prevoz drv, premoga in pohištva prevzame špedicija A. Reisman, Voj?.5>:i-ška ul. 6.	2371
Za Vaše zimske plašče nabavite si že sedaj primerno krzno za ovratnik in obšive, dokler je izbira bogata, kajti pravkar so dospele največje pošiljatve iz Leipziga. — Zalogo si lahko ogledate povsem neobvezno. — Našli boste vse to, kar rabite.	2389
UPRAVA JUTRA V MARIBORU, ALEKSANDROVA C. 13, 1SCE PRIDNO IN POŠTENO
RAZNASALKO JUTRA*
ZA POBREŽJE
One raznaialke, ki bi rellektlrale n« to me-*to, naj ae zglasijo dne 28. septembra do 10, ute dopoldne v upravi .Jutra*. U
kožuhovine
ima letos v zalogi tvrdka
L. ORNIK, MARIBOR
KOROŠKA CESTA 9
RAZ N B H VRST