Razne stvari. Domače. (M i 1. k n e z i n š k o f), ki so se z zadnjega napornega vizitacijskega potovanja vrnili precej bolehni, so sedaj že toliko okrevali, da so danes kot na god cesarjev mogli v stolnici služiti slovesno sveto mašo z mnogobrojno asistenco. Pri sv. maši so bili navzo6i vsi ob6inski, uradniški in vojaški dostojanstveniki. Pri obedu v knežjem dvorcu, h katererau so bile povabljene naiodli6nejše osebe našega mesta, so mil. knez in škof v iskrenih besedah napili godovnjaku-jubilantu. (P o s 1 a n e c g. J. Ž i 6 k a r) bo imel prihodnjo nedeljo 21. avgusta pri Slaperniku poleg Vitanja ob 3. uri popoldne volilski shod. (S h o d v o 1 i v c e v) pri Svet. Janžu se odloži, in skli6eva volilce v nedeljo dne 4. septembra ob 3. uri popoldan na Grni gori pri Ptuju. Gregoree-Jurtela. (Kam pojdemo v nedeljo?) V Jarenino na cesarsko slavnost. Bo imenitna? Seveda, kakor je to že v Jarenini navada. Doma6ini, sosedje in prijalelji Jarenine, na svidenje torej v velikem številu! (Izmed Marijnoceljskih romarjev) je nekdo v Kapfenbergu izgubil mošnjico z nekaterimi gld. Hranjena je pri 6. g. Antonu Šebatu, kapelanu v Polj6anah. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi pri njem pismeno ali osebno. (Od Sv. Jerneja pri Lo6ah)se nam poro6a že zopet žalostna novica in sicer nesre6a, ki je zadela celo župnijo. Dne 9. t. m. ob treh popoldne je klestila to6a, kakor orehi debela, in je uni6ila polovico grozdja in drugih pridelkov. Najbolj debela je padala okrog streliš6a, akoravno se je pred nevihto mnogo smodnika porabilo. Bog nam pomagaj! (Občinski zastop v Novi Štifti) pri Gornjem gradu je dne 7. avg. 1.1. sklenil soglasno in odposlal na doti6ni ministerstvi prošnji za ustanovitev slovenskega vseu6ihš6a in nadsodiš6a v Ljubljani. (Poštne zadeve.) Poštni blagajnik v Celju, g. Mat. Wurianek, je stopil v pokoj. (S ii d rn a r k a) naznanja, da je darovala dvema u6iteliema 25 gld. oziroma 50 gld. Seveda morata vsled tega delovati odslej za nemštvo. Kdo sta neki ta dva gospoda, ki delata s takim po6etjem le sramoto vrlo narodnemu u6iteljstvu na Spodnjem Štajarju ? Ali nju ni sram, da prodajata za nekaj umazanih srebrnjakov svoje narodDO prepri6anje ? (P r i M a 1 i n e d e 1 j i) je bil dne 12. avgusta najden nepoznan mož, skoraj mrtev, le poslednje olje Se je sprejel, na to pa kmalu umrl. Star je po spoznaniu okoli 60 let; bil je brez suknje v doma6i obleki. Kjer ga pogrešajo, naj se oglasijo pri malonedeljskem predstojnistvu. Nasilne smrti ni bilo na njem spoznati. (V Frankovcih pri Ormožu) je se zgodila v ponedeljek dne 8. avgusta ob pol 4. uri popoldan velika nesre6a. Kme6ki 161etni sin Ivan Puklavec je strugal z doma6o deklo v neki jami zemljo za novo pe6 in sušilnico. Bilo je par metrov pod zemljo. O6e pride z vozora, da bi zemljo odpeljal. Naenkrat se utrga na debelo vise6a zemlja in pokoplje oba struga6a. O6e ni mogel pomagati. Kri6al ie na pomo6. Izkopali so oba težko poškodovana. Priden Ivan je na žalost stariSev in prijateljev za dve uri umrl. Dekla še živi. Pokopali smo ga v sredo v lepem sprevodu v hladno zemljo. Naj v miru po6iva. (T o 6 a) je pri nas hudo klestila v torek dne 9. avgusta popoldne. Najhujše je potolkla po Kraljevcih fare Sv. Jurija na Š6avnici in v Cogetincih župnije Sv. Antona v Slov. goricah, kjer je sadie in grozdje v vinogradih na polovico uni6eno. Prizadete so tudi nekoliko župnije. Negova in Sv. Peter pri Radgoni. Nevihte, uim in hudega vremena reši nas o Gospod! (Surovost na železnici.) Prijatelj nam pi§e: Jako neprijetno je marijinoceljske slovenske romarje dirnila nebrižnost in surovo postopanje železniškega osobja na progi od Kapfenberga do Au-Seewiesen. Prišedšim v Kapfenberg nudila se je le nekaterim romarjem prilika, odpeljati se naprej. Ostalih redni vlak, ki je kmalu za romarskim odšel, ni hotel vsprejeti, 6etudi je imel precej prostora. Tako so morali romarji cele štiri ure 6akati na vrnivSi se romarski vlak in sredi no6i še le so došli v Marijlno Celje. Kako pa se je postopalo z romarji nazaj grede, bije v obraz vsaki dostojnosti in oliki. Tiso6 romarjev dospe do. kolodvora, kjer jih 6aka vlak s komaj dvema vozema za osobje. Bilo ni v njih prostora niti za 50 oseb. In kam z drugimi romarji? Hitro izpraznijo svinjske vozove. Romarji morajo gledati, kako praši6i marširajo iz vozov in Slovencera pripravljajo prostore. V te nedostojne, smradIjive prostore in v nepokrite, sicer le za prevažanje lesu in premoga rabljive voze, so napehali naše romarje. Na nepokritih vozeh je ves6as romarje pral dež. Sprevodniki no6ejo odpreti vozev za osobje, dokler ni natla6en zadnji prostor6ek navedenih vozev. To je vendar nečuveno, da se kaj takega more pripetiti v prosvitljeni dobi XIX. stoletja. Ali je to ona toliko hvalisana >humaniteta« in olika nemSkega naroda? Mi odlo6no protestujemo zoper tako ravnanje proti slovenskemu ljudstvu, tem bolj, ker smo prepri6ani, da se je to namenoma zgodilo. Doti6ni železniski uradniki so dobro vedeli, koliko romarjev je v Marijinem Celju, imeli bi se torej brigati, da vse dostojnim potom privedejo nazaj v Kapfenberg. A to se je opustilo in smatra se, da iz mržnje do slovenskih romarjev. Zato pričakujemo, da se bodo prireditelji letošnje božje poti v Mar. Celje zoper to ne6uveno postopanje pritožili pri deželnem odboru. (Egon von Pistor) se baha po nemških listih, da bo «Slov. Gospodarja* kmalu v kozji rog ugnal. Veste, g. Pistor, kaj Vam pravi «Slovenski Gospodar?» Naš list se je kavsal že z druga6nimi gospodi nego ste Vi, in še nobeden mu ni korajže odkupil. Zato je že sedaj gotovo, da nam je tudi Vi ne boste. Gospod Pistor, bodile pametni in var6ujte z denarjem. (V Polj6anah) pod župnijskim vinogradom na Cretniku je našla vini6arka 15. avgusta pod vejami človeško truplo, katero je že znabiti 14 dni tam ležalo in že bilo od ve6 živalie na6eto ter dajalo hud smrad. Spoznali so ga kot piskrovezca Andreja, kateri je imel vzadaj na vratu že kakih 10 let pest debelo oteklino. Na sumu uboja je posestnik Urlep, katerega so takoj zvezanega odpeljali. (Nemška laž.) Tudi naša »Marburgerca» poro6a o slovenski jubilejni pevski slavnosti, ki se je vršila v Celju, ali kakor pravi nemški list tako lepo «v naši Ijubki (!) nemški obmejni trdnjavi.» List poro6a svojim 6itateljem, da so Slovenci v Celju polivali Nemce s solitarno kislino. Seveda je to debela laž, kakoršne sme le «Marburgerca> prinašati svojim zabitira nemškim 6itateljem. Kajti resniea je, da je Nemec Viljem Oechs, upravnik celjske «vahtarce,» polil blg gospo Sršenovo iz Ljutomera z žvepleno kislino ter bil na to takoj odveden v luknjo, kjer sedaj premišljuje plemenitost svojega nemSkega dejanja. Če nam «Marburgarca» tega ne verjame, pa naj gre vprašat v celjsko kajho, saj je navajena ob6evati s «kajharji.» (C e s a r j e v g o d.) Raz vsa javna poslopja vihrajo danes zastave. Na rotovžu so bili vendar toliko taktni, da niso razobesili nobene franklurtarice. (Županski shod v Ljubljani.) V sredo se je vrSil v Ljubljani shod slovenskih županov. Udeležilo se ga je do 500 županov iz vseh slovenskih pokrajin. Iz Štajarskega jih je bilo kakih 150. Že v torek zve6er so se šeSli župani v »Narodnem dorau» na prijateljski razgovor. Zupane je pozdravil ces. svetnik Murnik, odgovoril je pooblaš6enec Drag. Hribar in metliški župan Jutroš. V sredo to6no ob 11 se je za6elo slavnostno zborovanje. Ljubljanski župan pozdravi vse navzoče župane in poslance, nato se voli predsedstvo. Predsednikom je bil izvoljen ljubljanski župan Hribar, podpredsednikoni dr. Rudež, dr. Ipavec, Anton Muha, Fr. Muri, zapisnikarjem Jeluši6 in Anton Goričar iz Mozirja. Zupan ljubljanski je govoril slavnostni govor ter nazadnje prebral udanostno adreso. Dr. Šegula predlaga dostavek k adresi glede slov. vseu6ilišča v Ljubljani. Popoldne se je vršilo drugo posvetovanje. Ko sklepamo list, še nimamo o tem posvetovanju poro6ila iz Ljubljane. — Torej prihodnjič! (Nemška razdivjanost ob ju1 e j n i s 1 a v n o s t i.) Iz Celja se nam piSe: Med tem ko se ie vršila preteklo nedeljo v našem mestu pevska slavnost v proslavo petdesetletnega vladanja našega presvitlega cesarja, dogajali so se od strani Nemcev in od njih naščuvane druhali ne6uveni škandali, ki bodo še v poznih 6asih pričali o podlosti naše nemškutarske druhali. Nemci in našcuvana druhal hoteli so na vsak na6in motiti slavnost, vpila in rjula je ter skušala siloma vdreti v Narodni dom, kjer se je ta slavnost vršila. Poklicalo se je na pomo6 35 orožnikov in dve stotniji vojakov, ki so razgrajalce razpršili, ter prostor pred Narodnim domora obkolili. A druhal razgrajala je še nadalje, klicala neumorno svoj »heil« in pela »Wacht am Rhein«. Vodjo te fakinaže, Vilj. Oechsa, in nekaj glavnih kri6a6ev posre6ilo se je žandarmeriji zapreti, na kar je nemir nekoliko potihnil, vendar popolnega miru ni bilo celo no6. V pondeljek bil je izlet na Teharje. Med tem časom pripeljalo se je nekaj nemških biciklistov, kdo ve od kod, k napovedani dirki. Peljali so se s spremstvom celjskega moba, med velikim krikom in vikom naravnost pred Narodni dom. Tukaj se je druhal ustavila, ter jela pretepati nekatere tatn stoje6e Slovence. Zvečer po kon6ani dirki so se zopet pritepli pred Narodni dom »nagajat« in zopet skusili siloma priti noter. Nekaj škafov mrzle vode od zgoraj jih je za nekaj 6asa razgnalo. Naš modri mestni urad je zaukazal gostilničarju, da mora gostilno takoj zapreti. Gostilni6ar pa je zahteval to prepoved pismeno in ob enem iziavil, da bode v tem slu6aju zahteval 200 gld. odškodnine, na kar je slavni mestni urad to svojo smešno zahtevo umaknil. Zopetni prihod vojakov in orožnikov je še le pijane nemirneže odgnal izpred Narodnega doma. Vendar so isti razgrajali v rotovski ulici tako dolgo, dokler jih niso vojaki z nasajenimi bajoneti porinili naprej in tudi to ulico zaprli. Tako se je toraj morala vršiti cesarska jubilejna slavnost leta 1898 v Gelju v senci bajonetov. Tega ne bi bili pričakovali niti v sanjah. To nedestojno in nesramno vedenje celjskih Nemcev naj ostane pribito kot neovrgljiv dokaz nemške nehvaležnosti napram svojemu dobremu vladarju. Mi Slovenci pa kli6emo tem krepkejSe in navdušenejSe: Bog živi našega cesarja Franca Jožefa, pogibelj vsem avstrijskim prusakom z naširai celjskimi razgrajači vred! (Nagla smrt v gostilni.) V Celji ie v Lemeževi gostilni v petek zve6er zadela kap 671etnega Jožefa Krigl-na, vpokojenega nižjega uradnika južne želežnice. Bil je takoi mrtev. Bog nas nagle srarti varuj! («Sudsteirische Post») je prinesla resni6no poročilo o nesramnem ravnanju eeljskih nemških barab povodom nedeljske veselice. Celiske barabe so to zvedele ter pokupile v par trenotkih vse številke lista, da bi jih mirni Nemci ne dobili v roke. — Resnica v oči bode. (P o m i 1 o š 6 e n j e.) Povodom svojega rojstnega dne je pomilostil presvitli cesar 19 kaznjencev. V mariborski kaznilnici sta dva pomiloš6ena. (Imenovanie.) Gosp. Karol Ljubec je imenovam finan6nim deželnim ravnateljem v Ljubljani. Svojemu rojaku iskreno 6astitamo. (Iz Marenberga) nam pišejo: Zopet je jeden Lukas preskrbljen. Kajti vlada ie dovolila. da se ustanovi v Marenbergu «šparkasa,> in za ravnatelja ji je že dolgo določen najmlajši izmed Lukasov. V našem trgu vladata sploh dve žlahti, Šoberjeva in Lukasova. Celi ob6inski svet je sestavljen iz teh dveh žlaht. Ustanovitev «šparkase» ie zasluga voditelja slovengraškega glavarstva, gospoda Zoffa, kateremu so marenberški ultranacijonalci mo6no prirastli k srcu. Slovenci nimamo sr6nejše želje, nego da bi vlada kmalu odposlala Zoffa v kako nemško nacijonalno glavarstvo, kjer bi lahko hajlal brez skrbi, ne da bi s tem žalil drugorodne državljane. Zoff ni za slovensko ljudstvo v našem glavarstvu, on ne uživa ne našega spoštovanja, ne našega zaupanja. — Oporaba uredništva: Od Sv. Primoža nad Muto smo dobili pred kratkim zanimiv dopis, v katerem se zna6ilno osvetljuje ravnanje Zoffovo s slovenskimi strankami. Ker je dopis jako oster, objavili ga bomo še le tedaj, kadar rau odvzamemo one ostrine, ki bi nas brezdvomno spravile v najožjo dotiko s sodiš6em in državnim pravdništvom. (Porotnikom) zamariborsko okrožno sodiš6e za tretje zasedanje so bili izžrebani: J. Prodnik, Jožef Pirh, Felix Šmidl, J. Stark, J. Zehner, Fr. Vakaj, A. Mar6i6, M. Stanzer, J. Gert, S. Šunko, Fr. Peitler, Silv. Gregl, Fr. Vicman, Fr. Grizold, L. Hleb, A. Arzenšek ml., Hen. Gril, J. Vouk, Anton Siherl, Fr. Kaiser, H. Perko, L. Slavič, V. Švab, A. Kukovec, Fr. Vricl, J. Kauchamer, T. Kolari6, Martin Culek, Fr. Vraz, M. Henigman, 0. Henigman, M. Slavič, Martin Kocbek, AleS Šober, J. Hiršman, Mih. Urban. Namestnikom : Fr. Bernhard, Fr. Felber, Ferd. Ferlinc, Al. Frohm, Avgust Harpi, Fr. Heller, W. Konig, M. Ledineg, Jožef Macel. — Izmed porotnikov jih je ve6ina nemškega mišljenja. Par jih je tudi Nemcev, ki slov. jezika niti dovolj zmožni niso. In vendar pridejo pred naše okrožno sodiš6e tudi trdi Slovenci, ki govorijo le slovenski. Kako bodo nemški porotniki presojevali njihove izpovedi? Dpuštvene. (Dijaška kuhinja v Mariboru.) Pridni a revni dijaki, kateri menijo prositi za hrano v dijaSki kuhinji, naj svoje prošnje potom pošte izro6e doti6nemu odboru vsaj do 15. sept. Prošnji treba priložiti šolsko fpričevalo in ubožni list. — Odbor dijaške kuhinje. (Vseslovenski delavski shod.) Vsa korespondenca, ki se tiče vseslovenskega delavskega shoda, se dopošiljaj glavnemu tajniku pod naslovom: Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. — Zastava je naro6ena; da se pa pokrijejo obilni stroški zanjo, prosijo se vsi prijatelji krš6ansko-socijalne organizacije blagohotnih prispevkov, ki naj se pošiljajo uredništvu «Glasnika» v Ljubljani. (Gasilno društvo) v Veržeju priredi v nedeljo dne 28. avgusta v gostilni g. Henrika Klemen6i6a tombolo v prid druStva. Začetek to6no ob 4. uri popoldne. Odbor. (Iz Radgone) nam pišejo: Preteklo nedeljo je imelo radgonsko gasilno druStvo v prostorih «sparkasse» in na mestnem šetališču prav lepo veselico. Vreme je bilo prijazno in dohodki so bili obilni. Cisti dobi6ek je namenjen fondu za parno brizgal- nico, ki se bode gotovo še v teku tega leta kupila. Potrebovali Da bi jo bili že ta teden. Kmetu Adami6u v Žetincih je namre6 zgorel škedenj in parme z vsemi letošnjimi poljskimi pridelki. Bogu, ki je poslal mirno vreme in vrlim gasilcem gre 6ast, da niso zgorela tudi druga poslopja. Prihitela so namreč vsa bližnja gasilna društva na pomoč, 6eravno je za6elo goreti proti polno6i, ko ljudje najtrdneje spijo. Pohvalno pa se mora omeniti, da so bili sosedje iz Ogrske s6 svojim orodjem najprvi na toriš6u. (Cesarsko slavnost) priredi kmetijsko bralno druStvo v Kr6evini pri Ptuji v nedeljo dne 21. avgusta. (Od sv. Roperta v Slov. gor.) >Žalostno omizje« je darovalo ob slovesu vrlega narodnjaka 2 gld. 7 kr. za društvo sv. Cirila in Metoda. (I z 0 r m o ž a.) Za novo dobo cerkvenega konkuren6nega odbora župnije ormoške so bili izvoljeni gospodje: Vekoslav Mikl, veletržec v Ormožu, predsednikom; Martin Ivanuša, župan na Humu, Jurij Novak, župan v Litmerku; Alojzij Horvat, posestnik v PuSencih in Martin Stanič, veleposestnik na Hardeku. (Vabilo na slavnost) ki sebo vrSila ob priliki ustanovitve »Slovenskega gospodarsko-politi6nega braln. družtva ,Straža'« v nedeljo, dne 21. avgusta ob 2. uri popoldne v Zre6ah pri gospodu P. Dobniku po nastopnem vsporedu: 1. Pozdrav. 2. Slavnostni govor. 3. Čitanje ni razlaganje pravil. 4. Volitev odbora. 5. Prosta zabava s petjem in godbo. (0 d K a p e 1 e.) V vrtu Horvatove gostilne priredilo je v pondeljek 15. avgusta »Kapelsko bralno društvo« svojo vrtno veselico. Doma6i 6. gg. pevci, ob jednem tudi skoro vsi tamburaši, rešili so svojo nalogo na našo zadovoljnost, a da se ni dosegel še ve6ji efekt, kriv }e morda tudi nekaj vzpored in premalo avkusti6en prostor. Tamburica, jedino naše narodno glasbilo, rabi se namre6 ve6krat za težke kompozicije, katerim tužnojasni glas tamburice ne more zadostovati. Tombola bila je gotovo najkrasnejši del cele veselice. Z obžalovanjem semora tudi omeniti, da se je veselice vdeležilo premalo kmetskega ljudstva in domačih gostov, zato je zna6aj cele veselice bil preve6 kozmopoliti6en. Mislim, da bi »Bralno društvo' bolj ustreglo našim potrebam, 6e bi se vsporedu pridodal tudi govor, deklamacija in mogo6e tudi — gledališka predstava. (Vabilo na koncert,) katerega priredi 6italnica v Brežicah v veliki dvorani »Narodnega doraa« v proslavo 501etniee Nj. Vel. cesarja Franca Jožefa I. dne 21. velikega srpana 1.1. s prijaznim sodelovanjpm konservatoristinie Josipe Jamnicky. Začetek ob pol 8. uri zve6er. Vstopnina 1 krono za osebo. Čisti dobi6ek je namenjen za ubogo šolsko mladino. Odbor. Vspored: 1. *% Kora6nica, svira godba. 2. J. Haydn: Cesarska, moški zbor. 3. M. Bugarell: Nazaj v planinski raj, sopran-solo s spremlievanjem harmonije. 4. P. H. Sattner: Za dom med bojni grom, moški zbor. 5. Dr G. Ipavec: V mraku, godba. 6. Slavnostni govor. 7. L. Beethoven: Romanca za gosli in harmonij. 8. A. Hajdrih: Sirota, moški zbor s sopran-solo. 9. Potpouri slovenskih pesmij, godba. 10. I. pl. Zajc: Dvospev i/. opere »Zrinjski« s spremljevanjem glasovira. 11. V. Lisinski: Brodar, moški zbor. 12. A. Haidrih: Jadransko morje, godba. 13. Iv. pl. Zajc: Lastavicam, sopran - solo s spremljevanjem harmonija. 14. A. Foerster: Sokolska, moški zbor. — Prosta zabava. (Bralno društvo v Vitanji) priredi prihodnjo nedeljo ob 4. uri popoldne pri Slaperniku poleg Vitanja v proslavo cesarskega in papeževega jubileja slede6o slavnost: 1. Pesem: »Mojemu narodu« zložil Stoos. 2. Govor o cesarskem iubileju. 3. Cesarska himna. 4. Pesem: »Studen6ku« zložil H. Sattner. 5. Govor o papeževem jubileju. 6. Papežka himna. 7. Pesem: Nazaj v planinski raj« zložil H. Sattner. 8. Pesem: »Pogovor z domom« zložil d. Jenko. 9. Pesem: »Ah, ni li zemljica krasna?« zložil A. Forster. Sotlelovali bodo Šoštanjski tamburaši. (Delavsko podporno društvo v Celju) sklicuje dne 21. t. m. izredni ob6ni zbor ob 4. uri popoldne v Narodni dom. Vspored: 1. Pozdrav predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poro6ilo blagajnika; 4. sprememba pravil; 5. poro6ilo gosp. Kržišnika: Kakšne postave naj skušajo naši poslanei doseči, da bodo v prid delavskemu stanu. (Katol. polit. druStvo za vranski okraj) priredi dne 21. avgusta popoludne ob treh shod v Braslovčah v prostorih g. Antona Plaskan. Vspored: 1. G. dr. Ant. Medved govori o geslu: »Vse za vero, dom in cesarja!« 2. Al. Kokelj o nekdanjem in zdanjem položaju Slovencev. 3. Predlogi. K obilnemu obisku vabi vrle Braslov6ane in druge Savinj6ane najuljudneje odbor. (Vabilokveselici) v proslavo 50letnice vladanja presvitlega cesarja Fran Jožeia I., katero priredi bralno društvo v Št. Pavlu v Sav. dolini v nedeljo dne 21. avg. t. 1. popoldne ob V25. uri pod kozolcem pri gostilni6arju Janezu Šribarju v Št. Pavlu, s petjem in gledališkima igrama. Vspored: 1. Pozdrav. 2. »Cesarska«. 3. »Klop pod lipo« igrokaz v 1 djanju, igrajo šolarji. 4. (Hubad) »Bratci veseli vsi« — poje mešan zbor. 5. »Kaznovana radovednost«, igrokaz v 1 djanju igrajo šolarji. 6. (Hubad) >Škrjan6ek poje žvrgole«, poje mešani zbor. Vstopnina za sedeže v prvih treh vrstah po 1 krona; drugi sedeži po 30 kr., stojiš6a po 30 kr., stojiš6a po 20 kr. K obilni vdeležbi vabi najuljudneje odbor. Iz drugih kpajev. (»D e r Siiden«, Organ fiir die politischen, culturellen und wirtschaftlichenlnteressenderKroaten und Slovenen.) Prejell smo 4. številko tega lista. Tudi ta je pomnožena s prilogo. Vsebina je sledeča: Slovanska vzajemnost, (kako jo razlagati v smislu govora gospoda drž. poslanca dr. Ferjan6i6a pri u6iteljskem zkorovanju v Ljubljani), ob6ina in politika ali brezpravne razmere v Istriji (temeljit članek odličnega rodoljuba iz Istre) nadaljevanje zborovanja slovenskih odvetnikov, notarjev proti graški nadsodniji. Dalje obsega list razne zanimive novice iz Štajarske, Koroške, Kraniske (obširen opis zborovanja slovenskega u6iteljstva), novosti iz Hrvaške, Istrije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine. Mei raznoterostmi je članek »Hrvatska politika« posnetek iz hrvaškega tednika v Dubrovniku »Crvena Hrvatska«. Ker je ta list, kakor v ob6e priznano, v sedanji žalostni politični dobi Slovencem in Hrvatom živo potreben, mora vsak pravi rodoljub sraatrati za svojo dolžnost, da list po svojih mo6eh podpira, kar stori najprvo in najlaglje s tem, da postane naročnik. Naročnina znaša od avgusta do konca leta samo eden goldinar. Uredništvo in upravništvo: Dunaj I., Plankengasse 4.