Poftnina platana v gotovini Stev. 220 V Ljubljani, četrtek 28. septembra 1939 Leto IV Sovjetsko-nemški posveti v Moskvi veljajo Poljski, baltiškim državam in Balkanu Pri tem je zlasti važna navzočnost turškega zunanjega ministra v Moskvi Moskva, 28. sept. o. Uradno poročajo: Nemški zunanji minister von Ribbentrop je snoči ob 22 dospel z nemškim poslani-kom Schulenburgom v Kremelj in je imel dve uri dolg razgovor s komisarjem za zunanje zadeve Molotovim. Razgovorom je ves čas prisostvoval tudi Stalin. Tuji diplomatski krogi v Moskvi pripisujejo sedanjim nemško sovjetskim razgovorom dosti večji pomen, kakor pa ga izdaja sovjetsko uradno poročilo po prvem sestanku. Ta posvetovanja imajo v prvi vrsti namen rešiti vsa vprašanja, ki so se porodila med Nemčijo in Rusijo po zasedbi Poljske in v zvezi z začasno razmejitvijo med obema vojskama. Razen tega pa bosta sovjetska in nemška vlada, kar se bo le dalo, izkoristili sedanjo navzočnost raznih tujih odposlanstev v Moskvi. Zato bodo pri tej priliki do konca pojasnili odnošaje in politiko Nemčije ter Sovjetov na Baltiškem morju in na Balkanu. Pri tem mislijo predvsem na turškega zunanjega ministra, ki se mudi te dni v Moskvi, in pa na estonskega zunanjega ministra Selterja, ki je včeraj spet dopotoval v sovjetsko prestolnico. Sovjetsko nemški razgovori in pa posveti s turškim zunanjim ministrom, ki zastopa vse balkanske države ter z estonskim ministrom, ki govori v imenu baltiških držav, bodo rodili pomembne posledice za baltiške države in za Balkan. Turški zunanji minister Saradzoglu se bo_ danes ali jutri sestal z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. Ni dvoma, da bo pri tej priliki prišlo do poskusa, spraviti Turčijo iz angleško - francoskega tabora. Bukarešta, 28. sept. o. Romunski politični krogi polagajo veliko važnost na sedanja posvetovanja, ki jih imata v Moskvi turški zunanji minister Saradzoglu in sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov. Tnrški zunanji minister, ki je v Moskvi v stalni zvezi z romun- skim poslanikom, se bo na povratka v Ankaro ustavil v romunski prestolnici in tam poročal o uspehu svojega obiska v Moskvi. Ni dvoma, da bo turški zunanji minister skušal doseči od Sovjetov obljubo, da ne bodo ukrenili ničesar proti Romuniji zaradi Besarabije. Berlin, 28. sept. »Hamburger Fremdenblatt« označuje nedavni Mussolinijev govor ter ponovno potovanje zunanjega ministra von Ribbentropa v Moskvo kot pomembna dogodka. Z udajo Varšave, pravi list, se bo končalo zadnje razdobje vojne na Poljskem. Kar se tiče političnih vprašanj, jih bodo razpravljali v podrobnostih ob drugem sestanku med _ zastopniki obeh velesil v Moskvi. Moskovski razgovori bodo potrdili, da je angleški načrt za obkolitev Nemčije pogorel. , Rim, 28. sept. o. Italijanski politični krogi obračajo vso pozornost obisku nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Moskvi. Obisk bo dokazal, da sta se Rusija in ^Nemčija zedinili za važne sklepe o končni rešitvi vseh vpra- šanj, ki so v zvezi z uničenjem Poljske. Ta rešitev naj bi bila taka, da do ustrezala narodnostnim zakonom. Pri tem mislijo na Ukrajince in na Poljake ter ne izključujejo možnosti, da bodo sprejeti taki sklepi, ki bodo Poljake tudi politično ločili od drugih narodnosti. Tudi Italijani napovedujejo sestanek Ribbentropa s turškim zunanjim ministrom. Paril, 28. sept. o. Današnji >Journal< piše o eovjetski zunanji politiki in pravi: Sovjeti niso napovedali vojne Poljski, marveč so hoteli izrabiti sedanjo zadrego Nemčije, da v Širokem obsegu *ačno s staro imperialistično politiko carske Rusije. Njihov namen je dobiti nazaj vse pokrajine, ki so jih izgubili po svetovni vojni. Na Poljskem so si zagotovili mejo, kakršno je imela Rusija pred letom 1914. Z ultimatom, sporočenim Estoniji, hočejo dobiti oblast nad vzhodnim delom Baltiškega morja, verjetno je, da bodo poskusili tudi s pritiskom na Romunijo. Nemčija je zaradi tega izgubila vpliv, ki ga je kot nekdanja nosilka boja proti komunizmu imela v baltiških državah. Varšava bo danes ali jutri izročena Nemcem Ko sta nemško topništvo In letalstvo mesto uničila, se |e vodstvo obrambe sklenilo udatl Berlin, 28. sept a Nemško vrhovno poveljstvo sporoča, da je nemška vojska sprejela ponudbo vodstva varšavske obrambe o 24 nrnem premirja. Med tem premirjem je vodstvo varšavske obrambe privolilo v udajo in se obvezalo izročiti Varšavo Nemcem, »a kar ni stavilo nobenih pogojev. Izročitev bo izvedena danes ali jutri. Pari*, 22. septembra. Havas poroča h Var- Estonija je ugodila sovjetskemu ultimatu Rusl|a bo prevzela vodstvo estonske sunan|e tmovtoe In uredila vojna oporišča na estonski obali Moskva, 28. sept. e. Estonski zunanji minister Selter je snoči z letalom dopotoval iz Talina. Po seji estonske vlade, ki je razpravljala o sovjetskih utimativnih zahtevah glede • stonske zunanje trgovine in glede pomorskih in letalskih oporišč, ki jih hočejo Sovjeti urediti na estonski obali. Sovjetska vlada je iz-ibila beg poljske podmornice »Orel« iz Ta* ona za skrajen pritisk na estonsko vlado >ko, da ni Estoniji ostalo drugega, kakor udati se. V zveri s tem poročajo Iz boljševiških “rofiov, da so bila vsa sporna vprašanja med Kuaijo in Estonijo ugodno rešena, ker je Esto- nija v vsem ugodila aorjrtskfan aaM«T«m ter privolila, da Sovjeti urede svoja pflavifJn in letalska oporišča na rasnih delih esčttsfa* obale ter utrdijo važni otok Dagoe. S tem se je Estonska morala odreči svoji neodvisnosti, Sovjetska Rusija pa je dobila oblast nad vso južno obalo tinskega zaliva, postala pa je ■ tem tudi najmočnejša pomorska sila ob Baltiškem morja. Sovjetska vojak« se po zadojth poročilih K vedno zbira ob rusko-eatooaki meji. Rdeč« letala so včeraj večkrat preletela estonsko mejo, zaradi česar je estonska vlada protestirala v Moskvi. Irska in Portugalska pojdeta z Anglijo Predsednik irske vlade De V!lera je p^dla^al odložitev sej parlamenta ter ob tej orilik govor, v katerem ,e razložil stališče Irske D a ,e. da |e poloza, na Irskem resen, dasi n Irska v vojnem stanju. Ta položaj je nastal - ne v Evropi. De Valera je govori o irske vojske ter dejal, da je bil ta ukren 1'1„zaC1’1 z velikimi izdatki, da je pa potreben zarfdi nitve nevtralnosti. Posledice vojne se bodo čutile seveda tudi na Irskem, posebno z ozirom na ve like pretrese, ki so nastale v zunanji trgovini. Irska vlada bo morala glede preskrbe stopiti v najtesnejše sodelovanje z britansko vlado, • Pariz, 28. sept. AA. Havas poroča iz Londona: Sodeč po nekaterih znamenjih, bo Portugalska, Id je od začetka sovražnosti zavzela stališče naklonjene nevtralnosti do Anglije, stopila na angleško stran, Salazarjeva vlada je sprejela že nekatere ukrepe na morju in v lukah v korist Anglije in Francije. Kako napreduje franc, vojska v nevarnem ozemlju med utrjenimi črtami Pariz 28. sept. Havas. Sporočilo z dne 27. eeptembra zvečer se glasi: Današnji dje bila *aznamovana aktivnost naših oglednih oddelkov. Včerajšnje poročilo z bojišča pravi, da so na francoski strani samo ogledniški včeraj živahnejšo aktivnost. Nobene operacije večjega obsega niso bile izvršene na zapadnem .llšču, razen ob Mozeli. Tu je akcija franooskega topništva posebno živa ter obstreljuje nemške čet -ob Mozelu nad vasmi Perl, Borg in Bes. Gre predvsem za to, da se onemogoči vsak poskus nemške pehote, napasti ta predel. Ogledniška akcija ima namen ugotoviti, ali so bile izdane na nemški 6trani kakšne spremembe glede predstraž, ki »o pred francosko vojsko. Pri vseh teh operacijah francosko vrhovno poveljstvo postopa že od samega začetka vojne zelo obzirno ter se najskrbneje izogiba vsake nevarnejše akcije na ozemlju med Maginojevo in Siegriedovo črto. Francosko povelj-ništvo ne daje nobenih številčnih podatkov o francoskih izgubah od začetka vojne, vendar potrjujejo, da so izgube nenavadno majhne, ako jih primerjajo z doslej doseženimi uspehi Francoske čete, ki so zasedle nemško ozemlje, so že na prvem metru naletele na minirana polja ter razne pasti in ovire, kakor žične plotove, betonske stebre itd. Noben korak naprej ni bil izveden na takem ozemlju, preden niso bili ukrenjeni vsi potrebni varnostni ukrepi, ki jih zahteva moderno vojna izkušnja. Vse zasedeno ozemlje je bilo prej obstreljevano, tako da so bile vse ovire odstranjene. Številna minirana polja so zletela v zrak. Pogosto 80 bili poslani najprej tovorni avtomobili — napolnjeni z zemljo, toda brez šoferjev, tako da so mine pod njihovo težo eksplodirale, ne da bi °z’ja *ahtevala človeških žrtev. Nemci so irrmJI1 na tem ozemlju tudi številne čelade in rve> napolnjene z razstrelivi, toda francoske so očistile takoj po zasedbi vse ozemlje. Angleški in francoski vojni plen London, 27. septembra. Ministrstvo za informacije sporoča, da je bilo minuli teden po angle-službi zaplenjeno ali zadržano . Sia’. te&a 23-150 ton že>eza in 14.-00 ton petroleja. Ostalo odpade na drugo blago, kakor mangan, bauksit itd. Pariz, 27. septembra. Francosko mornariško poveljstvo sporoča, da je količina zaplenjenega tihotapskega blaga, ki ga je francoska mornarica zaplenila od začetka sovražnosti do 25. septembra znašala čez 100.000 ton. Od tega odpade 24.000 ton na tekoče gorivo Vsega blaga, namenjenega v Nemčijo, sta francoska in angleška mornarica od začetko voine do danes zaplenili pol miliiona ton Save: PoveljniStvo obrambe Varšave j« izdalo dne 26. sept. obvestilo, ki pa je prispelo šele včeraj in ki se glasi: Varšava in Modlin se še nadalje junaško branita proti močnim nemškim napadom. Nemški oddelki napadajo posebno na levi obali Visle. Včeraj je bilo sestreljenih 13 nemških letal, tako da znaša skupno število letal sestreljenih v varšavski pokrajini 106. Prestolnica je zdaj popolnoma v ruševinah- Topništvo stalno strelja. Vodovod je porušen. Zaradi bombardiranja je zelo težko priti na pomoč civilnemu prebivalstvu. Devet bolnišnic, ki so bile polne ranjencev eo zrušile granate in bonibe. Vsi zgodovinski spomeniki so uničeni. Vse mesto je v dimu in prahu, da je skoraj nemogoče dihati. Zaradi obupnega položaja civilnega prebivalstva in * ozirom na ogromno škodo, kakor tudi na po-raanjkanje vode in nevarnost epidemij je poljsko PoveljniStvo včeraj predložilo nemškemu povelj-niStvu premirje za 24 ur. Odgovor še m prispel. Stanje civilnega prebivalstva ter samo mesto «li Poljsko poveljništvo sprejeti nujne sklepe, ki bodo omogočili izogniti se novim izgubam, ki bi Hi pretrpelo civilno jjrebivaletvo. Novejša zgodovina Evrope ne pomnI. bilo katero nezavarovano veliko mesito P* tako divjih napadov kakor je bila Varšava v *«dnjih 20 dneh. . „ Berlin, 28. sept AA. DNB poroča. MarSal Gb-ring je v tvezi z udajo Varšave izdal včeraj vojno povelje, v katerem pravi: Ponosen sem m nem-Sko letalstvo, ki je tako uspešno ta odUtoaro delovalo ter na te način vladalo že od prvega ne nad sovražnikovim zračnim prostorom. Uspehi nemškega letalstva so doelej .JL vini. Vojaki nemškega letalstva so dokazali s svojim junaštvom in hrabrostjo, da 90 °Wlo smrti. Oni so zastovonoše nemškega vojaškega duha in nacionalno socialističnih idealov, pred ka-terimi padejo vse ovire. Žalostni, toda pooosm saradi žrtev, ki jih je moralo nemško letalstvo dati po tej zmagi, spet dajemo čelade na čela, dasi ne vemo kakšne bodo naše nalog . toda vemo, da gremo naprej za večno Nemčijo. Nemčija ponuja mir Rim, 28. sept. o. Italijanski listi prinašajo na prvih mestih in ■ velikimi naslovi vest, da je Nemčija po zlomu Poljske pripravljena pogajati se za mir, seveda na podlagi sedanjega stanja. Če pa bi Anglija in Francija ne hoteli sprejeti pogojev za časten mir, se bo Nemčija, bon la dalje. Vesti italijanskih listov razlagal« kot znamenje, da si Nemčija ne *eli vojne * zahodnima dr-žavama, zlasti ne dolge vojne, in da bi se rada s njima sporazumela Italijani napovedujejo črnomorski pakt med Sovjeti in Turčijo Rim, 28. sept. o. Italijanski politični krogi pozorno zasledujejo posvetovanja, ki jih ima turški zunanji minister Saradzoglu z Molotovim v Moskvi. Po italijanski sodbi veljajo ta pogajanja sklenitvi tako imenovanega črnomorskega pakta, v katerem si bosta Turčija in Rusija zagotovili vzajemno pomoč proti vsakemu tujemu napadu na črno morje in na Balkan. Ustanovitev nemških napadalnih oddelkov na Slovaškem Bratislava, 28. septembra, o. Slovaška vlada je na včerajšnji seji sprejela uredbo o ustanovitvi in organizaciji nemških napadalnih oddelkov na Slovaškem. Ureditev te nemške bojne organizacije bo podobna delno ureditvi Hlinkove garde, delno pa ureditvi nemških SS čet. Vrhovnega poveljnika nemških napadalnih oddelkov bo imenoval predsednik slovaške republike, člani pa bodo lahko slovaški državljani nemške narodnosti. Nova nemška organizacija ima cilj »vzgajati v Rlovaški državi nemški narodni skupini odločne može in zanesljive slovaške državliane< Vesti 28. septembra Trgovska pogajanja med Jugoslavijo in Nemčijo sc bodo na nemško željo začela v prvih dneh oktobra, poročajo belgrajski listi. Nove trgovske sporazume narekuje dejstvo, da je Nemčija v vojni in da ji je dovoz raznega blaga po morju onemogočen. Prvi poljski legionarski oddelki, ki bodo tvorili samostojno poljsko vojsko na francoskem bojišču, so bili včeraj poslani v razna sporna taborišča. Nemški poslanik v Stockholmu se je včeraj švedski vladi opravičil zaradi smrti nekega švedskega inženirja, ki je bil ubit pred dvema dnevoma, ko je nemško vojno letalo napadlo potniški avion pri otoku Helgolandu. Švicarsko protiletalsko topništvo je včeraj sestrelilo dva nemška bombnika, ki eta preletela mejo in krožila nad pokrajino Schafhausen. Letali 6ta padli na nemško ozemlje. Vrhovni nadzornik ameriškega letalstva polkovnik Lindbergh je dopotoval v Wa«hington in bo ostal tam ve6 čas razprave o spremembi nev-tralnoetnega zakona. Njegova j>ropaganda v tem ali onem smislu bo močno vplivala na izid glasovanja o tem važnem zakonu. 20 nemških bombnikov je pred dvema dnevoma napadlo oddelek angleškega brodovja na Severnem morju. Angleži trdijo, da je pri tem bilo sestreljeno eno nemško letalo in da so štiri člane posadke pobrali iz morja, Nemci pa pravijo, da so njihove bombe zadele angleško nosilko letal. Eni in drugi pa pravijo, da se njihovim silam ni zgodilo nič. Razprava o ameriškem novem nevtralnostnem zakonu se bo začela že v ponedeljek. Vojni proračun Anglije znaša za bodoče leto kakih 500 milijard dinarjev Z njimi bi bilo mogoče drugače osrečiti Evropo, kakor jo bodo. Estonski poročevalski urad odločno zavrača sovjetske trditve, da bi se bila poljska podmornica »Orel« v Talinu oskrbela s kurivom in vsem potrebnim in da bi bila odplula iz pristanišča z vednostjo estonskih oblasti. Oči vojskujočih se držav in tistih, ki še niso v vojni, se z vedno večjim zaupajem obračajo v Rim, saj je italijanska zunanja politika v sedanjih časih edino pravilna in upravičena, pišejo bolgarski listi o zadnjem govoru itali* lanskega ministrskega predsednika. Ostareli angleški politik Loyd George je včeraj poslal poljskemu poslaniku v Londonu brzojavko, v kateri pravi, da se Angleži ne bodo bojevali za Poljake in za poljsko vlado, ki jc pobegnila iz države. Loyd George je zadnja leta s svojimi članki neprestano oznanjal vojno proti Nemčiji, na mirovni konferenci v Versaillesu pa je z vso silo zagovarjal nemške koristi in nasprotoval razdelitvi Nemčije po francoskih načrtih. V Oderslebenu na srednjem Nemškem so obglavili zaradi veleizdaje 71 letnega kmeta Roberta Gleima, ker je zažgal hišo in vsa poslopja ter uničil 100 centov žita, ki bi ga moral oddati vojaškim oblastem. Ameriški časnikar Knickerbocker je snoči odgovoril na poziv nemške vlade, naj pove točne podatke o tem, koliko denarja in kje so naložili narodno socialistični voditelji v tujini. Knickerbocker je navajal razne številke, denarne zavode in osebnosti, ki so po njegovem pri tem poslu pomagale, in dejal, da gre v celoti za 170 milij. mark. Nemški uradni krogi Knickerbockerjeve navedbe označujejo za laž. Pri letalskih bojih na zabodem bojišča se je izkazalo, da je francosko letalstvo bolj izurjeno od nemškega ker ima boljše in bolj izkušene pilote. Francosko topništvo pa je pri napadih na Siegfriedovo črto pokazalo tako višino, da mu ni primere na V6em svetu. Tako i»ročajo v italijanskih listih razni nepristranski vojaški strokovnjaki. Pri srečanju med nemško in sovjetsko vojsko v Brestu Litovskem so Nemce pozdravili častniki in vojaki rdečega polka »Ernest Thale-man«, imenovanega po voditelju nemških komunistov, ki je zaprt v koncentracijskem taborišču. Zakonski načrt o 80% obdavčenju vojnih aa-slnžkov je predložil vladi neki ameriški poslanec. Več nudib potresov je bilo včeraj v okolici Smirne. Nemška vojska je ob vsej luiemburški meji naredila žične ovire. Japonski general Terauči je z japonskim poslanikom v Berlinu včeraj obiskal nemške oddelke na zahodnem bojišču. Odposlanstvo ameriškega Rdečega križa bo ▼ začetku oktobra odpotovalo v Evropo na preučevanje možnosti za pomoč vojnim žrtvam. Sovjetski poslanik v Londonu Majski je včeraj obiskal angleškega zunanjega ministra lorda Halifaza. Ameriška vlada do zdaj še ni razpravljala o vprašanju ali je treba boljševiško Rusijo prištevati med vojskujoče se države. Bivši predsednik češkoslovaške vlade dr Ho-dža je dospel v Pariz, kjer bo prevzel posle v českoslovasld ^emigrantski vladi. Romunska vlada ne pusti poljskega zunanjega ministra v Francijo Bukarešta, 28. sept. 0. Poljski zunanji mini* eter, polkovnik Beck, ki se mudi z drugimi člani poljske vlade na romunskem ozemlju, je znova zaprosil romunsko vlado, da bi mu dovolila odpotovati v Francijo. Prošnjo utemeljuje s tem, da so med njim in predsednikom vlade Skladkow-skim ter maršalom Ryzdom Smyglim nastala ne-sporazumljenja, ki onemogočajo nadaljnje sodelovanje. Romunska vlada prošnji ni ugodila, ker smatra utemeljitev samo za pretvezo, da bi Beck prišel v Francijo in tam vodil posle poljske vlade. Zaradi tega je zelo poostrila ukrefie prroti članom poljske vlade ter jim omejila svobodo, kolikor eo je uživali do zdaj. Za vzdrževanje poljskih vojaških in drugih beguncev je romunska vlada zasegla tisti del zlatega zaklada poljske Natodne banke, ki so ga prinesli s seboj člani poljske vlade, da bi ga odpeljali v Anglijo. Druga letošnja premijera v ljubljanski drami: Bernhard Shaw: Hudičev učenec Način, kako Shaw razgalja človeka, v posebni meri pa angleškega človeka, boli. Ta bolečina ni prizadeto samoljubje človekovo, ampak nekaj več. Frivolnost in cinizem, ki Shaw z njima kaze na goloto, na človeka, »kakršen je« z vso svojo slabo naravo, lo prerada osmeši in prizadene tudi vrednote. Sbaw potegne v blato tudi marsikaj lepega in dobrega, ko skuša režš priti do zadnje resničnosti, ki je pri njem vedno negativna. Na drugi strani pa je Shaw brez dvoma eden izmed najspretnejšib igropiscev, kar si jih moremo želeti. Ni ga zlepa dramatika, ki bi tako virtuozno obvladal vse odrske registre kakor B. Shaw. Kakor se igra s svojimi junaki, jih škodoželjno izigrava drugega proti drugemu, tako tira tudi gledalca iz enega presenečenja v drugo. Shaw je mojster v tem. da vsakršno pričakovanje gledalcev, vsako njihovo sklepanje glede bodočega razvoja dejanja poslavlja na glavo. Duhoviti paradoksi, jedka, sarkastična kritika, neusmiljen posmeh, prevevajo vse te blesteče dialoge, ki se z njimi dejanje zapleta in razpleta s tako silo, da vsakogar priklene in prevzame. Tudi »Hudičev učenec« ne taji svojega avtorja, dasi je že starejše njegovo delo. Sama na sebi preprosta zgodba dobi v njem svojevrstno globino in naperjenost. Da gre kdo za koga drugega junaško v smrt in tako onega drugega reši, je kaj hvaležen motiv, ki ga je že marsikdo obdelal in rešil tako, da mu je delo izzvenelo v slavospev požrtvovalnemu junaku. Shawu ne gre za takšno rešitev. Daleč je od patetičnega slavljenja in sovraži vsakršno okinčano junaštvo. Kdor je junak, je zanj norec, ali vsaj nekaj podobnega. Ljudje niso junaki zaradi junaštva ali celo zaradi slave, ampak iz čisto drugačnih razlogov. Dozdevno junaštvo enega izmed glavnih igralcev in_ dozdevna podlost njegovega protiigralca se razloži z zanimivim in svojevrstnim preokretom v obeh: razbrzdani »hudičev učenec« se je odločil v odločilni uri za »junaštvo«, ne da bi sam vedel, zakaj, in božji služabnik, krotki pastor, se je s tistim hipom znašel med brambovci svobode na bojnem polju .. Oba sta svoji mesti v resnici zamenjala: tako je pač ©brma pokazala usoda. Način, kako Shaw na obeh junakih to izvede, je plod izredno globokega psihološkega študija. Zaio je delo daleč od vsake zgolj zunanje tendence. »Hudičev učenec«, naslovni junak, pa je tudi sam na sebi zelo čudna, čisto shawovska, pa tudi že od pamtiveka znana osebnost. Gre za človeka, ki se je uprl božanstvu, za zavednega puntarja proti Bogu, za častilca hudobnega duha. Prometej iz davnine, tukaj pa brez slehernega patosa pred nas postavljeni Dick Dudgeon ... Ta postava sama na sebi, ki ji je dal Shaw celo »čast naslova, nam ne more biti prav razumljiva, če ne poznamo tipično angleškega duha puritanstva. Pojav »hudičevega učenca« je v tej Shavvovi komediji zgolj reakcija na tega dtihi, ftakcija v nasprotno skrajnost. Nasprotje med »Dickom« in med zgolj zunanjim, lažnivim, zločinskim puritanskim krščanstvom je tem večje, ker je zanj vera v hudiča živa resničnost, po kateri svoje življenje * vsem prepričanjem uravnava. To v vsakem oziru svojevrstno »komedijo« je zrežiral dr. Bratko Kreft. Priznati moramo, da je svojo nalogo odlično rešil. Bila je to.gotovo njegova doslej najboljša režija. Tako razmejitev ;gre v prostoru, kakor tempo dejanja, sta bila vsega priznanja vredna in sta številno gledalstvo potegnila za sabo. »Hudičevega učenca«, Riharda Dudgeona ali Dicka je ustvaril s prav izredno prožnostjo, svežostjo in prepričevalnostjo Jan. Njegov nastop je osvajal. Vprašanje je samo, ali odogovarja taka cyranojevska, »junaška« zamisel vloge čisto točno avtorjevim nameram. Pastor Andersen, ki ga je podal Jerman, je bil prisrčen in mil, ob usodnem preobratu prepričevalno silovit, dasi v kretnji nekoliko stereotipen. Spet novo doživetje je bila Judita, ki jo je igrala Saričeva. Spet smo ob tej vlogi spoznali, kako je ta velika umetnica za našo Dramo nepogrešljiva. Samo sebe pa je prekosila Marija Vera v vlogi gospe Dudgeo-nove, kjer je znala v resnično nedoseženem formatu uresničiti tip stare puritanke, v kateri ee skriva grdo sovraštvo za preperelo krinko puritanske vere. Sicer vedno »mračni« Skrbinšek je imel priliko, pokazati v generalu Burgoynu tudi drugo plat svojega velikega umetniškega daru. Postava tega Čudaškega cinika je bila do potankosti izdelana. Svojo neverjetno prilagodljivost sta pokazala spet enkrat Severin Sancin. Prvi, ki 6e vedno bolj uveljavlja kot »človek z neštetimi obrazi«, je ustvaril silno zanimiv lik omejenega Krištofa Dudgeona. Drugi nas je razveselil s komorno izdelanim odvetnikom Hawkin-som. na katerem je nešteto podrohnih domislic v glasu in kretnji potrdilo že ustaljeno sodbo o veličini Sancinove umetnosti, ki zavzema čisto svoje mesto v našem ansamblu. Bratina je izoblikoval kaj priljudnega seržanta stare šole, medtem ko je bil Drenovčev major Swindon kot pojav sicer zastaven, kot vloga pa manj izrazit. Plut in Brezigar 6ta podala zanimiva lika dveh Dudgeonovih sorodnikov. Levarjeva je bila prisrčna Essie. Celotna igra je bila na takšni višini, da bi bila v čast vsakemu velikemu odru drugod. Navdušenje gledalstva je bilo zato upravičeno, mnogi igralci so prejeli lepe šopke. Naj navedemo na koncu še inscenacijo, ki jo je oskrbel inž. Franz. Izvedel jo je v stvarnem slogu, zelo okusno in smotrno. Motila je samo premajhna razlika med -sceno prve in druge slike. »Hudičev učenec« je torej svojevrstno delo, ki bo imelo svoje navdušene pristaše, a bo marsikoga v prvem hipu tudi zmedlo. Je pa vsekakor vredno, da si ga ogledamo. Dovršena igra našega dramskega ansambla naj mu služi še v posebno priporočilo. Za stalnost cen kmečkih pridelkov Kmetijsko ministrstvo bo začeio z nakupovanjem živil za vojsko in za kopičenje rezerv , Belgrnd, 27. septembra. Vlada je na pobudo ministra za kmetijstvo izdala več ukrepov, da se učvrstijo cene kmetijskih pridelkov na našem tržišču, kakor tudi take ukrepe, da se izvrši odkup potrebnih količin hrane za ustvaritev rezerv v zvezi z uredbo o ustanovitvi ravnateljstva za proučevanje in organizacijo kmetijstva za prehrano. V zvezi s temi odloki je dal minister za kmetijstvo dr. čubrilovič časnikarjem sledečo izjavo: Tisto, kar je zbudilo morda mnogo začudenja v zadnjih dneh, zlasti z ozirom na položaj na svetu in na povpraševanje po kmetijskih pridel-' kih vsake vrste, je tisti nenavadni pojav, da so prav v tem času cene nekaterih kmetijskih pridelkov v naši državi nenadno padle pod raven, kolikor same stanejo kmetovalca. Ta “pojav je moral biti toliko bolj čuden, ker je povpraševanje po kmetijskih pridelkih od strani tujine čimdalje večje. Ta padec se lahko pojasni samo na dva načina: Predvsem je kriva neorganiziranost domačega tržišča, da bi sprejelo veliko ponudbo od strani kmetov in da bi omogočilo najboljšo prodajo za ponujene proizvode zaradi trenutnega zastoja v svetu, v svetovnem prometu in zaradi nerednih razmer na nekaterih straneh. Drugič pa sama nezadostna organiziranost kmetovalcev, da se ob potrebi vzdrže velike ponudbe na domačem tržišču in da bi počakali boljših prilik, ker so njihovi proizvodi, ki jih imajo v rokah, danes suho zlato. Mi moramo eno in drugo neprijetnost ozdraviti hitro in z radikalnimi metodami. Po eni strani bomo storili to s sodelovanjem samih zavednih kmetovalcev, od katerih pričakujemo, da ne bodo brez neobhodne potrebe na tržišču tako veliko blaga ponujali in s tem povzročali padec cen, po drugi strani pa z organizacijo odkupa vsega tistega, kar je državi in vojski potrebno, namreč z odkupom na samem tržišču, da bi se se tem preprečil padec cen že ponujenega blaga. Vlada je takoj uvidela težave, s katerimi se kmetje bore, in sklenila izdati nujne ukrepe. Eden .izmed teh ukrepov je tudi ta. katerega sem predložil in ki ga je vlada sprejela, namreč, da se čimprej odkupijo znatne količine kmečkih pridelkov, ki se nudijo vsak dan na našem tržišču, kakor so na primer pšenica, oves, koruza in mast, ki naj poboljša .cene svinjam, čebula in morda v drugi etapi tudi drugi kmetijski proizvodi. Vlada mi je za izvedbo prve naloge te vrste dala na razpolago znatne kredite in mislim, da bom začel v najkrajšem času z deli, ki jih nameravam izvesti preko ravnateljstva za prehrano ob sodelovanju kmetijskih zadrug, Prizada, zavoda za pospeševanje zunanje trgovine ter mlinarskih in drugih organizacij. Izdajajoč take ukrepe in obveščajoč istočasno kmetovalce na najhitrejši način o stanju na tržiščih ter v zvezi s tem, da ni nobenih Bploš* nih razlogov, da bi se proizvajalcu mudilo prodajati lastne proizvode, upam, da bomo dosegli dvojni uspeh. Po eni strani bomo ustvarili že sedaj pred zimskimi meseci potrebne rezerve za pasivne kraje, da tem krajem zagotovimo prehrano pod ugodnimi pogoji, po drugi strani pa bomo z odkupom na tržišču vplivali na izboljšanje cen, za katerih padec ne obstoje nobeni opravičljivi razlogi. Poleg tega bomo začeli istočasno izvrSe- vati odredbe o ustvarjanju rezerv hrane, tako da bomo s tem potegnili s tržišč znatne količine kmetijskih proizvodov, kar bo vsekakor moralo vplivati na zboljšanje cen. V tem našem delu je nekaj na vsak način potrebno, in sicer sodelovanje kmetovalcev samih. Brez njihove zavesti in brez udeležbe teh najširših slojev v tem velikem načrtu ni in ne more biti uspeha. Mi vanje zaupamo in pričakujemo mnogo od njihovega sodelovanja za izpeljavo vseh tistih ukrepov, ki jih izdaja moj resor za poboljšanje njihovega stanja. Poleg tega bo država z nujnimi ukrepi intervenirala tudi na tržišču suhih sliv, bodisi z neposrednim odkupom na kraju samem od strani Prizada, ali pa na kak drug način, ki se bo pokazal za najbolj primernega. V vsakem primeru pa je vlada odločena, da prepreči prehod kmečkih proizvodov iz kmečkih rok v roke špekulantov, da bi slednji jutri z istimi kmečkimi proizvodi služili težke milijone, ker je po teh proizvodih na tujih tržiščih veliko povpraševanje. Kmetijski proizvodi predstavljajo danes suho zlato in zato morajo kmetje sami vedeti, da jih ne bodo dali iz svojih rok, dokler se ne bodo popravile cene, če jim to ni nujno. Novi komisarji na občinah in v okrožnih uradih na Hrvaškem Zagreb, 28. sept. Včeraj je bilo objavljenih več banskih ukazov, s katerimi so bili postav-Ijeni novi poverjeniki v vseh večjih občinah, kjer so bili poprej imenovani mestni sveti z župani vred in katere je ban dr. šubašič odstavil. Za poverjenike so bili imenovani večinoma upokojeni višji upravni uradniki in višji sodniki. Prav^ tako so bili včeraj imenovani tudi komisarji za vse okrožne urade na ozemlju banovine Hrvatske. Tudi zagrebški mestni ?™ls.ar. izvršil velike spremembe v mestni občim, ker je premestil večino mestnih načel' nikov in predstojnikov uradov. Poročajo tudi, da je odstopu prostovoljno ves upravni in nadzorni odbor mestne hranilnice v Zagrebu. Novi člani bodo postavljeni bržkone še danes. Knoferenca vlade glede pomoči družinam vojaških obveznikov Belgrad, 28. sept. V zvezi z načelnimi sklepi, ki so bili sklenjeni na zadnji seji ministrskega sveta, rešuje sedaj vlada podrobnosti teh sklepov na ožjih sejah, ki se jih udeležujejo resorni ministri. Včeraj je bila seja v kabinetu finančnega ministra, katere so se poleg finančnega ministra dr. Šuteja udeležili tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, podpredsednik dr. Maček in vojni minister Milan Nedič. Na seji so_ se bavili z vprašanjem pomoči za družine vojaških obveznikov, o čemer je vlada na svoji prejšnji seji že sklenila načelne sklepe. Proti večeru pa je bila v kabinetu predsednika vlade druga seja, ki so se je udeležili predsednik vlade Cvetkovič, podpredsednik dr. Maček, ter ministri dr. čubrilovič. dr. Bu-disavljevič, Boža Maksimovič in dr. Ia7nr Markovič. Ljubljana od včeraj do danes Včeraj smo doživeli izdaten napad burje, ki je bila v prvih popoldanskih urah še bolj pohlevna, proti večeru in zlasti v zgodnjih nočnih urah pa je pošteno pometala ljubljanske ulice in nam stresala kosti. Od časa do časa je prinesla s seboj nekaj mrzlih kapelj dežja, ki jih je iztisnila oblakom, katere je preganjala po nebu. Pregnala jih je tako temeljito, da smo se davi prebudili v krasno, sončno jesensko jutro, ki nam obeta prav lep in topel dan. Herschel je za danes napovedal spremenljivo, vreme in se je torej zaenkrat urezal. Tramvaj ubil konja Ljubljanski tramvaj spremlja zadnje dni izrazita smola. To sicer tako pohlevno vozilo, ki mu je pot strogo začrtana po ljubljanskih ulicah, nas vendar od časa do časa preseneti s kakšnim ka-rambolom, vendar je treba v njegovo obrambo povedati, da večino prometnih nezgod, ki se jih udeleži tudi tramvaj, zakrivijo druga vozila, ki imajo premalo spoštovanja pred tramvajskimi tračnicami, včasih pa tudi podcenjujejo hitrost našega tramvaja. Po dveh karambolih na Marijinem trgu v nedeljo in ponedeljek, ki sta se še kar dobro iztekla, pa je tramvajska nezgodna kronika včeraj v dopoldanskih urah zaznamovala že tretji karam-bol v tem tednu, katerega prizorišče je bilo znano in precej nevarno križišče na Dolenjski cesti pred Rastoharjem. Neka dolenjska kmetica je peljala na ljubljanski trg krompir in zelje. Srečno je prispela čez dolenjski most in hotela zaviti pred Rastoharjem na desno na Cesto za Gradom. Vozila je meter desno v stran od tračnic. Nasproti pa ji je v tem privozil dolenjski tramvaj. Le kaj je bilo ženski, da je nekaj metrov pred tramvajskim vozom potegnila vajeti na desno, kar je konj ubogal Ne nasedajte bolestnim govoricam! Nihče ni odredil, da mora biti trgatev v Slovenskih goricah končana do 1. oktobra se 6 trgatvijo počaka, ker se s tem kvaliteta pridelka zelo dvigne. Res je grozdje popolnoma zrelo, toda nikjer ne gnije, vinogradi so popolnoma zdravi, pa bi bila velika škoda, če bi jih že sedaj obrali. Vsak dan lepega jesenskega vremena dvigne vsebino sladkorja sedaj skoraj za celo stopnjo. Kaj to pomeni, ve vsak vinogradnik. Ni nobene nevarnosti, da bi — kljub nekoliko čemernemu vremenu — nastopilo trajno deževje, ki bi povzročilo v vinogradih večjo škodo. Zato naj se ljudje ne dajo begati, naj bodo pametni in naj ne poslušajo teh čenč. Vse tiste pa, ki jih širijo, naj prijavijo oblasti, ki bo poskrbela, da bo vsak bolj pazil na svoj jezik. V Mariboru je mestna policija vsem širiteljem razburljivih govoric že pošteno stopila na prste. Okrog dvajset oseb je bilo kaznovanih z zaporom do dvajset dni, katere bodo morali brez izjeme vsi odsedeti. * Maribor, 27. septembra. Res je čudno, kako so naši ljudje na severni meji lahkoverni in nerazsodni. Nasedajo vsaki govorici, ki jo morda kdo kar na slepo, nič hudega sluteč, vrže mednje, še bolj pa je verjetno, da se take govorice širijo popolnoma namenoma. Vsak dan slišiš večje neumnosti, ena največjih pa je gotovo ta, s katero se sedaj strašijo naši vinogradniki. Med njimi se namreč širi govorica, da so oblasti zapovedale, da mora biti trgatev v Slovenskih goricah končana do 1. oktobra. Večje nesmiselnosti si res ni mogoče misliti, pa jo ljudje kljub temu verjamejo ter se celo pripravljajo, da bodo začeli kar trgati, četudi je sedaj za trgatev očividno še prezgodaj. Nihče ni odredil, da bi morala biti trgatev predčasno končana, pač pa je nasprotno tudi letos izšlo priporočilo oblasti, naj in se že v naslednjem hipu znašel na tračnicah. Tramvajski voznik ni mogel tako hitro zavreti voza in tako je tramvaj z vso silo butnil v konja in ga vrgel na tla. Konj je na mestu poginil. Preplašena ženska, ki je odnesla iz karambola zdravo kožo, se prvi hip ni niti -zavedla, kaj se je zgodilo. Ko pa je videla, da leži njen ubogi konjiček brez življenja na tračnicah, so se ji vdrle debele solze po licih. Konjiček je bil vreden nekaj tisočakov in Bog ve, kdaj šele si bo mogla kupiti drugega. Na kraju nesreče se je kajpada zbral kup radovednežev, ki so seveda enoglasno naprtili krivdo za nesrečo — ljubljanskemu tramvaju. Toda po pripovedovanju očividcev je očitno, da je ne-la^r*vi*a ženska sama, ki najbrž še ni bila zadosti vajena mestnega prometa. Poginulega konja se je polastil mestni konjač. Iz ljubljanske bolnišnice da?es ie bolnišnica sprejela več ponesrečencev m poškodovancev: _lf’'etne?a posestnikovega sina Lanija Josipa pri. škofljici povozil brezobziren kolesar. Lam ima zlomljeno desno nogo in notranje poškodbe. Zidarskega mojstra Breznika Janka z Vira pri Domžalah so v bližini domače hiše napadli neznanci in ga precej poškodovali. Nenavadna nezgoda je doletela 61 letnega delavca Perka Petra iz Tržiča. Zjutraj je vstal, da bi odšel na delo, komaj pa je napravil nekaj korakov po sobi, mu je prišlo slabo. Padel je na tla in si zlomil ključnico. Ključnico sl je zlomil tudi 37 letni Troha Avgust, delavec iz Most, pri nakladanju vreč. Dveletna hčerka magistratnega služitelja iz Ljubljane Vidmar Frančiška je padla z voza in si zlomila nogo. Žalostna je zgodba komaj 17 letnega raznašal-ca kruha H. I. pri nekem peku v Trnovem. Tega so v neki gostilni v Linhartovi ulici tako upijanili, da je fant padel v nezavest in so ga morali prepeljati v bolnišnico, sicer bi se bil zadušil od preobilo zaužite pijače. Pregled dela cementnega kartela Belgrad, 27 septembra. Trgovinski minister ,e pred nekaj dnevi postavil komisijo, ki bo zabela pregledovati delo cementnega kartela. V koko? K rk°t pret?edmk Krasnik iz Zagreb", Rnlrlin R '"v Mi^vrenčič- Stevan Kukoleča in čt> • ai4er\Komisija ima nalogo, da pregleda, karteln 5iaJfr1,6 kartelne, pogodbe cementnega Kartela škodljivo za narodno gospodarstvo in za spiosno ljudsko blagostanje. Obenem mora ugotoviti, če obstoji temelj za ukrepe, s katerimi bi se preprečile škodljive kartelne pogodbe in če Že potrebna nova ureditev cen cementu. Komisija io že v najkrajšem času začela z delom. 65 Skrivnost smrtne megle »Jaz sem se... sam... zastrupili« Devorny je molčal. Krepko je držal starčeve roke, ki so drgetale. Da bi vprašal? Cemu? Takoj je vedel, da tukaj na pomoč ni več misliti. ~ »Pred... že pred pol ure sem se zastrupil...« je hropel profesor. »Zakaj, ste vprašali, zakaj? Ker mi bodo do konca življenja očitali, ker v mojih možganih tiči formula, ki se ne da zamoriti! Vse to bi lahko prenesel le tedaj, Če bi doživel, kako si bo človeštvo pomagalo z mojim plinom! Vse to je zdaj preč... Tovarna za strupene pline ne bo pomagala človeštvu... Toda lega strupenega plina tudi ne boste imeli! Tega... ne....« Zastokal je. »Ne, ne boli... In takoj... bom to prestal. Potem sem formulo ugasnil! Noben človek mi je ne bo mogel potem več iztrgati. Ha! Sovražim ljudi. Pet in dvajset let sem trpel zanje ...« Glas se je izgubil v tihem mrmranju. Devorny je slutil, da gre najbrž le Še za nekaj minut. In tedaj se mu je počasi pojavila zapeljiva misel: kaj bi bilo, če bi rekel temu že napol nezavestnemu človeku, da je ni boljše zadovoljitve njegovemu sovraštvu do človeštva, kakor prav odkritje tajne? Kaj naj reče?... Kaj naj reče? .... »Umiram ...« je dejal Mutachora nenadoma čisto jasno in mirno. Devorny se je zdrznil. Kdo je bil to rekel? Mutachora... ali oni drugi — Bellorini?... Kako? Kaj naj spet s surovo silo izsiljuje od umirajočega neko skrivnost? In čeprav so bile te oči čisto drugačne, kakor one... Te niso prosile, te niso obtoževale. Kljub temu! — »Ali vam morem kaj pomagati, profesor? Ali imate še kakšno željo?« je tiho vprašal. Bežen nasmeh je preletel trpke poteze na starčevem obrazu. »Vi... ste moj edini prijatelj,« je jecljal. »Zaradi tega sem vam hotel še vse povedati. Težko je... sam... umreti.« Trajalo je nekaj časa, preden je Devorny razumel, za kaj gre. Toda potem so postajale besede, ki jih je kričal starec zmerom jasnejše: številke, črke, številke... Takoj je razumel Devorny: nevede, v smrtnem boju je izkričal starec svojo tako skrbno skrivano tajno. Zmerom znova iste številke, iste črke... Nenadoma, čisto nenadoma so onemeli kriki. Devorny je bil sam. Z motnim pogledom je strmel na ozek robni košček nekega časopisa, na katerega je neka roka, njegova lastna roka brez njegove zavesti in proti njegovi volji napisala nekaj črk in številk. XXXII. Deveta ura je minula ... Kot razdražena zver je drvel Devorny po česlali. Dež je z debelimi kapljami udarjal. Devorny se ni menil za to.. Drvel je naprej, naprej... Brez misli, brez cilja. Pri motnem siju svetilke je vrgel pogled na svojo uro. Pol desetih ... Sele zdaj se je spomnil na to, da mora biti ob desetih na letališču. Polagoma se je začel uživljati nazaj v svet resničnosti. V zmešnjavo misli, ki so ga sedaj obletavale, je preostala končno le še ena — bolj želja kot misel: da bi kar se da hitro opravil poročne formalnosti, in potem v kraj z vso to neljubo zgodbo — tako ali takol Pet minut pred deseto je vstopil v letalo, ki je bilo pripravljeno za polet. Trda, odločna poteza se je bila zdaj zarisala okrog njegovih ust. Mrko, nekako sovražno so se svetlikale oči. Liane je že čakala nanj. četudi še nikoli ni bil prijazen do nje, je vendar takoj opazila spremembo na njem. Sklepala je napak, pa tudi v njene oči, ki so prav kar še zaskrbljeno in ljubeznivo begale po njegovi mokri obleki, se je naselil brezbrižni, mrzli izraz. Nihče ni spregovoril besede. Ogorčena sta si stala nasproti — dva človeka, ki sta imela namen skleniti življenjsko zvezo. Devorny je kot prvi pretrgal molk. »Ti vztrajaš pri sklepu, da te moram poročiti?« »Pri tem ostane!« »Čeprav natančno veš, da te ne ljubim?« Liane je komaj vidno dvignila rameni. »Začasno zadostuje, da te ljubim jaz.« Devomy se je trdo zasmejal. Ali bi si bil kdaj mogel misliti, da bi kdo utegnil s tako zoprnim glasom zagotavljati 6vojo ljubezen? »To je opičja ljubezen,« je prezirljivo odvrnil. »Resnična ljubezen se rajši odpove v takem primeru kot je ta.« Negibni Lianin obraz je postal nenadoma živahen. »To ni res!« jo odločno vzkliknila. »Tvoja ljubezen, ki se velikodušno odpoveduje, prihaja le ia ljubavnih romanov. Prava ljubezen se ne odpove nikoli! Kaj pa bi imela jaz od take odpovedi...« »In kaj imaš od zakona z menoj?« »V najbolj neugodnem primeru prav isto kakor od odpovedi,« je odrezavo odgovorila Liane. »Sicer pa imam še v e'In o upanje, da si končno le pridobim tvojo ljubezen.« T)evoray je izigral svoj zadnji adut: Od tu in tam Nekatere hrvaške občine so že začele deliti podpore tistim družinam, katerih redniki so bili poklicani na vojaške vaje. Tako sta se že oglasila Karlovac in Šibenik. Občine so sprva nakazovale te podpore iz svojih ubožnih skla-dov in iz sredstev za podpiranje siromašnih, ko so jim pa ta sredstva pošla, so se obrnile na oblasti, da jim nakažejo primerne denarne zneske na račun tistih podpor, ki jih bodo oblasti nakazale občinam za razdelitev med družine, ki jim je zadnja vladna uredba zagotovila podporo. Prav tako je šibeniška občina zaprosila vojaške oblasti, da bi vrnile vprežno živino kmetom, ki to živino rabijo za pospravljanje poljskih pridelkov. Dober zgled za ostale tovarnarje je dala tovarna salam Gavrilovič iz Petrinjo, Poboljšala je delavcem plače od 7—15%, obenem pa jim je zagotovila plačane dopuste 14 dni. Vsi delavci dobe kosilo v tovarni, oženjeni pa dobe meso in mast •za 15% ceneje kakor pa so tovarniške Da' lavske plače bodo znašale mesečno od 900 do 2200 din. Tako ugodno pogodbo je izposlovala delavcem hrvaška delavska organizacija, ki je del dr. Mačkovega gibanja. Bivši egiptski kediv Abas Hilmi II. se je s svojo luksuzno jahto spet pojavil v splitskem pristanišču. Letos je to že tretjič, da ta egiptski princ zapluje v Split, ki ga obišče redno vsako leto. Svojo jahto je sedaj pustil čez zimo v ladjedelnici, da jo bodo očistili in popravili, sam pa je odpotoval v Zagreb. Kam bo odpotoval čez zimo, pa ni znano. Verjetno pa je, da bo ostal v naši državi. Manjši meteor je padel v bosanski vasi Ostro-Žae. Zjutraj so ljudje nenadoma zagledali, kako se je preko neba od vzhoda proti zahodu vlekla žareča nit, nakar je nek trd predmet udaril ob bližnjo planino, da so ljudje čuli silno močan udarec in nato detonacijo. Bil je to meteor manjše velikosti, ki je padel na planino in se zasadil v zemljo. Ljudje so obvestili vodstvo sarajevskega muzeja, ki bo meteor odkopalo in ga spravilo v muzej. Novo železniško progo od čačka do Banjaluke bodo začeli v kratKem graditi. Železniška uprava je razpisala licitacijo za prve dele te nove proge. Cela proga bo veljala 68 milij. din. Padanje cen kmetijskih pridelkov na domačih tržiščih hoče preprečiti naša vlada. Na prvi pogled se zdi čudno, da so začele sedaj padati cene, ko je vendar povpraševanje po kmetijskih pridelkih doma in v tujini izredno veliko. Kmetijski minister dr. Cubrilovič je dejal, da je temu vzrok prevelika ponudba od strani kmetovalcev samih, ki prihajajo na trg z velikanskimi količinami svojih pridelkov in s tem sami pomagajo, da cene padajo. Špekulanti izrabljajo to 6tanje in pokupijo za nizke cene vse pridelke, naslednjega dne pa jih prodajo z velikim dobičkom. Zaradi tega bo Vlada izdala več ukrepov, s katerimi bo zajezila ta pojav. Najprej računa na zavednost kmetovalcev samih, da se bodo ravnali po njenih nasvetih in prinašali na tržišča samo toliko blaga, kolikor je treba. Poleg tega bo država pomagala vzdržati stare cene pridelkom na ta način, da bo vojska že sedaj nakupila večje poličine živil, vseh vrst, nato pa ^bo začela nakupovati pridelke tudi novo ustanovljena direkcija za zbiranje rezerv živil in za prehrano prebivalstva. Vlada računa, na bodo kmetovalci znali ceniti njeno dobro voljo, da jim pomaga, in se bodo držali njenih nasvetov v vsakem pogledu. K sodelovjhsju bo vlada povabila tudi vse kmetijske organizacije in zadruge. Minister dr. Cubrilovič je povedal, da je v mnogem krivo padanju cen tudi neorganiziranost kmetovalcev. Tudi v tem pogledu bo treba storiti potreben napredek. Uredba o depolitizaciji sodnikov bo razveljavljena, po izjavi pravosodnega ministra dr. Lazarja Markoviča. Posebna delegacija združenja sodni- | kov, ki so bili izvoljeni na opozicijski listi pri volitvah v sodniško združenje, je obiskala pravosodnega ministra in mu razložila svoje predloge. Minister dr. Markovič je obljubil, da bo predloge upošteval in razveljavil uTedbo, ki prinaša sodnikom več krivice kakor pa novega reda v sodniški stan. Prav tako se bo minister pobrigal za druge uredbe, s katerimi se bo uredilo vprašanje sodniškega stanu, tako da se bo naše pravosodje popravilo. rinem !lralni!1 Posledicah uživanja žganja dan za ročiio . ^vanca na Hrvaškem po- ' ' ’ apm s'ioraj ni kmeta v vasi, ki bi ne . 50 letnica največjega slovenskega hranilnega zavoda: Mestna hranilnica ljubljanska do svetovne vojne Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Ljubljana, 28. septembra. Poročali smo že, da praznuje največji slovenski ljudski denarni zavod, Mestna hranilnica ljubljanska, dne 1. oktobra 50 letnico, odkar je pričela poslovati. Za to priložnost je uprava hranilnice izdala obsežno, bogato opremljeno in izvrstno obdelano spomenico, ki jo je napisal uradnik hranilnice dr. France Zupan. V naslednjem hočemo našim bralcem na podlagi gradiva, ki je zbrano v spomenici, prikazati ustanovitev in razvoj Mestne hranilnice do pred 25 leti, ko je prav tako kakor danes zajela svet vojna vihra. Prihodnjič pride na vrsto drugi del zgodovine Mestne hranilnice. Ustanovitev Mestne hranilnice V dobi, ko se je ustanavljala Mestna hranilnica ljubljanska, je bilo vse narodno gospodarstvo na ozemlju Slovenije in prav tako tudi skoraj ves denarni trg v rokah tuje manjšine, ki je svojo gospodarsko nadmoč uporabljala pri izvajanju politične oblasti. Borba Slovencev za kulturno in politično osvobojen je pa ni mogla uspevati, ker ni bila naslonjena na gospodarsko podlago. Šele spoznanje vodilnih Slovencev, da je treba narodno borbo zasidrati na krepki gospodarski podlagi, je prinesla napredek, in sad tega spoznanja je ustanavljanje prvih slovenskih denarnih zavodov. V času ustanavljanja Mestne hranilnice je bilo na slovenskem ozemlju že lepo število samoupravnih in drugih hranijnic, med temi pa le tri slovenske, in tako je bilo očitno, da je tujec z denarjem, ki mu ga je prinašal v njegove hranilnice slovenski varčevalec, pomagal vzdrževati svojo politično in kulturno nadmoč. Pri dopolnilnih volitvah v ljubljanski občinski svet aprila 1882 so prvič zmagali Slovenci in Ljubljana je dobila prvega slovenskega župana v osebi Petra Grasselija. Ze na prvi seji novega občinskega sveta je na pobudo Ivana Hribarja odvetnik dr. Mosche stavil predlog, naj se v Ljubljani ustanovi mestna hranilnica. Predlog je prodrl proti nemškim glasovom in novoizvoljeni hranilnični odsek je izdelal pravila za novo hranilnico, ki jih je občinski svet potrdil in poslal vladi v odobritev. Vlada pa je iz razumljivih razlogov odobritev pravil zavlačevala in je štirikrat poslala nazaj v popravilo. Šele 15. jan., 1889 je deželna vlada hranilnična pravila potrdila, nakar so pohiteli s.pripravami za otvoritev. Izvoljen je bil prvi upravni odbor, ki si Je izbral za predsednika Fr. Ks. Souvana. Dne 1. oktobra 1889 je bila v pritlični sobici na levi strani magistratnega poslopja skromna slovesnost in ob 9 istega dne je Mestna hranilnica ljubljanska pričela poslovati. Prvo desetletje dela Začetna pot mladega slovenskega denarnega zavoda ni bila lahka. Poleg svojih lastnih težav je bilo treba premagati še ovire, ki so jih metali na pot nasprotniki, zlasti mogočna Kranjska hranilnica, ki je videla v novem zavodu nevarnega tekmeca. Najprej je bilo treba zajeti čim širši krog vlagateljev, kar se je idealnim delavcem v upravnem odboru v polni meri posrečilo. Zato vidimo v naglem razvoju rasti vloge, ki so na koncu 1. 1890.^ torej po dobrem letu zavodovega obstoja, že dosegle 966.034 gold., do leta 1899. pa 14,403.664 K, kar 'Je bilo razdeljeno na 15.073 vložnih knjižic. Obrestna mera za vloge je znašala 4%. Prav take pa so vzporedno z vlogami rastla tudi posojila na nepremičnine. V prvih 10 letih poslovanja je Me stna hranilnica posodila 5250 dolžnikom nekaj nad 9 milijonov kron posojil. Hranilnica pa je prav kmalu začela dajati tudi posojila občinam proti zastavitvi davčne sile. V prvem desetletju je hranilnica posodila lepe vsote 57 slovenskim občinam, med katerimi je bila seveda najvišje udeležena ljubljanska občina. V prvem desetletju obstoja Mestni hranilnici ni bil usojen noben večji pretres. Le ob znanem potresu 1895. leta so se nekateri vlagatelji zbali za svoj denar. Iz neke gorenjske vasi so prihiteli vsi vlagatelji, ki so jim natvezili, da se hranilnica z njihovimi prihranki vred pogreza. Toda, ko so videli, da hranilnica normalno posluje, so Be pomirili. Vstop v dvajseto stolet|e Silen razmah pa je doživela Mestna hranilnica ljubljanska v dobi od začetka 20. stoletja pa tja do svetovne vojne. Z velikimi skoki so se dvigale vloge in dne 9. maja 1908 je velika slovenska zastava na poslopju hranilnice naznanila, da so vloge prekoračile 25 milijonov kron. Še istega leta pa je Ljubljana doživela znamenite septemberske dogodke, ki so močno odjeknili tudi na gospodarskem polju. Slovenski ljudje so tedaj začeli na debelo dvigati svoj denar iz nemških denarnih zavodov in ga prenašati v slovenske denarne zavode. Okoli 30 milijonov kron slovenskega narodnega premoženja se je tedaj preselilo iz nemških v slovenske hranilnice. V Mestni hranilnici so do konca leta 1908. vloge narastle na 37 milijonov kron. Nemška uprava Kranjske hranilnice, ki je bila pri tem preobratu najbolj prizadeta, je kot represalijo na to odpovedala osebni kredit slovenskim posestnikom, trgovcem in obrtnikom ter ukinila svojo zastavljalnico. Slovenskim gospodarskim slojem, ki so bili čez noč oropani osebnega kredita, je pomagala Mestna hranilnica, ki je hitro v svojem okrilju ustanovila posebno Kreditno društvo za slovenske trgovce in obrtnike. Mestni občini pa je s primernim kreditom pomagala ustanoviti mestno zastavljalnico. Vloge v našem zavodu pa so medtem še neugnano rastle in dosegle pred izbruhom svetovne vojne nad 45 milijonov kron. Vse vrste hranilničnega poslovanja so se silno razvile, tako da je denarni promet vsako leto dosegal ogromne vsote. V tem času je Mestna hranilnica doživela nekoliko pretresov, ki jih je sprožil položaj v svetu. Toda solidni denarni zavod je šel preko njih ne-omajan. Bilo je to ob znani denarni krizi okrog leta 1905., dalje leta 1908. ob aneksiji Bosne in Hercegovine ter ob izbruhu balkanske vojne. Doživela je ob teh priložnostih nekaj navalov vlagateljev, ki pa so bili manjšega obsega. Ko so vlagatelji uvideli, da je njihov denar v hranilnici varen, so ga prinesli nazaj. ... Mestna hranilnica je prva leta svojega obstoja poslovala v skromnih prostorih na magistratu, ki pa so postali kmalu pretesni, zato se je kmalu preselila v nekdanjo Galetovo hišo. Kmalu pa je začela misliti na lastni dom in je leta 190o. dozidala za tiste čase monumentalno palačo v Prešernovi ulici, kjer posluje še danes. Velik razvoj Mestne hranilnice ljubljanske v predvojni dobi najbolje pojmujemo, ako pretvorimo tedanjo vrednost zlate krone v današnjo valuto. Leta 1914. je imela hranilnica vlog okrog 45 milijonov kron, kar dft v današnji valuti nad pol milijarde dinarjev. Te višine vlog hranilnica po vojni še ni nikdar dosegla. . O nadaljnjem razvoju Mestne hranilnice bomo pisali prihodnjič. Konec starega mestnega pokopališča v Mariboru bil ni in n „f 1 “J m ameia v vasi, Ki Dl ne ie toliko Hn i?a^Vsa^ omarnljen od žganja. Sliv so začeli’ mf debelo kuh^’ ^ Zat0 žeanie ki ie nmno- , ? ^?anje. Ker pa za to ga pijejo sami. čfi^ra ku^ po več pretepov. Se huiše V,., « • ° v vasi Umi,. iinn- anu PaJe pn otrokih. V tamkajšnji šoli so zalotili več dečkT ki ^ prišli v Šolo popolnoma pijani, pri rii-imaT Pnsli našli posebne steklenice1?‘/fii bajalo žganje. Nič čudnega/če^' tdo i ? & mladine, ki se ze v rani mladosti vdaia izrodili ljudje, ki bodo delali vse svoje živn£ preglavice svojcem, se več pa oblastem Hudo bitko s cigani, ki so kradli konje v občinah okrog Petrovgrada, so imeli nekateri kmetje v družbi orožnikov v vasi Barandi. Cigani so v vasi zvečer ukradli več konj in jmbegnili z njimi. Orožniki so Sli takoj v pogon za njimi in spotoma srečali kmeta Zivanova. Prosili so ga, naj jim pomaga. Kmet je obrnil 6voj voz in odpeljal z njim orožnike. Spotoma so srečali enega cigana, ga zvezal, in naložili na voz. Kmalu so dohiteli večjo cigansko skupino in jo hoteli prisiliti k vdaji. Toda neka ciganka se je priplazila za hrbet Zivanova in mu zbila s palico iz rok samokres. Ker so orožniki od strani hoteli zajeti r-n-u6’ *** c'8ar>i izrabili ugodni trenutek, težko sve!i‘„z »ve* strel' Zivanova, potem pa osvobodili /ti vVovariša- Na>o so zajahali konje in izgi-nrenHi»rnVn,ofi' Težko ranjenega Zivanova so koj transfuziji krv?/0’ kie'' m°ra,i r Pljtni 4kLmCtie BB stepli v Zenici. Kmetje Bevanda, Akrapovič in Djuričič so se sestali v gostilni na košilo. Krepko so potem srkali žganje, da so se vn napili V takem stanju so se zaradi malenkost, sprl Bevanda je nenadejano skočil nad svoja tovariša z nožem v roki. Preden «e je mogel ubraniti je Akrapovič že dobil tri smrtno nevarne vbodljaje v prea Tedai ie Djuričič priskočil tovarišu v pomoč, toda že ga je posegel napadalec m nm zarinil nož v trebuh. iuričič je le toliko uspel« da je Bevandi odrezal "9®- Akrapovič je podlegel ranam že v gostilni, Mestni svet mariborski je z odločbo z dne 6. februarja 1914 odredil zatvoritev starega mestnega pokopališča v Strossmayerjevi ulici, last stolne in mestne župnijske cerkve, in 6icer z dnem 31. marca 1914 e pripombo, da 6e družinski grobovi smejo še uporabljati skozi dobo 5 let, grobnice pa skozi 10 let. Končna odstranitev vseh spomenikov, križev, ograj itd pa se mora izvršiti po 40 letih. Glasom iste odločitve pa si je mestni svet pridržal pravico, da končno opustitev tega pokopališča lahko odredi tudi v skrajšanem terminu. Mestni svet mariborski se je nato poslužil te pravice ter je na svoji seji dne 6. decembra 1928 skrajšal gornji rok do 1. januarja 1940. Ker se sedaj bliža termin za izvršitev tega sklepa, so nekateri meščani vložili proti njemu pritožbo ter so prosili, da se rok za zatvoritev pokopališča podaljša. O tem je sklepal mestni svet na svoji seji dne 24. marca 1939 ter sklenil, da se prošnji ne ugodi, in sicer zaradi tega, ker je prvotni sklep po,stal pravomočen in pa ker je dobila mestna in stolna župnija z omenjenimi sklepi pravice, ki se ji ne morejo brez njenega pristanka spet odvzeti. Proti temu sklepu mestnega sveta pa so se potem omenjeni meščani pritožili na bansko upra-vo, ki pa je njihovo pritožbo zavrnila z odločbo z dne 21. septembra 1939. S tem je vprašanje sta-rega mestnega pokopališča končnoveljavno rešeno ter se bo 1. januarja prihodnjega leta zaprlo. Banska uprava utemeljuje svojo rešitev s formalnimi in stvarnimi razlogi, med katerimi je J*'38'1 uujna potreba po regulaciji tega mestnega dela te,r napravi novih cest, zlasti podaljška Gregorčičeve ulice. Ker bo tedaj s 1. januarjem prihodnjega leta stolna in mestna župnija kot lastnica zemljišča z njim lahko poljuhno razpolagala, se opozarjajo vsi interesenti, ki imajo na pokopališču grobnice, svojce in sorodnike, da pren,ehajo z letom 19-10 vse njihove pravice na pokopališču. Kdor želi prenos mrliča ali odstranitev spomenika na drugo pokopališče ali sploh kam drugam izven opuščenega pokopališča, mora to izvršiti cimprej, ker preidejo s 1. januarjem vsi grobovi, grobnice in neodstranjeni spomeniki v last mestne in stolne župnije. Krai Barometer-! sKo stanje j Temperatura v 0‘ s > .£« ti * K Ž" a C C ss s 1 oc Veter (smer. i e k ost) Pada- vine . ^ 03 t KC «s c « E a a vrsta Ljubljana 7666 13-2 6-4 71 1 Es — — Maribor 767-6 14-5 2-0 80 2 0 2-u dež Zagreb 762-2 11-0 50 80 8 E, o-i dež Belgrad 762-6 15-0 60 80 10 NE, — — Sarajevo 764-7 12-0 90 80 10 0 — — Vis 761-4 17 0 130 90 6 SE» — — Split 761-4 17-0 130 40 6 ENE, — — Kumbor 762-C 22-0 14-0 60 8 0 — — Rab 761-9 180 110 80 10 SE, 4-0 dež Dubrovnik 761-0 22-0 140 40 0 NE, — — športne vesti X. balkanske igre. Sinoči ob 8 zvečer je odpotoval v Zagreb slovenski del jugoslovanske atletske reprezentance, ki bo zastopala Jugoslavijo na X. jubilejnih balkanskih igrah v Atenah: Letošnja jugoslovanska reprezentanoa ni kom-«i ?a T.n manjkali nekateri prav dobri atleti. Tako so ostali doma Pleteršek, Martini, Kvas, Marhušič, Mikič in Vučevič. Zato je atletska zveza v zadnjem hipu določila, da gredo po-določenih slovenskih atletov v Atene še i- U»?r kopja. Bratovž za skok v višino n Mariborčan Schmiederer za tek na 3000m Preko naravnih zaprek. • balkanskih iger je naslednji: a’ ok<"bra: 100 m. predtek, skok v J m« krogla, 100 m finale, 10.000 m ter štafeta 4 krat 400 m. Torek, 3. oktobra: prvi del desetroboja. , , / ' • oktobra: drugi del deseteroboja ter čez zapreke na 3000 m (steeple-chase). Sobota, 7 oktobra: 200m predtek, disk, 400 metrov zapreke predtek, skok v daljavo, 200 m i. » ?’ ^‘vo' 400 m zapreke finale ter balk. štafeta. Nedelja, 8. oktobra: maratonski tek, 110 m zapreke predtek, skok ob palici, disk helenski stil, troskok, 1000 m, kopje, 110 m zapreke finale, 400 m finale ter štafeta 4 krat 100 m. 100 m: 10.6 Frangoudis (Grčija) v Carigradu 1935 ; 200 m 21.6 Frangoudis (Grčija) v Atenah 1933; 400m: 49.1 Yordache (Romunija) v Bukarešti 1937 ; 800 m: 1:57.4 Goršek Jugoslavija) v «-» , . ril iOO'7. i KAn . . i.non , .iuričič pa se nahaja v sarajevski bolnišnici, toda j Bukarešti 1937; 1.500m: 4:02.2' Goršek (Jugosla-uu> nad njim so zdravniki obupali. « - RnUareS+i ic«7. sev... « = vija) v Bukarešti 1937 ; 5.000m: 15:39.4 Krevs (Jugoslavija) ▼ Belgradu 1938; 10.000 m: 82:15.2 Dinu-Christea (Romunija) v Belgradu 19.18; maraton: 2:30:38.0 Ragazos (Grčija) v Belgradu 1938; 110 m zapreke: 14.8 Manticas (Grčija) v Zagrebu 1934; 400 m zapreke: 53.9 Manticas (Grčija) v Bukarešti 1937; 4X100m: 42.1 Grčija v Bukarešti 1937; 4X400m: 3:25.8 Jugoslavija v Belgradu 1938; balkanska: 3:23.8 Grčija v Zagrebu 1934; krogla: 14.58 Kovačevič (Jugoslavija) v Belgradu 1938; disk: 49.60 Syllas (Grčija) v Belgradu 1938; disk hel. slog: 41.80 Syllas (Grčija) v Carigradu 1935; kopje: 64.69 Papageorgiou (Grčija) v Atenah 1936; kladivo: 50.22 Dimitri-laoules (Grčija) v Ateni 1936; višina: 1.89 Papa-nicolaou (Grčija) v Atenah 1931; daljava: 7.10 Lamhrachis (Grčija) v Carigradu 1937; s palico: 3.91 Thanos (Grčija) v Belgradu 1938; triskok: 14.45 Palamiotis (Grčija) v Belgradu 1938. Slovenska nogometna zveza. Na torkovi širši seji Ljubljanske nogometne podzveze so bili sprejeti načelno važni sklepi, ki bodo precej izpreme-nili položaj nogometnega športa v Jugoslaviji. Sklepi se glasijo: _ 1. Sklene se ustanovitev samostojne slovenske nogometne zveze. 2. Skliče se izredni občni zbor LNP zaradi likvidacije. _ 3. Sklene se sklicati ustanovni občni zbor slovensko nogometne zveze na dan likvidacije LNP. V odbor za izdelavo pravil nove slovenske nogometne zveze so izvoljen dr. K8stl, Martelanc in Jugovec iz Ljubljane in Maver iz Maribora. Termin za izredni občni zbor LNP in hkrati tudi termin za ustanovitev slovenske nogometne zveze še ni določen, ker je treba predhodno urediti še nekaj drugih vprašanj. Ustanovitev samostojne slovenske nogmoetne zveze z veseljem pozdravljamo. Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, zmerno hladno in vetrovno vreme. Koledar Danes, četrtek, 28. sept.: Venceslav. Petek, 29. sept.: Mihael. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9; mr. Ra mor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Izlet v Slov. gorice priredi Tujsko-prometna zveza dne 8. oktobra. Vse informacije in sporede dobite v biljetarnab Putnika: Tyrševa e. 11 in Masa ry kova 14. Dne 8. oktobra t I. priredimo izlet v Slovenske gorice. Obisk Maribora, Št. lija, Cmureka in Apaške doline do Gornje Radgone. Povratek skozi Slatino-Radenci—Kapelo—Ivanjce—Sv. Trojico—-Sv. Peter nazaj v Maribor in od tod do Ljubljane. Ob trgatvi v Slovenskih goricah obiščite znane in prijetne slovenske obmejne kraje. Prijave sprejemamo samo do 6. oktobra t. 1. zvečer. Spored: Odhod iz Ljubljane z vlakom dne 8. oktobra L 1. ob 5.30 zjutraj. Prihod v Maribor ob 9.13. Kratek postanek v Mariboru. Odhod z avtobusom-s Trga Svobode ob 10. Avtobusna vožnja do Št. lija in nato skozi Cmurek—Apaško dolino do Gornje Radgone. V Gornji Radgoni kratek postanek — ogled gradu in sprehod do državne meje. Nadaljevanje vožnje ob 12 skozi Slatino-Radenci do Kapele. Prihod v Kapelo ob 13. Tu kosilo. Po kosilu sprehod skozi vinograde in nakup grozdja. Odhod iz Kapele ob 15.30. Avtobusna vožnja preko Sv. Trojice dalje skozi Ivanjce, Sv. Lenart in Sv. Peter do Maribora. Pri Sv. Trojici je predviden ogled znamenite romarske cerkve. Prihod v Maribor ob 18.30. Povratek v Ljubljano z vlakom ob 20.55. Prihod v Ljubljano z brzovlakom ob 1.15. — Cena izletu 130 din. V ceni je upoštevana voznina z vlakom tja in nazaj, od Zidanega mostu do Ljubljane brzovlak, avtobusna voznina po Slovenskih goricah, kosilo v Kapeli in grozdje. — Prijave sprejemajo vse biljetame Putnika v Ljubljani, Iyrševa cesta 11 — Masarykova cesta 14. vprašalne pole je mestno poglavarstvo do stavilo že vsem hišnim gospodarjem, vendar so šepa pri pobiranju izpolnjenih pol pojavile težkoče da morajo služiteljj po dvakrat in tudi po trikrn; k posameznim gospodarjem prihajati ponje. Izgo vori, zakaj pole še niso izpolnjene, so pač ra/ nem, toda večinoma je kriva mnogim nepofreb mm potom predvsem površnost. Zato mestno po glavarstvo spet prosi vse hišne gospodarje, naj brez odlašanja takoj razdele pole vsem strankam in jih spet vrnejo mestnim služiteljem, če še niso prišli ponje. Ce je bil pa služi tel j že brez uspeha spet v hiši, naj hišni gospodarji ne čakajo več in jih prosimo, naj pravilno izpolnjene vprašale pole pošljejo sami mestnemu poglavarstvu M ! trg št. 2, . nadstr., vrata 44. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20. 28. sept., četrtek: »Kacijanar«. Red Četrtek. 29. sept, petek: zaprto. 30. sept., 6obota: »Hudičev učenec«. Izven 1. oktobra, nedelja: »Kacijanar«. Znižane ceno. 2. oktobra, ponedeljek: Zaprto. Opera: Začetek ob 20. 30. sept., sobota: »Sabska kraljica«. Otvoritvena predstava. Premierski abonma. Gostovanje Josipa Gostiča. 1. oktobra, nedelja: »Madame Butterfly«. Gostuje ga. Zlata Gjungjcnac. Izven. Znižane cene. 2. oktobra, ponedeljek: Zaprto. 3. oktobra, torek: »Manon«. Izven. Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac. Drevi bodo imeli abonenti reda Četrtek predstavo Medvedove žaloigre »Kacijanar«. Delo predstavlja poskus ustvariti slovensko tragedijo ter slika zaroto in propad glavnega junaka Kacija-narja. Odlične igralske kreacije so posrečeno oživile to naše domače delo. Prva opereta, ki pride v letošji sezoni na repertoar, bo Lehancvo delo »Škrjančkov glas« pod taktirko dirigenta 2eb:eta, v režiji Draga Zupana. Glavno partijo bo pela mlada, prikupna in zelo darovita Zagrebčanka Trbuhovičeva. Premiera bo dne -7. oktobra. Priglase novih abonentov sprejemajo v dram ski pisarni (blagajni) še vedno vsak dan dopol-dne in popoldne. Eventuelno zamujene predstave 6c novim abonentom nadoknadijo. Gospa Zlata Gjungjenac, ki uživa izredno velik ugled in popularnost pri našem gledališkem občinstvu, bo v prihodnjih dneh dvakrat gosto vala v naši operi, in sicer v nedeljo zvečer, dn< 1. oktobra. Pela bo naslovno vlogo v Puccinijev operi Madame Butterfly. Znano je, da je prav v tej vlogi umetnica odlična. Drugo njeno gosto vanje bo v torek zvečer v operi Manon. Za nedeljsko predstavo Madame Butterfly so cene zi -Žane. Mariborsko gledališče Sobota, 30. 6ept. ob 20: »Hlapec Jernej njegova pravica«. Premiera. Slavnostna otvoritvi na predstava. Pred predstavo govor g. dr. Mal- , Žnuderla. Nedelja, 1. okt. ob 20: »Veriga«. Premiera. Ponedeljek, 2. okt.: Zaprto. Torek, 3. oktobra ob 20: »Celjski grofje;. Premiera. Jubilej mariborskega gledališča ob 20 letnim njegovega delovanja se proslavi s tremi zapore ! nimi premierami slovenskih iger, ki so imele \ tem času zelo dober uspeh. Proslava se pričen v soboto, 30. t. m. ob 20 z nagovorom predsednik Umetniškega kluba g. dr. M. šnudcrla in premier Cankarjevega »Hlapca Jerneja in njegove pravice (v M. Skrbinškov! dramatizaciji). V nedeljo sledi premiera Finžgarjeve »Verige«, v torek, 3. oktobra pa se zaključi a premiero Kreftovih »Celjskih grofove ' 4 £im*ws h i- :• ■ ', 'ixogwT>wi »M-OS« ikaw JUKCor ©lO^ous ***«*« ■ #M-*W S«išSSi»»Si i^*s.SC^!Si »*!»•> IKWM.O« «MMH1 ■ Tfft fft&AL : . jAveMN Predsednik angleške vlade Je govoril o poteku in končnem namenu vojne proti Nemčiji Predsednik angleške vlade Chamberlain je pred dvema dnevoma imel 6Voj tretji vojni go* vor. V njem je obravnaval vsa važna vprašanja, ki 6e tičejo vojne in angleškega sodelovanja v njej. Takole je izvajal: Moja prva dolžnost je danes v teim, da dam zbornici poročilo o drugem sestanku zavezniškega vrhovnega vojnega sveta dne 22. septembra, to pot na Angleškem. Sestanka «o se udeležili Da-ladier, Dautry, general Gamelin in admiral Dar-lan v imenu Francije, in lord Halifax. lord Chat-field in jaz v imenu Velike Britanije. V veliko zadovoljstvo nam je bilo, da smo mogli Daladieru in njegovim tovarišem želeti dobrodošlico na naših obalah Sestanek se je začel dopoldne in nadaljeval popoldne. Ugotovili smo popolno soglasje • Francijo glede načrtov, ki naj jih izvedemo po našem poslednjem sestanku dne 20. septembra. Prav tako 6mo dosegli s.oglaeje glede postopka za sodelovanje in izpopolnitev dogovora glede oskrbe s strelivom. Čast obrambi Varšave Od moje poslednje izjave 20. septembra je učinek akcije sovjetske vlade na Poljskem postal očiten. Sovjetske čete so povsod naglo prodirale. oglede in patruljira, nad podmornicami s sodelovanjem vojne mornarice. Na sovražne podmornice simo izvedli več napadov. Veliki napredek glede vztrajnosti, hitrosti in učinka letalstva od zadnje vojne, je letalstvu omogočil, da more igrati kar najpomembnejšo vlogo v vojni proti podmornicam. Letalstvo, ki se udeležuje te vojne, se ne omejuje samo na ogledne polete, temveč je njegov pomen tudi v tem, da so stalne letalske patrulje zelo velika nevarnost za sovražne podmornice, če se pokažejo na morski gladini. Prav tako je tudi obrežna pa troh) a služba kar najbolj podprla mornarico v vojni proti podmoraiški nevarnosti. Volno sodelovanje dominlonov Vlade dominionov zbirajo vse, kar je bistveno. Vojne ladje dominionov sodelujejo z našimi ladjami. Dominionske vojske se pripravljajo za službo po zahtevah, ki bi utegnile nastati. Letalska moč dominionov je pripravljena za čezmorsko službo. Spričo tesnega sodelovanja z dominioni nam je na razpolago čedalje večja možina streliva, surovin in živeža. začela vojna, Nemčiji odrezani njeni viri za oskrbo. Številke iz prvih treh tednov vojne kažejo, da smo zasegli okoli 265.000 ton blaga, o katerem je bilo jasno, da gre za tihotapstvo v korist Nemčije. V tej številki je 62.000 ton petroleja, 65.000 ton železne rude in 37000 ton magnetne rude. Nemška propaganda je bila medtem na delu in je trdila, da naše nadzorstvo nad tihotapstvom ne bo prav nič vplivalo na Nemčijo, ker je avtar-ktična država, nasprotno bomo pa popolnoma zadušili nevtralno trgovino. Kar 6e tega tiče, nai navedem dejstvo, da smo že v začetku vojne razglasili, da nam je do tega, da upoštevamo trgovinske potrebe nevtralnih držav, in da bo britanska vlada rada preučila vsak predlog, ki bi ga nevtralne vlade utegnile poslati. Zdaj potekajo prijateljski razgovori z več prijateljskimi vladami in upa britanska vlada, da bo v raznih primerih dosegla z njimi sporazume, ki bodo še bolj olajšali nadzorstvo nad tihotapstvom. Dejstva govore sama, a nevtralna javnost bo sama znala ločiti med našo jasno podano politiko in slabo prikritimi grožnjami Nemčije nasproti nevtralcem, grožnjami, ki so se pred nekaj dnevi uresničile, ker so Nemci potopili tri nevtralne ladje v okoliščinah, ki pomenijo jasno kršitev mednarodnega prava. Blokada in preskrba Nemčl|e z živežem Nemška propaganda je mnogo govorila o uvrstitvi živeža v kategorije pogojnega tihotapstva in zato so ljudje mislili, da izvajamo nezakonito vzlic iskrenosti ob začetku dela takšnega ministrstva, ki ima tako široko polje zadovoljiv delovni načrt. Z ozirom na željo, da dosežemo isti cilj ne bo težko dobiti popolno sodelovanje v6eh slojev. Delavske strokovne organizacije so nas rešile težav, na katere smo naleteli v minuli vojni ter 6o nam mnogo pomagale. Želel bi še povedati v spodnjem domu besedo o našem splošnem stališču do vojne. Nihče ne more dvomiti v to, da v moderni vojni zavisi končna zmaga od odločnosti, hrabrosti in vztrajnosti mož in žena. Nihče, ki pozna razmere naše države ne more dvomiti, kakšno je naše stališče v tem pogledu. Nikoli ni bil naš narod bolj zedinjen m polj odločen, da odstrani stalno nevarno*1 nemškega naroda, katerega zadnja žrtev je bila Poljska. Mi in Francija smo šli v vojno, da sebe m svet osvobodimo te nevarnosti in francoski in angleški arod sta združena bolj kot kdaj v svoji odločnosti, da ta svoj cilj dosežeta. Hudobno. »No, kako se ti dopade slika moje Seme?« »Prav dobro, je gotovo trenuten posnetek »Zakaj?« »I no, kor ima usta zaprta.« Slabi Sasi. »Ljubi moj prijatelj, vlomiti v blagajno dandanes ni nobena umetnost več, ampak v blagajna kaj najti.« To morje bojnih ladij odstavlja sedanjo silo angle&ke-a vojnega brodovja, najmogočnejše mornarice sveta. Na Bliki »o samo tiste amrle-i